Leto VIII. štev. 65
PoStnlna plačana v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 22. junija 1924.
Današnja štev. 150 Dfn
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško
ČekOvni r [začasa
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din-Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za Hst.so poltn. proste.
ialistične stranke Jugoslavije.
Kako je minul ,Zadružni dan‘ v Celju.
Odbor celjske prodajalne Kons. dr. za Slov, je prejel iz centrale v Ljubljani sporočilo, da se bo vršil 15. t. m. v Celju »Zadružni dan", oklican po .Zadružni zvezi' ter Kons, društvu. Odbor je razmotrival položaj Kons. društva in je prišel do zaključka, da je govoričenja in frazarjenja o zadružni ideji in zadr. gibanju preveč, premalo pa resnega dela in stremljenja v smislu socializma — zadružništva, in da .Zadružni dnevi* sedaj, ko že imamo Kons, dr., ne bodo mnogo pomagali, marveč bo pomagalo le zadružno delo. urejeno po samoupravnih načelih. .Zadružni dnevi" in navduševanja za zadružno idejo, vse to je bilo takrat in je še potrebno tam, kjer se ustanavljajo nove prodajalne. Tu so lepe besede, lepo razlaganje zadružne ideje na mestu, tam pa. kjer se je že nekaj ustvarilo, je treba dejanj za praktično zadružništvo. Ker je bil pa »Zadr, dan” posvečen le praznemu frazarjenju in zaslepljevanju zadružnikov z lepimi govori ljudi, ki govore socialistično, delajo pa umazano, kapitalistično, ni bilo posebnega navdušenja za ta »Zadružni dan*.
Kot referent je nastopil znani .zadrugar", »stro-kovničar", »politik" in eksravnatelj Kons. dr. za Slov. pod Kristanovo ero g. Filip Uratnik. Naslov njegovega referata je zvenel sicer zelo lepo, toda referat je bil tak. da sem povzel iz njega naslednje, o čemer mu nisem hotel odgovarjati na zborovanju marveč sem se odločil za debato v časopisu,
V svojem uvodu je že v naprej poudarjal, da se ne bo ukvarjal z malenkostmi, ki se tičejo samo Kons. dr., marveč da bo govoril le na široko
o	pomenu zadružništva, to se pravi, da on ni poslan na zadružno zborovanje zato. da bi preiskoval in obrazložil težnje, da bi podal nauke za praktično zadružno delovanje, da bi povedal zadružnikom praktične resnice o poslovanju prodajaln Kons, dr., da bi jim povedal to. kar interesira zadružnike o delovanju načelstva Kons. dr., kakšne korake je napravilo glede samouprave posameznih prodajaln, koliko je načelstvo napravilo za to, da bi bili funkcionarji krajevnih odboror zainteresirani na delovanju konsuma, da bi sami odločevali o krajevnih razmerah — vsega tega on ni povedal. Jasno je, da se Uratnik ne mara spuščati v podrobnosti Kons. društva, ki smrde od daleč, na pr. o odpravi desetletne službene pogodbe za »višje* gospode, ki jo je napravilo načelstvo skupno z nadzorstvom brez vednosti kongresa in članov itd. itd.
V svojem referatu je primerjal Francijo z Belgijo, da francosko socialistično gibanje nima svojega dnevnika, marveč da vzdržuje francoski dnevnik belgijsko delavstvo, kljub temu, da ima Francija 102 soc. poslanca, Belgija pa le peščico. Pri tej razlagi sem se spomnil na Jugoslavijo. V Jugoslaviji se nahaja velikanska »internacionalno priznana" .socialistična" partija, s sedežem v Beogradu, za katero stoji 34.000 ljudi broječi GRS J, ki pa ne more izdajati skoraj niti tednika, kaj še da bi mislila na dnevnik, da pa je v Sloveniji pokrajinska organizacija SSJ, ki jo imenujejo nasprotniki »Naprejevce", katera _ izdaja dnevnik, čeprav nima nobenega poslanca, niti za sabo 34.000 članov GRS J, ampak ima samo 1000 redno obračunavajočih članov.
G, Uratnik je med drugim razlagal o nalogah socializma in je povedal sledeče:
1. je naloga socializma da odpravi krivično razdelitev dobrin, to se pravi, ^ da razdeli dobrine po delu in sposobnosti. Trdil je, da tudi v socialistični družbi ne bodo vai enako prejemali dobrine, ker je eden bolj sposoben kakor drugi, torej da bodo tudi v socialistični družbi nekateri živeli razkošneje, nego drugi, ki jim mati narava ni dala tistih sposobnosti, tistega naravnega daru, kakor prvim. Moje mnenje je, da v socialistični druibi ne sme biti pri razdeljevanju naravnih in umetnih dobrin med ljudmi nobene razlike, razen v toliko, v kolikor se je prikradla med ljudi lenoba,
2. druga naloga, aocializma je po Uratniku ta, da je treba odpraviti anarhijo v kapitalistični pro-dukciji, da je treba voditi točno evidenco in statistiko o vsem in na temelju teh statistih urediti produkcijo, To je sicer čisto lepa 8tvar, vse to stoji tudi v brošuri Otona Bauerja, Pot k socializmu, ki
jo je on prevel. Vprašam pa g. U.. v koliko je že uresničil te zahteve? Danes se ne boste več izgovarjali, da niste imeli prilike, uveljaviti svoje načrte in lepe besede. Čemu ne delate po teh lepih načrtih vsaj pri .Jugometaliji*, kjer imate odločilni vpliv? Vi se boste sicer zgovarjali, da mora stvar priti od zgoraj navzdol, da se mora začeti izvajati najprej pri državi, potem šele pri občini in še manjših organizacijah, moja pot pa je ta. da vse kar pride od zgoraj navzdol, ne sega v človeškem življenju nikdar tako globoko, kakor tisto, kar pride od spodaj navzgor, torej od ljudstva. Tudi v Kons. dr. ste že imeli priliko uveljaviti svoje načrte, uveljaviti produkcijo samo za potrebo članstva, ne pa za skladišča in za špekulacijo. Pri nas smo že začeli, vsaj skušati smo začeli s produkcijo samo za potrebo, vsaj pri čevljih, počasi in z vztrajnim delom bomo pa začeli tudi z drugim, kar bo pač trenutno najpotrebnejše za pri nas organizirano članstvo. in kar bomo s svojimi malimi sredstvi zmogli.
G. Uratnik, nehajte frazariti ter poskusite uveljaviti vsaj majhen del svojih načrtov, ki jih imate kakor sem slišal kar na vagone, da ste zanje zaprosil pri razpoloženem ministru g. Antonu Kristanu za dovoljenje uvoza v njegovo .Produkcijo".,, G. Uratnik je govoril tudi o razmerju med produktivnimi zadrugami in strokovnimi organizacijami. Razlagal je dobro in slabo stran sodelovanja strokovnih organizacij s podružnicami. Predno preidem dalje, moram omeniti, da je bilo vse njegovo razlaganje o vseh stvareh tako nejasno in zamotano, da ne verujem, če so od 20 poslušalcev 4 razumeli, to pa radi tega, ker je hotel povedati nekej imenitnega. pa ni imel koncentrirane misli na stvar, ki jo je razlagal, marveč le nato, <'tako bi bolj im, oniral ter vlekel celjske zadružnike za nos.
