. ^ dan razen sobot, nedelj ** in praznikov laued daily except Saturdays. Sundsys and Holidays PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ' U red n lik t in upravniikl prostori: 2607 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2667 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckwell 4904 YEAR XXXIX Cm« lista J« $8.00 ■utt«r January IS. ISA. at ttw pri nttto» Iv Um Act ol ConarMi of Man* S, ISIS. CHICAGO 23. ILL. PETEK. 23. MAJA (MAY 23), 1947 Subecripilon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 101 Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for 1» section 1108, Act of Oct. t, KIT, authorised on June 4, 1916 iy prepovedal stavke jeklarski industriji Naslovil je pismo uradnikom krajevnih unij. Sklenjeni mezdni dogovori pohvaljeni Atlantic City, N. Y.. 22. maja. . philip Murray, predsednik Peresa industrijskih organi-aj je izdal odredbo s prepono stavk v jeklarski indus-|ji v prihodnjih dveh letih, urrav je tudi predsednik je-irske unije. V pismu uradnikom 3,000 krajih jeklarskih unij je Mur-y poudaril, da nedavno podpi-ne pogodbe z jeklarskimi kom-inijami, ki krijejo delavce, K»lene v jeklarskih tovarnah, edstavljajo značilen uspeh v odovini kolektivnega pogaja-i. Veljavnost pogodb bo po-kla čez dve leti. Murray pravi v pismu med ugim, da morajo unije upo-tvati vse provizije sklenjenih igodb. Delo ne sme biti ustav-tno v nobeni jeklarski tovar-, dokler bodo pogodbe v velja-. Unije naj se poslužujejo etod in procedure v soglasju provizijami pogodb, ki določa-arbitražo in mirno izravnavo orov. Vsebina pisma je bila odobre-i na seji odbora direktorjev klarske unije, ki šteje 41 čla-iv. Murray je dejal, da mezdne »godbe, ki določajo zvišanje tče za petnajst centov na uro, i garancija neprekinjene pro-ikcije jeklarske industrije in ustvarile so priliko in pogoje za stabilizacijo notranje ekonomije. "Da se obdrži zaupanje javnosti," pravi Murray, "morata unija in uprava demonstrirati razpoloženje in voljo za kooperacijo, ki je potrebna za blaginjo ameriškega ljudstva. V tem smislu naj uradniki krajevnih unij informirajo člane. Jeklarska unija je s sklenitvijo pogodb pridobila zase ugled in občudovanje javnosti." Murray je dostavil, da bo odbor jeklarske unije dovršil svo-e delo jutri. lita Amerike sovjetskem tisku Konflikt med progre« livci in reakcionar ji Moskva, 22. maja.—Ameriška manja politika in odnošaji med wijo in Ameriko vzbujajo po-most sovjetskega javnega »ttnja. Ruski listi so dnevno itrpani s poročili in članki ter opravami o vseh fazah ameri-to aktivnosti. Iz ustvarjene lotne slike se Amerika kaže « mogočna dežela v konfliktu razdeljenosti. Borba je med rogresivci in reakcionarji. Pravda, glasilo komunistične Nke, je natrpala eno stran s Mili iz zunanjih držav. Ve-teh se nanaša na Ameriko 1 na ameriško politiko. Govor; ^'Ra je imel Andrej A. Gro-ruski delegat pri Združe-narodih v New Yorku, je 'vda objavila v celoti. V tem toed drugim naglasil, da je Deriskl monopol atomske ener-)* iluzija. v,Ja Kultura in življenje je >l«vila (lanek. katerega je spi- Trib Katajev, vodilni ru-Pj1 ' lanek vsebuje zgodbo ameriških in britskih ":-'tov. ki SO bili v Rusiji *daj opisujejo svoje vtise. Jvv norčuje zlasti iz ,n Kultona, dopisnika či-iri« ki je bil v Mos-k »nferencc zunanjih 'mh velenil. Fulton »»J«'mu listu, da je !'l>a!>a s kraticami •»pionke. Katajev ¡( je Fulton videl to-( ' m špionk, ko je ' 'te ^,kozi okna hote- M n« t tva He P»! «'jo, da sta v bi-• '»ki. Ena je Ame v in McCormickov, ' «rika Line jI na in »i umanova doktri '■'anja komunizma in»« t smešenja. Li 1 bo Koreia kmalu k o pomoč na poc n«* Amerika bo >' dolarjev Japon-ki diktator Fran- Domače vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ so 22. maja obiskali Rose Hib-er, mrs. J. J. Stancer in George ladacy st., vsi iz Puebla, Colo. Nov grob v Pennl Milwale, Pa.—Dne 19. maja ;je po daljši bolezni umrl Anton i ordan, star 65 let, doma iz Za-meška pri Škocjanu, Dolenjsko, Ameriki 42 let, član ABZ. Tukaj zapušča ženo, sina in po-očeno hčer, v Ambridgeu pa jrata Martina. Smrt v atarem kraju . Detroit. — Frank Modic je prejel vest iz atarega kraja, da e umrl njegov svak in bivši lan SNPJ Štefan Žagar. Tfmrf e 4. maja v novomeški bolnišnici. V starem kraju zapušča ženo in tri sestre, v Detro-tu pa sestro Katarino Modic. »okojnik je bil dober aktivist v Osvobodilni fronti, po osvoboditvi pa je bil izvoljen za sodnika z črnomeljskem okraju. Iz starega kraja je prišel v Calumet, Mich., leta 1900, pozneje pa se je preselil v Detroit. Bil ;|e naročnik Prosvete, član društva 121, kasneje pa društva 518 SNPJ na zapadni strani. V stari kraj je odšel leta 1929. Išč« brata Livingston, Ill.--Jozefa Poz-najelšek, Radeče št. 3 pri Zidanem mostu, Slovenija, želi izvedeti za svoja dva brata Niko-aja in Franca Močilarja, doma iz Stranskega vrha pri Polšni-ku. Ako kdo kaj ve o njih, naj ji sporoči ali pa piše na naslov: John Vidmar, Box 481, Livingston, 111. Grški gerilci drže pozicije Ofenziva vladne armade neuspetna Atene. Grčija. 22. maja.—Zunanji opazovalci trdijo, da ofenziva, katero je naznanila grška monarhistična vlada in nagla-sila, da bo rezultirala v zdro-bitvi gerilskih sil, ni bila uspešna. Izgledov, da bodo vojaške akcije «rešile notranje probleme, ki potiskajo deželo v ekonomski in politični kaos, sploh ni. Razpoloženje maščevanja se opaža v Grčiji. .Vzelo bo mnogo let za ublažitev sovraštva. Sprava med skrajno desnico, katero predstavlja monarhistična vlada, in skrajno levico ni mogoča. Pred nekaj tedni je grški generalni štab naznanil splošno ofenzivo proti gerilcem v Tesa-liji v centralni Grčiji. Dejal je, da je bila armada 60,000 mož vržena v akcijo, zaeno pa je napovedal, da bodo močne geril-ske posadke v hribih Itmalu obkrožene. Dopisniki zunanjih listov so takoj izrazili dvom v obseg o-fenzive. Verjeli niso, da se lahko toliko vojakov vrže v akcijo, in ne poročilam o porazih gerilcev. Zdaj se je pokazalo, da se niso motili. Namesto 60,-000 vojakov je bilo vrženih v akcijo samo 12,000 vojakov. Besedniki grške armade so govorili o obkrožitvi gerilskih pozicij, pozneje pa so morali priznati, da učinkovita obkroži-tev ni mogoča in da gerilci še vedno drže pozicije. ■ > *** Orlando bo formiral novo italijansko vlado Rim, 22. maja.—Vittorio Orlando je dobil nalogo formiranja nove italijanske vlade, ki bo nasledila ono, katere predsednik je bil Alcide rte Gasperi. Orlando je star 88 let. On je bil italijanski premier v času in po zaključenju prve svetovne vojne. Udeležil se je konference velike četvorice v Versaillesu. Njegovi kolegi so bili takrat ameriški predsednik Woodrow Wilson, francoski premier Georges Clemenceau in britski premier Lloyd George. Vsi so mrtvi. Od velike četvorice je ostal samo Orlando. Začasni predsednik italijanske republike Enrico de Nicola je poveril sestavo nove vlade Orlandu, ko je Francesco Nitti, ki je prej dobil to nalogo, izjavil, da je ne more formirati. Nitti je star 78 let. porota oprostila člane lin-carske drhali Zgodovinski proces zaključen pred okraj-nim sodiščem 2ENE OBTOŽENCEV SE JOKALE Greenvlile. S. C« 22. maja.— Porota, katero ao tvorili belo-poltci, je oprostila 98 članov dr-hali, ki so bili obtofeni linčanja zamorca Willieja Earleja. Drhal je 17. februarja navalila na okrajno jetnišnico, ugrabila zamorca in ga odvedla zunaj mesta in linčala. Zamorec je bil aretiran in odveden v jetnišnico na obtožbo umora T. W. Brow-na, voznika taksija. Da bodo obtoženci oproščeni, se je pričakovalo. Izrek porote sploh ni povzročil presenečenja. Zgodovinski proces, ki je trajal devet dni, je bil zaključen z oprostitvijo obtožencev, čeprav so priznali zločin. Porotniki so se posvetovali pet \ir in 15 minut. Obravnavi je predsedoval okrajni sodnik J. Robert Martin. Ko so se porotniki posvetovali, se je zbralo okrog 200 ljudi v sodni dvorani. ty(ed temi je bilo samo 13 zamorcev, ki so dobili sedeže na galeriji. Poslopje sodišča je bilo zastraženo. Preden so «e porotniki vrnili v sodno dvorano, je sodnik posvaril gledalce pred demonstracijami, zaeno pa je zapretil, da bodo demonstranti obtoženi taljenja so-dlSČa L Preden so porotniki podali svoj izrek, je prišlo naznanilo, da je bil U. G. Fowler, glavna državna priča proti obtožnncem, napaden in pretepen. Ta incident je bil demonstracija sovražnega razpoloženja ' belopoltcev proti zamorcem. Žene nekaterih obtožencev so jokale. Oddahnile so se po prečkanju izreka porote. Demonstracij ni bilo. Sodnik Martin je potem osvobodil obtožence, ki so bili v ječi od začetka obravnave. Nekaj minut pozneje je sodnik odšel iz dvorane. Izreka porote ni komentiral. Prosekutor je bil Sam R. Watt. On sploh ni zahteval smrtne kazni. Wallace predlagal znižan je cen Amerika stopa v stoletje bojazni Oakland. Cel.. 22. maja. — Henry A. Wallace, bivši podpredsednik Združenih držav, je v svojem govoru v tem mestu orisal program, ki naj bi odvrnil depresijo v Ameriki. Predlagal je znižanje cen, zvišanje plač in podržavljanje premogovne industrije. "Za tak program bi morali delati vsi miroljubni Američunl," je dejal. "Potrebno je vodstvo, ki pa mora priti lz vrst članov uradnikov strokovnih unij, krogov znanstvenikov, umetnikov in profesionalcev." Wallace je omenil glavne točke "demokracije v akciji." Te so: Znižanje cen za deset odstotkov, toda ne z moledovanjem. Zvišanje mezd v mejah dvigajoče se profitne strukture, da