-ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE"
Ali je dovolj trgovin za vse Bežigrajčane?
Za Bežigrad bi lahko rekli. da je trgovinska obči-na, saj trgovini v bežigraj-skem gospodarstvu pripa-da drugo mesto z 28 od-stotki v skupno ustvarje-nem dohodku gospodar-stva. V njej služi svoj kruh preko 21 odstotkov vseh za Bežigradom zaposlenih de-tavcev. Koliko Bežigrajča-nov pa lahko vsak dan čim-bliie svojemu domu kupi svež kruh? Na to vprašanje je skužala odgovoriti anali-za gravitacijskih območij maloprodajne mreže za osnovno preskrbo v naSi občini, ki ]o je izdelal Ijub-Ijanski Zavod za družbeno planiranje.
KAJ JE SPLOH DOBRA PRESKRBA?
Predvsem mora biti čim-bliže bivaltšču Ijudi V vsaki kra/evnt skupnost« naj bi imeli krajani na voljo poleg trgovine z osnovnimi živili tudi ostate trgovine. neka-tere storitvene in obrtne dejavnosti in gostinske lo-kate. Krajani pa seveda ne kupujemo samo v svoji kra-jevni skupnosti. Velikokrat kupujemo v sosednji obfii-ni. ker smo lam pač zapo-sleni aii pa se odločimo za drugo trgovino zato, ker je dostop do nje skupaj z veli-kim parkiriščem, kjer lahko pripeljemo polno koSarico prav do avtomobila, bolje urejen. Zato območ/a, k/er krajani zadovoljujemo svo-je osnovne Živtjenjske po-trobe ne poznajo krajevnih maja. če bi Žeieli analizirati oskrbo prebivalstva bolj celovito pa bi vs«kakor mo-raii upoštevati tudi vrtce, šole, zdravstvene instituci-je, pošie, banke in nekatere komunalne storitve, ki nam prav tako, dan za dnem, nudijo mnoge storitve.
JU2NI DEL BEŽIGRADA JE KOT MESTNO SREDIŠČE
Bežigrad bi lahko razde-(i)f na iri obmotja, k\er /e na različne načine skoncontri-rana prodaja, Južni del Be-žigrada, ki sega do Stadlo-na in Savskega naseJja ter Žal, je najgosteje naselje-no. Na podrofiju krajevnih skupnosii Bežigrad - sever, Bezigrad - jug, Borts Zi-herl, Anton Tomaž-Linhart, Boris Kidrič ter delno Miran Jarc, Stadion ter Savsko nasetje I., Jf. )n 1)1 atazažive-li dve področji. kjer je osre-dotočena oskrba prebival-cev. Eno se razprostira okrog blagovnice Astra in Lagune do Emonine samo-postrežbev Vojkovi ulici ter do niza prodajain ob zaho-dni strani Titove ceste. Dru-go, precej manjSe področ-je, pa predstavlja niz toka-lov ob utici Luize Pesjako-ve, skupa) z Mercatorjevo samopostrežbo v Savskem naselju. Prav v krajevni skupnosti Boris Ziherf. ki meji in je tudi osredotoče-na na obe področji, so si krajani Že vetikokrat priza-devali za novo trgovino.
V tem južnem delu Beži-grada, kjer živi okoli 19 ti-soč Ijudi. precej pa jih je zaposienih tudi iz drugih občin, je v prvetn gravftacij-skem območju našlo svcje mesto poleg raznih irgovin tudi več frizerskih lokalov. tolograf, urar. kemična či-stilnica. kopimica, izdelava ključev, lekarna, zdravstve-ni dom, več bank, pošta, ki-nematograf, dokaj močna pa je tudi gostinska ponud-ba. Gre torej za tako cetovi-to ponudbo, kot jo ima izven ožjega mestnoga sre-
diSčaverjetno le malokateh predel mesla.
OO STAOfONA DO ČRNUČ PREMALO TRGOVIN
Na drugem d«lu, ki pote-ka ob Titovi cesti, od Sta-diona preko Ježice do vkljufino črnuč. obstaja več manjših »trgwskih« controv, ki so gtrnjeni okoli Emona marketa na Vodo-vodnt cesti, LjubJ/anskih mlekarn na Pribinovi ulici in Mercatorjeve samopo-strežbe na Rožanski ulici -za okrog 6.500 prebivalcev. Te možnosti pa so najbrj preskromne, saj lahko izra-Čunamo na prebivafca manj kot 0,10 kvadratnega metra prodajne površine. Tudi ponudba ostatega bla-ga in storitev ni ustrezna. sa) obstajata na tem po-dročju krajevnih skupnosti Stadion. Triglav. in Koro-Skih partizanov samo dve gostilni. (rizer. fotograf in kemična Čtstilnica.