Shba stran sodelovanja strokovnih organizacij z zadružnimi pravi, da je v tem, ker vidi članstvo strok, organizacij, ki vodijo svoje produktivna zadruga. v teh gospodarja, ne pa listo silo, ki se bori za njihov dobrobit. To mu je baje povedal s. Sas-senbach, tajnik amsterdamske strokovne Internacionale. To itak vem. da sam ni prišel do tega zaključka. ker človek, ki je danes zadrugar, jutri politik, pojutrišnjem strokovničar, ob nedeljah pa vse skupaj, tak človek se ne more opredeliti v neko gotovo smer, ampak navdušeno kakor papiga govori tisto...o čemer misli, da bo najbolj vleklo in da ga bo najbolj držalo na površju, če ne pri politiki, pa vsaj v strokovnih organizacijah, zatem spet v zadrugah, koncem koncev pa v kakšni bolniški blagajni. O trditvi, da je slabo, če strokovne organizacije odločajo v produktivnih zadrugah, se da mnogo govoriti. Vendar hočem biti kratek.
Začetek neposredne borbe proti industrijskemu kapitalu je bil ta, da se je začelo delavstvo zbirati v strokovnih organizacijah, ki so si postavile nalogo urediti trg delavne sile, da dosežejo enotne pogoje delu; to se je večinoma delalo potom tarifnih pogodb. Nadalje preureditev produkcijskega procesa, uvedba demokracije v tovarnah [delavski odbori], stremljenje za čim večjo soudeležbo pri razdelitvi nadvrednosti. Razne razprave socialističnih prvakov pravijo, da rase ideja strokovnega pokreta preko kapitalističnega produkcijskega sistema s tem ker hoče odstraniti industrijskega kapitalista samega kakor tudi njegov industrijski profit.
Že od vsega začetka borbe proti industrijskemu kapitalu se je pokazalo dvoje sredstev zajborbo: 1. strokovne organizacije, 2. produktivne zadruge. Za tedanje razmere so bile strok, organizacije glavni faktor. Zakaj? Takrat — pred 60 leti — ni bilo delavstvo še zmožno posluževati se produktivnih zadrug, ker je bilo vse realno socialistično gibanje
še v povojih. Tudi industrija ni bila tako razvita kakor danes, marveč je bila še v povojih, borba je šla le za tem, kako si ohraniti golo življenje, ne pa kako se osvoboditi. Od takrat do danes so se razmere znatno spremenile: Industrija kakor tudi osredotočenje denarja [kapitala] dosega svoj višek, 'kapitalistična produkcijska nezmožnost pa se prikazuje v tem, da imamo vsak dan nove napovedi industrijskih in denarnih kriz. Če gledamo pred 50 leti razvoj industrije, danes pa njen zastoj, nam je povedano dovolj, da se danes ne da več uporabljati proti industrijskemu kapitalu tisto orožje kakor se je uporabljalo pred 60 leti. Danes ne zadostuje več boriti se za 8 urni delavni čas, za regulacijo trga dela itd., ker tam, kjer tovarne stoje, se ne da več boriti proti njim, ampak je edino potrebno biti sposoben za njih prevzem. Naše strok, organizacije polagajo premato važnosti na dejstvo, da je potrebno prevzeti produkcijo v svoje roke. Ne zdi se mi čudno potem, da se delavstvo tega ne zaveda, če razni gospodje švigašvage govore, da je to slabo če se strok, organizacije direktno bavijo s vprašanjem produkcijskega osvobojenja. Naše delo mora iti za tem. da naj bo že konec reformističnih stremljenj za najprimitivnejšimi eksistenčnimi pogoji, naj bo konec paktiranja med delavci in kapitalisti, marveč naj se osvojijo produkcijska sredstva po tistih samih, ki delajo. Če je s. Sassenbach res kaj ta-cega povedal, da je škodljivo, če strok, organizacije odločajo v produktivnih zadrugah, čemu je potem sprejel letošnji mednarodni kongres amsterdamske Internacionale resolucijo, ki zahteva socializacijo rudnikov, železnic, naravnih zakladov itd., itd. Ali ne bodo pri tej socializacij! sodelovali delavci? Ali ima ta socializacija namen socializirati le za kapitaliste brez delavcev, g. Uratnik? Povejte, kako si vi takšno socializacijo zamišljate, Moje mnenje je, da so naloge, ki so si jih zadale strok, organizacije pred 50 leti, dosegljive, v kolikor že niso dosežene, le tedaj, če bo delavstvo prevzelo vso produkcijo v svoje roke, to se pravi, da bosta gospodar in delavec oba v eni osebi. Dvomi, da pojde to težko, ali da bodo tudi v teh zadrugah, kjer bo delavec obenem gospodar, potrebne strok, organizacije, taki dvomi so mogoči le tam, kjer so zadruge zgrajene tako kakor mariborska Delavska pekaroa, v kateri mislijo tisti ljudje, ki so člani in gospodarji zadruge da ne sme biti razen njih nihče drugi njen član. Jasno je, da peki v taki zadrugi ne vidijo nič drugega kakor kapit. gospodarja, pa če bi bila to tudi strok, organizacija, ker v njej nimajo nikake odločilne besede ampak ji prodajajo le svoje delo kakor vsakemu kapitalističnemu podjetju,
G. Uratnik se v svojem izvajanju ni posebno dotaknil drugih zadrug, kakor edino stavb. .Produktivne zadruge*. Ne vem. zakaj, ali mogoče zato. ker so jo Celjani ustanovili? Pravi, da bo tudi tu prišlo do nasprotstev med načelstvom in zadružniki, ki delo izvršujejo. Ne vem, zakaj. Ali mogoče zato, ker bo imel vsak član zadruge, ki je obenem tudi delavec, priliko videti, za kakšno vsoto je zadruga prevzela stavbo, preračunati, koliko stane zadrugo delo pri stavbi in ugotoviti koliko so vsi zadružniki skupaj več dobili, kakor če bi delali pri privatnem podjetniku. G. Uratnik, jaz mislim, če bo vsak dela* vec-zadružnik to vedel, ne bo več potrebna posebna intervencija od strani strokovne organizacije, marveč mu bo zadostoval njegov razum. Jasno je. da pri zadrugah kakor je Jugometalija. kjer nima delavstvo takega vpogleda v poslovanje zadruge, nadalje, ker izvršuje Jugometalija stvari, ki niso za delavce potrebne, marveč služijo v navadne trgovske svrhe — po naše spekulacijske svrhe — da tam ne more imeti v zadrugi zaposleno delavstvo
Pravo
7ctilchtovo - milo
Jelen*
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše.
Pri nalsupn pazit« na ime „5<hi eht“ in na znamKo --------------------- „3eWn“!	--------------------
Schkht
(istega zaupanja in liste vere v zadrugo ozir. v tisto strokovno organizacijo, ki je lastnik zadruge, kakor tam. kjer je vse pregledno in se dela le za potrebo. Toliko glede razmerja med zadrugami in strokovni* mi organizacijami.
