Vič-Rudnik
Komite
o občinskem
gospodarstvu
Komlte OKZKS Ljubljana Vič—Rudnik je razpravljal o ekonomski situaciji v TOZD v občini. Komite je sklenil, naj samoupravni dejavnilri posve-tijo posebno požornost gospo-
darskim povezovanjem v obči-ni, novim inyesticijam ln med-narodnira pogodbam glede na to, kako bodo nove investici-je vplivale na zaposlenost in osebne dohodke. Komite je sklenil, da je treba paziti tudi na najnižje dohodke in jih po-skueali tudi popraviti iz social-nih razlogov, pa čeprav bi bilo to v posameznih primerih y nasprotju s stabilizacijo. Veli-ko bolj kot doslej je treba tudi poudariti, da brez večje pro-duktivnosti iin raciomataejšega izkoriščanja notranjih rezerv ne bo pravih ekonomskih učin-kov v stabilizaciji. Komunisti morajo biti tudi bodj pozomi do posameznih primerov kriti-ke na račun nekaterih admini-strativnih iikrepov, za čemer običajno skušajo skriti nota-a-nje slabosti v posaimeznih de-lovnih organizacijah. V vse ana-llze in preglede stanja je treba v bodoče vključiti tudi podatke s področja splošne potrošnje oziroma stanja na področju negospodarskih oflrganiaacij. Komurtfeti pa morajo biti po-sebej pozorni tudi do prekini-tev dela.
Osnutek za novi Karlovški most
Projektanti Ljubljanskega ur-banističnega zavoda in Projek-ta za nizke gradnje so izdelald tri osnutke za gradnjo novega Kaiiovškega mostu.
Os novega mostu je pri vseh treh osnutkih povsem enaka, enaka je tudi os novega kri-žišča Ceste za gradom s Pri-vozom in os Orlove ulice z Dolenjsko cesto, kjer imamo drugo novo semaforizirano kri-žišče za nov priključek Ižanske ceste na Dolenjsko cesto.
Do odločitve, kateri osnutek je najboljši, še ni prišlo. Znano pa )e, da bi po videzu v pro-storu še najmanj motila oko-lico izvedba po osnutku I., kjer imamo le tri metre visok nasip ali viadukt ter ca. 4 m poglobljeno želeanico. Tej za-misli so načelno naklonjeni pri mestni skupščini. Svet za ur-banizem in skupščina občine Center so se v načelu odločili za osnutek II., z enotnim vi-sokim viaduktom. Viška obči-na se še ni opredelila. Koordi-nacijska komisija republike, mesta in občtine Center ter ob-čine Vič—Rudnik pa zagovarja osnutek III., ki je seveda naj-cenejši.
Od prvotno predvidenih stro-škov v vigini 50 do 60,000.000 je cena narasla na ca. 120,000.000. Ce od tega zneska odbijemo Cesto za gradam, ki je sedaj ni treba graditi na novo, ostane še vedno 90 mi-lijonov din, ki bi jih. morali oskrbeti bako, da plača repub-lika 50 %, občini Center in Vič pa 50 %.
Republiška skupnost za ce-ste ima v svojem finančnem programu za leto 1974 predvi-deno vsoto 17,500.000 din hi bo začela marca prihodnjega le-ta z gradnjo, če bosta občini Center in Vič pripravili enak znesek.
Vsi osnutkl močno ogrožajo tsrnkajšnjo osnovno šolo, zato s študdjami nadaljujejo.
Rakitna
(do nadaljnjega)
zaprta
Direktor Zavoda za zdravst-veno varstvo Ljubljana dr. Mis pravi, da je Rakitna sicer iz-redno zanimiva točka za izlet-niški turizem, vendar je vpra-šanje sanitarne ureditve posta-lo tako pereče, da z njenimi perspektivami do nadaljnjega ne bo nič. Dr. Mis pravi, da bo strokovno povsem uteme-ljeno, če sanitarna rnšpekcija ne bi izdajala prav nobenega soglasja k odločbam o lokaci-ji, dokler ne bo Rakitoa ko-munalno   urejena,  saj   ni   več
mogoče   dopuščati   vedno   ve6-jega  onesnaževanja  okolja.