Prodajalne so skoncen-trirane tudi v krajevni skup-nosti Miran Jarc. ob Titovi cesti, nasproti Stadiona. Ker pa kupuje v njih pribliŽ-no 2.500 Ijudi. tudi te pre-skrbe ne moremo oceniti kot dobre, saj je vsak kra-jan deležen le 0,09 kvadrat-nega rnetra prodajnih povr-šin.
Tudi razvoj pestre po-nudbe v soseski BS-3 je še-te v začetni fazi. V samopo-streznici ABC Delikatesa. prodajalni sadja in zelenja-ve. cvetličarni in frizerstvu ter servisu za popravilo te-levizijskih sprejemnikov, krajani prav gotovo ne za-
dovoljijo vsem svojim po-trebam. Predvsem mlajše družine, ki žive v tej novi soseski, zato verjetno veči-no svojih dnevnih nakupov opravi;o kar tam, kjer zdru-žujejo delo.
Na področju krajevne skupnosli Brinje je ponud-ba spet zadovoljiva - po prodajni površini na prebi-valca seveda, o kvaliteti pa bi mora! svoje doreči svet potroSnikov. Med Tolstoje-vo ulico. bodočo obvoznl-co, Titovo in Slovenčevo cesto predstavljata Emonin maritet v Hubadovi ufici ter Mercatorjeva samopostrež-nica skupaj z diskonion v Stovenčevi ulici osnovno ponudbo. Glede na predvi-deno gradnjo novih stano vanjskih enot severno od soseske BS-3 pa bi bil do-brodoSel prodajni center nekje blizu odcepa na novo obvoznico proti Mahboru.
Severno od nove obvoz-nice pa lahko krajani iz kra-
jevnih skupnosti Savlje--KloČe, Ježica. Stožice, -7. september« in Urške Zatler kupujejo od februarja letos v novi Namini blagovnici. Za krajane )e tu res dobro poskrbtjeno. ne le glede preskrbe. Na tem področju je zrasfo pravo malo mesto. z banko, obrtniki, ter s soli-dno gostinsko in gostln-sko-rekreativno ponudbo na kopališču pri Šternu. Čr-nuče pa so nedavno tega dobiie novo Mercatorjevo samopostrežni co.
TISTI BREZ AVTOBUSA KUPUJEJO SAMO OOMA
V krajevni skupnosti To-mačevo je osnovna ponud-ba živil osredotočena v sa-mopostreibi Ljubljanskih miekarn in v prodajalni Mercatorja. Tudr dobrih gostiln in nekaterih obrti na (em področju ne manjka Zaradi ugodne avtobusne povezave z mestom pa kra-jani Tomačevega kupujejo tudi v mestu ali tam, kjer so pafi zaposleni.
Težje pa je v krajevnih skupnostih šentjakob -Podgonca, BeriCevo in Dol, ki si že nekaj let prizadeva-jo, da bi tudi k njim zapelja-li -mestni zefenci«. Merca-torjeva samopostretba in pekama v Podgorici in do-bra gostinska ponudba, Mercatorjeva prodajalna v Beričevem in Emonina tr-govina v Dolu so zato toliko bolj pomembne.
ZAGRABITI STVARI NA PRAVEM MESTU
Tako. prešteli smo beži-grajske trgovine, mogoče smo tudi katero izpusttli. Bežigrajčani smo, vsaj gle-
ftrfo. Arttt* Z. O.
de prodajne površrne na enega prebivalca sora-zmemo dobro preskrbljeni, saj je v drugih Ijubljanskih občinah razen v Centru, stan\e Še slabSe. Poudahtl pa moramo. da pet krajev-nih skupnosti Se vedno ni-ma svojih (rgovin. Krajani iz krajevnih skupnosti Franc Ravbar-Čmuče. Nadgorica - Ježa, Savsko naseije 1., -7. september«, in Bons Zi-hert bodo najbrz že vedno nakupovali drugje. Zadnjo besedo o preskrbljenosti trgovin, delovnem Času in kakovosti izdelkov pa b) morali izreči sveti potrošni-kov po krajevnih skupno-stih. Za njihovo ustanavlja-nje in delovanje pa med krajani žal ni preveč zani-manja, zato se stvari ne premaknejo naprej in osta-jajo le pri kritiki. Morda je pa tu tisti pravi konec, ki ga je treba zagrabiti, tudi te gre za novo trgovino.
VIDA PETROVČIČ