G. Uratnik je med drugim povedal tudi, da so vse bilance ničvredne. On ie ve! Najbri so bile vse one bilance, ki jih je on napravil, tudi ničvredne. Zakaj pa so ničvredne? G. Uratnik pravi, da zato. ker se nikdar vanje ne zapiše tisto realno stanje, kakor bi se moralo. To je kapitalistični način sestavljanja bilanc: 1, Zato. da nihče ne ve, kakšno je faktično imetje in 2. zato. da si prihrani kapitalist plačilo visokih davkov. Pri zadrugah, kakršne ustanavljajo Uratnikovci. je pa isto, Razlika med davki pri kapitalistu in zadrugah je le ta. da da kapitalist čisti dobiček, od katerega bi moral plačati davek, v svoj žep, dočim se pri kristanovskih zadrugah uporabi za umazane osebne diplomatske svrhe, namesto da bi se dal svojemu namenu, t. j, napredku zadruge. Pravi, da Kons. dr. za Slov. radi tega ne more napraviti resnične bilance, in n. pr. računati hiše in vse nepremičnine po resničnih cenah, ker bi moralo v tem slučaju plačati ogromne davke. Vprašam g. Uratnika. čemu niste z vsega začetka začeli računati hiše itd. po pravi vrednosti, ker bi tedaj ne bilo potrebno bati se sedaj visokih davkov, ali pa bi bili napravili dve bilanci, eno, ki nasiti današnji buržoazni davčni sistem, ta naj bi bila napisana v današnjem valutnem stanju, druga pa naj bi bila napisana v predvojnem valutnem stanju. Vaš interes seveda ni delati tako, da bi ljudstvo razumelo, ampak delate tako, kakor je za vaša avanturistična stremljenja najprikladnejše.
Nadalje ste govorili, da tičijo Del domovi v Sloveniji v dolgovih, da je denar s katerim so se kupili, izposojen pri bankah proti 24% obresti itd. To se pravi, da mora delavstvo potom Kons, dr. plačati v 4 letih za en delavski dom toliko obresti. kolikor bi veljal Delavski dom sam. Pri tem pa ni delavskega doma, ni denarja, ni ničesar, Povedal je, da je Zadružna banka nekoliko manj oderuška, ta da svoj denar Kons. društvu za le 20%. ali veste, sodrugi, kaj se to pravi? 7% plača onemu, ki denar pri njej vlaga, 20% pa zahteva od onega, ki si denar pri njej izposodi, Ali je tu kakšna razlika med blerikatno-demokratskimi in .socialističnimi" bankami ? »Socialistična* je ta banka le radi tega, ker jo vodi dobro znani »socialist* Anton Kristan, minister n. r.
G. Uratnik je toplo priporočal, da je treba v vsakem kraju ustanoviti nekakšne .čebelice”, ki bi zbirale hranilne vloge, ki bi se izplačevale le v slučaju bolezni, izprtja, stavke Ud. To je povedal, povedal pa ni, zakaj Kons. društvo tega ni že davno začelo izvajati. Mi smo to že pričeli v tej obliki. da dajemo 1% od svojega zaslužka v hranilni oddelek našega .Skupnega doma", čigar podružnice so po pravilih samoupravne.
Zanimiva je bila tudi razprava o tem. koliko se valja delavskega denarja iz delavskih institucij po kapitalističnih bankah, kako se kapitalisti trgajo za takšne institucije zgolj radi denarja. Med drugim je povedal to. da je bU tudi on v Zagrebu ter je skušal pridobiti nekaj tega denarja, ne zase. ampak za kliko okoli njega in dr. Koruna, da bi onadva prevzela Kons. dr. v svoje roke na eni strani, na drugi strani pa. da bi ne bili zadružniki — delavci odvisni več od Zadružne banke, ampak od g, Uratnika et komp, Pri Konsumu je stvar ta: kdor preskrbi kredit, bo gospodar v njem. Če ga bo preskrbelo delavstvo, bo gospodar delavstvo, če pa Uratnik et komp, bo gospodar U. et komp. Zanimivo pri tem , da se je peljal Uratnik po kredite v Zagreb, je to, da jih v Ljubljani nikjer več ne dobi. Upravni odbor ljubljanske mestne hranilnice, od katerega ao pričakovali hipotekarno posojilo 5 milijonov, je od velikega župana dr. Baltiča razpuščen. Ljubo ali neljubo so Uratnikovci prisiljeni dobiti posojilo drugod, najbrž pa ga ne bodo dobili nikjer in zopet bodo morali lepo mirno poklekniti pred g. Antona Kristana, prositi ga za odpuščanja in »pobratimstvo", češ. saj si „fest fant", kar skupaj pojdimo v rdeči veletok!
Na svidenje!
Ciril Bfihm.
Razno.
Imeniten popravek smo sprejeli od milostlive gospe, ki je bila v »Napreju* 8. t. m. popisana kot pristašica Orjune. Kakor je lepo od nje, da se brani načela javnosti, tako je nam nerodno da moramo zaradi te visoke zaščitnice orjunaških činov priobčiti ta nemški popavek, ki bi v slovenščini ne imel tako lepega tona. Popravek se glasi:
Sehr Lobliche Naprej Redaction! Ich habe gelesen das Artikel (tber mich — und mein armer kfanker Gemahl im Cafi de 1'Europe t Merci! Ich teite Ihnen hoflich mit, daaa ich sofort gieng bei meinen Advocat da ich emport bin uber Ihre ganz unverdiensten Zeilen! Diese Zeilen Lobliche Redaction sind klagbaren und Sie vverden begreiflich finden, dasa wlr diese perfide Sache nicht in der Ri he lassen vverden. — Umsomehr dass wir sehr freuudlich gesinnt waren. Die ganze Arbeiterschaft Wir halten šteta »Mttleid* mir »Armen-Menschen" und wir ersuchen Sie freundlichst, diese unverdiente Artikel wieder zu rufen, wenn Sie nicht einen Pro-
ces haben vvollen. Achtungsvvoll Baronin M. de Miiller — Hornstein.
Po naše bi se ta dopis glasil takole;
Zelo spoštovano uredništvo „Napreja"! Čitala sem članek o meni in moj ubogi bolni soprog v kavarni Evropa Hvala! Naznanjam vam vljudno, da sem Sla takoj k svojemu advokatu, ker sem ogorčena radi vaših popolnoma nezasluženih vrstic. Te vrstice — cenjeno uredništvo — so tožljive in razumeli boste, da te perfidnosti ne bomo mirno prenesli, tem bolj, ker smo bili tako prijazno naklonjeni vsemu delavstvu. Vedno smo imeli usmilenje z ubogimi ljudmi in prosimo vas prijazno, da prekličete nezasluženi članek, če ne marate imeti procesa. S spoštovanjem Baronica M, pl Miiller — Hornstein.
Mi nimamo nobenega povoda našo prvotno notico preklicevati, ker nam gospa baronica s svojim dopisom ni ničesar ovrgla, kar bi utegnilo pod-biti naše trditve, povedala nam je le to, da je bila .emport" (»ogorčena** je preslaboten izraz!], kar mi socialisti prav radi verjamemo, saj je mnogo ljudi v Jugoslaviji, kt so na nas »emport*. Gospa baronica ni ovrgla trditve, da je hvalila orjunaše, da niso krivi trboveljskih izgredov, ampak trdi le. da je uboga, o čemer pa mi nismo govorili; tudi nismo trdili, da je bogata, kar bi utegnilo biti .razžaljivo* za ljudi, ki nič ne delajo. Kar se pa tiče ljubezni do delavcev, nam naš poročevalec poroča, da služkinje pri gospej baronici ob času, ko je bila še »Frau Bezirkshauptmann", niso imele najboljšega življenja pri njej. pač pa zelo pičlo plačo. Sedaj ima besedo zopet gospa baronica plemenita Miiller — Hornstein. da nas tira pred sodnijo, kjer bomo dobili najbrž par let ričeta zaradi njene plemenitosti, o kateri pravijo jugoslovanski demokratski orjunaši, da je odpravljena.
Bernatovie
Ljubljana.	Mestni	trg:	fS.