Z napeljavo vodovoda bodo lastniki vikendov in tudd pre-bivalci Rakitne verjetno uredi-li večino stranišč na izplakova-nje. To pomeni brez ustrezne kanaUzacije lahko hudo neva^r-nost za različne epidemije. Dr. Mis trdi, da so izkušnje poka-zale, da »vodotesne« septične jame (greanice) niso praktično nikdaT vodotesne. Dosedanje greznice na Rakitni tudi niso dostopne za cisterne, s kateri-mi bi jih praznili. Ko lastnik take greznice ugotovi, da bi moral jamo prazniti, jo prebi-je in fekalije se prosto zliva-jo v zemljo in podtalnioo. Kaj to na kraškem terenu pome-ni, je jasno. Kužne klice se ne-kontrolirano širijo po neznanih podzemskih vodnih tokovih. Nekega dne se lahko zgodi, da bodo okuženi izvirki v Podpeči in v drugih nižje ležečdh kra-jih, da o Rakitniškem jezeru sploh ne govorimo.
Direktor Zavoda za zdravst-veno varstvo Ljubljana mend, naj bi se povezali krajevna skupnost, skupščina občine in konzorcij lastnikov hiš ter ko-munalno opremili zemljišče, hkrati z učinkovitim sistemom za odstranjevanje hišnih od-plak.
Seveda ni treba posebej ko mentirati, kakšna finančna ob-remenitev bi to bila, m kdo razen lastnikov hiš in vikendov bi bil še zainteresiran za tako drago investicijo.
Bolsarski klub Dolomiti
V Dolomitih že dalj časa de-luje boksarski klub, ki je bil uradno registriran 26. marca 1973. Na pobudo mladinskega aktiva Brdo—Vrhovci ga je ustanovila skupina bivših ak-tivnto Doksarjev na Č6lu z več-kratnim slovenskim prvakoim Romanom Hirschean, ki je pre-vzel mesto trenerja. Med mla-dimi je klub že v kratkem ča-su vzbudil veliko zarainanje. Clani kluba so že nekajkrat nastopili z uspehom. Pojaviii so se že talenti, o katerih bo-mo še slišali ne saino v repub-liškem, temveč tudi v zveznem merilu.
Moderna
fermentacijska
proizvodnja
Že več let stoji blizu Iga so-lidno grajena, opuščena neizko-riščena opekarna, ki bi bila sposobna prevzeti marsikatero gospodarsko dejavnost. Skupi-na strokovnjakov, sodelavcev biroja »Novum«, ki ima svoj sedež na viški občini, je pred-lagala, naj bi v tem objektu razvUi nove tehnologije s pod-ročja fermentacije, ki v gospo-darstvu dobiva vse večji po-men.
Predstavniki viške komune vsescransko podpirajo pobudo biroja »Novum«, ki že nekaj mesecev pripravlja prvo fazo koriščenja opuščene opekarne v okrilju novega Centra za in-dustrijsko mikrobialogijo. Pr-ve naloge, ki bi jih reševal Center, bi bile razvoj postop-kov za proizvodnjo peletinoze in maltoze ter postopek za pro-izvodnjo dietalnega kisa. Pe-letinoza se uporablja predvsem v proizvodnji sadnih sokov in v vinarstvu. Maltoza je encim. ki se ga v vedno ve^ji meri uporablja v živilski industriji in tudi v drugih gospodarskih panogah. Dietalni kis je vedno bolj iskan ne le kot začimba, temveč tudi kot zdravilna in osvežujoča pijača, dodatek v kopelih, za osveževanje in pro ti utrujenosti. Uporablja se tu-di v kozmetiki za nego kože.
Dela za usposabljanje Centra bi trajala manj kot leto dni.
TEHNIKA
Desetletnica »Glasnika«
11. septembra letos je po-teklo deset let, odkar se je na prvi seji sestal in formiral pr-vi redakcijski odbor za izda-janje informativnega biltena. Na tej seji so ustanovili infor-mativni časopis »Tehnike« in mu dali ime »Glasnik«. Dolo-čili so že tudi redne okvlme rubrike ter porazdelili resorje znotraj uredniškega odbora. Glasilo naj bi izhajalo v 500 izvodih, in sicer polovica v sr-bohrvatskem in polovica v slo-venskem jeziku.
V prvih petih letih — vmes je bila dveletna pavza — je izšlo 12 številk. Te na zunaj sicer skromne številke so vse-binsko pomembne, ker se v njih pojavljajo prispevki, ki dokazujejo jasna idejna priza-devanja po institucionalizaoiji takn imenovanega samouprav-nega komuniciranja v podjet-ju.
