PoStnfna plačana v Leto LXTV., št. I46 Ljubljana, četrtek 2. julija 1931 Cena Din 1.- V Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — JnseraU do 90 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrat 4 Din S—, večji mserati petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-*. UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Hnafljeva nttca K. 5 Telefon tt. 8122, 8128, 8124, 8125 tn 8128. PODRD2N1GE: MARIBOR, Grajski trg at. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. St_ 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.351. POLOŽAJ VEDNO BOLJ BREZUPEN Nova spomenica ameriške vlade — Mučen vtis v Franciji — Upanje na sporazum vedno bolj pojema — Gospodarski položaj Nemčije Pariz, 2. julija, g. Nova ameriška spomenica, ki je bila snoči izročena Franciji, povdarja najboljšo voljo ameriške vlade za nadaljevanje pogajanj, ngotavlja pa istočasno, da so v nazira-njih obeh držav glede Hoovrovega načrta še znatne razlike. V pariških diplomatskih krogih označujejo situacijo kot zelo kritično, dasi še niso izgubili vsega upanja na ugoden zaključek. Ameriška spomenica je napravila v vseh pariških krogih mučen vtis, ne toliko zaradi komunikeja, ki je bil o tem objavljen v Washingtonu, niti ne zaradi njene dejanske vsebine, temveč najbolj zaradi tona, v katerem je sestavljena. V vprašanju števila let, na katera naj se razdeli povračilo obrokov odgođenih plačil, se smatra sporazum za mogoč. Francija zahteva 5, Amerika pa 25 let. Težavnejše je izdelat5 kombinacijo, ki bi dala Nemčiji na razpolago kredite v višini dogode- I nih tranž, pri čemer pa naj bi bile deležne kreditnih olajšav tudi srednjeevropske države. Kakor upajo, bo Hoo-ver še tekom današnjega dneva dal zakladnomu tajniku Mellonu nova navodila, ki bodo omilila zaključne določbe danes izročenega aide memoire. Pariz, 2. julija, g. V zunanjem odboru zbornice se je vršila včeraj razprava o finančnem in gospodarskem položaju v Nemčiji. Socijalistični poslanec Grumbach je orisal gospodarski položaj v Nemčiji v zelo temnih barvah, kar je napravilo na velik del odbora silen vtis. Nato je razvil Luo-cheur načrt o gospodarski obnovi Evrope in gospodarskem sodelovanju, pri čemer je naglašal, da je neobhodno potrebno resiti nemško valuto, ki ji zopet grozi polom. V ta namen je predlagal govornik naslednje ukrepe: 1. Moratorij za javne in privatne dolgove Nemčije. 1 2. Ukinitev dela nemških dolgov, vsekakor izven nezavarovanih anuitet po Youngovem načrtu. 3. Izvršitev velikopoteznega načrta javnih del s pomočjo stvarnih dajatev. Odbor je vzel predloge Loucheurja z velikim zanimanjem na znanje. Razprava o položaju v Nemčiji se bo jutri nadaljevala. Pristanek Romunije Bukarešta, 2. julija. Rumunska vlada je odgovorila na Hoovrov predlog, da ga v načelu sicer sprejme, da pa stavi razne pogofc, poudarjajoč, da bi popolni moratorij resno ogražal državne finance. Rumunija bi izgubila 86 milijonov lejev, vrhu tega pa še nad 200 milijonov lejev za tekoče reparacijske dobava. Zatrjuje se, da je Nemčija obvestila romunska vlado, da bi v tem primeru dobav ne ustavila ter bi dala Rumunija primemo posojilo. Dve milijardi deficita Obupen položaj bolgarskih financ — Izjava finančnega ministra — UradniStvo brez plač Sofija, 2. julija. Po včerajšnji seji vlade je finančni minister Girginov sprejel novinarje in jim v daljši izjavi orisal težaven položaj državnih financ. Proračunski primanjkljaj znaša nad 2 milijardi lejev, tako da bo imel kot finančni minister najtežjo nalogo spraviti finance v red. Prva skrb vlade je, da zasigura redno izplačilo državnih obveznosti. Predvsem mora vlada skrbeti za to, da bodo državni uslužbenci redno prejemali svoje plače. Za julij bodo uradništvu izplačani prejemki 6. ali 7. za v bodoče pa bo vlada pravočasno zasigurala sredstva, da se bo izplačilo vršilo redno vsakega prvega. Danes bo morala država plačati Narodni banki 100 milijonov. Denarja seveda ni, in zato bo povračilo tega dolga za nekaj časa odgođeno. S skrajno štednjo v državnem gospodarstvu, z uvedbo najstrožjega reda in zakonitosti upa vlada, da se ji bo posrečilo sanirati državne finance. Razpust komunistične stranke v Nemčiji ? Prepoved komunistične športne olimpijade — Pruska vlada zahteva razpust komunistične stranke po vsej Nemčiji Ber&H, X jufrja. AA. Ker 00 v zad* njem času komunisti opetovano na* padli pristaše drugih strank in ker so bili pri teh spopadih ubiti in ranjeni redarji, je upravnik berlinske policije prepovedal mednarodne športne igre komunistične Spartakiade. Te prire* drtve je policija že enkrat prepovedala, svojo prepoved pa je bila umaknila, ker so komunisti izjavili, da bo samo športna. Dogodki zadnjih dni kažejo, da bi bila ta prireditev namenjena ko* munistični propagandi. Upravnik je tbenem razpustil vrne organizacija, Id 90 imele nalogo, da pripravijo to prire* ditev. Prepovedana je tudi nošnja ko« munističnega športnega znaka. Redar* stvo je izvršilo mnoge hišne preiskave. Berlin, 2. julija. Kakor poročajo li* aH, bo komunistična stranka na Pru* skem najbrže razpuščena. Zadnji iz* gredi komunistov ter njihove priprave za komunistični kongres smatra notra* nje ministrstvo za poseganje v držav* no oblast. Pruska vlada bo zahtevala od državne vlade, naj sploh razpusti komunistično stranko po vsej državi. V 207 urah okoli sveta Američka letalca sta včeraj končala svoj polet okoli sveta in pristala v New Torta Newyofk, 2. julija. Snočl ob 7.48 sta ameriška letalca Post in Gatty končala svoj polet okoti sveta in srečno pri stala na newyorškem letališču. Pričakovala ju je stotisocglava množica, ki jo je policija le s težavo zadrževala, da ni navalila na letalo in letalca. Oba letalca sta bila silno utrujena hi so morati Gat-tyja dobesedno nesti iz letala. Bil je tako utrujen, da ni mogel niti govoriti. Tudi Post je bti strašno utiujen m je samo prosil, naj ju paste pri mini, da si odpo-čQeta. Zato so ja takoj odpeljal z avtomobilom v bližnji hotel, kjer sta tako) odšla k počitka. Za polet okol sveta sta potrebovala 8 dni IS ar in 50 mfnnt Letalo, ki so ga strokovnjak) tako) no pristanku natanko preiskali, je v popolnoma brezhibnem stanju. Doumer v nemškem poslaništvu Parit, 2. Jufiija. AA. Predsednik republike Doumer, ki mu je diplomatski zbor izrekel skupno čestiko k nedavni izvolitvi za predsednika francoske republike, je obiska* poslanike, da se jim posamezno zahvati. Prvič po leta 1914 je predsednik francoske republike prestopi! prag nemškega poslaništva v Pa- Atentat v Parizu Pariz, 1 junija. AJL V bližini rov itaujanskega društva za delavcev so neznane osebe polotile velike bomba Trije delavci so biti hudo naj—t, materijalna škoda Je venam. Fašistično vodstvo tega dtufttte Mt, da so bombo polotili italijanski euuaraatl. Policija j* uvedla strogo preiskavo. Čitajte flustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Ministrski predsednik na inšpekciji Teslić, 2. Julija. AA. Predsednik vlade general Peter zivković je včeraj odpotoval iz kopališča Teslić v smeri proti Banji Luki. Spremljal ga je njegov tajnik Fili-pović. V Banjo Luko je prispel ob 9. in pol ter si ogledal bansko upravo. Nato je v spremstvu bana stopil v palačo nove banske uprave in banskega dvora in al ogledal nova uradniška stanovanja. Zanimal