Največja izbira moških, ženskih in dečjih oblek po
znižanih cenah. Dežni plašči od 200 Din naprej.
V	urad našega vojaškega atašeja v Sofiji se je izvršil nov vlom. Storilci so zbežali, ko so zagledali dve ženski Beograjski diplomati hočejo sedaj pri Zvezi narodov vložiti zahtevo, naj jim dovoli poslati v Sofijo vojaški oddelek za zaščito naših zastopnikov.
Občinske volitve se bodo vršile v Mariboru 21. stopt., v Celju pa 28. sept. Za Ptuj bodo pozneje razpisane.
Vpisovanje na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1924/25 se bo vršilo 2., 3. in 4. julija t, 1. vsakokrat od 9, do 14. dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so stari 14 let in so dovršili IV. razred srednje šole, nastavni razred meščanske šole ali IV. razred liceja. Če je še prostor na razpolago, se sprejmejo tudi tisti [tiste], ki so stari 14 let in so dovršili III. razred meščanske šole. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se bo vršil 5. julija ob 9. dopoldne sprejemni izpit iz nemščine. — V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili prvi letnik dvorazredae trgovske $ole, ki je državna, ali pa ima pravico javnosti. — Učenci in učenke naj se priglasijo v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. — Da ne bo pri vpisovanju prevelikega navala, naznanjamo, da je popolnoma vseeno, če pride kdo pri vpisovanju prvi na vrsto ali zadnji, Do 10. julija t. L bo na razglasni dpski objavljeno, kateri učenci in katere učenke so sprejeti [e] in kateri so odklonjeni. — Ravnateljstvo.
Zaradi umorjenega socialističnega poslanca Matteottija bo doživel laški fašizem že težke dneve. Od vseh strani vstajajo delavske Organizacije in parlamenti civiliziranih ljudstev s protesti proti nezaslišanemu zločinu. Francoake strokovne organizacije so posebno agilne, te poživljajo delavstvo vseh dežel na skupen odpor proti fašizmu v vseh državah. Politična socialistična Internacionala je poslala opogumljajoč dopis na italijansko socialistično stranko. katero poživlja k vztrajnosti in ji obljublja mednarodno pomoč. Med delavskimi strankami je vložila najboljši protest angleška delavska stranka, ki je silno oster, a bo imel tem več uspeha, ker je tudi Macdonald izjavil, da se prej noče sestati z Mussolinijem, dokler se ne razčisti zadeva z umorjenim poslancem, To pomeni diplomatsko klofuto, kakor je ni laški fašizem še nobene doživel. Zverinsko stališče je med parlamenti zavzela katoliško-faši-stovska večina v madjarskem parlamentu, ki ja odklonila socialistično protestno resolucijo, češ da je umor poslanca Matteottija notranja zadeva italijanske države, Tudi naša vlada še ni nič rekla — kulturni svet pa smatra takšna molčanja za znamenje mednarodne solidarnosti med morilskimi vladami in se bo po tem spoznanju tudi ravnal. Naša vlada utegne dobiti še neprijetne mrzle vode ne samo zaradi Mat*'* teottija. temveč tudi zaradi — Trbovelj. Lepo je to, da je začel svet tako obračunavati s tisto reakcijo, ki se ne straši v 20. stoletju niti *na j podle jših zločinov, da se obdrži. To je znamenje, da lega reak-
cija končnoveljavno v grob. Kar se pa tiče Matte-ottija samega, so bile vesti o najdenju njegovega trupla preuranjene, Da je umorjen, za to je že tisoč dokazov, težko je pa najti njegovo truplo zato, ker so g8 banditi vrgli najbrže'v veliko jezero Viko daleč od Rima. Dosedaj je morala iz javne službe oz, je bila aretirana že cela vrsta visokih fašistovskih glav, med njimi državni bodtajnik Finzi, generalni policijski ravnatelj De Bono, načelniktiskovnega urada pri ministrskem predsedstvu Cesare Rossi, torej načelnik urada, ki stoji neposredno pod Mussolinijem, glavni urednik fašistovskega »Corriere Italiano' Filipelli, dalje Dumini, uradnik v tiskovnem uradu, cela kopica advokatov, žurnafistov itd. itd,, torej res samo visoke glave. Doznava se tudi vzrok za odstranitev Matteottija. V parlamentu je hotel razkriti, kakšne umazane kupčije so vršili fašistovski veljaki s Standard Oil Companie, ameriško petrolejsko družbo, in kakšno umazano kupčijo so vršiii z dovoljenjem za otvoritev novih igralnic. Doznava se, da je zadeva z igralnicami Mussolinijevo osebno delo! Kdo še potem dvomi, kje je še iskati direktne povzročitelje umora? Značilna je tudi sledeča epizoda: Mat-teottijeva vdova je zaprosila za avdienco pri papežu in papež je ni sprejel, češ da ima te dni na programu vse polno avdienc! Drugače je pa položaj v Italiji podoben položaju pred revolucijo. Delavstvo prireja protestne stavke na vseh koncih in krajih, v Rimu se sploh nihče ne upa s fašistovskim znakom na cesto. Socialistično vodstvo poživlja delavstvo, naj obdrži mirno kri, ker bi nič ne moglo režimov-cem bolj koristiti, kakor da se da zavesti k izgredom. Socialistični poslanski klub pa je sklenil za dan Matteottijevega pogreba — in če trupla ne najdejo. na dan ko se bo čitala zadušnica — kratek generalni štrajk.
Tudi statistika o blažilnih vplivih božjega duha navdahnjenih katoliških naukov: Na Dunaju je na raznih šolah kakih 8000 učiteljev. Lansko leto je bilo med vsemi temi 8000 učitelji samo 86 takšnih, proti katerim se je napravila kakšna ovadba, med temi 86 jih je bilo 32 učiteljev takoj oproščenih brez vsake disciplinarne preiskave, 12 slučajev še ni bilo dozdaj preiskanih, samo 18 učnih moči je bilo na različne načine disciplinarnim potom kaznovanih. Med temi je bilo 8 svetnih učiteljev in 10 katehetov. Od tisoč učiteljev je bil kaznovan torej samo 1. ker tvorijo kateheti med učnimi močmi približno l/20, bi v razmerju s posvetnimi učnimi močmi ne smel biti noben kaznovan, kaznovanih pa je bilo kar 10 in sicer zlasti iz dveh razlogov: ker imajo nekateri otroke premalo radi [pretepajo jih], drugi pa nedorasle šolske deklice preveč [greh proti šesti božji zapovedi 1] Tudi iz teh številk je jasno razvidno, kako potrebno je, da sega katolicizem s svojimi kremplji med šolsko mladino in kako je bašon sposoben učiti jo zvišenih Jezusovih naukov.
Štiri leta umorov. V Nemčiji je izšla knjiga z gorenjim naslovom (Vier Jahre Mord], ki jo je izdal bivši pravosodni minister Gumbi. V njej se bavi podrobneje z nemškimi fašistovskimi organizacijami, pa ugotavlja, da ni bilo v zadnjih štirih letih po teh organizacijah izvršenih nič manj nego 400 političnih umorov, Sramota za ves nemški narod je to, pravi Gumbi, pa ne sramota samo zaradi fašistov, temveč tudi zaradi nemške justice. Ker ta justica, čeprav je kakega nacionalističnega morilca prijela ga je kaznovala tako, da kazni sploh čutil ni. Morilec Roze Luksemburgove, poročnik Knill, ki jo je tudi oropal, je dobil le 3 mesece ječe. Liebknechtov morilec Rzewuski je bil obsojen na
1	mesec — saj ne gre za to, da bi jih morali kaznovati. toda če kak proletarec najmanjšo malenkost napravi, ki kapitalistom ni všeč, tedaj ga zaprejo, da postane črn. Kapitalistični sistem brani pač le svoje bratce, čeprav so navadni cestni razbojniki. Če delavstvo, ki se bori za kruh in obstanek, zastavka. mu pošljejo oboroženo tolpo na vrat. Če se brani, ga spravijo za desetletja v ječo, Zavedajte se, proletarci, da prej ne bo drugače, dokler ne zmaga socializem!