Oktobra 1969. leta se Je ko-lektiv močneje zavzel za svoje glasilo. Novega urednika so poslali na poseben tečaj za urednike tovrstnih glasil in »Glasnik« je začel izhajati red-no mesečno.
Glasnik v celoti financira sindikalna organizacija GP »Tehnika«. Bralci ga dobijo za-stonj. Sedaj izhaja v 1600 izvo-dih.
Glasilo prinaša informacije z vseh področij gospodar.ienja, organizacije in razvoja pod.iet-ja, prinaša prispevka iz življe-nja kolektiva s stališča proble-mov in s stališča uspehov ter razvedrila. V zadnjem času po-sebe.i obiavliaio oodatke. ki jih zahteva linija delavske kon-trole.
JUGOTEKSTIL
Novi predlogi
za reševanie
stanovanjskih
problemov
Izvršni odbor sindikata Ju-gotekstil-impex zunanja trgovi-na je na eni svojih sej izbral posebno petčlansko komisiio, ki naj bi pregledala prošn.ie stanovanjskih prosilcev in pri-piavila predloge za reševanje stanovanjske problematike.
Ko je komisija pregledala 53 prijav, so ugotovili, da je večina prosilcev zaposlenih na relativno nizkih delovnih tne-stih. Ugotovili so, da predvi-dena dinamika ne ustreza tež-kemu položaju nekaterih pro-silcev, zato so predlagali, da bi bilo potrebno del sredstev za nakup stanovani nameniti tudi iz nerazporejenih sredstev iz lanskega leta.
Mnogi prosilci, kd so skle-nili s podjetjem adruženo va>r-čevanje, so priprarljemi odsto-pi-ti kasnejši bančni kredit pod-jetju za druge prosilce-
Naredili s otudi vrstni red prosilcev in ugotovili, da sred-stva, s katerimi bi ugodno re-Sili dvanajst prošemj, ka/r za 74 milijonov prosegajo za le-tos predvidena sredstva. To pa bodo skušali pokrtti iz neraz-porejenih lanskih sredstev-
JUGOBANKA
Poslovanje z občani v sedežu Ljubljana
Naš sedež je pri6el s hra-nilruštvom in kreditiranjem ob-čanov šele v letu 1967. Ko smo pričeli z zbiranjem hranilnih vlog, nismo imeli ne kadrov ne poslovne mreže niti izku-šenj. Kljub temu lahko ugoto-vimo, da smo v petih letili in pol dosegli na tem področju kar lepe uspehe. Do 30. junija letos smo zbrali 198,9 milijo-nov dinarskih in deviznih hra-nilnih vlog. Naimočnejši po-rast  hranilnih vlog  smo  bele-
žili v letu 1971, ko so se v pri-meru s prejšnjim letom pove-čale kar za 136%. Na ta porast je vplivalo predvsem dejstvo, da smo v letu 1970 odprli tri nove   ekspoziture.
Letos je naš sedež usmeril vso pozornost na dinarsko var-čevanje. Tu imamo še velike možnosti glede na nove oblike varčevanja, ki jlh uvajajo vse banke v Jugoslaviji.
Letos smo pričeli z akcijo izplačevanja osebnih dohod-kov delavcev preko naših hra-nilnih knjižic. Do avgusta nam je uspelo skleniti sporazume o izplačevanju osebnih dohod-kov preko naših hranilnih knji-žic z osmimi organizacijami združenega dela s 1675 delav-ci. Znesek mesečnih osebnih dohodkov, nakazan vsak me-sec na naš konto varčevanja, je cca 3 milijone dinarjev.
Slovenske banke imajo ze-lo dobro organizirano mladin-sko varčevanje. Tudi mi smo na tem področju zelo aktivni. Za otroke imamo organiziran »Ježkov klub«. V obtoku ima-mo preko 11.300 hraoilnikov »ježkov«. Na račun otroškega varčevanja nam je uspelo do-slej   zbrati  2,95  milijonov  din.