se je za vsa dela, posebno za gradnjo nove pravoslavne cerkve v Banji Luki. Nato je predsednik vlade krenil v Jajce, med potoma pa se je ustavil v Mrkonjičgradu. Spotoma si je ogledal spomenik pokojnemu kralju Petru I., Velikemu Osvoboditelju, ki so ga postavili L 1924. Povsod, posebno pa v Mrkonjičgradu, je bil predsednik vlade od množic burno in navdušeno sprejet m prebivalstvo mu je povsod poročalo o svojih potrebah. Ob 15.30 je predsednik vlade prispel v Jajce, ob 16.20 pa se je vrnil nazaj v Teslić. Polovična vožnja za jesensko razstavo Beograd, 2. julija, Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo za jesensko razstavo ljubljanskega vele-sejma od 29. avgusta do 7. septembra. Zahvala Zastopniki naših iaaeljencev v Ameriki so bili ob svojem prihodu na jugosloven-sloa tla tako na Jesenicah, kakor tudi v Ljubljani kar najbolj veličastno sprejeti. Sprejema so se udeležili zastopniki oblasti, m društva, zastopniki gospodarskih organizacij in mnogo občinstva Prisrčnost sprejema se je od trenutka do trenutka stopnjevala. Vse je bilo dokaz, da se nase rjodstvo zaveda, kako velikega kulturnoga, gospodarskega pa tudi političnega pomena je za nas izseljen i&ki problem. To dejstvo je v najbolj sirupa ti oni meri podcrtavalo nase časopisje. Dnevi spra j onu so govorili o tesnih duševnih vezeh med nami in onimi našimi, ki so morali v tuji svet Viden izraz teh duševum vezi v dnevih sprejema je dokaz nase kulturne veličine, dokaz na« še socialne čutečnosti, izraz, da se v polni meri zavedamo, kje so narodne in državne koristi. Narodni izseljenifiki odbor smatra za svojo dolžnost, da se vsem zlasti pa zastopnicam oblasti, železniški direkciji, od te posebno še postajenacemflni v Ljubljani in na Jesenicah za srčno sodelovanje in trud pri sprejemu nagisfcreneje zahvali. Veselimo se, da so bli izseljenci tudi v Zagrebu m v Beogradu kar najbolj prisrčno m ssjgsaiasj sprejeti, — dokaz, da ho drsava mseljenafiki problem reševala resno in dosledno v korist potrebam naroda. Narodni izseljenski odbor v Ljubljani. PredeednA: Dr. Joža Bohinjec v Avstriji Dumi 2. julija. Zaradi povišanja carin na uvoz žita, pšenice in moke so peki v Avstriji povišali tudi ceno krunu, obenem pa zmanjšali težo kruha m $ dkg. Povišanje krušnih cen je izzvalo t javnosti zlasti pa v delavskih krosih veliko razburjenje. Odgovor Vatikana Vatikan zahteva ukinitev prepovedi katoliških organi* zacij, predno bi pristal na pogajanja za novo ureditev odnošajev Rim, 2. julija. Včeraj popoldne je papeški nuncij pri Kvirinalu izročil italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju odgovor Vatikana na zadnjo noto italijanske vladet v kateri je Mus* solini izrazil pripravljenost za obnovo pogajanj in za novo ureditev odnošajev med Italijo in Vatikanom. Vatikanska nota odločno zahteva, da italijanska vlada najpoprej ukine prepoved katoliških organizacij, vrne vse zaplenjene arhive in povrne škodo, ki je nastala pri proticerkvenih demonstracijah. Nota ugotavlja, da v tej za; devi ne gre za kako osebno zadoščenje papežu, marveč za načelno stran vse zadeve. Nota zahteva dalje, naj italU janska vlada predloži Vatikanu vse one dokumente o protidržavnem delo-vanju katoliških organizacij, ki so baje v njeni posesti in na katere se sklicuje v svojem odloku po razpustu katoli* ških organizacij. Vatikan z zadovoljstvom sprejema na znanje pripravljenost italijanske vlade za pogajanja in izjavlja tudi s svoje strani, da je takoj pripravljen pričeti taka pogajanja, čim bo italijan* ska vlada izpolnila v tej noti stavljene zahteve. Kar se tiče protesta italijanske vla* de zaradi poslanice jugo slovenskih škofov, naglasa nota, da Vatikan za to ne more prevzeti nobene odgovorno* sti. Italijanska vlada je po lateranski pogodbi obvezana skrbeti za varnost in zaščito cerkve na italijanskih tleh. Jugoslovenski škofje so samo protesti* rali proti kršitvi teh določb. Mussolini črnim srajcam Ducejeva poslanica milanskim fašistom — „čitajte med vrstami!" Milan, 2. julija. Glede na vedno številnejše protifašistične demonstracije in bombne atentate v raznih mestih gornje Italije in na naraščajoče protifašistično razpoloženje, ki se občuti zlasti v Lombardiji, je smatral Mussolini za potrebno poslati oblastnemu kongresu fašistične stranke v Milanu naslednje pismo: »Pomnite, da pripadnost k fašistični stranki ni samo privilegij, marveč tudi dolžnost, ki jo je treba vršiti vselej in povsod, kakor v prvih letih fa- šizma. Pomnite, da bitka še ni končana, marveč da se imamo še nadalje boriti proti vedno novim frontam. Pomnite, da se bo fašistična revolucija branila proti vsakomur z vsemi sred stvi, proti vsem starim in novim sovražnikom. Pomnite, da morate posvečati največjo skrb naraščaju in da mora biti vsak fašist vsak trenutek pripravljen za akcijo. Prepričan sem, da bode milanske črne srajce znale čitati med vrstami«. Italija ukinila vizum za Romane Bukarešta, 2. julija g. Italijanska vlada je obvestila rumusko, da je s 1. juli« jem ukinjen obvezni vizum za romunske dr* žavrjane, kd potujejo v Italijo. Ta ukrep je enostranska in ne velja za italijanske dr« žavljane, ki potujejo v Rumtundjo. Mine v Črnem morju Bukarešta, »ulija g. Rumunski Usti poročajo iz Carigrada, da so videli par-niki na raznih mestih v turških vodah v črnem morju prosto plavajoče ruske mine, ki zelo ogražajo plovbo po Črnem morju. Najbrž gre za mine iz svetovne vojne. Pred sodnimi tnicami Ljubljana, 2. julija. Običajne sodne počitnice se bodo pri deželnem sodišču pričele 15. L m. in bodo trajale poldrag mesec. Med počitnicami se bodo vršili le najnujnejši sodni posli in bodo tudi kazenske rasprave pred malim senatom omejene. Se pred počitnicami bodo večje razprave. Tako je za 8. t m. razpisana velika kazenska razprava pred malim senatom. Razprava se bo vršila proti ši&karju L., ki je obtožen raznih derfktov. L. je bil lani aretiran, ker je bil osumljen, da je umoril nekega Bosanca ln ga oropal. BosanČevo truplo so našli zavito v vrečo v nekem vodnjaku pri Kosezah. Proti L. je nad 6 mesecev trajala kazenska preiskava, ki pač nI mogla dognati, da bi bil kriv umora Bosanca Zaradi pomanjkanja dokazov je bilo pozneje kazensko postopanje proti L. ustavljeno, toda na dan so prišli drugi zločini, ki jm hna L. na vesti. Jutri bo tudi več razprav pred malim senatom, med dragimi tudi dve zaradi uboja odnosno težke telesne poškodbe. Sodna obdukcija trupla posestnika Leopolda Podrtaja, ki so ga v nedeljo po nol trije rabutarjl ubiti, je pokazala, da je bil Podržsj dejansko napaden. Imel je več udarcev na glavi, ki so bili lažjega značaja, toda v prsni koš je dobil s polenom tako silen sunek, da je nastopila notranja krvavitev. Kri je popolnoma zalila srce. Ta udarec je bil po mnenja zdravnikov smrtonosen m bi bila rud! vsaka takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna. »To je naš ogenj" Drastično zadevo poročajo iz Bor« una: Znano je, da vladajo med pakHe* mmi m prostovoljnimi gasilci često huda nasprotja, da bi se pa rx>krJcna m prostovoljni gasilci sprli pri požaru za pravico, »čegav je ogenj«, pa gotovo še ni primera v zgodovini. Ta dogodek so je pripetil te dni blizu Berlina ob cesti Lichterfelde*Teltow. Tam je namreč začela goreti hiša nekega posestnika, cerlmski poklicni