se vzdrži kupna sila. Vzdrževanje in zaščita delavskih pravic. Izvajanje stanovanjskega programa z masno produkcijo hiš po nizkih cenah. Zakonodaja za minimalne mezde in socialno zaščito. Enforsiranje ukrepov v interesu polne uposlenosti i gradnjo javnih del. Podržavljenje premogovne industrije. • Splošen program za svetovno rekonstrukcijo. "V Ameriki," je rekel Wallace, "je pomanjkanje sposobnega vodstva, ki Je potrebno v interesu miru in blaginje. Danes se mi v slepi bojazni pred komunizmom obračamo stran od napredka in organizacije ZAM6-nih narodov. Poudarjam, da oni, ki trepečejo pred komunizmom, ne verujejo v demokracijo. Amerika stopa v stoletje bojazni." Amerika bo sklenila mir z Nemčijo in Avstrijo? Predsednik Truman in državni tajnik Marthall bosta povečala pritisk na Rusijo. Posledica poloma moskovske konference Waahlngton. D. C» 22. maja —Poročilo iz zanesljivega vira pravi, a bo Amerika sklenilu separatni mir z Nemčijo in Avstrijo, ako ne bo Ritsiii revidirala stališča napram zapadnlm silam, katero je zavzela na konferenci zunanjih ministrov štirih velesil v Moskvi. Amerika smatra mirovni pogodbi za Nemčijo in Avstrijo za ogelni kamen miru in blaginje v Eviopl. Do-znava se, da ae bosta Velika Britanija in Francija postavili na stran Amerike. ' Predsednik Truman je že dal državnemu tajniku Marshallu oblast v zadevi sklenitve miru z Nemčijo in Avstrijo. Poslužll ae je bo, ako se bo prepričal, da druga konferenca zunanjih ministrov ne bo mogla rešiti problemov, o katerih se niso mogli sporazumeti v Moakvl. Truman ln Marshull sta se odločila za povečanje pritiska na Rusijo, da-sl nI izgledov, da bosta uspela, čeprav je ruaki premier Stalin anje nemčue velesil na vi Fnnkfuri, Nemčija, 22. maja. Vsa znamenja kažejo, da bo politično premirje v odnošajih med Rusijo in zapadnimi silami po dveh letih okupacije Nemčije kmalu končano. To premirje je v zadnjih mesecih le navidezno. Zastoj, ki je nastal na konferenci zunanjih ministrov Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije v Moskvi, je raz kril možnost razkosanja Nemčije v sfere vpliva štirih velesil. Ekonomska konsolidacija Nemčije naj bi se izluščila iz normalnega razvoja in zgrajena podlaga dosegi sporazuma med zavezniki glede bodočnosti Nemčije. Konferenca v Moskvi je pokazala, da so velesile daleč narazen. Francija se je znašla v precepu Na moskovski konferenci se ni mogla odločiti, ali naj koraka še naprej na strani Amerike in Velike Britanije, ali pa se nasloni na Rusijo. Neki uradnik imenik* voji Jftke vlade je izrazil dvom v u mersko fi-jspeh prihodnje konference zunanjih ministrov štirih velesil. ki se bo pričela v novembru v Londonu. Ako se ne bodo sporazumeli, bo Nemčija razkosana na sfere vpliva. Ameriške avtoritete skušajo vsiliti Nemcem svoja ekonomska in politična načela, ki se razlikujejo od ruskih. V svojih prizadevanjih In manevrih nieo uspešne. Nemci niao zadovoljni s situacijo v ameriški in britski okupacijski coni, v kit* ri je pomanjkanje živil. Pridige o demokraciji jih ne ganejo. Rusija ima večji vpliv med Nemci, ker Je v svoji okupacijski coni uveljavila drastične re* forme. Te uključujejo razdeli lev veleposestev Junkerjev med one, ki jih obdelujejo. Reparacije iz produkci je japonskih industrij Tokio, 22 maja —Člani zavezniške komisije za Daljni vzhod ao izjavili, da bode reparacije morda prišle iz sedanje produkcije japonskih industrij. Odlo čitev bo padla na prihodnji aeji komisije. Japonska mora vrni ti imetje lastnikom Odločitev poveljstva zavezniških ti! » Tokio. 22. maja.—Japonska bo morala vrniti v volni zaplenjeno imetje lastnikom. Vrednost imetja se ceni na več sto tisoč dolarjev. Hongkong, britska kronska kolonija, je že dobila zaplenjeno imetje, ki uključuje tudi stroje za gašenje požarov. Vladarju dežele Pontianak je bila vrnjena krona, dragulji in druge dragocenosti, katere so Japorvke vo jaške avtoritete zasegle v voj nem čaau, na podlagi odločitve vrhovnega poveljstva za vezni ških lil Ameriški konzul P H. Tansey, varuh civilne lastnine, je dejal na aeetanku • časnikarji, da Je reetavriranje imetja lastnikom v teku. Skladišča na Japonskem so še natrpana z vojnim plenom Plen uključuje avtomobil*. %tro-Je, umetnine, knjige in več drugih stvari. Pogodbe krijejo 15,000,000 delavcev Washlngton, D. C., 22. maja. •—Biro za delavsko statistiko, branža delavskega departmen-ta, poroča, da kolektivne pogod be krijejo okrog 15,000,000 delavcev. Ti tvorijo 48 odstotkov zmed 31,000,000 delavcev, upo slenih v ameriških industrijah. Stassen naznanil mirovni program Jefferson, la., 22. maja,—Ha rold E. Stassen, republikanec in bivši governer Minnerote, je predlagal osvojitev desetletnega programa produkcije v interesu Taneey je razkril, da ae vsi lastniki še niao prijavili. Sleherni mora identificirati imetje in povedati deželo, v kateri je bilo zaplenjeno, Stroji in nekateri drugi objekti so bili 4oloče-ni kot reparacije. Glavno mesto Mandžurije izolirano Nanking, Kitajska, 22, maja. Vladna vojaška posadka v Čang čunu, glavnem mestu Mandžuri je, je v pasti. Komunistične lile so obkolile meito po okupaciji letališča ln preatkanju železniških zvez. Letališče je oddaljeno samo sedem milj od osrčji Čangčuni. Pričakuje se, da bo mesto kmalu v komunističnih rokih. izjavil, da je možna kompromisna rešitev vseh glavnih spornih vprašanj. Mnenje prevladuje, du Rusija ne bo ugovarjala, če bodo zapad-ne. sile oklenile separatno pogodbo z Nemčijo ln Avstrijo. Pereča vprašanja bi obvisela v zraku in to bi bilo v korist so-vjetom. | Separatni mir, sklenjen med zapadnimi silami in administri-cijami nemških pokrajin, ki io pod okupacijo teh sil, bi pustil vprsšanje vzhodne nemške meje nerešeno, ker se tiče ruske okupacijske cone. Meji med Nemčijo in Poljsko ob reki Oder bi ostili. Rusija bi lahko držali svojo cono v Nemčiji pod okupicijo nedoločen čis, ako bi zipidne sile sklenile mirovno pogodbo Kamo za svojo cone. Ruske čete bi ostale tudi v Avstriji, Rumu-niji, Bolgariji in ni Ogrskem. Marshill Je v svojem poročilu ameriškemu ljudstvu po povrat-ku v Washington iz Moikve syirll, di čis beži. Poudaril Je, di so ruzkrajilne sile m delu ln di se čisovnl fitor ne sme Ignortritl. To je bil .umigljij Rusiji, da bo Amerika morda sklenila aeparatnl mir. V državnem departmentu ln Bell hiši prevladuje sedaj mnenje, da Ja separatni mir edina odptta pot, Stavka delovodij pri Förd Motor Co. Detroit, MÜch., 22. meji.— Okrog 3,000 delovodij, Člinov unije, je zistavkaio proti Ford Motor Co. Henry Ford, predsednik kompinije, je apeliral na delovodje, nij se premislijo, toda nI dobil odzivi. Delivci, upo-slenl v Fordovih tovnrnih, so ostali na delu. t - n miru. Amerika naj bi v prihodnjih desetih letih nudila deset odstotkov svoje produkcije živil in drugega blaga državam, ki podpirajo in ao lojalne orginizi-ciji Združenih narodov. tska delavska vlada iskala posojila v am London. 22. maja,—Besednik delavske vlade je dejal, da so izgledi, da bo Veliki Britanija premagala ekonomske potežko-če v prihodnjih mesecih in da ne bo iskali novegi posojila v Ameriki. Dostavil je, da Velika Britanija lahko dobi kredit $320,000,000 od svetovne banke Delavska vlada bi morda padli, če bi vprašali Ameriko zi novo posojilo. To Je mnenje članov kabineta. "Sedaj, ko vladi vodi kampanjo za povečanje produkcije, bi ameriško posojilo ne doseglo namena," je rekel besednik vlade. "Velika Britaniji ie mori postaviti ni trdne ekonomske noge z listno močjo. Posojilo bi le zavleklo okrevanje d<-že-ie." H A. Butler, načelnik odln» ra za smernic* konservativne stnnke, Je dejal, da ae itrinja z argumentom, da mora Velika Britanija premagati poteikoče Premagane bodo 1* s pov«-ča-njern produkcij*. DrugI faktorji pojasnujejo stališče delavske vlad* Med temi io: Levičarsko rebelno gibanje v delavski stranki. Voditelji tega gibanja trdijo, da Je britska *-konomlja že soda j preveč za visita od Amerike. Britsko ljudstvo je proti likanju posojila, ki bi bilo veliko breme bodočih generacij. Vlada upa, da se bo produk cije premoga zvišala in dovoz živil ln drugih potrebščin Iz evropskih držav v Vdiko Bilteni-jo povečal. Kritiki naglašajo, da ie za pomanjkanje delavcev odgovorno vzdrževanje brltaklh oboroženih »H v Indiji, Egiptu in drugih deželah. Vojaki ne produciiaJo ničesar. Velika Britanija bi hitro okrevala, ako ae bi odločila 7M znižanje oboroženih sil.1 Ameriški pomorščaki zapustili Peiping Peiping, Kitajska. 22 maja,— Zadnja enota ameriških pomorščakov Je zapustila to mesto Zasedla je vlak. ki ie odrinil v pristanišč no mesto Čingwantoo. Pomorit aki m- bodo tam ukrca-li na parnlk, kateri bo odplul proti otoku Guamu. Konvencija britske delavske stranke Odbijanje napadov na Attleejevo vlado London. 