Za predsednika francoskega senata so izvolili s 151 proti 134 glasov bivšega Poincarčjeve* ga notranjega ministra, hudega reakcionarca de Sel-vesa. Levičarski poslanci v parlamentu so izjavili, da se ne ustrašijo boja s senatom. — Desničarji delajo pri 8ejah v poslanski zbornici hudo obstrukcijo. Prvo glasovanje za zaupnico ali nezaupnico vladi pa so izgubili a 234 glasov proti 313. S to zaupnico je Herriot zmagal med drugim tudi v vprašanju odprave posebnega poslanstva pri rimski stolici
Danska je priznala Rusijo.
Koliko stane eaa bitka ? Angleško vojno ministrstvo je objavilo statistiko topovskih strelov in' stroškov za časa svetovne vojne. Po tej statistiki je izpalila samo angleška artilerija v bitki pri Messi* nesu v Belgiji v enajstih dnevih 3.561.630 projektilov. ki predstavljajo po današnjem kurzu 450 milijonov frankov. Rekord je dosegla angleška artilerija 28. sept. 1918., ko je v 24 urah izpalila 943.847 projektilov. Tak bombardement bi stal danes 70*C00 frankov na minuto. Koliko bi- se dalo narediti s tem denarjem? Sodrugi, boj militarizmu, boj vojni ter oboroževanju.
Ameriški konzulati v Evropi so dobili nalog, da ne smejo do srede julija izdajati nobenih dovoljenj za priseljenje v Združene države,
Zmage, vedno zmage! V Južni Afriki — angleška kolonija — se vršijo volitve, Delavska stranka napreduje po dosedanjih poročilih na vsej fronti.
Popravek. V zadnjeu »Napreju" [št. 64) je zopet izostalo par besed, tako da je vsebina težko razumljiva. V uvodniku pod naslovom »Odgovor* v 5 odstavku. 15 vrstica, je treba čitati: »Enako, kakor je bil takrat revolucionaren, je zdaj reakcionaren; starih časov si želi nazaj, starim bogovom hoče služiti itd."
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko*.
Delavci 1^
Kdor inserira v drugih listih, v »Napreju* pa ne ta sam dovolj jasno pove. da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na vas nego Vi nanje!
Iz stranke.
IZJAVA.
Krajevna organizacija SSJ v Celju najodločneje nasprotuje proti zedinjenju kakršno priporoča s, Krušič v svojem članku »Za enotnost delavskega pokreta’ v .Napreju" 17. junija.
Nikakor ne moremo dovoljevati, da bi se sestajali ljudje k zeleni mizi in tam ustvarjali zedinjenje na političnem polju.
Kdor hoče zedinjenje proletariata, naj izdela tozadevni predlog, predloži naj ga svoji krajevni organizaciji v odobrenje, ča ga bo ona smatrala za koristnega, ga bo sprejela za svojega, ter ga predložila strankinemu kongresu.
S takimi predlogi bo ustreženo vsem, ki želijo pošteno in trajno zedinjenje proletariata,
Soglasno sprejeto na odborovi seji dne 18. junija 1924,
Pilko Anton s. r., Štefan Lah s. r.p Alojzij Leskošek s. r. Franc Jelen žel. s. r.f Franc Jelen tesar s. r., Valentin Lebič s. r.. Franc Naraks, r.. Anton Goršek s, r.
Socializem kot ideja, kot etično stremljenje,
kot vera v boljšo bodočnost človeštva, ta socializem je gotovo nekaj lepega in vzvišenega nad uma-zanostjo življenja sedanje človeške družbe, ta socializem pa žal sam ne zna govoriti, ne more nastopati kot bog in prepričati na enkrat vse ljudi, temveč se mora posluževati posameznih ljudi, ki govore v njegovem imenu. Ti ljudje so pa seveda nepopolni, kakor vsi drugi, so člani sedanje umazane človeškd družbe, nikakor pa ne angeli. Ali je čudno, če se kdaj zmotijo, ali je čudno, če ne mo-rejo vsega na enkrat povedati?
Njih poslušalci so seveda tudi samo ljudje. Ali je potem čudno, da jih mnogokrat napačno razumejo? Potrpežljivosti pa nimajo, da bi počakali na ponovno razlago, kar pri prvi besedi, ki jo napačno razumejo, že poskočijo in se z jezo v srcu obrnejo ne le od nerodnega zagovornika socializma, temveč od socializma sploh. Ali je kaj čudnega, če slišijo ljudje o spoštovanju do dela, pa mislijo pri tem le na tisto delo, ki ga sami razumejo, ker ga poznajo, vse drugo delo pa štejejejo k lenobi ? Železniški čuvaj se jim zdi lenuh, ker se samo po progi sprehaja, pisar zato, ker vedno sedi, učitelj zato, ker dela kar hoče. Čuvaj zavida učitelja in pisarja, pisar čuvaja in učitelja, učitelj čuvaja in pisarja, vai trije pa kmeta in kmet tudi vse tri....
[Soc. in vera, str. 87.]
Dopisi.
ŽIVIO KRITIKA.
V ,Napreju' št. 60 čitam (nič presenečen) članek s podpisom s. Kisovca, da sem v službi zelene mize diplomatov pri Strokovni Komisiji.
V znanje s. Kisovcu sledeče:
Ce si čital kakšno revizijsko poročilo od GRSJ z mojim podpisom, tedaj Te prosim, da mi to poneverbo dokaži, ker za GRSJ jaz nisem imel nobene prilikč, še manje pravico kaj takega podpisovati.
Podpisan sem le za SMRJ. O tem pa je bil v ,Delavcu* še naknadno priobčen dejanski stan v blagajni našega Saveza po trimesečnem zedinjenju.
Kar se pa tiče GRSJ imaš pa priliko, da pre-ledaš vse poslovanje, ki je zbrano v tozadevni rošuri in jo lahko dobiš pri SK v Ljubljani.
Na opombo uredništva, da moram pač podpisovati kot izvoljen revizor po sistemu, ki vlada v tej organizaciji, odgovarjam le to, da ste vsi skup zgrešili, če ste se na mene spravili, imam povsem mirno vest!
Sodruge kovinarje pa prosim, če imajo kakšne želje za pojasnila od mene kot člana kontrole SMRJ, da jim bom lahko in radevolje o viem dosedanjem stanju poročal.
Če nam bodo pa železničarji po Kisovčevi metodi kritike kdaj lahko stali za vzor organizacije, bom jaz prvi, ki bom priporočal, da gremo za njimi.
Jaz mislim, sodr. Kisovec, da imaš pri železničarjih dosti prilike ustvarjati, še več pa kritizirat, kar zavihaj rokava. Kisovec, čudno se mi pa dozdeva, da si šele zadnje dni napadel dr. Periča, predno je eksplodiral kot župana — pa ga nisi že naprej...