GOSTINSKO PODJETJE LJUBUANA
Ljudska kuhinja nekoč in danes
Današnja stavba Ljudske kuhinje, imenovana Ljudski dom, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja in je slu-žila za vojaško strelišče in raz-ne družabne prireditve. Po po-tresu je zboroval v njem več let kranjski deželni zbor. Le-ta 1907 ga je kupila zadruga Ljudskd dom ter ga nato po-lagoma preuredila za sedež številnih katoliških prosvetnih organizacij, pritličje pa je za-vzemala Ljudska in Dijaška kuhtaja.
Ljudska in dijaška kuhinja je bila nekakšna samopostrež-na restavracija. Delavk je bi-lo namreč zaposlenih le malo. Iste delavke, ki so hrano pri-pravljale, so potem le-to tudi stregle. Hrano so izdajale pri okencu liuhinje, kamor so jo prihajali  iskat gostje sami.
Med vojno so stavbo zase-dli okupatorji, vendar je ku-hinja   tudi   med  vojno   delala.
Po končani vojni je Ljudsko lcnhinjo do leta 1946 še vedno vodil tovariš Pečjak. Leta 1946 pa je prevzela Ljudsko kuhi-njo občina, ki je 2a upravnico postavila tovariSico Bratkovi-čevo. Ta je vodila kuhinjo do leta 1965, ko se je Ljudska ku-hinja priključila gostinskemu podjetju Ljubljana. Tudi po vojni je bila organizaoija po-dobna kot pred vojno, to se pravi, da so iste delavke hra-no pripravljale in izdajale oai-roma pozneje stregle.
Kasneje je bilo še več manj-ših ali večjih reorganizacij. Ta-ko so bile jedilnice prej v pri-tličju in v prvem nadstropju. V jedilnici v I. nadstropju so iedli uradnlki in študentje, v jedilnici v pritličju pa pred-vsem delavci in obrtnikl. Hra-na se je stregla v obeh jedil-nicah ista in po enakih cenah.
Danes je poslovna enota Ljudska kuhinja razširjena s številnimi obrati, saj spada k Ljudskl kuhin.ii tudi obrat Sta-ri Tišler, Miklošičeva klet, So-ra in bife.ii v gospodarskih or-ganizaoi.iah. V niei 1e zaposle-nih preko 80 delavcev.
METALKA
Anekdota
Glasilo delovne skupnosti Metalke objavlja v vsakl šte-vilki tudi imena vseh tistih, ki so med izidom ene in druge številke prišli ali pa odšli iz podjetja. V naslovu te rubrike sta dva moška z aktovko v ro-ki. Tisti, kl prihaja, je obrnien k braicu z licem, drugi mu ka-že hrbet.
Ko so uredniki glasila v Piesi intervjuvali tovariša Do-linarja, jim je povedal, da je eden njegovih skladiščnikov v pristni dolenjščini takole de-jal:
»Ni čudno, da jih \z Metal-ke več odide, kot pa pride va-njo. Poglejte, tisti, ki odhaja, ima manjšo aktovko kot tisti, ki prihaja.«
(Op. ur. Pogledali smo av-gustovgko številko glasila, v ka-teri je objavljena ta anekdo-ta, a temu ne bi mogli pritr-diti. Spisek tistih, kl so prd-šli, je namreC veliko bolj zaje-ten od tistih, ki so odšld).
PLETENINA
Obiskali smo sodelavko
Že dalj časa smo na delov-nem mestu pogrešali našo so-delavko Anico Hace. Zvedeli smo, da je že dolgo bolna in se trenutno zdravi v Ortoped-ski bolnišnici v Valdoltri. S šopkom cvetja in skromnrim darilom, ki so ga pripravili predstavniki sindikata, smo odšli v Valdoltro. Vesela in presenečena nad našim nepri-čakovanim prihodom nas je povabila v halo, namenjeno obiskom.
Ob slovesu se je najlepše zahvalila za pozornost sindika-ta in lepo pozdravUa vse pri-jatelje in sodelavce v Pletenini.
»Čebelica«
Marsikdo ne ve, da deluje v našem podjetju organizaoija, katere cilj je pomagati članom našega kolektiva, ko so v fi-nančni stiski. Njeno ime »Ce-belica« je simbolično, saj po-meni solidarnost, humanost, pomoč in neke vrste varčeva-nje. Njen uradni nazlv pa je »Blagajna vzajemne pomoči« — BVP.
Cebelica obstoja v na&em podjetju že trinajst let. Po-budnik za njeno ustanovitev in organizacdjo je bila sindikalna podružnica. Do 31. julija se je vanjo včlanilo 394 naših delav-cev.