22. maja,—Prihodnji pondeljek se bo pričeli letni konvencija delavske stranke v Margatu. Napovedi so, da bo viharna. "Rebelnl" laborltl bodo dobili priliko zi kritiziranje Attleejeve vlade ln njene no-tnnje ter zuninjc politike. Zadeva Pilestine ln vojiške kmiHkilpcije bo prišli pred konvencijo. Voditelji delivske vli-de so pripravljeni za odbijanje napadov. Doznava ae, da bodo apelirali na delegate za umak-nltev vseh resolucij z obsodbo brltaklh akcij v Palestini, ker Je palestinsko vprašanje sedaj v rokah Združenih narodov. Čeprav apel ne bo dobil odziva In bodo kritiki vztrajali pri zahtevi, da m? rnora vršiti de batu o spornih vprašanjih, je gotovo, da bo< I o voditelji delivske stranke imeli večino na svoji strani. Zunanji minister Er-tioat Bevln, ki je tarča napadov "rebelnlh" laborltov, bo govoril ha konvenciji prihodnji četrtek. Vojni minister A. V. Alexander m Je nakopal Jezo "rebelnlh" laborltov, ker se Je odlo-čil /a vzdrževanje oborožene sile čez milijon mož v tem letu, čeprav (jo pomanjkanje delav cev v industrljuh. Kritiki trdijo, da lil so ekonomska situacija v Veliki Britaniji zboljša-la. ako bi se oborožena sila znižala Pomanjkanje delavcev v Industrijah hI bilo odpravljeno In produkciji bi ae povečali. Kritikom vojaške konakripci- Je n«> bo odgovarjal Alexander, temveč Hm old Laski. Slednji Je vod|a Ifvičarjev v delavski stranki, d se vrnejo pošUJatelJu le v slučaju, ¿a je priloiil poštnino. . - Advertising rates on egreemenL—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, ete^ will be returned ta sendee only when accompanied by self addreased and stamped envelope Naslov na vse, kar ima stik s listom: PROSVETA 2657 - 59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois ,1» Palestina, Židje in Z. N. Na izrednem zasedanju zbornice Združenih narodov je bilo zopet precej trenja predno so se zedinili na proceduro in imenovanje posebne komisije, ki naj preštudira problem Palestine in poda svoje poročilo in lahko tudi priporočila, kaj storiti s tako zvano "sveto deželo," jesenskemu zasedanju Z. N. To vprašanje je prišlo pred zbornico Z. N. na iniciativo Anglije, ki ima nad Palestino svoj mandat In jo je ves čas vladala kot svo-jo kolonijo. Zadnjih par let Jo je vladala z železno pestjo in žela vihar. Na kolonljalni terorizem so palestinski Židje odgovorili s protiterorjem. Že preko leta dni čitamo iz Palestine veeti o vojni med angleško kolonljalno oblastjo in židovskimi podtalnimi oboroženimi silami. Kljub temu, da ima Anglija v Palestini okrog 120,000 vojaštva, Židov nikakor ni mogla ne pomiriti niti jih prisiliti na kolena. Končno se je angleška vlada odločila, da ta •Vroč krompir" vrže v naročje Z. N., naj oni najdejo solucijo za palestinsko vprašanje. V zvezi z imenovanjem posebne komisije je. zanimivo to, da so vse velesile stopile na stran in prepustile to komisijo malim narodom. Proti temu je bil samo Gromikov, toda bolj navidezno kot resno, kajti je takoj popustil, kar ni ruska navada. To priliko je vsekakor dobro izrabil in podal stališče Rusije. To stališče je-ako se v Moskvi ne premislijo—naj Palestina postane bodisi neodvisna dvonarodna država, ali pa n§j se razdeli tako, da bodo Židje dobili svojo državo, palestinski Arabci pa svojo. Kot je razvidno iz posebne priloge revije The Nation od zadnjega tedna, se ta ideja ni porodila v Moskvi, marveč so jo sugestirale že razne komisije. Teh komisij, ki so študirale palestinsko vprašanje, je bilo že 18 in sedanja komisija Z. N. nosi številko 10. Prednost te komisije je v tem, da bo govorila v imenu Z. N. Njena druga prednost pa bo v tem, da bo lahko študirala priporočila teh komisij in si s tem olajšala delo. Da je prišlo do te krize v Palestini, je največ odgovorna velika tragedija evropskih Židov. Od približno šestih milijonov evropskih Židov leta 1939, jih je ostalo pri življenju le še okrog pol milijona. Vsi ostali so izginili v nacijskih človeških klavnicah. Od treh milijonov poljskih Židov jih je ostalo pri življenju le 200,000 V okupiranih krajih Sovjetske Rusije so jih naclji pomorili 1,500,-000, v Rumuniji 425,(XX?, na Ogrskem 200,000, na Čehoslovaškem 280,000, v Franciji 90,000, v Nemčiji 170,000, v Avstriji 40,000, na Litvlnskem 135,000, na Holandskem »0,000, v Latvijl 85,000, v Belgiji 40,000, v Jugoslaviji 50,000, na Grškem 60,000, v Italiji 15,000, na Bolgarskem 7,000, drugje 6,000. Pred anglo-ameriškn komisijo, ki je pred dobrim letom zaključila svoje delo in priporočala, naj Anglija takoj dovoli vstop 100,-000 Židom v Palestino, so ostanki nacijskega barbarizma izpovedali, da Židov niso morili le Nemci, marveč tudi domači fašisti v vseh drugih državah. "Hitler je napravil načrt in dal povelje za naše uničenje, po vseh državah pa so nas klali i domačini , . In kljub temu, da je bila nacijska Nemčija poražena in da je bilo v tej tragediji poklanth devet izmed vsakih desetih Židov, je strup antisemitizma Ko ostal v F.vropi. Da, v tisti Evropi, ki se odeva s- krščanstvom . . . Rna teh dežel je Poljska, kjer je kato liška cerkev močno vsidrana. Prav tako tudi antisemitizem. Sedanja poljska vlada si močno prizadeva, da bi ga iztrebila, toda ima pri tem velike težave, "ker je bil poljski narod skozi dolgo dobo nasičevan s tem strupom," kakor se je izrazil predsednik Beiiut !n tako preostanki evropskih Židov bolj in bolj silijo v—Palestino, Medtem, ko Je bilo pred dobrim letom v nemških taboriščih /a razaeljence (dtsplaced peraons) 74.000 Židov, poročajo ameriške okupacijske oblanti, da jih je danes v teh taboriščih v Nemčiji (izven sovjetske in fmneoske cone), Avstriji In Italiji še blizu 250,-(KKl Prav zadnje dni smo čitali o masnem preseljevanju teh Židov iz Nemčije in Avstrije proti Italiji. Vsi so namenjeni v Palestino. "Tjs ali pa v krematorij!" kakor so se Izjavili pred prej omenjeno anglo-amenško komisijo, ko jih Je vprašala, ali bi blH pripravljeni Iti v kuko drugn deželo. Glas iz Milwaukeeja Mllwaukee, Wls. — Odkar je propadel Stautov list Obzor, ka-terega je pohrustala Ameriška pomovina, imamo Milwaucani o'i mor, nekateri dopisniki pa svojevoljne počitnice. Radi tega so naši dopisi v Prosveti bolj kratki in redki. , Poslopje, v katerem je Staut dolgih 18 let koval svojo srečo,) za en o pa potvarjal resnico, je izginilo s površja zemeljske o-' ble. Ostalo je prazno stavbišče, po katerem se sprehajajo podgane. Torej od njegove nekdanje trdnjave ni ostalo nič drugega nego Staut sam in njegov polomljen gramofon, katerega nam navija vsako nedeljo, zlasti pa takrat, kadar po radijskem omrežju hvali revščino svojih bednih in nevednih podpornikov. Kadar poslušam o njihovih "semičih", se vedno spomnim na Semič v Beli Krajini. V Semiču je bila namreč nepremagljiva partizanska postojanka, ob keterl se je klero-fašistična žlahta polomila zobe. Semič je rojstni kraj mojega pokojnega očeta, ki je v teku bratomorne borbe izdihnil svojo blago dušo in ni dočakal dan plačila in svobode. Toda,tolaži me zavest, kajti po trudu in trpljenju končno spi mirno spanje v svobodni Jugoslaviji. Kadar premišljujem o srečo-lovcih, izdajalcih in mešetarjih nebeškega kraljestva, se spomnim tudi na trpljenje in pogum naših slavnih mož, ki so rajši šli v smrt kot pa zatajili delavski princip in prepričanje. Vsled tega protestiram in izjavljam, da ne bi smel mr. Staut po radijskem omrežju izkoriščati u-metnost pradedov naših slavnih partizanov, kajti on ni naš so-trudnik ln ne simpatičar, temveč zagovornik izdajalcev slovenskega naroda. Na tem mestu želim obvestiti vse bivše rudarje v milwau-6kern okrožju, da smo ostanek klubove blagajne, ki je znaftala $15.68, poklonili za otroško bolnišnico v Sloveniji. O tem je že pred časom poročala v Prosveti sestra Mary Musič, tajnU ca tukajšnje podružnice SANSu. Toliko na znanje vsem bivšim rudarjem. Louls Ambroslch. ta druga drtt^o nemo čez vodo. Tako tudi' drugi, ki imajo sorodnike v Avstriji ali v Jugoslaviji. Zgoraj omenjeno sicer ni odraz svobode, ampak to so vojaške regulacije, katere/ imajo vlade. ' | Bratje in sestre, povojna histerijo j« tukaj. Protidelavski zakon je sprejet (sicer Še ni f)odpisan, a ima dovolj glasov), marsikateri delavec bo trpel po nedolžnem/zato je priporočljivo, da vsaj med seboj čuvamo svobodo. (Hči bi se lahko vrnila domov, ako nima krvavih rok, brez strahu pred vsako kaznijo. Toda je očitno nahuj-skana, da se ne vrne domov.— Vred.) ' / Mary Bernick. To in one Detroit, Mich.—Na Materinski dan, 11, maja, je krožek št. 12 SNPJ podal lep program v Slovenskem delavskem domu. Udeležba je bila povoljna, lahko pa bi bila boljša, ako bi se vsi zavedali, koliko truda je bilo treba, da se je izvežbalo toliko mladih članov in članic za nastop na odru. Vaa čast Ančki (Ravnikar) Shtomar (?) in Dorothy Karun, ki sta delo dobro izvršili. Cast tudi mladi članici Velmi Obed, ki je igrala glasovir. Vsi so se dobro postavili na odru, dasl-ravno je bilo nekaj članov in Članic prav mladih. 8evedu so pomagali tudi drugi člani in članice, tako med programom in potem. Prizna nje vsem, ki so pripomogli, do je program tako dobro uspel. Nekaj besed o drugI zadevi. Sestro K. opozarjam, da jaz nt sem nikdar ln nikjer napadala sedanje Jugoslavije, kajti dobro se zavedam dela, katerega mora vršiti vlada nove Jugoslavije. Da sem zadnjič obrnila pozornost nazaj, je vzrok prevelika navdušenost Človek ne bi imel niti resnice več zapisati, a še je obdolžen, da napada novo Jugoslavijo. Pricnati zmoto je častno! Nikdo ni zmotljiv, Kar se pa tiče ptopugande. p« sa njo ni treba imeti višjih šol. samo pogledati je bilo treba, od kod prihaja Dobi » je ptaala rojakinja i/ Mtanesoto, ki je iivela tam, a zdaj je tukaj Ona ve, kaj pito. Tudi jas sem letos dobil.