Oprosti, veš, imam čudne muhe, prijatelja bodiva. — Jeram.
Op. ur. Šele v 6. letu po svetovni vojni smo, ni čudno, da mislimo na same kanone in da jih rabimo tudi takrat, kadar pobijamo muhe. S. Jerama je lopnilo že precej kolov, pa ker je trdne narave, ni ničesar čutil. Ko ga je pa poščegetala muha [ne brencelj!] in ko mu je s. Krušič v ,Napreju‘ 17. tm. povedal, da ga ščegeta, je nameril svoj največji kanon nanjo. In to na pravo pravcato muho, ki bi jo bil lahko spodil sprav kratko gesto: »Popravek.
V	Kisovčevem članku [.Naprej* 13. tm.) je treba ,SGRJ‘ izpremeniti v ,SMRJ‘ — Jeram." Prav nič drugega bi ne bilo treba! Zlasti ne govoriti o napadih in zato s svoje strani napadati s. Kisovca z neokusno opombo o dr. Periču. Kdor .Naprej' res čita, ve, da je s. Kisovec proti Periču ves čas, odkar je nastopil, in da ni nikdar premišljeval, če je tega ali onega treba »napasti" prej ali šele pozneje. Take stvari študirajo demagogi, demagog pa s. Kisovec ni bil nikdar in se v .Napreju' to dovolj jasno vidi. — Kako pa boleha naše strokovno gibanje, za to imamo zgodovinski dokaz na tejle Jeramovi občutljivosti, ki ga je v nasprotju z drugim — boljšim — Jeramom zapeljala v tisti strokovni duh (Ka-stengeist), ki ga je s. Jeram že mnogokrat s kanoni istega kalibra zelo uspešno streljal. Zaradi muhe se je skopal na železničarje! Železničarji imajo svoje organizacije dandanes prav tako trojne, kakor kovinarji: člane GRSJ [Krekičeva zelena miza), neodvisne (Lemeževa in Zorgova z. m.) in najneodvis-nejše (neorganizirane, ki niti zelene mize nimajo). Kovinarji so samo za toliko na boljšem, da imajo v prvi skupini več odstotkov delavstva organiziranega nego železničarji, da so torej pametnejši (točno: manj nevedni). Ta njih pamet pa ni nikakor posebna božja milost, ali pa modra kri in posledica boljših plenic! Če kovinarji kaj takega mislijo, potem bodo Strojne livarne v Ljubljani še dolgo podpirale ,Jutro‘ iz svojih »izgub“! — Železničarji so tako razbiti zato. ker jih je polom 1. 1920. najbolj pritisnil in ker nosijo še danes na svojih plečih vse posledice tega poloma. Poloma pa niso zakrivili sami, ampak nezrelost našega proletariata, ki je drvel takrat za lažikomunizmom čez drn in strn, pri kovinarjih nič manj nego pri železničarjih. Take stvari si morajo zapomniti vsi, ki bodo iz želje po napredku svoje stroke pozabili na pravičnost na-pram drugim strokam.
Politični list imamo za vse stroke. Ker so preveč razvite posamazne stroke, premalo pa njih skupnost, ker misli večina strokovničarjev, da je najboljše imeti majhen separatistični listič, ki se briga samo za lastno stroko, da delavci o drugih strokah čimmanj zvedo, zato so takele muhe in kanoni na dnevnem redu, zato se mednje zakadi še celo s. Jeram, kar bo marsikoga bolj presenetilo, kakor si misli in kakor je o sebi napisal, da ni »nič presenečen". Če je Čakal napada zaradi revizije pri kovinarjih zato, ker ne more zagovarjati Mihevčevske-ga gospodarsta pri Jugometaliji in ker je premalo številk objavljenih, potem — vsa čast! To je v skla. du z njegovo željo na našem kongresu, naj se objavljajo tudi najmanjše podrobnosti. Vendar bi kdo drugi kot revizor to željo tudi pri kovinarjih izrazil, ker velja načelo javnosti za vse, ne le za politično stranko, ki bije težak boj. Baš kovinarji bi načelo javnosti najlažje izvedli, ker imajo danes izmed vseh strok najmočnejšo organizacijo.
Sicer pa je s. Jeram trdna hiša, pri kateri se potresi trenutno zelo poznajo, razpok pa nič ne napravijo. Tudi je načelo javnosti taka skala, da se na njem zidane trdnjave nikdar ne podro. pa čeprav bi posamezne hiše imele preslabe temelje.
V	naši delavnici se je 18. t. m. skazilo precej blaga, Škoda znaša najmanj 85 Din, namreč prava škoda na blagu, K tej je treba prišteti še zamudo časa. prepozno dodajo blaga in zato tudi morebitno izgubo odjemalcev. To škodo je težko oceniti v denarju, vendar vsak čuti, da je ta večja nego po onih 85 Din. — Takih škod* je pri nas veliko. Enkrat je kriv ta. drugikrat drugi, nikdar pa nobeden škode ne more popraviti, ker ne zasluži toliko, kolikor znaša škoda, Če pojde tako naprej, bo podjetje kmalu na koncu. Ali ne bi bilo pametno vse take krivce spoditi med nezaposlene ? Morebiti bi se potem ne skazilo nič več, Taki ne-rodneži so tudi krivi, da imamo tako nizke mezde. [Op. ur. Gotovo imate prav. Toda najbrž vaš gospodar ne more nikdar ugotoviti krivca, drugače bi ga gotovo sam spodil, če ne popravi škode. Krivca pa ne najde zato, ker ste vsi skupaj premalo točni, premalo sitni, preveč površni, tako da se napaka pokaže šele, ko je že prepozno in se ne vidi več, kdo jo je zakrivil. Od vsakega nereda imajo kapitalisti dobiček, delavci pa zgubo. Zato bodite natančni. čeprav bi kdo zato rekel, da ste sitni!)
Pri agitaciji na volilni dan v občini Okolica Celje je sodeloval za gospodarsko listo [demokr. in nar. socialci) tudi g. Založnik, od države plačani komisar obrtno pospeševalnega urada. Da je agitiral
za to listo, je povsem umljivo, ker je bil sam tudi na njej kandidat in je sedaj na njej tudi izvoljen. Čudimo se le, da pri tej agitaciji ni nosil orjuna-škega znaka, katerega ima sicer vedno v svoji »junaški" gumbnici, Ne vemo, ali je g. Založnik tako malo pazi na svoi orjunaški ponos, ali pa se ni hotel z znakom zameriti raznim revškom. ki so še pred voliščem cincali, kateremu gospodarju svojega življenja bi privoščil svojo krogljico. Toliko jih je pa trboveljska bitka že poučila, da bi demokratu z orjunaškim	znakom vseeno ne	nasedli. Zato	se	je
g. Založnik	orjunaštva otresel	in je našel	na	ta
način še mnogo backov. — Pika.
GORENJSKEMU RADOVEDNEŽU.
Vprašal si nas. koliko je resnice na tem, da je v konsumu našega .Gadjega gnezda' primanjkovalo pri	zadnjih inventurah 200.000 kron.	V	tej
zadevi ti lahko pojasnimo le	to. da je načelstvo
Kons. dr. za Slov. vršilo tozadevno preiskavo že pred 6 meseci, izvršilo je pa še do danes ni. V kolikor je javno znano, je poslovodja našega kon-suma dolžil nekoga, da ni poravnal nekaj vreč moke, kar je bilo tudi načelstvu znano, ki pa ni še do danes ukrenilo tozadevno nobenega koraka. Najbrž boče gospoda okoli načelstva pustiti zadevo zaspati, da bi v javnosti ne vzdignila preveč prahu.