gasilci so biH naglo na kraju požara, toda prostovoljna požarna bramba iz Teltowa je bila urne> Sa. Ko so se pojavili berlinski gasilci, jim je poveljnik teltov/skih lakonično dejal, da Berlinčanov prav nič ne rabi* jo, češ, da bodo že sami pogasili, ker je to »njihov požar«. Berlinčani so mo* rali, hočeš nočeš, mirno opazovati, ke* ko je hiša pogorela skoraj do tal, kajti teltowski gasilci ognju niso bfli kos. Avtomat za informacije V Pragi so montirali prvi avtomat, izum češkoslovaškega inženjerja Deutscha, Id daje občinstvu brezplačne informacije glede naslova katerekoli tvrdke. Na avtomatu je kakšnih 100 gumbov in pod vsakim je zapisana trgovska ali industrijska stroka. Interesent pritisne na gumb m iz avtomata pade natiskan seznam vseh tvrda: dotične stroke, ki ga zanima. V seznamu poišče potem naslov, ki ga hoče imeti. Aparate bodo postavili na najbolj prometnih cestah in postajah, zanima pa se zanje tudi že inozemstvo. Velike izgube dunajskih Rotschftdov Dunajska finančna hiša Rotscbild je zaradi položaja ondotnega Kreditnega zavoda utrpela jako znatne denarne izgube. V zvezi s tem so nekateri listi pisali, da bodo Rotschildi likvidirali v Avstriji In se preselili z Dunaja. Te vesti zdaj odločno zanikajo, da ne bi propadajočemu Dunaju škodovale. Nov uspeh teievfzffe V laboratoriju fizikalno*tehničnega za« voda v Moskvi so izdelan novovrstne aparate za istočasno brezzračno prenaša« nje slik m zvokov. S temi aparati se ne oddajajo oziroma sprejemajo samo slike poedinih predmetov in oseb. temveč tudi slike dveh oseb skupaj in celo preprosti Svi prssorv >8LOVl!KBKT N A R O D<, dne 2. JnHJs 1931 Ster. 146 s Prešernom? Se nekaj mnenj iz naše javnosti Kr ' V. Gradličan. 2© vse kotičke mesta so preiskali Vasi anketarjj, pa se še niso zedinill, kam naj preselijo Prešerna Zadnjič smo pa sedli pri LiOTšinovi mami purgar ji is Gradišča skupaj in sejali do polnoči ki še malo čez, dokler se končno nismo zmenili, da na lastne stroške prepeljemo Prešerna in njegovo Muzo v Gradišče in ga postavimo v ono sotesko ob Luckmannovi hiši. Tu bo pesnika opazil tudi vsak slepec, posebno bo pa imponlral tujcem, ki j-im vsaka stvar mora imponirati, drugače ni dobra. Imponirati jim bo spomenik namreč moral, ker spel jemo tramvaj kar skozenj, a takega spomenika gotovo drugje še niso videli nikoder. VI. Konservativec iz Zvezde. Strokovnjaki mislijo, da bi bil Prešernov spomenik na poti brvi, ki se gradi čez Ljubljanico proti temu spomeniku, ki se mora kam drugam umakniti, kakor hitro se dobi primeren prostor zanj. Prešernov spomenik bo toliko na poti brvi, kakor je bil doz daj Ljubljanlčni strugi Tudi pešci, ki bodo hodili po tej brvi proti Prešernovem spomeniku, se mu bodo prav tako lahko izognili, kakor sedaj, ko hodijo čez frančiškanski most, poleg katerega se gradi ta brv. Prešernov spomenik, frančiškanski most in obojestranski brvi, ki se sedaj gradita poleg tega mostu, so spomeniki vsak svoje dobe in si tudi v tem ozlru niso drug drugemu nič na poti. Ves napredek naj se razvija naravi ki potrebi primerno, a ne samo modernosti. Ta je podobna vrtiljaku, ki vedno na svojem mestu stoji, tn ljudje, ki se na njem vozijo, pridejo vedno na svoje prejšnje mesto. VIL Star Ljubljančan. Zakaj ne pred Narodni dom? Svoj čas, ko je bil Narodni dom domena narodnih prireditev, zbiranja, reprezentacije in končno tudi pogrebov narodnih odiičnJa- kov, je bilo rečeno, da bi bil Prešernov spomenik na tem mestu v napoto. Razmere pa so se temeljito i spremenile, kajti Narodni dom je v pretežnem smislu postal dom miru in festivali itd, v nekdanji obliki so se preložili na Tabor, pred univerzo na Kongresni trg itd. Ozadje spomenika ne bi bilo pred Narodnim domom prav nič neugodnejše, če že ne boljše, kakor na njegovem sedanjem mesto. In pomislimo tudi še na to, da pomeni Aleksandrova cesta po »pokopu« promenade v šelenbprgovi ulici sedaj najprominent-nejše ljubljansko šetališče. Zakaj bi tega ne okrasili s Prešernom ali obratno, _ zakaj naj bi se Prešeren ne ponašal s Aleksandrovo cesto? Bližina Trubarjevega spomenika ne more vplivati na to zamisel, kajti Trubarja nameravajo .»tak premestiti, in ne samo i;a ljubo Prešernu bi se zelo ugodno počutil v Tivoliju na prostoru, ki ga nekateri priporočajo za Prešerna. No, pa še drug načrt. Pustite Prešerna zaenkrat tam, kjer je! Ne bo dolge*, ko se bo situacija Marijinega trga temeljito i-zpremenila. Staro Laapikovo hišo bodo podrli in najbrže tudi današnjega smslee-vega »nebotičnikac ne bo več. Z ummi zgradbami na njih mestih se bo Marijin trg razširil in bo tam Imel Prešeren idealen prostor. S pasažo preko mostu, ki je v smeri Prešernovega spomenika Itak določena samo za pešce, bo do tedaj že šlo, saj enakih ali pa še večjih zagat v ljubljanskem centru tudi na drugih mestih ne manjka. Končno pa, ker regulačni načrt za Marijin trg z upoštevanjem nove situacije po demoliranju Lasnikove in Smal-čeve hiše sigurno že obstoji, bi se mogel Prešeren morda že sedaj namestiti na primerni točki v bodoče razširjenega trga. Marijin trg bo po svojem povečanju naravnost kričal po kakem spomeniku, da omili svojo zijajočo praznoto! In za to je Prešerne naravnost predistiniran. Je namreč že vlit, ima tik za oglom svojo ulico in njegova premestitev na tako kratko distanco bi stala bagatelo. Knjige popotnih Ivan Zorman v Clevelandn: Pota ljubezni — Gvidon Jug v Buenos Airesu: Izseljenci — Griža Koritnik: Stare angleške pesmi Minuli teden smo sprejemasli svoje dra* ge rojake iz Amerike in ejpozinali v njih, kako goreča je v njih. navzlic silni oddalje« nosti ljubezen do stare domovine. Še lepše pa o tej yubezm,i pričajo knjige, ki jih pišejo naši izseljenci v Severni Amerikr, kjer imajo polno društev, gledaliških odrov, časopisov in bogatih organizacij. Ivan Zorman je tudi že nam znani orga-nfaator in pisatelj te dni smo pa sprejeli krasno opremljeno knjigo njegovih pesmi »Pota ljubezni«. Najdragocenejši papir, lep tisk in okusna vezava pričajo, da so našim izseljencem dostopne najboljše tiskarne in vsi drugi pripomočki knjižne opreme* ki i>i jih lahko zanje zavidal marsikak naš pis sateljj. Se posebno smo pa ponosni, ker je krasno knjigo natisnila slovenska tiskarna »Ameriška domovina« v Cievelandu, Kjer pesnik že več let deluje z največjim uspe* hom. Pesmi njegove so mladeniSko pogumne, a vendar otožne, saj se njegova duše vedno vrača v domače kraje in nikdar ni mirna za bodočnost svojih rojakov v tujini. V resnici srečen in vesel je le na obisku na svojem gorenjskem domu in na počitnicah so nastale tudi njegove najlepše pesmi »Pod tirolskimi grebeni«, »Domovini«, »Srebrna noč«, »Pod Triglvaom«, »Na trati« itd., kjer pozdravlja domači kraj, obuja spomine na otroška leta, in se zopet z žalostjo poslav* lja od Gorenjske. Najbolj globoke so pa pesmi zajdn/jega oddelka knjige, ki je po* sveč en ves razmišljanju, o trpljenju, delu in usodi naših izseljencev v Ameriki. Ce* prav svojim rojaikom na vsaki Stranj vliva poguma in moči v srca, vendar nima upanja^ da bi se ne potujčili potomci Slovencev. V »Velikonočni molitvi« mola: Sramotnega potujčenja nas brani! Ti čuvaj našo pesem, govorico očetov naših, stavnih mož glasnico, ohrani v naših srcih drag spomin na vaško lipo, na dehteči rožmarin. Vsebina teh verzov je