* mnogo plaem iz Jugoslavije V zadnjem mi ptše mati, da ima h*er v Avstriji. Loči ju sam<> reka Vsako nedeljo ob treh gravala druge proti drugim, da je lahko vladala nad Hllinjim popoldne ima dovoljenje, da vthodom Zdaj bo toliko na boljem, da bo v bodoče delila to gre k reki. da vidi svojo hčer. breme" * Ameriko, ki poetaja dominantna imperialistična sila nr' hči pa mater, a govoriti ne sme tem strstagičnem in nt petroleju silno bogatem kosu sveta Vale«! nobena, ne mati it Jugoslavije, tega tudi Trumanova doktrine M (Pride še ) ne hči ir Avstrije. Tako gleda- Tu komisija Z N. pri it udi run ju juilestinskega vprašanja ne bo mogla m preko tega tragičnega epiloga velike tragedije, kakor tudi ne zbornica Z. N. Da jim je Anglija zaprla vrata v Palestino, je v ozadju njena imperialna politika, ki se neče zameriti majhni |je4čici mogočnih arabskih fevdalcev, ki odločno nasprotujejo ne samo vsaki židovski državi, mat več tudi vsakemu židovskemu naeeljevanju v Palestino Velika ironija je v tem, da se je anglc ika del a vika vlada v zadnjih 20 letih na vsaki konvenciji Izrekla /a ustanovitev "židovske domovine" v Palestini, ko Je prišla no krmilu, je pa u» idejo zavrgla Se več! Velika tragedija Je v tem da je prav delavska vlada poatala največji zatiralec palestinskih Židov, m sicer toliko, da se je /grajal celo—Churchill! Revin aeveda ni vodil te politike vsled kakšnega sadizma, mer \eč ker ko tako narekovali angleški imperialistični interesi, gospodarski (petrolej) in vojaški, Ker smo že pri koncu tega člankA ve v podrobnosti te angleške politike ne moremo »puščati. V Lon donu danes vsekakor pravijo, da se bodo zadovoljil! t vsako aolu c i jo palestinekega vprašanja, za kakršno se bo isrekla večina Z N Bodočnost bo seveda pokazala kako bo s to obljubo Anglija je namreč dala že več obljub ftdom kot tudi Arabcem, oboje pa tel vladala nad Bližnjim Prijazno vabilo na priredbo ob času konvencije SANSa Cleveland. O.—Čeprav je bilo že večkrat poročano o priredbah, ki se bodo vršile ob času Sansove konvencije, ne bo škodovalo, da na tem mestu napišem še nekaj vrstic o njih. Torej konvencija organizacije SANS se bo pričela 30. maja, začetek točno ob devetih zjutraj v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair a ve. Dan poprej, to je 29. maja zvečer, bo sprejemni večer za vge zunanje delegate in odbornike. V petek zvečer, 30. maja, bo podana vari j antna prireditev: pevske točke, govori, predvajanje najnovejšega filma iz Jugoslavije itd. Pričetek ob i sedmih zvečer. V soboto, 31. maja zvečer, pa se bo vršil v avditoriju velik ples, v spodnji dvorani pa banket v poČat>t 804etniku Etbi-nu Kristanu, ki je predsednik SANSa. Kaj in koliko je že Kristan izyritl dobrega za svoj narod in delavstvo vobče, je vsakemu, ki se količkaj zanima, dobro znano, zato mi ni treba tega na dolgo opisovati. Na Kristanovem večeru bo tudi predvajan lep kulturni program, zaeno pa bo nastopilo več govomijtov. Omizju bo predsedoval ppš pridni društveni in kulturni delavec Louis Kaferle. Voditelj programa v petek večer bo pa Janko Rogelj, prvi podpredsednik organizacije SANS. Prijatelji SANSa in prijatelji Kristana, pridite na te priredbe in ne bo vam žal! Pišite po vstopnice vsaj do 26. maja. Lahko pišete tudi na podpisanega. Meni ali tajnici Josephine Tratnik lahko pišete tudi glede stanovanja. Njen naslov je 1116 E. 71 st., moj pa 14214 West-ropp ave., telefon Liberty 6603, Lep pozdrav celokupni delegaciji in glavnim odbornikom! Anion Jankovlch. Maske Cleveland, O,—Skoraj gotovo je še nam vsem v spominu pustni torek, na katerega dan so šemarile pustne šeme ali maske (larfe). " Z načrti za pustni torek smo pričeli že takoj po novem letu. Razpravljali smo p številu parov, kdo bo oblečen v fanta, kdo v deklico, kdo bo voditelj maškerade, oziroma general s svetlo srebrno sabljo. Vse je bilo določeno, vse mora ostati v največji tajnosti. Nihče ne sme izdati najmanjše stvari. Nihče nas ne sme spoznati, zato smo imeli maske. Na ta račun smo včasih naredili tudi kaj škode. Saj imamo maske in kdo nas pozna! Daneg lahko delamo po svoji mili volji! Tako dandanes počenjajo fazni zavajalci in demagogi. Kamor koli pogledaš, povsod samo vikanje "komunizem, kooomu-nlzemi" Za vsakim grmom vidijo strašni komunistični bav-bav, radi tega so "modri" možje napovedali križarsko vojno komunizmu križem sveta. Prav s tem pa so se ukanili, kajti s to napovedjo v resnici oglašajo komunizem in delajo zanj dobro propagando. Človek se nehote vpraša, zakaj ta grda gonja proti komunizmu? Gotovo se nekaj skriva za to masko, saj danes je slehernemu znano, da se komunisti bore za pravice vsega zatiranega ljudstva, da bi doseglo lepše življenje. Modri možje pomežikujejo in hinavsko zavijajo svoje oči; ki usmerjajo naše življenja pod masko demokracije in svobode, katero pa imajo le na jeziku. Ako se vdano plaziš v blatu, dobiš kruha, ako pa se upreš in ne upogneš hrbta, pa pade po tebi bič. Naša vlada danes silno vihti bič in močno pada po delavskih hrbtih. Zakoni, ki so bili sprejeti proti delavstvu in proti u-nijam, so faktično maske proti komunizmu. Ljudski denar trosijo kot pleve v vetru, samo da zajezijo komunizem, to pa je le maska, pod katero skrivajo svo je namene. Komunizem se ne da zajeziti s stradanjem in z odvzetjem ljudskih pravic. Komunizem je mogoče ustaviti le z boljšimi gospodarskimi načrti in pravicami. Dajte človeštvu" večje pravice in lepše življenje, pa bo komunizem sam izginil. Rovtarski fajmošter piše v A. D., da iz Slovenije poročajo, da tam primanjkuje prašičev, on pa ugotavlja, da je tam dosti prašičev. S temi besedami misli ves slovenski- narod. Seveda, fajmošter se je spomnil na tiste čase, ko je kupil v stari domovini za dolarje "rdeči pas" od škofa Rožmana. Takrat je imela častita gospoda naš na- V Sovjetski Rusiji Ja ienakt .pol prišel do popolne enakoprav »oeti tudi pri del«. Med volno so ftenake predstavljale več kol polovico Induatrt lakih delavcev. Ta odatotek ee Je po volni nekoliko snlftal toda maka šene In dekleta še vedno tvorijo veliko delavno moč pri rekonatrukcijl dešale. Na sliki Je videti, da are le) delavski varjenje ker dobro od rek. rod za prašiče in gnoj, danes pa so prašiči zbežali iz dežele . . Kaj neki misli ta rOvtarski župnik pred oltarjem, ko mu aogeli pomežikujejo v oči? Bra tec, fjoznam te! Ne greš čist pred nje. Dosti greha, škode in ponižanja si naredil našemu narodu pod masko Kristusovega namestnika. ' "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" Tako se glase Kristusove besede. Na te besede je kaplanček pri sv. Vidu popolnoma pozabil. Sedaj toži časopis Enakopravnost za $200,-000, Lepa vsota, kajne častiti? Ker . je Gabrovšek zakulisni Člankar pri A. D., kolega De-bevc pa je kam pelje vseh kam-peljcev, sta zasnovala tožbo proti Enakopravnosti. Ce jima u-gpe, potem pride na vrsto še Prosveta in Proletarec. Tak je načrt! laka, modra glava, $600,-000 niso mačkine solze! Kaj pa, če bo račun brez krčniarja? Naj-brže bedo Gabrovšek, Jaka in mlečni zagovornik odnesli dolge nosove. Fantje so udarili tudi na komunistične strune. Predsednik Truman pa jim je dal vzpodbudo. Jaka govoriči, da je vse komunistično, kar je slovenskega y tej deželi, izjema sta le Jaka ln njegov trpmpihel, ki stojita trdno tudi pred grožnjami za stare tradicije in reakcijo. Za spremembo je povedal resnico, torej si ni lagal, kot je njegpva dnevna navada. John Filipič. Tàm smo prenočili, a ker ost: Pismo iz lake vasi ] Cleveland, O«—Sledeče pismo je pisala moja nečakinja Marija Rupert iz Iške vasi; med dtu gim piše: "Prav lepo se Vam zahvalju jemo za paket. Prišlo je vse v redu. Ne morete si predstavljati, kako smo bili veseli paketa. Vprašujete, kako je bilo med vojno) Pri nas se je pričakr trpljenje meseca maja 1942, mojega brata pa so ustrelili že meseca marca. Ker je šel na goro nad vasjo, so rekli, da je komunist in ga umorili. Dne 15. maja zjutraj smo morali bežati pred Italijani. Pokalo je za nami in nad nami. Drugi dan smo šli domov, kajti Italijani so odšli, toda vas so precej oropali. Italijani so se čez nekaj dni vrnili, toda .ne s tanki, temveč peš. IV) pot so nas pustili v miru. Zasedli so šolo in cerkev. Položaj pa se je slabšal z vsakim dnevom, kajti partizani so napadali italijansko postojanko in jih skušali pregnati, a jih niso mogli. Seve, Italijani so se znašali nad nami in nihče ni smel iti na polje, tako da nam je vse delo zaostajalo. Vsi naši fantje so šli v partizane, le možj4 so o-stali doma. Bitke so bile vedno hujše, zato smo se umaknili na Gorenji Ig, kjer smo bili skupaj s partizani. Hiše so bile tako natrpane, da se nismo npogli umikati drug drugemu, zato smo se naveličali in šli zopet dbmov, toda 16. julija smo morali ponovno bežati. Pripeljali so sedem topov in začeli streljati proti nam. Bežali smo proti Iški z vozmi in peljali hrano s seboj. Nenadoma pa so prileteli trije aeroplani in začeli metati bombe tam, kjer je bilo največ-ljudi. Ob istem času so pričeli streljati tudi s topovi. Razbežali smo se na vse strani, vozove pa kar pustili. Udarili smo skozi gozd proti Gorenje» mu Igu. Bilo je strašno in nismo vedeli, aH smo živi ali mrtvi. S seboj smo imeli otroke. Moji so bili tedaj stari 4 leta. 6 in 9. Mnoge matere pa so imele še mlajše otroke in jih nosile v naročju. Vsi smo jokali in drgetali, kajti okrog nas so padale bombe, lomile veje. gozd je gorel. Bili smo v pravem peklu. Sreča v nesreči je bila. da ni bil nihče ubit. ampak le dva ranjena v noge Ofenziva je trajala do dveh popoldne. Radi bi šli na Gorenji Ig. a gori je bilo še hujše Nekatere ženske smo šle do vozov in vzele s seboj kruh. živino pa smo kar tam pustili. Potem smo se vsi skupaj natrpali v veliko kotlino. nepK bilo zelo mrzlo, so otroci nehoma jokali. .Drugi dan smo zvedeli da . n Iška