NOTIZIE A. 1. B. Bolllettino tri-mestrale deU’Associazione Italiana par le Bibliotoche. Roma. Anno I—IV. 1955—1959. 03,5 X 17.
Ob p etind vaj s o tl etn ici ustanovitve prvega strokovnega društva bibliotekarjev v Italiji (ustanovljeno ob 1. svetovnem kongresu za knjižnice in bibliografijo 1930) je začela izhajati v Rimu strokovna revija z gornjim naslovom. Vsako leto so izšle 4 številke, združene v dva (le leta 1956 v tri) snopiča, katerih vsak ima povprečno 50 strani.
Vsebina posameznih snopičev se giblje na ravni dobrih strokovnih glasil. Številke se predstavijo dokaj urejeno, s stalnimi rubrikami. Kot uvodni služijo znanstveni članki z vseh področij (zgodovina knjige in knjižnic, opisi večjih knjižnic, katalogi, katalogizacije starih in novih fondov, mladinska književnost, sistem knjižnic in kadri, vrste knjižnic in njih delovanje, izkušnje z obiskov po drugiih knjižnicah, vezave, restavriranje itd.). Takih člankov ima vsak snopič po 3—5 in predstavljajo vsebinsko jedro revije.
Takoj za tem sledijo novice »Iz življenja društva«, katerim se pridružuje rubrika »Iz življenja in delovanje posameznih pokrajinskih sekcij«. Celotno knjižničarsko omrežje Italije je namreč razdeljeno na sekcije, ki zajemajo naslednje pokrajine: S(ezione) del Piemonte, s. Loinbardia, s, del Ve-
neto Orientalle e Venezia Giuliia, s. dol Veneto Oceidentale, Trenti n o e Alto Adige, s. deli’Emilia, s. della Liguria, s. Laz.io e Umbria, s. della Toscana, s, Abruzzo e Molise, s. della Campagna e della Calabria, e. della Sicil ia Orientale e Occiden-tale, s. della Sardegna) in ki se nekako krijejo z uradnimi italijanskimi pokrajinami, le da so nekatere združene. Bolj ali manj stalni so nekrologi.
V drugem delu revije pa se zvrstijo poročila o domačih in tujih zborovanjih, kongresih, o UNESCO, FIAB, o tednih knjige itd. Od časa do časa se pojavijo zapiski in diskusije o posameznih problemih organizacije, kakor tudi iz stroke. Številko skoraj redno zaključuje, za nas kot kuriozum, krajši odlomek iz kakega dela domačega ali tujega pisatelja, ki je povezan s knjigo, knjižnico alli čim podobnim. Posamezni odstavki so dokaj smiselno izbrani in ker imajo v sebi zrno resnice, ali jo prijetno in na lep načini razkrivajo, dosežejo več, kot pa sami po sebi predstavljajo.
Glasilo je živelo pet let. Zadnja številka je prinesla kot posebno prilogo društvena pravila. V društvu je prišlo kasneje ob sprejemanju novih pravili (ki bi jih bili morali potrditi na XII. kongresu italijanskih bibliotekarjev v Anconi) do razcepa in s tem je prenehala izhajati tudi revija. Kot odgovorni urednik je podpisan Aristide Calderimi, od 4. letnika dalje pa kot urednik tudi Michelangelo Gallo.
Mad važnejšimi strokovnimi članki bi kazalo omeniti beležko o restavriranju vezave (E. Casamassi-ma), o knjižnicah z umetnostnozgodovinskim gradivom v ZDA (L. Gremascoli), o katalogizaciji modernih rokopisov (trije članki, ki so jih prispevali T. Bulgarelli, A. Petrucci in A. Ali essa.nd rini), o mladinski književnosti v ZDA, o
italijanskem geselskem katalogu in še katero manjšo. Med splošnimi zapiski velja omeniti prispevke, ki prikazujejo raizvoj knjižničarske stroke ter strokovnih društev v Veliki Britaniji, ZDA, Švici in na Švedskem, oziroma tiste, ki še posebej obravnavajo like velikih bibliotečnih delavcev (W. W. Bishop, H. E. Bliss!), Po svoje je zanimivo tudi gradivo, ki ga prinašajo recenzije. Velikokrat so prav te —-7.a nais še posebno — pot v siveit, to sc pravi, dobra orientacija po tem, kar tujina objavlja na strokovnem področju. Vendar velja pripomniti, da so to le prevečkrat poročila in zelo* redko ocene. V vseh petih letnikih se dvakrat — enkrat bežno, drugič nekoliko obširneje -— srečamo tudi z Jugoslavijo. Glasilo namreč prinaša v i.—2. številki 1959 daljše poročilo o IV. kongresu Saveza diruštava bibliotekara FNRJ, ki ga je prispeval dr. Guido Man zini, v nekem krajšem poročilu o piiblikaeijski dejavnosti sekcije za Julijsko Krajino in Vzhodno Benečijo pa podatek, da bo izšlo med izdajami v senilji Sollecita-zio'ii'i, ki jo izdaja omenjena sekcija, tildi neko delo dr. Mirka Bu-pJa; zraven je še citait iz poročila 'Slovenskega poročevalca o Mazzinijevem delu I linernrio ...
Marijan Brecelj