prav za prav re* fren, ki se ponavlja v vseh pesmih, globo* ke ljubezni do domovine in svojih rojakov. Prav v teh pesmih je Ivan Zorman pravi pesnik z resničnimi čuvstvi za svoje rojake. Knjigo je opremil in okrasil z osmimi lesorezi ameriški popotnik Božidar Jakac, ki se je pred kratkim srečno vrnil iz Amerike v svojo drago Novo mesto. Najbolrj smo mu hvaležni za res odlični portret Ivana Zormana, ki kaže pravega Gorenjca in pra* vega voditelja naših izsijencev v vsej nje* govi jekleni energiji. Druge ilustracije iz* popoka juge jo vsebino skladno z njenim raz* pol ozon jem, a popolnoma samostojno vztnt* jajo v naših srcih odmeve Zorman ovih pe* srni. Čeprav je knjiga izAa v Ameriki, ven* dar spada med naša najlepša dela, kar jih je «0jadnja leta izšlo v slovenskem jezfiku. Druga knijiga je pandla čez morje iz Bu* en os Airesa y> Južni Ameriki. Ze po njeni opremi in tisku lahko vsakdo sodi, da v Argentini še dolgo ne bomo ako daleč, ka* kor smo v Zedanjenih državah Severne Amerike, vendar se pa čudimo, da ima kugi« ga, ki je izšla v Buenos Airesu, tako malo tiskovnih napak, čeprav so jo gotovo sta* vili našega jezika nezmožni stavca. Kakor prve slovenske knjige v Severni Ameriki, tako tudi prve slovenske knjige v Južni Ameriki gotovo korigirajo piseOlji sami. kar pač avtorju knjjige »Izseljenec« g. Gvi* donu J. M. Jugu ni bilo težko, saj je bdi pred svojim odhodom čez Atlantik nonrnar v Gorici. Kaikor so Zorman ove pesmi v ce* loti optimistične, tako so Jug ovi »Izseljen* ci« do skrajnosti pesimistični in obupani. Pisatelj nam objavlja vtise svojega poio* vanj a v Argentino ter pričenja s težkim sto* vesom od Gorice, odkoder so ga pregnaH Italijani. Zelo romantična je že pot čez morje, še bolj pa življenje v Južni Ameriki in težka borba za kruh. Z najpestrejšinr barvami opisuje »Izseljenec« trpljenje in bedo naših izseljencev v argentinski pampi, kjer si služijo kruh z delom v opekarnah, v kamnolomih in v gozdovih. Kdor je name* njen v Južno Amerko, naj prečita pogdav* je »Tragika argentinske pampe« in vsa na* daljnja poglavja, pa bo gotovo rajši doma prijel za najtežje delo. Skoraj čudežno si ohrani pisatelj življenjie in postane pošlo* vodja male trgovinice v nam še popolnoma neznanih divjih kraj;h, drugi njegovi znanci se pa pogube in pomrjo. Zorman daje povsod poguma. Jugov a knjiga pa izzveni v resigaacijo: »Tujina, tovariš, je tako mrzla kot cev revolverja, ki si ga položiš na sence. V tu* jino gredo tisoči in vrne se jih deset Od teh desetih pride samo eden z denarjem in ta denar je ukraden. Druge, ki se ne vrnejo, požre tujina.« Izvrstna knjiga, ki daleč prekaša zname* nite tuje opise trpljenja izseljencev v ne* znanih divjih krajah Južne Amerike je ilu* strirana prav bogato z ilustracijami kra« jev in bogatih mest kakor tudi s slikami iz bednega življenja Slovencev v pragozdov'h. Knjiga je primerna za vse sloje in zato naj si jo nabavijo vse naše javne knjižnice, zlasti na deželi, pa tudi nobena šolska knjiž* niča ne sme bit* brez nje. Lepa knjiga se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Tudi Gliša Koritnik je popotnik, čeprav ne hodi več po tujih deželah in tud* ob Zmajevem mostu ne prodaja več na stojnici diobnarije. Pravkar nam je prinesel iz An« glije »Stare angleške pesmi«, kakor nam je že preje dal »Listič iz angleške 1 rke«, Fyilemanovo »Mavrično mačko«, slavnega Ben#Hurja, Marte Ostenzo »Klic divjih g o* si« ter Kiplingove povesti za mladino »Za* kaj — Zato«. V mali kuj* žici nam je sedaj zbral spretni prevajalec in pesndk najlepše škotske narodne balade, ki so prevedene že na -vse kulturne jezike. Svojo snov zajemajo te starodavne pesmi iz davnih poganskih časov, predvsem pa ia dobe, ko je trajalo versko razkrajanje jn prerajanje. V dobi vi* teštva so ble te balade v svojem najlepšem cveto in zanimivo je, da so njih najsterej* še oblike vsebinsko m oblikovno najžlaht* nejše. V ujm naletimo na najbolj raznolike pojave iz narodnega življenja: to vidHno nadnaravni in bajni avet in zgodovinske do* godke, srečavamo slovite narodne junake in viteške krasotice, shisamo prigode kmeta in rokodelca, trgovca *n mornarja, sprem* ljamo dogodivščine klati vitezov, otmičar jev m hajdukov, doznavamo za naklepe hudob* nih mačeh in zavistnih tašč, za nedela ča* rovnic, vešč inet tod. Modernemu bralen gre predvsem za lepoto pesnr in potem takem bodo te slavne starodavne pesnitve gotovo ugajale tudi našim čitateljem. Kakor vsi Grišmu prevoda so rudi te balade preve* dene v čistih verzih, da jih bo č'tal vsakdo z vžitkom jn se naslajal ob osvežujočem vi* ru prastare poezije. Jubilej zaslužnega učitelja V Ribnici na Pohorju. V Ribnici na Pohorja slavi te dni šolski upravitelj Uirik Hauptmsn dvojni jubilej: 30Ietnico službovanja in desetletnico, od* kar je postal upravitelj na tukajšnj* osnov* ni šoli. Med nami deluje že 26 let kot vzorni vzgojitelj mladine in narodni delavec, zato si štejemo v dolžnost, da se mu ob tej pri« liki za požrtvovalno delo javno zahvalimo. V času najhujšega nemškega pritiska, ko je toliko slovenskih mož klonilo aH posta* lo brezbrižnih, ni naš jubilant nikdar pre* nehal z besedo in z dejanjem poudarjati, da je zvest sin svojega zatiranega naroda. Nje* gove zasluge iz teh časov so pomembne. L. 1909. je postal soustanovnik CM podružnice in njen predsednik, kar je ostal s kratkim presledkom ves čas do danes. Z veliko po* žrtvovalnostjo je zbiral pod njenra okri* lijem mladino in narodno zavedne može, vprizarjal je vsako leto ljudske igre, pri kvu terih je kot odličen igralec tudi sam vedno nastopal Koliko je storil za CM družbo, lahko številčno pove edino njeno predsed« stvo — plodovin medsebojnega nacijonal* nega vzpodbujanja pa so se pokazali med svetovno vojno, ko je dobilo v malem kra* ju kar šest ljudi oznadko »p. v.«. Sam je za* radi svojega narodnega dela mnogo pretr« pel. Avstrijske oblasti so mu pripravile mar" sikatero ponižanje in zapostavljanje, med svetovno vojno pa so ga pošiljali kot navad* nega redova iz fronte na fronto, kjer je bil dvakrat težko ranjen in povrh je obolel še na tifusu. — Mnogo zaslug si je naš jufoi* lant pridobil tudi kot dolgoletni tajnik tu* kajenje hranilnice in kmetijske podružnice. Poleg narodne zavednosti * in delavnosti odlikuje siavljenca še plemenit značaj m ši* roko duševno obzorje. Z žrtvami si je ustvaril upoštevanja vredno knfliinico, iz katere črpajo duševno hrano rudi najširše ljudske plasti večinoma brezplačno. S temi lastnostmi si je pridobil aposto* vanje in naklonjenost vsega prebivalstva, da nima nasprotnikov, še manj sovražnikov — a njegovi skromnosti je pripisati, da še ni prejel zasluženega odlikovanja. K njegovemu jubileju zato iskrene če* atitke! Kaj pripravljajo Kamničani Otvoritev poletnega kopališča Valček v spalniku Nepozabna pustolovščina v spalnem vagona! PRIDE! PRIDE! Nesreča pri kanalizacijskih delih Ljubljana, 2. Julija, 2e 14 dni kopljejo dvojne jarke po rož-nodolski IX. cesti, da se izpelje odvod vode v Glinščico, odvod fekalij pa v mestni kanalizacijski sistem. Doslej so kopali jarke ljudje, večinoma cenejši delavci z juga. V torek popoldne pa so začeli izkopavati jarke tudi z ameriškim bagrom (žerjavom). To je močan, kompliciran stroj, čegar roka se izteza nekaj metrov izpred stroja, na