vas. Jaz sem bi kaJ reiU Ko sem prišla tja, so me priJ Italijani m sem morala koral ti pred takom proti Mali vi Jokala sem in prosila, naj m izpustijo, ker imam majhne Nekaj. Časa niso hote slišati moje prošnje, končno t so me izpustili. , K Starši od mojega moža ostali kar doma, kakor tudi J kateri drugi vaščani, a fašisti J jih odpeljali v Ljubljano in i prli, čez teden dni pa zopet 1 pustili. • Gorenji Ig je gorel isti d| kot Iška vas. 26. julija pa , pobrali vse moške in jih ljali na otok Rab. kjer so stn dali in umirali. Moj mož je o tam 14 mesecev, vendar pa prišel srečno domov po italijai slu kapitulaciji, Medtem ko so bili naši mor na Rabu, so nas sovražniki i bolj preganjali. Dne 15. ma; l. 1943 so pridrveli v našo p žgano vas Italijani in beloga disti in nam zapovedali, da i moramo takoj izseliti iz vat Kolikor smo mogli, smo nal žiJti na vozove, nakar smo m ra,li v dveh urah zapustiti p žgano vas. Še tisto, kar smo trudom popravili, so ponovi razbili ali pa pokradli. Odgn li so nas na Ig in ogradili z i co, da ne bi pobegnili k part zanom. Tam smo morali pr siti; za stanovanje, da smo b pod streho. Seve, za Ižance bilo tudi hudo, ker so pregiu tja ljudi tudi iz Škrilega in G lega, radi tega je bila veli] gneča. Mi smo šli k Manikovei Tam smo bili štiri mesece, vsak dan smo šli delat domi —zjutraj ob sedmih z Iga, zv čer ob osmih pa zopet na 1 Vsi smo bili pod vojaško k mando. Kakor hitro je prišlo do it lijanske kapitulacije, smo se v nili v IŠko vas, dočim so Ita jani in belogardisti bežali pre Turjaku. Tedaj smo mislili, < je konec našega trpljenja in k maj smo čakali, da se povrne domov naši možje iz italij« skih koncentracijskih taboril Mnogo jih je tam za vedno stalo, a moj mož se je sred vrnil. Doma je bil sedem m secev, potem pa so na dan 3 aprila 1944 prišli v vas dom brand in nas takoj pobra Gnali ao nas v župnišče na i slišanje, kjer so nas silno pr tepali, posebno pa moške 0 tri dni so mene in nekaj dn gih izpustili, mojega moža i osem drugih pa so odpeljali avtom proti Ljubljani, toda t Morostu pri Kozlerju so ji gnali nekaj sto metrov od a* in jih postrelili kot pse. Zm tali so jih nato v jarek in ma pokrili, a nam so lagali, da i šli delat v Nemčijo. Čez 14 dni pa so odkrili ir« pastirji, a niso vedli kdo • Potem pa je šel z neko zenU pogledat žrtve moj sin Ivan i takoj očeta spoznal po Njegov obraz pa je bil ves §w čen. . Med žrtvami je bila tudi U bulova mati z Iga. stara Reva ni nikomur nic zalega w rila, saj ni šla nikdar od doiw a so jo tudi umorili Šli smo na komanduro m župniku prosit za dovoljenje pokop. Dovolili so nam nem smo jih prepeljali na U . pokopališču je prišel tudi J [ nik, toda zvoniti P* * ker bi domboranci tezkof*r šali zvonenje,—Imeli bo vesti Dosti smo preetah. reK ^ moram, d. človek ^ prenese kot si včasih hm*' daj postavljamo p^opj-ja in kozolec «no poaU^J^i leto. letos bomo pa P^^ diti hišo. Sedaj P« » ' jem in se Vam «a 7 1 ju jem. Dobili smo ^ ^ . Vas in Bolhovih da skrbi jeni « oblek,. ** sa. Marija Rupert hm— ^ L v z«četku maja. fctočiače najslabših reakcionarnih elementov ncki svet v Trstu, ki ga je zavezniška vojaška lila po razpustu ljudskih ob-K? svoj posvetovalni or-f ,e poslal Zavezniški voja- fupravi v zvezi s praznovš-L i maja resolucijo, v ka J" kusa valiti odgovornost za L,čne bombne napade na Ee množice. Po mnenju ¡^a sveta ne bi smela Za-CSke vojaška uprava dovo-«nanifestacij v znak prazno-L i. maja. Edini demokra-Tglas, ki i?a je bilo mogoče v protidemokraticni in Mistični skupini članov Con-Z sveta, je bil glas dr. Pm-¡¿U. ki je v predloženi, ostri ¡soluciji javno obsodil fašistič-5 teroriste 1. maja in napadal-► na Slovensko narodno gledalce Zanimivo je, da niso o ,j resoluciji niti razpravljali, ¡j, glasovali. Izvršni odbor (ovinsko italijanske antifaši-icne zveze poroča vsemu pro-Cističnemu prebivalstvu Tr-i in njegovega ozemlja pretijo stališče, ki ga je zavzel onski svet v svoji resoluciji, (bolj pa v diskusiji. S tem i jasno izpričano, da ni ta Con-¡j svet nič drugega nego zbi-ilisče najslabših reakcionarnih ementov, ki so bili postavljeni i ta položaj brez pristanke in *z sodelovanja tržaškega pre-valstva. Zaradi tega nima )bene, niti zakonite, niti mo-ilne pravice razpravljati v i- enu tržaškega ljudstva. * To je potuha zločincem Dne 7. maja je bila pred- višji zavezniškim sodiščem v Trti obravnava proti 20-letnemu eučilišniku Gvidu Coenu, pri Iterem so našli 30. aprili tik i atentatu na baklado bombo pa toto. Obtoženec je bil ob-jen na 7 dni zapora. Ker pe že presedel 8 dni, so ga ta->j izpustili. Tržaško ljudstvo tudi ob tem primeru spozna-, kakšno potuho uživajo razni Kinci. Obsodba takšne vrste zasmeh zakonov in čuta pra-čnosti. Nedvomno bi bila ob-dba popolnoma drugačna, če i odkrili bombo pri kakem iotifašistu. S takšnimi sodba-i ne bo mogoče ¿prepričati tr-»škega ljudstva, da je sedanja »edbena oblast nepristranska i pravična. Sodba je bila iz-wna v času, ko še niso mogli ¡pustiti bolnišnice številni ra-jeu tovariši in tovarišice in » se po Trstu še zmerom spregajo dobro znani fašistični te-ruti in zločinci. Nova Gorica Ozemlje zapadno takozvane Nncoske črte" bo po sklepih jrovne pogodbe pripadlo Ita-f- S tem bo primorskim Sltf-»čim odvzeto njihovo kultur-y gospodarsko in prometno Miite Zaradi tega bo v ne-»r«ini bližini stare Gorice frajena nova Gorica. V ta na-™ ]* bil pri okrajnem iz-rern ljudskem odboru gorica okraja že ustanovljen po-delovni odbor, ki ima na-pripraviti ter izdelati regijski osnutek za novo Go PJ« bo postala središče Slo-na zapadni meji. Razkrinkan huj-»kaški list ko bi morale biti v «ttem Ai/*nalu sindikalne ' /!■ lasni tržaški huj- l7w obja- ^ , ' bitnim namenom '-'I n« umeten način tež v katerem se voli-hJj J vršiti. Po ze-C^^vsk» /krnice, ki tudi EV;- «"»zbijati in ovirati sin tržaškega de-r 4 bile volitve odpove- hr,n','r "' b,1° Jasno- ^ bo. . /mai'o našim Enotnim ! U Delavci Arzenala B^ 'l' "žaike novinar L * IM pričajo o pravem °''utu Pokazalo !*nek lista "Voce "v«n na cisto eno-arti Zaradi te-v"ce libera* prebilo napisanega ■ *m v Arzenalu k*r S tem je podano pred javnostjo priznanje, da je služila objava tega članka namenu razširjanja laži. Po zaslugi t zavednih delavcev ► je bila "Voce libere" ponovno razkrinkana kot hujskaški list. Zaman so njena prizadevanje po razbijanju sindikalne in delavske enotnosti. Delavska zbornica je tudi ponovno pokazala, da hoče ovirati sindikalno združevanja. Tudi njena prizadevanja bodo brezuspešna, o čemer pričajo dosedanji uspehi Enotnih sindikatov pri sindikalnih volitvah. S čim te ukvarjajo ' "e^uK" Znano je, de se je precej "esulov" (beguncev) iz Pulja zateklo v Trst, ker so jim postala tam tla spričo njihovega fašističnega delovanja prevroča. V Rossettijevem gledališču so priredili "esuli" neko revijo. Toda dohodkov je bilo verjetno prenialo. Režiser te revije ka-vattr Rudolf Pilla si je pomagal< v stiski na ta način, da je začel sam tiskati denar. Zavezniško v Ulje sodišče v Trstu ni poka-zelo preveč usmiljenja do "ubogega esula", ki je bil zaradi po-narejevanje denarja obsojen na pet let ječe in 4,000 lir globe. Soobtoženega pajdaša, tudi "e- sula", so zašili na leto dni ječe. • Tudi flovenske otroke napadajo Pne 4. maja je šla večja skupina goriških1 otrok v spremstvu svojih staršev po Carducci-jevi ulici k prvemu obhajilu. Z oken raznih gosposkih hiš so začeli italijanski šovinisti pljuvati nanje in jih sramotiti. Ko so se otroci vračali iz cerkve v slovensko šolo, kjer je bil zanje pripravljen zajtrk, so pričeli iz hotela "Angelo d'oro" v Favet-tijevi ulici, kjer so nastanjeni puljski "esuli", metati nanje pločevinaste škatlje. Ogorčeni starši so hoteli vdreti v hotel, kar pa je policija preprečila. Značilno je, da je tyi izvršen ta napad na slovenske otroke, četudi so bili med njimi tudi sinovi in hčerke znanih slovenskih belogardistov. Napad je bil izvršen samo zaradi tega, ker so otroci Slovenci. Dogodek je vzbudil ogorčenje vsega slovenskega prebivalstva. Tudi to pot se je pokazalo, da je le v sodelovanju naprednih slovenskih in italijanskih množic zagotovljeno spoštovanje narodnostnih pravic. Vsa ostala pota vodijo v šovinizem, sovraštvo in narodnostno nestrpnost, ki rodijo takšne "dogodke", kakor se je zopet pripetil v središču Gorice dne 4, maja. • Uspehi »etvene kampanjo V postojnskem okraju je doslej obdelanih 116,65 ha zemlje. Obdelali pa je bodo še 30i,44 ha, t. j. 35% vec nego leta 194«. Največ orne zemlje so obdelali doslej v okolici Gornje Košane. Tudi v sežanskem okraju je se-tveha kampanja v polnem teku. V glavnem so ta dela Že izvršena. Žene sežanskega okraja so na svojem zborovanju napovedale vsem okrajem Slovenskega Primorja tekmovanje za napredek gospodarstva. V sežanskem okraju je doslej obdelana celotna površina v izmeri 3,141 ha in 36 arov. Tudi v Slovenski Istri so kmetje opravili oranje in setev. Spričo občutnega primanjkovanja vprež-ne živine so si kmetovalci medsebojno pomagali na ta način, da so si živino posojali. a Igralska sola Slovenskega narodnega gledališča Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu odpre te dni svojo igralsko Šolo, v katero bodo sprejeti vsi. ki se hočejo posvetiti igralskemu poklicu. a Gladovna stavka bolnikov Že delj časa se bolniki v bolnišnici "Magdalena" pritožujejo zaradi obupno slabe hrane. Ker pe jim niso v nobenem po gledu izboljšali hrane, »o pričeli