Do sedaj se je nabrala v BVP že precejšnja vsota. Ko-nec junija je znašal saldo 183.504,90 din. V tem znesku niso samo članarine, ampak tudi večkratne dotacije sindi-kata podjetja. Ves ta denar stalno kroži v obliki posojila med člani »čebelice«. Vsak me-sec izplačamo za posojila naj-manj  30.000 din.
LJUBLJANSKA BANKA
Pripravnikovi občutki
Intenzivno kroženje je iz-redno koristno, če gledamo nanj z vidika pridobivanja stro-kovnosti, pa tudd zanimivo in prijetno je na prvi pogled, saj je pripravnik nekakšen detek-tiv, ki neprestano opazuje, sprašuje, povezuje, sklepa In spoznava. Vendar pa je pri-pravndk tudi človek, kd čuti. In kroženje predstavlja zanj s psihološkega vidika precej-šen napor.
Pripravnik, ki intenzivno kroži iz oddelka v oddelek in ki se zadržuje v oddelku en teden, štirinajst dni aU največ en mesec, je dejansko »stalni novinec«. Komm" se spozna z 'indmi v oddelku, že odhaja drugarn, kjer se mora spet spoznavati z drugimi sodelav-ci.
V centrali Ljubljanske ban-ke sem štiri mesece; doslej sem oblskal pet direkcij. Za-čel sem v tehnični direkciji v vložišču, kjer sem spoznaval delo v trinajstih oddelkih, kro-ženje pa še ni končano. Psiho-loško breme pri kroženju je res težko, ker nikoli ne vem, med kakšne ljudi bom prišel v naslednjem oddelku, kako me bodo sprejeli itd. Take ob-čutke pozna  vsak človek, saj
je   bil   vsakdo   vsaj   enkrat   v življenju začetnik.
V nekaterih oddelkih so me sprejeli izredno prijazno, sku-šali so mi sami od sebe razlo-žiti vsako podrobnost pri nji-hovem delu. Drugod so bili sicer prijazni, vendar se z ra-zlago niso preveč potrudili, ta-ko da sem moral biti sam iz redno aktiven s spraševanjem, če sem hotel kaj zvedeti. Po-nekod pa sem jim bdl deveta briga in so mi kar naprej do-povedovali, da zame nimajo časa. še sreča, da so taki od-delki zelo redki . . .
Kljub težavam, fci so pred-vsem psihiCne narave, pa je intenzivno kroženje — kar je novost v centrali Ljubljanske banke in kar je dostopno samo pripravnikom z višjo in viso-ko izobrazbo — izredno korist-no. Omogoča spoznavanje bančnega poslovanja, poveza-nosti oddelkov, ljudi, njihove-ga dela, želja, problemov itd. V centrali Ljubljanske banke postajam vse bolj domač, saj poznam precej ljudi, čeprav sem v posameznem oddelku, kamor med krožnjem pridem, novinec.
BORIS TROŠT
KOMPAS
Slovenija:
150 milijonov
dolarjev —
Kompas: 70 milijonov dolarjev
Slovenija pričakuje v letoš-njem letu devizno realizacijo od turizma v znesku 150 rnili-jonov dolarjev ali za okoli 20 milijonov dolarjev več kot v letu  1972.
V skupni devizni realizacdji Slovenije igra KOMPAS po-membno vlogo. To podjetje bo v letu 1973 ostvarilo bruto rea-lizacijo v skupnem znesku oko-li ene milijarde in 400 milijo-nov dlnarjev, kar bo skoraj za 40% več kot v letu 1972. Le-tošnja devizna realizacija Kom-pasa se bo zvišala na skoraj 70 milijonov dolarjev. Za pri-hodnje leto pa ljubljansko tu-risti6no podjetje na6Ttuje de-viznl priliv v višdni 85 do 90 tnilijonov dolarjev.
Ustanavljanje šolskih hranilnic
Mladdnsko varčevanje ima v Ljubljanski banki dolgoletno tradicijo. Kontinuirano sodelo-vanje in razvijanje stikov z mladimi varčevalci sta zaradd izrednega vzgojnega pomena varčevanja pri vsestranskem oblikovanju osebnosti mladega človeka zahtevala že v prete-klem obdobju mnogo prizade-vanj in iskanj novih. prijemov. Dosedanji rezultati opravičuje-jo širitev vključevanja mladih.