njej pa je kakih 400 kg težka pest (lopata) z močnimi nohti. Ta koplje, dviga izkopano zemljo in na levo in desno premična roka pomaga, da se zemljo odlaga na poljubno stran jarka a tem, da se pest na določenem kraju nagne in se zemlja vsuje iz nje. Gledalcev pri tem inv>nlfT'*)™ strojnem delu seveda ni manjkalo, posebno pa ne mladine. Včeraj po 11. uri pa se je zgodila nesreča. Ko je pest nagrabila zemljo in jo je imela kakor običajno odložiti na levo stran jarka, se je roka naenkrat začela premikati na desno. Vse je onemelo in se umikalo. Medtem pa je že težka pest udarila na zemljo in lažje opraskala več gledalcev, težko pa je pogodila sedemletnega sinčka trgovca Kušarja z IX. ceste. Odtrgala mu je na nogi veliko mesa m prerezala kite. Kosti baje niso poškodovane. Man Je nekaj časa obupno klical mamo, potem pa se je onesvestil. Prepeljan so ga ▼ bohnoo. Njegov nekoliko starejši bratec Je tudi doživel, nesrečo s nogo, odbil mu Jo je kosec. Tragika Je tako tem večja. Strojnik, avstrijski Nemec, se je spričo nesreče zalo ustremi, pobledel, zahteval vode, potem pa Je padal v globoko nezavest. Baje ga ne zadane nobena krivda, ker mehanizem stroja nt v redu. Posebno oni vzvod, ki Je kriv nesreče, po ogledu našega poročevalca res nI vredu in so neka peresa res tako rahla, da ni Izključeno, da se vzvod spričo tresenja pri delu sprosti In začne delovati v nezazeljenem smislu. Kamnik« 2. junija. Najvažnejši dogodek v našem lepem mestu bo vsekakor otvoritev novega kopališča ob Nevljici, ki bo v nedeljo 12. julija. Mestno županstvo je, v svesti si velike naloge, ki ga čaka, angažiralo razne korporacije In številne posameznike, tako, da bo otvoritev res lepa. Tujsko-prometno društvo, ki je s kopališčem mnogo pridobilo, se je polnoštevil-no prijavilo za sodelovanje. Osnovali so se razni odseki, tako propagand ni športni, vesellčni In — kar Je glavno — finančni odsek. Is vabil, ki se bodo v kratkem razposlala, vidimo, da se bo proslava začela že na predvečer otvoritve s športne akademijo. Akademija bo v soboto. 11. Julija ob y&. zvečer v »Kamniškem domu«. Spored bo naslednji: Športno predavanje, žive slike te športnega življenja in duhovita veseloigra v 3 dejanjih >Kukull«. Mogoče bo sodeloval tudi »Kamniški salonski orkester«. V nedeljo ob t. zjutraj bo sprejela Domžalska godba goste na kolodvoru v Kamnika. Nekako ob 10. dopoldne bo tek štafet na 3 km s ciljem na Glavnem trgu. Tek bo prvi te vrste v Kamnika in se bode povabila rasna športna društva k sodelovanju. Tudi domačini se prav resno pripravljajo, sama znana imena: Kumar Karel, Ogrin, Vidmar in še drugi resno trenirajo, da zmaga ostane v Kamniku. Tek bo zanimiv, posebno še, ker se bo teklo okrog mesta, tako da bodo gledalci lahko zasledovali ves potek. Ob %11. dopoldne bo otvoritev kopališča, ki jo bo Izvršil kamniški mestni župan g. Franc Kratnar. Za njim bodo govorili zastopniki oblasti in raznih društev. Ob tej priliki bomo imeli čast pozdraviti vrle »Ilirijane« Iz Ljubljane, ki bođo poslali svojo plavalno ekipo v Kamnik. Gostje nam bodo pokazali umetne skoke, izvedlo se bo pa tudi tekmovalno plavanje. Po otvoritvi bo ogled kopaliških naprav, od KI 2. do yc\~ ure pa bo na Glavnem trgu promenadni koncert Domžalske godbe. Popoldne se bo pričela ob 2, veselica na kopališču, kjer bo za rasne zabave dobro preskrbljeno. V »Narodni čitalnici« si bodo lahko naši gostje in domačini ogledali zanimivo starinsko razstavo, ki jo pripravljata g. vet inšpektor N. še poročilo. V Kamniku samem je včeraj d'vjala ne* vihra in bi kmalu strela tudi napravila ogromno škodo odnosno zahtevala človeške žrtve. Včeraj okoli 17.15 je strela udarila v Kregarjevo hišo na Grabnu. Strela je uda* rila v streho, šla najprej skozi podstrešno sobo, dalje po stopnicah v prtKčno vežo, kjer se je takrat nahajala soproga g. HoU zerja a hčerko Angelo. Puh strele je obe vrgel na tla, a ju drugače ni poškodoval. Iz vele ]e strela skočila v pritlično sobo, kjer je spal Sin g. Hoteerja, nameščen kot elek, trotohnik pri smodnišnici. Ko je puh strele objel sobo, je potegnil čez glavo odejo *n ostal tako nepoškodovan. Strela je na 7 kra* jih sobe napravila hiknje in nato izginila v zemljo. Vsa soba je bala čudovito razevet* Ijena le nekaj minut. Sreča v nesreči je bila, da strela rr nikogar ubila. NaKv v kamniškem okraju je bil precej močan ter je napravil na poljih znova večjo škodo. Miss Hellen Keller slavna slepa in gluhonema pisateljica pride jutri zjutraj z brzovlakom iz Beograda v Ljubljano, kjer ostane do 6. t m. Na kolodvoru jo sprejme poseben v ta namen konstituirani odbor, ki bo v jutranjih listih tudi objavil, kje in kdaj bo slavna pisateljica in prvoboriteljica za slepce javno nastopila in eventuelno tudi govorila. KOLEDAR. Danes: Četrtek 2. julija 1931, katoličani: Obisk Marije; pravoslavni, 19. junija 1931: Dragoman. DANAŠNJE PRDiEDITVE. Kino Matica: Maroko. Krao Ideal: V vrtincu Pariza. DEŽURNE LEKARNE. Susnik, Marijin trg; Karal t, Gosposveo-ska cesta. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! « Štev. 14« >SL0VEN8KT N A R O T>«, đne 2. Julija 1931 Stran 3 Premestitev sejmišča v Novem mestu Dnevi — Dekan Fr. Honlgmann. Jutri zjutraj ob 9. pokopljejo v Skof ji Loki vpokojenega dekana Frana Hdnlgmanna, brata pokoj-ne matere znane Škofjeloške družine Gu-zeljeve. Ko je konciljantni gospod L 1919 prišel v škof jo Loko v pokoj, je postal v kratkem priljubljen pri vseh slojih in strankah ter je užival splošno spoštovanje vsega prebivalstva. Čeprav vedno dobro razpoložen, je vendar malo zahajal v družbo in je živel le za svoje čebele, ki jim je posvetil vso ljubezen. Pokojni Je bil rojen pred 77 leti v okolici Ribnice, za duhovnika je bil pa posvečen 1. 1882 in Sel za kaplana v Crni vrh nad Idrijo. Odtod je L 1893 prišel za župnika v Kropo, kjer je sezidal lepo župmsce in je kljub dolgim letom Se vedno v najboljšem spominu. Pozneje je bil za župnika na Brezovici pri Ljubljani, odkoder se je 1. 1913 preselil na Vrhniko za dekana. Tu je preživel težko vojno dobo in mnogo pomagal svojim žup-ljanom, pri tem pa vedno ponosno nastopal kot Slovenec tudi pri občevanju z avstrijskimi vojaSkimi oblastmi. Ko je sel po vojni v pokoj, se je naselil pri svojih sorodnikih v fikofji Loki, kjer je včeraj zjutraj izdihnil svojo blago dušo. Možu poštenjaku časten spomin! — Promovira! je pretekli torek na univerzi v Zagrebu za doktorja agronomije ing. agr. Karlo Vrečko, nastavnik srednje kmetijske Sole v Valjevu in sin g. Jakoba Vrečka, upokojenega inšpektorja Postne hranilnice v Zemunu. Dr. ing. Karlo Vrečko bo v teku julija L L premeščen na mlekarsko šolo v škof ji Loki. —Ij Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela letos meseca junija sledeče prispevke: I. Podružnice: Celje m. 832.— Din, Laško 400.— Din, Kranj 1815.20 Din, Ljutomer 500.— Din, Kočevje 50.— Din, Novo mesto- Din, Trbov- lje m. 118.85 Din, Ribnica m. 356.50 Din, Ribnica ž. 484.50 Din, Kamnica 100.— Din, fit. Vid-Grobelno 320.— Din, Ljubljana Sentj. ž. 9310.15 Din, skupaj 14.790.95 Din. H. Nabiralniki: gostilna pri Pavli Meško-vi, Litija 100.— Din, Jos. Jelačin, Ljubljana 26.— Din, gostilna pri Bergantu, Ljubljana 25.— Din, skupaj 151.— Din. m. Razni prispevki: zvedeniSka pristojbina A. Vrbiča, Ljubljana 90.