bolniki dne 3 maja t gladov-no stavko. "Aquila" j« oživela Čistilnica "Aquila" v Trstu je bila pred drugo svetovno vojno ena največjih čistilnic te vrste v Italiji. Med vojno je čistilnica precej trpela, tako da je bila potrebna temeljitih popravil in ogromnega dela. Najprej je bilo treba vzpostaviti pomol za pristajanje ladij. Za tem so pričeli popravljati bencinske tanke za vskladiščenje čistega ben cina in petrolejskih derivatov. Gradili so nove peči in destila-cijske naprave, ki so bile v pretežni- večini zelo poškodovane. Delavska zastava, ki je 4. maja zavihrala na destilacijskih napravah, pa je naznanila ljudstvu, da je "Aquila" oživela. Prižgali so peči in začeli s čiščenjem prve pošiljke mineralnega olja< Tovarna bo v večjem obsegu dobavljala Češkoslovaški republiki čisti bencin, mineralno olje in petrolejske derivate. a Puljftko ljudatvo terja, da te mestna uprava izroči Mestnemu ljudskemu odboru V Pulju. je še zmerom velika brezposelnost. Okupacijska vojaška uprava ne kaže nobenega« prizadevanja, da bi hotela ljudstvu pomagati v zagotovitvi najosnovnejših življenjskih pogojev. Zaradi tega so šle pulj* ske množice na ulice in demonstrirale proti kolonialnim metodam zasedbene vojaške uprave. Pred njenim sedežem je ljudstvo terjalo, naj se mestna u-prava izroči Mestnemu ljudskemu odboru, ki je edini predstavnik ljudstva. Kljub ukrepom zased bene vojaške uprave, so se ljudske množice prebile do1 njenega sedeža, kjer so vztrajale tako dolgo, dokler ni zased ben i poveljnik sprejel zastopstva puljskega prebivalstva. Ti zastopniki so predložili poveljniku zahteve, ki se nanašajo na izboljšanje zdravstvenega položaja, na stanje v zaporih zaaedbenega vojaškega povelj stva, na preprečen je od važanja strojev in industrijskih naprav iz Pulja, na izpuščanje fašistov it zapora, na ukinitev ustanov, ki služijo samo izkoriščanju delovnega ljudstva, ter končno na izročitev upravne oblasti Mestnemu ljudskemu odboru kot edinemu predstavniku puljskega ljudstva. < a Otroke pretepajo Policija na Opčinah je dne 1. maja aretirala tri dečke, stare od> 15 do 16 let, ker so hoteli zbriseti šovinistične napise, ki so jih ponoči napisali fašisti na našem openskem obelisku. Ko so otroke izpustili, so povedali, da so jih v vojašnici pretepali. Na mladih telesih so bili še vidni sledovi udarcev. Matere dedkov ao šle zaradi tega na policijo in protestirale proti pretepanju mladoletnih otrok. Dogodek je vzbudil odpor in obsodbo vsega openskega prebivalstva in openskih mater, ki to v 25 letih fašističnega suženjstva dovolj jasno pokazale, da znajo vzgajati svoje otroke. — V predoru Sandrinelli so Štirje mladeniči napadli slovenskega dijaka Mlroslsva Dotšaka. Raztrgali so mu srajco in mu prizadejali več poškodb na hrbtu. a Zadružništvo v trzaaki Iatri Istrsko ljudstvo je že davno spoznslo pomen zadružništva. Gospodarske zadruge so po prvem hipu negotovosti pričele kar rasti. Naj preje je bila u-stanovljena okrajna Naproza v Kopru, ki je imela 27 podružnic. Nedavno se je preotnova-la tako, da se je razdelila na Naproze v Kopru, Plrenu, laoli in Mostiču V njenem okviru je bila ustanovljeni tudi vinarska sekcija. Poleg prodajno nabavnih zadrug so se pgjavile tudi delovne zadruge. Tudi o-brtniki ne zaostajajo. 2e aprila 1045 so si ustanovili čevljarji v Piranu čevljarsko zadrugo. Ta zadruga je v kratkem času preprečila vse špekulanstvo In navijanje cen v Piranu. Podobna zadruga je bila ustanovljena tudi v Kopru. Prav tako se še ribiči organizirajo v zadrugah Imajo svoje ribUk* zadruge v Kopru, Izoli in Piranu, v katerih je včlanjenih 92 ribičev. Zanimivo je, da delujejo najbolje od vseh zadrug delav- PROSVETA ..........H ske zadruge. Zadružne mlekarne bi morale razširiti svojo organizacijo in zajeti vse vasi. a Civilna policaja — cestna roparja Dva zakrinkana in oborožena neznanca sta izvršila dno 3. maja roparski napad na kamion tvrdke Rusjan - Zigon - Mozetič na oesti med Danijelom < in Rt-hemberkom. Odnesla sta kov* čeg, v katerem je bilo 900,000 lir za plače delavcem v Štani-jelu. Po naključju pa sta pod*> jetnikov! hčerki izsledili roparja, ter se je izkazalo, da sta cestna roparja civilna policaja Stanko Madon iz Vrtojbe ter I-van Marinič iz Kojskega. Pri pjiju so našli kovčeg z denarjem, brzostrelko in samokres. • Kasne novice Iz železniške čuvajnice pri Nabreiini so odn«li 20,000 Ur gotovine in krzneni plašč, vreden 15,000 lir. — Openska poli-cija je našla blizu postaje vži-galno bombo, topovsko grana» to in dve ročni bombi. — Na vrhu sv. Mihaela so obležali v ranah zaradi eksplozije razstreliva v škatli 17-letni Roman Vi-žintin, 15-letni Sergij Viiintin in 14-letai Hektor Vlilntln. Vse tri so prepeljali v tržaško bolnišnico. Romanu Vlžintinu so odrezali nogo pod kolenom. Neznan ropar je z naperjenim samokresom v desnici napadel' na cesti iz Prošeka* proti Gabrovlci Tito Kozlovič ter jo prisilil; da mu je izročila usnja-o torbico, v kateri je imela 11,-)00 lir ter razne dokumente. Domnevsjo, da je ropsr doma z Vidma. — Dva Napolitanca, ci sta zaposlena kot ribiča na adji "Giorgio", sta napadla na Cesti ameriškega mornarja Johna Straka ter mu odnesla uro, denarnico z 9,702 lirami in Iruga drobne predmete. (SANS) Na najožjem megtu polotoka Malaja se začenja ozemlje Burme, ene izmed gospodarsko in strateško najvažnejših kolonij Velike Britanije. Južna Burma se razteza skoraj 800 kilometrov v ozkem, le tu pa tam do 100 km širokem pasu ob obali Andamanskega morja do mesta, kjer se Martabanski zaliv zajeda najgloblje v celino. Od tod poteka burmanska obala proti zapadu, pušča r.u seboj ogromno delto širokega Iravvadija ter doaeže Bengalski zaliv. Nato poteka razklana o-bala, ki jo, kakor na jugu obrob Ija stotine otokov z koralnimi grebeni in bisernimi klečmi, proti severu in sevenozapadu Vse 4q Prednje Indije. Odtod dalje teče meja proti severu po plsninskih grebenih do vzhodnih izrastkov Himalaje ter do goratih okrajev Kitajske in In-tiokine, gre od tod do Siama in doaeže končno zopet morje. Ta meja zajema veliko debelo s 604,700 km* površine. K Burmi Spada tudi ota6je Andamanov iti Nikobarov, ki se razteza skoraj ija do Sumatre. V Burmi so bogata ležišča kovin in mineralij, zlata, srebra, volframu bakra, kositra, svinca, cinka itd. Ležišča volfroma so tako ogromna, da je proizvodnja volframa v Burmi na drugem mestu svetovne proizvodnje. Daleč proti jugu razprostrta visoka planota Šan na vzhodu dešele je bogata rubU nov« safirov in drugih draguljev, raradi katerih slovi Burma že iz davnih časov. Področje Burme ima svoje bogastvo v "Črnem zlatu" — petroleju — in v rjavem premogu. j Burma ima številke reke< jezera in gorake potoke. Za suše so te vode zelo pohlevne, v dobi deževja pa naraate voda za 16 do 20 krat in takrat rušijo nenadne poplave vasi in uničujejo posevek. i Kakor v veČini tropičnih de-el, je tudi v Burmi rastlinstvo elo b bujno. Nsd polovico vse Štirideset njivk v Štabih rodi zadružen tod Katarina Špur Ljubljana.—O &tukih pri Ptuju ni bilo nikoli slišati nič posebnega. Na sončnem griču je stala graščina, pod njo je ns štiridesetih njivicah graščinske zemlje toliko revnih drušin pridelovalo svoj borni najemniški kruhek. - Danes prlhaj? mnogo različnih ljudi v Stuke. O dtukih pišejo v časopisih. Filmsko podjetje se pripravlja, da ujame v svoje kamere to, kar se danes dogaja v Štukih. Ko bodo minila tri leta, Stuki ne bftdo imeli več svoje stsre podobe. Kaj se je bilo zgodilo v Stu-kih? Štirinajst družin se je lansko zimo naselilo v Stukih. Postali so lastniki zemlje, ki jp je do vojne posedoval graščak, Nemec po rodu. Ta zemlja jim je bila dodeljena po zakonu o agrarni reformi. Ker ima ta zemlja izredno ugodne pogoje za sadjarstvo, so se združili v «adjsrsko-produktivno zadrugo, z namenom,, da zemljo, ki je bila pokrita s slsbim gozdom, zanemarjena in zapuščena, iz-prtmenljo v obsežne plantaže nizkih breskev in jablan, Izdelal! so načrte in jih predložili ministrstvu za kmetijstvo, Dobili so odličnegs strokovnjaka za sadjarstvo, k! je postal predsednik zadruge. Oblasti so jim poslale pomočnike — traktorje, ki so preorelt štirideset njivic Ogromen stroj buldožer je iz-krčil gozd in zravnal izkrčeno zemljo. Takrat so začeli prihs jati v fttuke ljudje od blizu ln daleč. Prišli so časopisni In fUmski poročevalci Stuki pa so dan za dnem vse bolj Izpre-minjali svejo podobo. Tretje leto, ko bodo investicijsks dels končana, bodo zadružniki zasadili zamljo z breskvami in jablanami. Zadruga bo dajala letno do 100 vagonov breskev To delajo zadružniki v fttu-kih v času, ko se sadjarji po Slovenskih goricah In Prek-murfu s obupnim naporom bo rijo, da bi zatrli ameriškega ks-parja. ki je v teh sadovnjakih pokopal le ogromt število dreves . a 2e s0evnaj kmečki človek čuti, da tava po slepi ulici. Z bliskovito naglico je šel v zad- i jih desetletjih razvoj člove-tva. Tehnične pridobitve so prinesle nov način dela in življenja tudi kmečkemu ljudstvu, gakaj je torej naš kmečki človek še do včeraj utrujen hodil ta slabim plugom, zakaj je ob tolikšni izgubi časa in zapravljanju moči opravljal žetev po Starodavnem nsčinu svojih dedov? Sele z osvoboditvijo, ki nam {e prinesla zares demokratidno judsko državno oblast in je ts dokončno osvobodila našega človeka vseh suženjskih spon, si je paposled tudi kmetovalec lahko Izvolil tisto obliko gospodarjenja, ki gs bo končno pri ved Is iz slepe ulice, v keteri je