Kar se tiče s, Bohma, ki je bil pradlagan od celjskega okrožja v nadzorstvo Kons. dr. za Slov. ter kot tak tudi izvoljen, je zadeva v toliko urejena, da je odbor konsuma našega. .Gadjega gnezda” soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predlagal s. Bohm, Da so Ljubljančani, ki sede v načelstvu, pravi tički, jih spoznamo že takoj po perju kakor tudi po glasu, Bohma so se hoteli pač na lep način znebiti s tem, da njegovega imena v »Konsumentu* niso objavili, češ, saj ta ne spada v nadzorstvo. Toliko tvoji radovednosti.	Gad
Zabukovica. K dopisu sodr, Judeca moram seveda tudi jaz nekaj pripomniti, četudi mi utegne sodr, Judec radi tega ponovno pokazati vrata, naj se iz Unije sl. rud. poberem, kar pa seveda ne bom storil. Ker sodr. Judec	ni maral,	da	izgovorim
tudi jaz kot odbornik podr.	Unije sl.	rud. v	Zabu-
kovci k Arhovi zadevi svoje mnenje na seji. kakor je Arh sam zahteval, se bom pa tudi jaz poslužil Napreja. Kar se tiče unijskega načelstva, sem mnenja, da je treba spremembe, kajti dotičnemu. ki je v unijskem načelstvu, obenem pa tudi v stavkolom-skem udruženju, kakor ga je svoječasno on sam orisal,	ne	moremo	več zaupati. Če bi se	dal
jaz v	to	udruženje	vpisati, ko sem bil paznik,
bi me	bili	gotovo iz	Unije sl. rud, izključili,	ker
vsi v	Uniji sL rud.	včlanjeni rudarji vedo,	da
to udruženje ni razredno	bojevno	in	ne	inter-
nacionalno usmerjeno, ter ima menda vsetiste grde napake, kakor nam jih je svoječasno dotični na. slikal. Takšna neznačajnost v resnici škoduje Uniji sl, rud. in odbija in ne	samo one.	ki	so v
Uniji še organizirani. Vem za nekega člana, ki je bil od L 1918—1924 čian, sedaj je pa vse pustil in pravi, da se bo dal tudi on tam v ono udruženje včlaniti. Drugi so me zopet vprašali, kaj je boljše Unija sl. rud. ali ono udrušenje. Marsikaterega že mika. da vstopil v udruženje mesto v Unijo sl. rud. v kateri edini bi bil njih prostor. Dokler bodo takšni sodrugi v načelstvu, bo seveda težko spraviti neorganizirane in razbite v organizacijo nazaj. Strinjamo se popolnoma z velenjskimi sodrugi. Izredni občni zbor naj bi pa k vsem, od Velenjčanov navedenim zadevam obravnaval še tadi zadevo glede hranilnih vlog. če je unijski denar res najbolj plo-donosno naložen pri Konsumnem društvu za Slo-veoijo. Glede sedeža Unije sl. rudarjev sem tudi jaz mnenja, da bi bilo boljše v Celju ali v Trbovljah nego pa v Zagorju. — Ernest Bratec.
Iz Črne. Dne 15. tm, se je vršila tukaj pri nas .sveta' birma. Obžalovanja vredno je, da je ljudstvo še danes v 20. stoletju tako neumno. Ves teden in človek drugega videl kakor tekmo med neumnostjo. Eni so tekmovali zato, kdo bo bolj velikanska drevesa po koncu postavil, drugi so imeli tekmo za napise. Ta je bila najbolj težavna. Tako so se mučili, da se jim je um popolnoma zmešal, da *o potem že na tistem napisu, ki je stal na ja-vorski cesti, začeli sv. Duha klicati na pomoč. Jaz pa pravim in kličem na pomoč tistega duha. katerega vi res potrebujete in ta duh je izobrazba. Kadar boste izobraženi, vam ne bo treba klicati sv. Duha na pomoč, ker vi ne boste tega ni-koli dočakali, da nam bo kak škof ali dušni pastir sv. Duha v kočiji pripeljal, saj se v kočijah vozijo koj pozemeljski duhovi. Še kruha nam ne privoščijo. še veliko manj pa razsvetljenje duha. Koj vzemite še Zaloško cesto v spomin, pa boste videli, kakšne dobrote vam deli klerikalizem. Tudi to si mislim, če bi ljudstvo s svojo glavo mislilo, bi bilo takšnih komedij takoj konec. —> Eden. ki premišljuje o neumnosti nevedneiev.
Celje. Gospod Koren pere zamorca pred Jao-diščem. Dne 18. t. m, se je vršila obravnava pred okrajnim sodiščem v Celju. Koren je bil poleg svojega zastopnika g. dr. Goričana sam navzoč, njegov medium je bila priča, trg. sluga Franc Dvoršak. Predmet obravnave je bila zoper s. Leskoška, radi razžaljenja časti. Ob priliki, ko je priča s slabim spominom prodajal knjige in papir v Delavskem tajništvu, takrat, ko je s. Leskošek nakup odklonil, se je med Dvoršakom in Leskoškom razvila deba-
in o svoječasnetiB znižanju plač mestnim delavcem. Leskošek je pojasnil DvorSaku. da je (o zasluga g. Marna oziroma Korenovcev. [Marn je namreč član korenovske organizacije,] Dvoršak pa kot zvest vernik individualnega socializma g. Korena, je v svoji domišljavosti trdil, da je Leskošek imenoval g. Korena in g. Marna. Koren, kateri rad tožuje so-cialiste, ki ne trob io v njegov rog in rad podpira odvetnike, je takoj vložil tožbo. Saj njemu se ne smili dengr, če treba prati zamorca Marna, pa ma> kar bi g. Koren moral sam odvetnika vzdrževati, saj žemlje nesejo. Gre za politiko in zmago. Kdor si ne upa več pred proletarsko sodišče, ta gre seveda pred meščansko. Po paragrafih rimskega jusa je lažje zmagati kakor pa pred proletarskim razsodiščem po socialističnih načelih. Tako je Koren dosegel, da je s. Leskošek kaznovan na 2 dni zapora. a stem pa mestnim delavcem še ni povrnjena prejšnja plača. Zoper razsodbo je prijavil s. Leskošek vzklc in tako se bo zadeva vlekla še pred okrožno sodišče. Upamo, da bo senat sprevidel, da politični nssprotnik ne more biti zanesljiva priča, O procesu bomo še poročali. Za danes le to, da se tudi z obsodbami meščanskih sodnikov ne damo ubiti.
POSLANO.
Gospodu Andreju Bradešku, tajniku Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani. Na bin-koštni ponedeljek ste v Črni v pričo zaupnikov izjavili. da sem se jaz vozaril v spremstvu g. dr. Wildija v njegovem avtomobilu, ter ste trdili, da vam je to sam gospod dr, Wildi povedal. Ker utegnejo meni taka iz zraka privlečena trditve na ugledu škodovati, dasisavno jih je izustil človek, ki se ne sramuje lagati, vas nujno poživljam, da javno prekličete vaše trditve oz. očitke. Ker se mi smili dati 300 Din za kolke za vložitev tožbe pri meščanskem sodišču proti Vam in Vašemu kompanjonu, Vas tem pctom justificiram do dne preklica vaših očitkov za lažnjivca.