— Din, posojilnica Cerknica 1000.— Din, neimenovan, Praga 1000.— Din, Kolinska tovarna, Ljubljana 250.— Din, F. Ropret, Mengeš 30.— Din, Iv. Rozman, Ljubljana 50. —Din, skupaj 2520.— Din. Vsota vseh prispevkov 17.461 Din 95 p. 329-n — Iz žalosti za bratom v smrt. V kraju Titelj v Vojvodini se je te dni odigrala pretresljiva tragedija, 381etni muzikant Ljubomir Pulje je iz žalosti zaradi bratove smrti zblaznel in se je v obupu obesil. Brat mu je umrl pred nekaj dnevi, po njegovi smrti je pa začel Ljubomir bloditi brez cilja okoli. Govoril ni z aikomur, jedel ni ničesar in vse je kazalo, da se mu blede. Njegovi domači so pozvali zdravnika, ki je ugotovil, da se je Ljubomiru zmešalo, in naročil, naj strogo pazijo nanj. Pred nekaj dnevi je prišel Ljubomir domov; nenadoma je začel divjati in hotel s silo vdreti v sobo, v katero se je v strahu pred njim zaklenila njegova žena. Vrata so se končno udala in z nožem v roki je planil blaznež nad ženo, ki pa je zagrabila posodo vode in jo poveznila možu na glavo. To je Ljubomira hipoma streznilo, vrgel je nož proč in odšel z doma. Drugo jutro ga je našla žena ob Tisi obešenega na vrbi. Iz žalosti za bratom je šel v smrt — Samomor gimnazijke v Bjelovaru. V Bjelovaru je te dni zbudila med prebivalstvom splošno sočutje tragedije lepe mladenke, I61etne gimnazijke Marine Petrovič, učenke 6. razreda. Te dni so dijaki in dijakinje prejeli šolska spričevala, med njimi je bila tudi Marina. Dekle je bilo prepričano, da je z uspehom dovršilo 6. razred, zato jo je pa neprijetno presenetilo, ko je iz spričevala razvidela, da je dobila slabo oceno v matematiki in prirodo-pisju. Bila je popolnoma potrta in je dejala svojim prijateljicam, da si bo končala življenje. Res je odšla iz mesta in se na samoti obesila. Na listek, ki so ga našli v žepu, je napisala: ^Preslaba sem, da bi to prenesla«. Prebivalstvo zahteva, da oblasti uvedejo na šoli preiskavo, da ugoto-ve, če je bila mladenka res tako slaba učenka. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. julija t. 1. ponudbe za dobavo raznega železa; do 7. julija ti za dobavo 5 zavojev strešne lepenke in 1500 kg mavca; do 8. julija t. 1. pa za dobavo večje množine tiskovin. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles; do 6. julija t. L pa glede dobave 150 bal asfaltne in krovne lepenke. — Dne 10. julija t. 1. bo pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 22.600 kg čiste svinjske masti; dne 14. julija t. 1. pa za dobavo 2000 kg paprike. — (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). — Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 7. julija t. L ponudbe za prodajo lesa. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno s padavinami. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 34.4, v Beogradu 31.2, v Zagrebu SO.4, v Skoplju 29.5, v Sarajevu 29.3, v Ljubljani 28.8, v Mariboru 24.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6, temperatura je znašala 16.3. — Moške srajce, kravate, nogavice ima najceneje Šterk nasl KARNIČNIK. Stari trg 18, Ljubljana. 55/L — Obledele obleke barva v različnih barvah in piisira tovarna JOS. REICH. e vesti Iz Ljubljane —U Pevski zbor nčiteljstva UJU v Ljubljani ima v nedeljo dne 5. julija t. L svoj izredni občni zbor v Glasbeni Matici ob 9. dop. Na dnevnem redu je likvidacija pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani in ustanovitev odseka pevskega zbora učiteljstva JUU v Ljubljani. — Odbor. —Ij Stavbinski delavci! V nedeljo pribiti te vsi, počastite svoj prapor, ki se je po dolgem Času vrnil med vas, da vas zopet popelje proti boljšim časom. Pokažite s svojo prisotnostjo, da ga niste pozabili, pokažite vsem, da se zavedate važnosti tega dne, ko boste pokazali koliko vas je. Pridite vsi, niti enega naj ne manjka; vsak naj pripelje se svojega tovariša s seboj! —U Adaptacija Ljudskega doma. — V ponedeljek smo pisali, da prezidava Ljudski dom stavbinska tvrdka Vižintin, kar je pa pomota, ker dela adaptacijska dela prva slovenska zidarska zadruga. Velika, 130 let stara stavba, kjer je bilo nekdaj slavno strelišče in je Se sedaj ljudska kuhinja, bo sedaj po načrtih arhitekta Mesarja dobila popolnoma izpremenjeno notranjost. Kjer je bila nekdaj velika dvorana z odrom, kjer so bili v starih časih največji plesi in najimenitnejše slavnosti ljubljanske gospođe in tudi slavne obstruk-cijske seje deželnega zbora kranjskega, pozneje pa predstave ljudskega odra in v telovadnici prireditve nekdanjega Orla, tam bodo sedaj stanovanja predvsem za dijake, a tudi v pritličju bodo povečani prostori ljudske kuhinje in zgrajena Se ena kuhinja. Valček v spalniku Najnovejša filmska opereta! Pride! FRITZ SCHULTZE — LUCEE ENGLISCH —Ij Umrli so v Ljubljani od 20. do 30. junija 1931: Andlovic Karol, 26 let, trg. pomočnik, Aškerčeva c; Jereb Pavla, 10 dni, hči vlagateljice, Tržaška c. 27; Wo-hinz Ludvik, 34 let, krojaški mojster, Vič; Pire Ana, roj. Verbič, 59 let, žena šol. upravitelja, Rožna ul.; Zalaznik Lovrenc, 81 let, bivši delavec, Cesta na Loko 21. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Jer-nejčič Anton, 72 let, skladiščnik, Blekova vas pri Logatcu; Gutej Peter, 56 let, strojnik, Mate pri Sorici; Vidergar Martin, 62 let, zidar, Ribče pri Kresnicah; Kovic Martina, 4 leta, hči delavca. Dob pri Kamniku! Kolar Viktor, 31 let, strugar, Moste; Ogrič Radivoj, 1 mesec, sin fin. preglednika, Trebnje; Pisovec Anton, 29 let, žel. delavec, Vič; Rovan Božidar, 35 let, uradnik Trbov. prem. družbe, Aleksandrova cesta 14; Sitar Janez, 6 mesecev, sin delavke, žolgarjeva ul. 4; Vidmar Ernest, 26 let, trgovec. Stara nova vas pri Križeve ih; PodhraSki Ciril, 27 let, zidar. Cesta v mestni log 53; Dobrilovič Anton, 2 leti, sin delavca, Sv. Petra nasip 71 in Proj Lov-ro, 50 let, posestnik, Pevno pri škofji Loki. —Ij Pri nebotičniku bo te dni že »betoniran mezzanin, nakar prično betonirati I. nadstropje, najbrž že v soboto. Strop mezzanina je že deloma opažen, nosilni stebri pa v glavnem zbe toni rani. Odslej se bo nebotičnik dvignil približno vsakih 14 dni za eno nadstropje ter bo jeseni pod streho. —Ij Cesta na dolenjski kolodvor je v zelo slabem stanju, po sredi ceste je voda izkopala cel jarek tako, da je že nevarno, da se kak voz prevrne. Ta cesta je zelo potrebna, da se v zgornjem koncu preloži za par metrov proti mestu, da bi se tako klanec, ki je sedaj prehud, znižal. —Ij ženski Pokret ima dre vi sejo v še-lenburgovi ulici št. 7 v II. nadstropju (na koncu hodnika) ob 20. —Ij Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5. t. m. ob 10. dopoldne v beli dvorani hotela »Union« na Miklošičevi cesti v Ljubljani. —IJ V hotela »BeUevue« bo velika kresna veselica v proslavo godu naših blago-vestnikov v soboto dne 4. julija zvečer. 327-n —U V gostilni pri Kavčiču. Privoz, se vrši velika veselica v proslavo godu naših blagovestnikov v nedeljo dne 5. julija popoldne. % 328-n —IJ Ples v hotelo »Tivoli« đenes. Jazz. kapela. 