tavsl. To obliko gospodarstva so zs-čeli lani graditi vlničarji na Kogu, v Presikl in Železnih dverih, poljedelci v Vrb ju in Zapotoku—tisti majhni ljudje, ki so do osvobodilne vojne na pol še tičali v fevdalnih odnosih do svojega zemljiškega gospoda. Tiste dekle, katerim «ts bodisi posvetni ali cerkveni go spod dsjsls po 150 dinarjev mesečne plače za najtežje težaško delo; tisti najemniki, k! jih je zgodnji dan že našel na njivi ln so bili ob poznem večeru še tem, pe so smel! ob žetvi le polovico pridelke sprsvlti v svoje tesne shrsmbe, drugo polovico je odpeljsl gospod v svoje nenasitne košče in shrsmbe, Trideset zadrug za skupno gospodarstvo so v lanskem letu osnovali naši poljedelci širom Slovenije. Te zadruge so špe-cializirane bodisi za kmetijstvo, za sadjarstvo, vinogradništvu, živinorejo itd. Naša ljudska oblast, ki želi čim prej dvigniti tudi kmetovslca na ono višino, ki jo je že doaegei kmečki človek v drugih naprednih državah, daje tem zadrugam nsj večjo podporo. Pomaga jim z nasveti pr! sestavljanju načrtov trn smotrno izkoriščanje zemlje, ca tehnično pravilno gradnjo gospodarskih poslopij In naprav, za melioracijska dela. Podpira jih s krediti, da si lažje nabav-Ijsjo živimi ln stroje In tako uvajajo strojno obdelavo remije, ki je predpogoj vsakega naprednega kmetovanja, površine zavzema gozd. Gosta visoka trava in bambusova goščava pokrivata močvirnate nižine, ki so polne moskitov ¡rt malarlčnlh žuželk, in prehajata I polagoma v neprodirnc džungle. V džunglah je mnogo opic, naletiš pa tudi na slone in nosoroge V močvirnatih nižinah se pasejo trope bivolov. Divji voli, jeleni, srne, tapiri, merjasci, in malajski medvedi1 polnijo gozdove. Velike roparice kot so tigri in pantri, so tako številne, da se morajo naselbine Ščititi pred njimi z močnimi visokimi plotovi. Kakor v Indiji je tudi v Burmi zelo mnogo ktč velikank. V teh prirodnih razmerah živi okrog 17 milijonov Burmancev in peščica angleških kolonialnih zatiralcev, ki Črpajo iz naravnih zakladov Burme petroleja, kovin, izredno dragocenega tlko-vega lesa in kmetijskih pridelkov, predvsem rlžs, neizmerno bogastvo. £nanost še ni odkrila zgodovinskih spomenikov in dokumentov, ki bi omogočili prouče vanje v daljno preteklost segs-Jočo zgodovino Burme in njenega iz številnih narodnosti se-stavljenegs prebivalstva. Vemo ssmo to, ds je med 6. in 9. stoletjem nastalo na rezvalinsh Gentilovega reda fevdalno plenv stvo ter da so bile osnovane posamezne kneževine. Kmalu pa je prevzel vodstvo trgujoči ras-red, ki je v dobi od 11. do 13. stoletja ustanovil velika mesta in navezal trgovinske stike z Indijo, Kitajsko in otoki ns jugu ter ustanovil dokaj mogočno nacionalno monarhijo. Nastopila je "zlata doba*' države, ki je uapešno obranila svojo neod» vlsnost vse do 18, stoletja proti Številnim napadom Mongolov ln Kitajcev, Iz vseh vojn> proti acijskim narodom je izšla Burma kot zmagovalec. V 19. stoletju pa je vendarle bila bras moči proti navalu britanskega imperializma, ki jo je izpreme-nil v angleško kolonijo. Ze v 16. stoletju so se pojavili v Burmi Evropci — Portugalci ln Hulandci — ki so isksli "oto-kc dišav". Njim so sledili An-uleži, ki so že tskrst začeli osvajati Indijo. Francoski kapital je nsstopil svoj roparski pohod od vzhodni obali Indokine, se tam zasidral in začel razširjati svoj vpliv na Siam in pozneje na Burmo, da bi si zagotovil pošto-jsnke tudi na bengslski obali Prednje Indije, kjer je že bilo nekaj francoskih naselbin. Angleški državniki in diplo-mati so pravilno ocenili mane ver Frsncozov In spoznali, kolikšnega pomena je Burma za kritje Indije, togs "bisera" angleške krone, Tudi naravno bogastvo dežele jih je mikalo. Kakor vselej pred vkoraka* njem svojih čet v tujo državo, je Velika Britanija na kaki malenkosti našla sppdtlko ln je leta 1824 začela vojno proti kraljevini Burmi. Tej vojni je v letih 1651-52 sledila druga in 1865 tretja vojna. Primitivno oborožene in slabo izvežbane čete Burme naposled niso mogle voč zadrževati redne angleške srmsde, njihov odpor j t bil zlomljen in dežela je izgubila svojo neodvisnost, Leta 1886 je Velika Britanija proglaalia pri ključitev Burme k britanskemu imperiju in razglasils njeno združitev z Indijo. Od takrat so vladal! v Burmi britanski generalni guvernerji, ki so vodil! tradicionalno polit!-ko po geslu: "Dell in vladejf" Burma je bila razdeljena v Gornjo In Hpa se bo naučil nekaj latinske ga Postavil ga bom za svojega ministranta." Če bi takrat kdo rekel: "Oče, od jutri zjutraj dalje boste minister", bi ga ne pocemeril močneje. Zmeraj sem srčno želel postati angelček. Ko smo imeli otroci »špice, sem materi že pri pove doval, da pu raste na hrbtu kre ljutica in ko me je mama poti« pala. mi je v veh ko razočaranje povedala, da je tista reč kost. Kna izmed sester je noatla v svojih prsih nudo jetiko. Imela je strašansko lepe oči, bila je bela kot marmor in mama je več krat zavzdihnila: "Samo še dol^o k klico in srebrne perutnic ke. pa ho Lizika zletela v nebeške dvo re" Bil sem Ji strašno neVo ščljiv. ko ee Ji Je nekega dne to |m»srečilo. Hrepenenje po kruhu in hrepenenje po nebesih je bilo zame isto. No, in ko ao me slovesno u-stol ičih ra ministranta, eem postal tudi Jas neke vrste angel. Imel sem sicer hlače, a vsak dan sem hodil k rožnoličnemu žup niku mašo strač in gledat Liziko, ki aem jo tistikrat zapazil našli kano na cerkvenem stropu sredi nebeških angelcev, ki s tako silo tiščijo Marijo v nebesa proti svetemu Očetu. Lizika jo je rinila za peto. Spoznal in videl sem, da se je v nebesih že precej zredila. Pri naši hiši se je iz dneva v dan boljšalo. Jaz sem precej zaslužil, starejši brat je od doma ušel in nismo nič vedeli, kje Je. Jaz aem .se hodil lahko s svojimi guaposkimi hlačami iz Žame ta igrat med trške otroke in jest v župnišče bel kruh in meso, kar je bilo vse precej izdatno. "Pri hiši Je sedaj manj požiralnikov," je včasih dejal oče. Jaz pa aem postal čez noč ljubljenec svojih stricev, ki so me občudovali, kako se v blagoslovljenih oblačilih su čem pred oltarjem m Jem z župnikom za isto mizo. Včasih ao ae iz cerkve grede ustavljali pred našo hišo in na glas zatr jevali. "Veste, vaš fantek Je narejen »a gospoda. Dajte ga v šole, pa boste videli, kaj vse bo še postalo iz njega." . In pr sv tistega leta. ko sem gledal skozi špranjo, kako Je v sosedovi bajti Kihova Jrka r> dila svojega tretjega nezakonskega otroka, sem sedel prvič v tivljeniu na vlak in se odpeljal v šole da bi čez toliko let za pel pred oltarjem Bogu tn star šem v čast: "Gloria tn exreUls IW. Voe to, kar je bilo doele) re-čeVMfa. eem premišljeval nekega septembrskega dne. ko sem bilo teano, ker si nisem mogel predstavljati, kako bom stopil pred očeta partizanski uniformi in s puško, opremljeno s peterokrako zvezdo. Zvoniki farne cerkve pa ao se neizprosno bližali našemu vozičku. Že so se razprostirale vsenaokoli ledine, travniki, koiemce, plotovi in drevje, sami stan znanci in znanke. O, skočil bi k njim in jih blazno objemal. V grlo mi je silila neka nepopisna grenkoba, ki mi je jemala sapo. Nato pa je voznik potegnil vajeti: "Eha-ha ..." in že smo obstali na domačem dvorišču. Prvi je pritekel Muki. To je bil naš pea. Mahal je z repom precej prijazno in me sem pa tja čudno oblajal. Potrepljal sem ga, Muki se je vzpenjal hrepeneč proti meni, kakor bi mi hotel nekaj na uho povedati. Bilo je že proti večeru. Videl sem, kako je švistnila okrog vogla neka ženska. Na sredi tega so otroci zakričali, nato pa so se razleteli na vse strani, kakor bi bil med kure planil jastreb. Le dva ali trije so se tiho in bojazljivo približali naiemu vozu in me s prsti v ustih gledali. Menda vendar niso mislili, da sem pripeljal s seboj menežarijo z oguljenimi opicami in nadušlji-vim medvedom. S tovariši smo se polglasno zmenili, kje se bomo jutri zjutraj dobili. Nato pa sem junaško krenil proti domačim stopnicam. Zazdelo se mi je, da jo maham proti staremu svetu; če bi mi kdo rekel, naj grem na naskok na trd sovražnikov bunker, bi šel z brezskrbne jšim srcem. Počasi in trdo sem stopal po stopnicah. Vedel sem: zmagati moram, nisem pa vedel, nad Čem. Počasi in trdo sem potrkal ina vrata: trk, trk. Slišal sem, kako je v kuhinji tiktakala naša velika ura. Še enkrat sem potrkal. "Naprej!" se je nekdo »adrl in jaz sem odprl vrata. Oče je vstal izza mize in me skozi naočnike nepremično gledal. Mačeh* je kuhala perilo; ko me je ¿¿gledala, jo je zaneslo kot kurje perje v burji skozi vrata v drugo izbo. Mirno sem pomolil roko in sedel. Nič. Dolgo časa nobene besede. Puško sem držal v rokah ln se zavijal v dolg italijanski plašč, kakor bi ml bilo bogve kako mraz. Takrat se je zaslišalo na stopnicah čudno šumenje in prerivanje. Oče je odprl vrata. Kakšen prizor! Tam so se zbrali moji strici in tete, botri in botrlce. Bila jih je cela procesija. Vse te dni so bili nared, da planejo name, brž ko se pokažem v domači hiši. Podbrad-ke so imeli potegnjene tik pod viseča usta, z očmi so strlgll, kakor bi imeli nataknjene v očesnih votlinah vrtnarske škarje. Prvi dve teti, ki sta najbolj Junaško stali vrh stopnic, sta se vedli kakor dva poražena gene rala. Kljub dolgim črnim oble kam in okoli ledy preščipnjene-mu sfokemu telesu, kar je storilo, da stš bili podobni sestradanim osam, sta bili veličastni. Svetin j icl sta imeli obešeni okoli vratu, kar je bil edini znak njune generalske časti. S spodnjim delom telesa pa sta