Znano je, da smo tudi s se-danjimi oblikami šolskega var-čevanja dosegli pomembne uspehe. šolska ekipa, poverje-niki na šolah in služba mla-dinskega varčevanja so tispeli na teritoriju ljubljanske regi-je zainteresirati vrtiko vzgoj-nih ustanov za zbiranje denar-ja otrok pri Solskih blagajnah, predvsem   na osnovnih   Solah.
Novo idejo o ustanavljanju šolskih hranilnic je že pred ča-som sprožila In izoblikovala Celjska mestna hranilnica. V kratkem času so se ji pridru-žile druge naše poslovne enote v Kranju, Slovenski Bistrici, Slov«nj©m Gradcu itn.
V korak z modernim poslovanjem:
Jugobanka
daje informacije
o boniteti podjetja
Vključevanje v   mednarodno delitev dela zahteva hitro in po-
polno informacijo o partnerju, s katerim poslujemo.
V tujini se že od nekdaj, pri nas pa v zadnjih desetih letih, banka ne zadovoljuje samo z dajanjem stereotipnih in osnov-nih storitev svojim komiten-tom. V takšnem vzdušju je eden mlajših sektorjev bančne-ga poslovanja sektor informa-cij. Pred kratkim so informaci-je zavzemale še zelo skromno mesto med ostalimi bančnimi dejavnostmi Zdaj lahko reče-mo, da se je situacija bistveno spremenila Danes si je v svetu skoraj nemogoče zamisliti ka-terokoli poslovno potezo brez predhodne informacije o po-slovnem partnerju, ki sodeluje v njej. Takšnemu razvoju in ra-stodi vlogi informacije je mo-rala dati tudi banka, katere te-meljna naloga je, da kar naj-bolje zadovoljuje potrebe go spodarstva, ustrezen pomen in se z razvijanjem te službe vključiti v novo situacijo.
Jugobanka je vsekakor med prvimi bankami, ki je opazila vse večji pomen pravilne infor-macije kot tudi izredno dinami-čen razvoj tega področja na. sploh. Zahvaljujoč temu si je Jugobanka ustvarila renome doma in v tujini, renome, ki je okrepljen z nenehno skrbjo za ažumost in točnost, s katero opravlja dajanje poslovnih in-formacij.
Takšna vrsta informacij je v svetu zelo razširjena. Zahteve tujih bank o boniteti jugoslo-vanskih podjetij, ki jih zago-tavlja Jugobanka, zajemajo najpogosteje vprašanja o po slovnem in finančnem stanju delovnih organizacij. o njihovi aktivnosti, vse do splošnega ugleda, ki ga imajo.
Vse takšne zahteve tujih bank v Jugobanki zelo pozorno obdelujejo. Predvsem skrbijo za hitrost odgovora, da ne bi prišlo do morebitnega zastoja pri sklepanju poslov, izzvanega z zamudo informacij. Posebno pozornost posveča Jugobanka točnosti informacij. Ko gre za komitente Jugobanke, posel v glavnem ni povezan s težava-mi, ker obstajajo podatki o po slovanju in finančnih rezulta-tih dpločenih delovnih organiza-cij. Razumljivo je, da s takš. nim dajanjem informacij o de-lovnih organizacijah vlaga Ju-gobanka tudi svoj renome, ker če se reče za določeno organi-zacijo, da je točna v izpolnje-vanju obveznosti, da uživa ug-led, to pomeni moralno obvez-nost za to organizacijo in za banko.
Treba je omeniti. da Jugo-banka pri tem ne zaračunava pravizije, čeprav so ti posli po-
vezani z efektivninii stroški (telegrafsko in teleks obve-stilo).
Na koncu je treba reči, da se v zadnjem času vse bolj raz. vija interes tudi pri naših pod-jetjih, da prek Jugobanke in njenih tujih korespondentov dobijo točne informacije o tu-jih podjetjih, s katerimi stopa-jo v poslovni kootakt. Takšna praksa, ki tudi pri nas postaja vse bolj razširjena, predstavlja dokaz vse večje poslovnosti na-ših podjetij, njihovega interesa za boniteto podjetja v tujini in popolnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela. Takš-na težnja vse bolj opozarja na pomembnost, ki jo banka do-biva  v  sodobnem   poslovanju