330-n Iz Celja —c XIII. kongres Saveza jugoslavenskih »kolskih udruženja v Mariboru, ki bi se moral vršiti v dneh od 2. do 5. julija, je zaradi nenadnih tehničnih zaprek začasno odgođen. Obenem odpade najavljena seja predsednikov ter občni zbor župe za dravsko banovino. Vse družine SJSU se naj ravnajo po tem obvestim in naj ne pošiljajo delegatov v Maribor. —e Zaradi tatvine telovadne oblek« so bili prijeti trije maloletni fantiči. Lastniki, ki pogrešajo obleko, naj se sglase pri celjski mestni policiji. —e Izgubljeno in najdeno. V mestu je bila 28. junija izgubljena 300 Din vredna srebrna cigaretna doza z graviranim monodramom »C. P.c — Na praznik 29. junija je bil najden na Ljubljanski cesti zlat moški prstan, istega dne pa na Glazrjl raznobarvna ročna torbica. Najdeni predmeti se nahajajo pri mestni policiji v Celju. —e Uradni dan Zbornice ca TOI za mesto Celje in okolico bo v torek 7. julija dopoldne v posvetovalnici mestnega Gremija trgovcev v Razlagovi unci 8. Novo mest*, 30. junija. Pereče gospodarsko vprašanje Novega mesta, ki se ima po sklepu mestnega občin* skega sveta z dne 25. junija rešit] v teku enega meseca, je premstitev živinskega sej« nršča na periferijo Novega mesta, kakor za« hteva sresko poglavarstvo. S tem bodo novomeški trgovi, obrtniki, predvsem pa gostilničarji precej prizadeti, ker jim bo odvzet edini vir dohodkov. Vprašanje je sedaj, kam premestiti sejmi« šce. Nekaj jih je za to, da se premesti v Kand^jo nad Krko ob mestni meji na Ra« govo. Tu bi bik> treba kupiti zemljišče in ga v ta namen regulirati ter izpeljat; do« vozno in izvozno cesto, kar pa hriboviti te* ren onemogoča, Drugi prostor bi bil ob Lo* conski cesti v bližini novega pokopališča, ki je izven mesta nad en kilometer oddaljen ter je istotako na meji občine Prečne*5t. Peter. Teren leži visoko nad Krko. Ker ni na razpolago vode, bi se moral do tja po« daljšati mestni vodovod, ki že sedaj več ne zadošča za nujne potrebe prebivalstva Novega mesta. Tudi bi bilo treba zemljišče hitro kup;ti. Preostajata se dva prostora na periferiji v Bršljiuu proti Bučni vasi in des* ni breg Krke proti »Portovahi«. Ta bi prišel v poštev, če se napravi ob železni konstruk* ciji železniškega mostu prehod za pešpot, ako b; to dovolila železniška uprava, kar je tudi na dnevnem redu mestnega občin* skega sveta. Pri razvoju Novega mesta bi prišli v poštev vsi ti navedeni kraji, da se v dogledne m času zazidajo, pa nastaje novo higijensko vprašanje, na katerega se sklicu* jejo merodajni faktorji. Ali se res ne da to vprašanje rešit: ta« ko, da bi Novo mesto ne izgubilo svoje pri* vladne sile, trgovci in obrtnik; pa edinega vira dohodka? Društvo hišnih posestnikov za Novo mesto je že lani predložilo v smislu svo* jih pravil § 2 mestnemu občinskemu evetu resolucijo občnega zbora, v kateri se sicer ne izreka proti premestitvi s sedanjega pro* štora, pač pa je odločno proti premestitvi na periferijo mesta, ker se nahaja nad vse ugoden prostor na Loki (leva stran Krke) v obsegu čez 2000 kv. m, k: leži tik struge, primerno viseč proti vodi. Prostor ne bo ni* kdar za stavbišča pripraven, ker je nasut. Napraviti bi bilo le dovozno pot od starega mosta nad Krko ob zidu starih »šanec v dol* zini par sto mestrov, kar bo v d oglednem času neodložljivo. Dosedanja pot s Kapu* črnskega trga ali od pošte ;n davkarije naj bi skižila za izvozno pot s sejmišča. Prostor je dovolj obširen, da se lahko loči v po* sebne oddelke za živino in prašiče. Prostor je dovolj obširen, da se lahko loči v po* sebne oddelke za živino in prašiče. Prostor je obenski, razravnan, služi sedaj le sport* nemu namenu. Mladina ga uporablja za no* gomet le v popoldanskih urah, za kar pa lahko služi dalje, Čeprav bi se tu namestilo sejmišče. S tem bi si tudi mestna uprava prihranila na izdatkih za nakup novega sejmišča, ob* enem pa izrabila prostor, ki sedaj ne do* naša ni(kak:h dohodkov od športnikov in služi že danes tržnim namenom kot evk\j* sko sejmišče. Obenem bo ugodeno higijen* skim zahtevam, ker je tu prostor oddaljen od stavbišč tako, da hrup ne bo nikogar mottf. Talko bo zadoščeno starim novomešk;m pravicam, prebivalstvu vseh stanov *n higi* jenskim predpisom, v kolikor se morajo upoštevati. Da bj se pa promet z živino skozi mesto preprečil, je nemogoče, pa naj bi bilo sejmišče kjerkoli Nadaljno besedo imajo produktivni sta* nov;, ako se zavedajo, kako je treba rešiti to velevažno gospodarsko vprašanje. •sama trt saroen ifCclinsfec* Cara / Z naše božje poti Brezje pri Bledu, ob koncu junija. Avtomobilski promet se pri nas zelo le* po razvija. Danes razpolagamo z dvema av* tobusoma in s tremi avtotaksiji, kar pa ob večjem navalu romarjev in tujcev ne za* došča. Naši podjetniki so bili že prisiljeni povabiti Blejce na pomoč. S tem yo jih ne* hote zainteresirali za progo Brezje—Bled. Neki blejski podjetnik je pričel redno vsa* ko nedeljo voziti na tej progi, s čemer se je pojavila konkurenca. Cene za prevoz na Bled padajo in so že dosegle normalo, groeci pa nevarnost, da bodu še padle, kar bo na* šim podjetnikom v škodo, če jih ne bo 40* spod a reko uničilo. To je pač odvisno od Okoliščine, kako daleč se bodo spuščali v konkurenčni boj. — Ce stvar objektivno presodimo, se mora korak blejskega podjet* nrka pozdraviti. Ceno voženj je postavil na normalo (za progo Brezje—Bled 12 Din) m 3 tem znižal dosedanjo ceno za ca 50 od* stotkov. Dal je tudi revnejšim slojem moč* nost, da pohite na Bled in ogledajo naše najlepše letovišče — rezidenco nase kra. ljeve rodbine, obenem je pa nehote mnogo storil za povečanje prevozniškega prometa in mu zasigural eksistenco. Edino, kar je se treba urediti, je to, da si podjetniki priskrbe svoje prostore za vozila. Ca$ bi že bil, da bi tudi Tujsko*prometno društvo stopilo v akcijo in pričelo s svojim delovanjem. De* lo je ogromno, začeti je treba takoj! Pred* vsem je treba skrbeti za higijeno, da se od* pravijo razni nedostatki, potrebna je pre* uredba stranišč v drevoradiu. Nadalje bi bilo potrebno zgraditi nekaj stavb, ki bodo letovišču primerne in bodo nudile obisko* v al c cm vso udobnost. Luci na vasi je treba pomnožiti itd. Skratka delati bo treba na vseh straneh, da se dvigne tujski promet. Potem šele, ko se vsaj približamo nivoju drugih letovišč, bosta telefon in novi most aktualna, za sedaj pa še nista potrebna rn bi povzročilo le nepotrebne izdatke, dokler nimamo izgledov pro Krtu rum. Izpopolnitev kopališča v Mediji • Izlakah Med 1 ja-Izlake, junija. Termalno kopališče Medija *Lziake se mora že od nekdaj boriti s tremi problemi-, kako na cenen nački skrčiti razdaljo med njim in svetom, kako edektrifkrrrati klittčno riaselibmo m kako znižati ktoviske cene. Prvo ki tretje vprašanje še nekaj časa no bosta rešeni v vsestransko zejdovoijstvo, elektrificiranje je pa stopilo v nado vzbujajoč stadij. Prvotni načrt z napajanjem iz Zagorja, odnosno Loflc je zaradi pr©oddaljenosti predrag, zato bo sklenjena pogodba z antrnionsko družbo »Trajana«, ki kna svojo električno centralo v MediJjd-Izlakah. V to svrho je bil pred dnevi iorvoljen pri-pravi jalni odbor za ustanovitev električne zadruge, ki ima doslej predvideno napeljavo za skoro 250 žarnic, ne vštevši gospodarskih strojev. PripravijaJmi odbor je se« stavljen takole: predsedniik dr. Pretner Mirko, ravnatelj družbe »Trojana«. tajnik šoL upravitelj Kavčič Ivan, blagajnik župni upravitelj Osolnik Franc, odbornika pa trgovec g. B3eiweis Franc ter posestnik g. HrSbar RudoH. Po predhodnih poslih bo sklican ustanovni občni zbor, ki bo ukre-nrl potrebno za na daljne delo. Vsi interesenti naj se pra\x>časno javijo pripravljalnemu odboru, da bo mogoče s-motreno delo. Novice iz Amerike V Chicagu je pred nekaj meseci brez sledu izginil Martin Močnik. Iskali so ga povsod, pa je bilo vse poizvedovanje za njHm zaman. 