treso-ritili, da bog pomagaj kako. Za tršatim hrbtom obeh tet pa se je skušal skriti stric iz Ki Jan. Bil je debel in zaripel, v rokah je nosil velikanski cekar, iz katerega je spogledljivo gledala gnjat. Glavo pa je imel tako debelo, kakor bi jo bil celo naši gozdovi, kot da bi v njih hudomušen človek za šalo pre-belil vsako stoto drevo—toliko je pri nas češenj. Ob letošnjih cvetočih češnjah sem ne spomnil lanskega leta. Tudi lani je bila lepa pomlad ln češnje so cvetele, kot bi si bile napovedale tekmovanje. Čebele ln čmrlji so jih bili tako veseli, da so se že kar zmrdovali, izbirali samo najlepše in najbolj cvetoče, da je bilo kar grdo ln že močno podobno vsega sitim ljudem. Češnje pa so cvetele in tekmovale med seboj in imeti si moral zelo bistro oko, da si ločil divjo od cepljene; kajti kar cvete in je mlado, je vse lepo in te more celo tako potegniti za nos, da ti je lahko vse življenje v napoto ali vsaj nerodno. Lansko leto sva bila s prijateljem Francetom Bevkom prava lastnika cvetoče češnje, da drugih dreves niti ne omenjam, na primer javora, ki je imel take liste kot moja dlan, ali smrek, ki sva jim komaj videla v vTh. Vendar sva bilk najbolj ponosna na češnjo. Vsakemu od tolikih dobrih ljudi, s katerimi sva živela skupaj, sva se pobahala, da jo imava in da celo cvete, ln te ošabnostl, ne češnje, nama ni prav nihče zameril. Veliko sva se pod češnje pogovarjala in tudi pisala ter poslušala gozd v vetru in njegove pogovore, ki so včasih pametnejši od naših človeških. Češnja pa je cvetele in obletavalo jo je tisočero drobnih bitij, da je pelo v njenih vejah, kot bi mojster igral na orglah. Pa vse mine. Češnja se je začela obletavati in po tleh je, bilo zjutraj, kot bi bil zapadel sneg, in čez dan je marsikatera njena snežinka padla na Francetovo in mojo glavo in ni nič vprašala, čigava je manj siva in kdo je bolj vesel in se je bo le na lahko otresel. Oba sva bila vesela, saj sva stavila, da bova lastne in zrele češnje prišla jest že iz Ljubljane, Gorice, Trsta a-li Celovca. Sicer je marsikdo podvomil v to, midva pa prav nič in ogledoval sem si v koledarju dan, o katerem pravimo Slovenci: Sveti Vid—češenj ait. No, prišel je sveti Vid in oba sva že zdavnaj upala—na jesen, češnje pa v naiih hribih tudi niso bile še zrele in sva nanje tudi nekoliko pozabila. Niso pa pozabili kosi ne šoje, še manj sinice in drozgi in tudi veverice ne. Spet sva sedela pod drevesom in takrat sva Šele spoznala, da prav za prav ne bo tako lahko priti do češenj. Drevo je bilo gladko in šlo je šele viaoko od zemlje v krošnjo. France je dejal: Če bi bil mlajši., jaz pa*, če bi ne bilo škoda hlač! Češnje so dozorele in se nam amejale, prav tako kot takrat, ko so ie cvetele ln sva jim grozila, da jih prideva jest gotovo da že iz Ljubljane, Gorice, Trsta ali Celovca. Močno nama je bilo to nevšeč in še kamen sem zagnal za veverico, ki se je šopirila med sadovi in nama po svoji nerodnosti ali iz razposajenosti vrgla drobtinico od svoje gosposke in bogate mize, ki je bila prav za prav najina last. V nama pa je vstala miael, a nisva si je upala povedati drug drugemu, ker je bila grda: Po-sekajva drevo! Začel se je v nama dvoboj med dobrim in slabim.; Škoda je drevesa, naj raste, lepo je m bogati najina posest. Pa spet: Kje bova že drugo pomlad! Saj tega drevja je toliko in od tu, kdo bi jo sploh mogel odpeljati, ko ni ne ceste, ne poti! Pa je češnja še ostala in kosi so nama še odmetavali posamezne sadove, ki so se rdečili visoko v vrhovih. Jiude so bile skušnjave in še večkrat sem vrgel kamen med veje. Bevka nekoč ni bilo doma in sem sam spet ogledoval češnjo. Skušnjava je bila le prehuda. Prišel je močan partizan, jo pod-žagal in je padla. Ni padla rada, nerodno se je že z zadnjimi močmi pjela na sosednje ^revp. Sram m* je bilo pred njo in bal sem.se, Jiaj bo dejal Bevk. A češnje sem le obraA in da bi bil greh le manjši, sem jih porazdelil med dobre ljudi iñ Jih prihranil tidi Bevku. Ko Je domov, je nájprej dejal* "Se je kar zdelo, da jo bofc Ležal sem že, a sem mu dejal samo to: "Kar jej jih, dobre so." Jedel jih je, dejal je, da so dobre ln vest me ni prav nič več pekla. Potem sva večer za večerom posedala na njenem deblu jn še se je nama oglašala vest. Na» zadnje sva si jo oba le potolažila z ugotovitvijo: Le kako se prijetno sedi na njenem deblu! Ravno je in brez grč in ne moreš si strgati hlač. Bila je že jesen, odpadalo je listje in vedela sva spet oba: še eno zimo. PETEK, 23. Ma^t Te dni pa mi j« pisal F da ne zamenja tolm.nske ¿2 di z našo m da Um čudovit? to češnje. Gotovo se je ZZ na najino lansko in odS sem mu, da je pri nas i le' in da so vse češnje in bresb v cvetju. Zraven sem si nTI slil: 'Skoda, da sva lan^b la svojo, ker letos bi j0 Dr, gotovo prišla jest iz Ljubih Gorice, Trsta ali Celovca. ce bo prav gotovo vsaj za J ali dva pozabil na svoje tolnS ske in vipavske, jaz pa na 1 z Janč in Orlega. Pa nic zau prišla bova vseeno; saj se n njenem deblu prijetno sedi m i ne bova ne pomazala, ne strga] novih in skrbno zlikanih oblel S seboj bova vzela še sto dobri ljudi in jim pokazala podrto, še vedno najino češnjo, najir bogato, pa tudi edino lastnino. Franco Ko Franco in njegovi prepoved so dobili, da Španska trgovati nič več ne sme z mamili, se Franco je nasmehnil: "Teh uspavalnih doz ne rabim, ker svoj narod trpinčim — brez narkoz!" leto medil pod italijansko čelado. Za njim je stal njegov sin, po božjih in človeških postavah moj bratranec. Bil je slep in je nosil ostudne črne naočnike. Zdelo se mi je, da gleda z no som, tako visoko ga je dvigal. In ta nos je bil veličastno zabuhel, na dve strani čudno stoičen. Komaj sem za njim zapazil ujca iz Srobotnika. Če bi kdo hotel naslikati sveto ponižnost. bi moral iti četudi po kolenih do njega, ker bi. imel biti Bogu hvaležen za brezmejno dovršen model. (Konec prihodnjič.) TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabHa za veselice ln shode, vizltnlce, čaanlke, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku tn drugih...... VODSTVO TISKARNI APELIRA 19A ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tlakarne .... Cene zmerne, unijsko delo prva vrste Pišite po Informacije na naslov: snpj p rin t e r y 1SS7-SS S. LavmdaU Aveaue . . Cklcago SS. Illlaota Razni mali oglati ...........— Cleaning Women Apply Room 340 407 S. Dearborn Slovene Records It-inch record. 79c COD, plaa B-001 RingelspU, polka Vesela vdova, polka B-ett £ldana Marela, polka Zeleni hribi, val&k Toni Omsno Orchestra C-411 Priljubljena polka Po polj sva se sprehajala, val. Kus*r's Orchestra C-1110 Beer Barrel polka Helena polka — Emilia polka Sola's Musette Orchestra V-88085 Po jeeeru blis Triglava Oh, oh ara Še bije V-MOf* Jurij Benko vsemi Lenko Pobič eem star «ele 18 let V-iatST Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-28028 Mlinar, narod, pesem Vel so prihajali Mirko Jelačin, tenor 12-ln. records $1.15 COD, ples poetag« V-7S001 Zlat» poroka. Del 1. Zlata poroka, Del 2. V-78002 Kadra imsio vsi Jofteti rod Botrinja, Christenihg party "Adria" in Hojer Trlo Write for free eetelegae of all new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S SM a Clark Street, Chicago 5,11L WOMEN GENERAL CLEANING Good salary; 1 meal BELMONT HOSPITAL 4058 Melrose MEN GENERAL CLEANING Good salary; 1 meal BELMONT HOSPITAL 4058 Melrose ZASTOPNIKI UST PROSVETE so val društveni tajniki la tajska člani. M lih društva IsvoUJe ▼ RaM neetavljenl lokalni la p« vatel sastopnlkl aa toleteas ok» Levja Barborieh. m MUwsol Jaakrrleh. sa Cíetela Prank Kina la CMsholma, Mb sa Chlsholm Ib okolloo. Prank Cvetan Is Tise HUL Pa. Zornlk la Herminia. Pa. Poansylvanljo. Pale« veeh teh pa lahko vsak « all naročnik eaaa pošlje svoje asi PROS VETA SttT Sa Lewndale Ave. Chica««. JU! ate naročeni na dnevi "Prosveto"? Podpirajte svoj II naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepa IS. redno konvencije ee lahke naroči aa list Prosveto to prišteje eden. dva, trt štiri ali pet članov Is asa družine k eni nere* ninL List Proeveta stane sa vsa enako, sa člane ali nečlens Si.00 u aaa letno naročnina. Kar pa člani še plsftaje pri aeeeanentu IIJ8 a* tednik, sa jI» to prišteje k naročnini. Torej eetaj al vsroks. rs& ta Je Ust predre« aa ¿lene SRP J. List Proeveta Je veša laalnlna to gotovo Je ▼ vsaki družini nekdo. Id M rad «tal list vsak dan. PoJaenllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿las SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval eam rroj 11* tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Je tako akupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravniitvu liita. ln obenem doplačati dottčno' vsoto listu Proeveta Ako tefa n« stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naročniku Cene listu Proeveta jot Za Zdruš. države In Kanado SS4X) I tednik la.------------------I JO S tednika te.___________5.80 3 tednike te.______________ 4 40 4 tednike ln____________lil 8 tednikov ln______________ 2.00 Ze Evropo Je . Za Chlce«o ln okolico )• 1 tednik te.------------- 2 tednike te........... t tednike te........— 4 tednike In---- 8 tednikov in----------- __________JU JI lapolalte spodnji kupon, prfloftiie potrebno vsoto Money Order v piamu In al naročite Preevefte. list. ht Je veša lsstaie«. Iti« ti« TU S.M 4.T8 0Ü PROS VETA SRI J. 288? So. Lewadele Ave. 28. DL pošilja« L tea_ Delay ^eatelk te «a pripiàite k 8. C 1 ^ggtfgee—fr»»ggaeetnnf !e>awsai