Alojzij Leskošek, strokovni tajnik,
Hrastnik. V .Ljudskem glasu' št. 22 z dne 28-maja piše s. Miroslav Pevec med drugim tudi radi združenja naših kons. društ. z ljubljanskim in vpra-šuje, zakaj so razdružili Trbovlje. Hrastnik in Zagorje? Dalje piše, da je g. Cobal povedal, da je bila razdružitev zato potrebna, ker Malovrh in Je-retin nista nič delala, ter obenem oba poživlja, da naj na to sama odgovorita. Ker se pa še do danes nista nikjer opravičila, kdo je pravzaprav kriv razdružitve, zato oba pozivamo, da nam dasta na to odkrit odgovor v ,Napreju‘. Seveda bo jima to zelo težko narediti, kajti o svojem najboljšem prijatelju bosta morala z resnico na dan, če nista sama tudi sokriva Če se pa to ne izvrši v kratkem času, bomo pa spregovorili člani gospodarske in politične organizacije. Torej naj ta opomin zadostuje za zadnjega. — Člani kons. društ. rudarjev.
D6pis iz Hrastnika. V .Ljudskem glasu* št. 23. z dne 4. junija nas pokrajinsko tajništvo opozarja, da bi tudi mi rudarji svoje mnenje povedali radi gosp. Kristana, če smo zanj ali proti njemu. Torej povemo naše mnenje, da smo proti njemu, vzrokov ne bomo tukaj navajali, kajti za te že tako skoroda vsak šolarček ve in ni treba, da bi jih še tukaj po-sebe navajali. Tukaj bi se s. Malovrh prekleto urezal, če bi računal s takšno enotno fronto. Za takšno enotno fronto mu pristašev (če želi) lahko na prste naštejemo, a bomo pri tem izrabili samo prste na eni roki. Navedemo tudi že danes lahko par tistih, seveda zaenkrat še ne z imenom, če bo treba, pa drugič. Eden je, ki se je oglasil v ,Konsumentu‘ št. 9 z dne 1. marca. Ta piše članek, ki se glasi sledeče: Iz Hrastnika. Oprostite mojemu pisanju, vendar povčdati moram, da me je vaš ,Konsumerit‘ zelo razveselil. V Hrastniku nas je prav veliko —-s. Kristan Tone nas pozna, saj je z nami delal več let — vsi smo mišljenja: skup delavci, v eno stranko kot smo bili. Lahko priobčite: imena ni treba, da ne bodo rekli, da se izvzemam. I. U. — Samo to naj omenimo, da je ta I. U. toliko zaveden, da še sploh nikjer pol. organiziran ni, ne pri nas in tudi ne pri grupi Korunovcev. Dasiravno ni podpisan s polnim imenom, ga mi vseeno poznamo. Drugi je pa njegov kolega, ki sta oba ob času lanske stavke pridno na delo hodila. In potem se je pa ta drugi obrnil na g. min.'n. r. A. Kristana, da jim je izbojeval — namreč stavkolomcem — pri Trb.
[trem. družbi 50°/0 povišanja na plači za čas stavke, n s taklnimi naj bi mi delali enotno fronto, da bi nam ob času stavke padali v hrbet? Smešno! Tretji je pa tisti, ki povzroča na raznih sestankih dokaj razburjenja s svojimi praznimi medklici. Tako smo sedaj opisali te tri in mislimo, da smo z vsemi Kristanove! v Hrastniku gotovi, mogoče še tiči kje kateri, a si ne upa v javnost. Prosimo pa, če bi se hotel kateri od prizadetih opravičevati, da mu da uredništo prostora v ,Napreju‘. ker mf bomo odgo-varjali le vedno v našem listu. Za enkrat naj to zadostuje, če se pa še kdo oglasi s takšno enotno fronto, mu bomo pa že dali primeren odgovor. — Več rudarjev, ki z lastno glavo mislijo.
Lahko nagnjenje k prehlajenju? Prevelika
občutljivost! Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elza-f uidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! Kot kosmetikum 25 let priljubljen
za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špeciaina steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev in 10°/0 doplačila razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Don ja. Elzatrg št 252. Hrvatsko.
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
21. VI Tiskarna bratov Rumpret v Krškem. 1200
ZAHVALO
za vse izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega
Franoeta Brinarja izrekamo vsem onim, ki so ga v tako ogromnem številu »premili na njegovi zadnji poti. V dolžnost si pa štejemo, izreči posebno zahvalo društvu „Svobodi“.
, Hrastnik, 16. VI. 1924.	Žalujoči ostali.
Citajte naš tisk!
Konec
izkoriščanja
stavbinskih in drugih brezposelne
delavcev ter
krize
v gradbeni, mizarski, ključavničarski kleparski, so-boslikarski in pleskarski stroki
bo takoj,
ko bodo. vsi zidarji, tesarji, mizarji, kleparji, sobo-slikarji in pleskarji pristopili kot člani k »Splošni gradbeni produktivni zadrugi v Celju,« katera se je ustanovila na temelju sklepa kongresa Unije stavb, delavcev 24. februarja 1924, in je te dni začela z obratovanjem, kakor: popravljanjem in beljenjem, pleskanjem hiš itd. Pri zadrugi sodeluje centrala „Unije" z vsemi svojimi podružnicami, podružnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije, Celje in podružnica lesnih delavcev v Celju. Sprejme kot člana vsakega posameznega člana gori navedenih strok. Vpisnina 50 Din, delež 250 Din, ki se pa lahko odplačuje v tedenskih obrokih po poštni položnici ček. račun štev. 13.708.
Sprejemajo se hranilne vloge potom znamk SGPZ — Celje in na posebno vknjižbo proti 10% obrestni meri.
Naročila za oddajo dela kakor priglase za pristop je nasloviti na naslov:
Splošna gradbena produktivna zadruga r. z. z o. z. v Celju,
v hotelu pri „Kroniw, Ljubljanska cesta 10/a. Manufaktura a trgovina
Fr. Uroh, Celje.
NA DROBNO,	NA	DEBELO.
Vse potrebščine za krojače in šivilje, kakor tudi posteljno perje in puh. žima ter morska trava po najnižjih cenah.
FRANC URCH, Glavni trg.
Blago za obleke
in perilo, izgotovljene obleke za moške in ženske in otroke, kakor sploh vso manufakturno blago se dobi najboljše in najceneje pri
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
Gaspari & paninger, Maribor
— Pletenine, drobnine, galanterija. —. NA DEBELO
Aleksandrova cesta 48.
NA DROBNO
Aleksandrova cesta 23.
Perilo za delavce, srajce od 52-80 Din.
Delavci, pozor!
Moške obleke, elegantne in poceni, dobite — dok-ler traja zaloga — po najnižjih cenah od 425 Din dalje. Delavske hlače od 70 Din dalje. Naročila se izvršujejo točno in brzo po povzetju.
Ostrogi i Kobetfalj, Zagreb,
Pelrinjska ul. 55.
n Franc Szantner, Ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA 1:
Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške, ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-dična in anatomična obuvala.
MOKROTA
škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, fini in poceni
dežnik
katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse dni-go blago. — Naročite cenik!
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD
Stereotipija	Litografija
1 V lastnem
interesu
pazite, da dobite vedno davno preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« v zabojčkih in ne kako ponaredbo.
Na novi, rjavo-modro-beli etiketi se posebno jasno izražajo glavni znaki, a to so: ime »Franck» in »kavni mlinček«,
»Pravi :FRANCK: z mlinčkom« zboljšuie in pocenjuje vsako kavol
V________-.............................