16. junija so Močnaka poteg* nili iz jezera pn Chicagu Dosedaj še ni znano, ali gre za nesrečo ali pa za samomor. Močnik je doma i-z Prekmurja, V kraj« La Salle je 4. junija umrla Ma« rija Ovndkova v 50. letu starosti. Pokojna je bivala v Ameriki že 32 let; doma je bila ;z Trebnjega na Dolenjskem. Zapustila je moža in tri hčerke, — 31. maja je v kraju Buhi, država Minnesota, umri v bolnici France Arko. Bolehal je ie poldrugo leto na sladkorni bolezni, končno je pa podlegel kapi v 56. letu starosti. Doma je bil iz So« dražice, v Ameriki je živel 33 let. Leta 1906. je izgubil desno nogo. Za njim žalujejo že« na, trije sinovi in tri hčerke. — 5. junija je v Sheboyganu umrl Alojzij škiander. V Ameriki je .bival 22 let, doma je bil iz vasi Pafce, fars ftt. Peter pri Novem mestu. Star je bil šele 40 let; zapustil je ženo in 4 ne* preskrbljene otroke v starosti 5—16 let. — 23. maja je v Waukeganu umri Jože Sla* be. Pokojni je bil rojen L 1880 na Vrhniki. V Ameriki je b^l že 32 let. Zapustil je ženo in pet sinov. — V San Franciscu ie umri Janez JudnšČ, doma rz ernomelj^ikcga Z ljubljanskega sejma Kakor vsako prvo sredo v mesecu, j*e bilo tudi včeraj na ljubljanskem živinskem sejmu precej živahno, čeprav se kupčije niso posebno dobro razvijale Ljubljana, 2. julija. Brez 6ejmov si Ljubljane ne moreš mi« aKti, neločljivo so zvezani z njo kakor že« gnanja, razni veliki dogodki in zadeve, ki širijo njeno slavo in popularnost, kakor se pač spodobi za prestolnico slovenskega ro« du. Mnogo vsega tega pa zapade pozab ljenju ter gre mimo nas povsem ne opaženo. Čeprav je tako značilno za belozeleno Ljubljano. Živinsko sejmišče poleg klavnice je vsa* ko prvo sredo v mesecu izredno živahno. Od vseh vetrov naše ožje domovine se tu zbero pugski, govedo :n konji. Ob taki pri* liki se nudi vsem najlepša prilika, ki ho* čejo študirati naše slovenstvo in ki ga pro* učujejo le v posavskih gostoljubnih hišah in pod Golovcem, da se seznanijo z našim kmečkim ljudstvom pobliže, saj so na 8EOTEV8KI NAROD«, dne 2. Jnnja 1931 Stev. 146 Zane Grey? 60 Skrivnostni jezdec Q>hwnbkia je skrivaj priznala staremu lovcu, da se Jack sploh ne zmeni za njo in da pripisuje stari sinovo iz-pretnerrrbo njeni trdosrčnosti in njenemu odporu proti možitvi. Wade je pa odgovoril: — Nikar ne pozabite, kaj sem dejal oni dan vam in Wilsonu. Tako je bila Columbina neprestano pod k>včevim vplivom, ne da bi se tega zavedala. V rodbinski sobi pa ni bil več dobrodošel gost Bellonnds je bil podlegel sinovemu vplivu. Dvakrat je presenetil Wade Jacka zjutraj v kovačniei. Nobenega razloga ni bilo, da bi Jack ne smel zjutraj v kovačnioi kovati. Toda Wade je sledrl nekemu tajlnstvenemu nagonu. Kakor njegov lovski pes se tudi on nikoli ni dal speljati s sledi. Ce je le mogel, je smuknil v kovačnico m jo temeljito preiskal. in na prašnih tleh je odkril majhne kroge s temnimi lisami v sredini, vse enako velike. Wade je kar poskočil od veselja. In noben volk ne čaka tako nestrpno, kdaj bo mogel raztrgati svojo žrtev, kakor je čakal on. Lovčevo nebo so bili zakrili oblaki, postajali so vedno temnejši, kopičili so se v pretečo nevihto, skrivajočo v svojem (naročju grom in strele. Bili so oblaki v njegovem duhu, slutnje njegove duše, proTOŠki čut izkušenega moža. Kamorkoli je prišel, so švigale strele. * Bilo je značilno, da je sprejemal Bel-lounds v službo nove moči. Bludsoe je bfl službo odpovedal. Moratana Jim je postajal vedno mračnejši in nosil je revolver. Lem BiHings je bil zagrozil, da zapusti farmo. S tem, da so bile dodeljene Jacku nove in tuje delovne moči, je bila morda podana možnost ublažiti napetost in prebroditi vse tež-koče. Kadarkoli je stari zagledal lovca, je zmajal z glavo, kakor bi hotel pobijati svoj praznoverni strah s pametnim čutom pravičnosti. Wade je vedel, kaj skrbi farmarja in vedno mučnejši je postajal položaj. Dan za dnem je posečal VVade svojega prijatelja VVilsana Moora in njuni pomerrki so se sukali večinoma okrog problema, ki je zanimal oba enako. Prišel je pa čas, ko je VVade izgubfl svojo hladnokrvnost in potrpežljivost. — Bent, vi niste več prejšnji, — je dejal Moore nekega dne presenečen nad tem odkritjem. — Izgubljate upanje in zaupanje. — Ne. Samo po glavi mi nekaj roji. — Kaj pa? — Tega najbrž ne boste zvedeli od mene. — Hudič vam sedi na petah! — je vzkliknil Vvllson. VVade je nalašč preslišal to opazko in napeljal pogovor drugam. — Kaj še vedno kupujete živino, Wtfson? — Seveda. Prihranil sem si nekaj denarja, kakor veste. In čemu bi ga spravljal v omaro? Kupujem poceni. V petih letih bom imel petsto, morda celo tisoč glav živine. Dober začetek, a? — Da. dober začetek, to moram priznati. Ste prevzeli nežigosano živino? — Seveda. Kaj si belite slavo z malenkostnuni tatvinami, ki so se pripetile zadnje čase? — Hm, to niso več malenkostne tatvine, Wils; zadeva postaja resna. — Pazil sem strogo na to, da so vsi moji posli zabeleženi, — je dejal Moore. — Hlapci se jeze, ker nekateri ne znajo pisati. Jaz pa igram to igro na svoj poseben način. — In ste že kaj prodali? — Še nič. Toda At Cl* p koles dlerzverke" iz Frankfurta in debate «am« pri ***>cf£t (PctcKttC, Upubljatia, £«,• /« ena •«&*»• s«<«|mifi tiorcdtmifc tcearen s« Slovenijo. Sritzner Vajenkc za mehanično umetno vezenje in pred tisk sprejme MATEK & MIKES, LJUBLJANA (poleg hotela štrukelj) Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, pnškar, Ljubljana, Kongresni trg. Wlaku£utuxni p up h VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi >Sk>v. Naroda«. KAM PA LETOS NA LETOVIŠČE? V Gorenjo vas - Poljansko dolino, kopanje v Sori, krasni iz-prebodi. Pension Din 32.—. Se priporoča restavracija >Pod klančkom«. — Pišite takoj! 9 GOSTILNE, BIFEJE, trgovine s papirjem, restavracije, mlekarne, menze, trgovine, vinotoče, vse vrste obrti, na dobrih, mestih v centru mesta prodamo ali damo v zakup proti odškodnini za inventar po najugodnejših pogojih. Vse informacije daje >Kolum-bus<, Krvavi most br. 2 — Zagreb. 1983 BLAGAJNIČARKO, ozir. KORESPONDENTTNJO z znanjem slov. in nemške korespondence sprejme takoj hotel »Union«, Bled. 1982 SOBO z dohodom s stopnic oddam za pisarno ali samostojni gospodični. Naslov v upravi lista. 1985 PEKARNO v prometnem kraju v središču severnega Prekmurja v Kri-ževcih takoj oddam v najem. Informacije pri Bačičevi v Križevcih, Prekmurje. 1984 Pri odraslih in otrocih je FrGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar 90 v zvezi s slabo prebavo. — FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izde* lovalec — Apoteka Dr. Semettč, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din Poceni in vendar najboljša ie SEVER JEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! RUDOLF SEVER. LJUBLJANA. Marijin trg št. 2. Najnovejši >Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, 61* valni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje »TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška c. 4. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno in inseratni dol Usta: Oton ChrietoL — W t Ijrthjjunl