34. $tev. ^ošfni&a plačans y gntcuini. Celje, četrtek 24. marca SS27. Leio IX. w torek, četrtek ha eoboto. Stane mesečno Din 7' za inozemstvo Din ?S Posamcsfia ätevilfca Urettništvo in upr>;v tištvo i Strossinayerjeva uiica 1 pritličje, Račun poStno-čekovnega zavod;t štev. 10.666. Rokopisr se ne vračajo. Ogsasi po tarifu. Telefon in . .-,, \. u_>. Xa* tnedDArodni položitj. Ta teden je bilo v naši državi, zlasti pa še v Beogradu, mnogo raz- bsUTjenja. To razburjenje in ogcrčenje, ü ga jie zakrivüa Italija s svojo hi- navsko igro proti nam, se .ie poscbno odražaJo v beogxajski skupšcini. kjtvr se je pokazala popolna sJot?o. in eno- družnost slrank v boju za ča.v. in var- ttost diržave. Italijia, ki ,je netila upor ¦/ Alba- niji in orgaaiizirala v razdrapaaii de- želi nemire, dia bi mogla vposeSi in ailbarusid narad popolnonia podijar.mi- ti, je kazala na nas kot krivca in hii.?-- skala svet proti mam, da bi niorhx prili sama in nastopiti kot angel miru. IV srečilo se je bilo italijanski diploma- ciji in žurnalistiki pridiobiti Anglijo za italijoinske namene, a skoro so je pokazala resniica. Aii^lezi so videli, da ni kritvda za vojmo, ki bi znala bukniti nied JugaslarijiO in Italijo, na Jugo- sflaviji, ampak driigic». Opustili so svo- jo podporo Italiji in za lo je tudi .Ita- lija postala hoJj skranma. Sevsda An- gieži niso spremeni/i svojega stalisča napram nain radi poštenja in |,r:ivic- nosti. Preobrnili so te le, ker imajo tarn v_ Aziji inonece skrbi, ki so s pad- c©m Sa.nga.ia v roke Rusom prijazuili K.antano mogle sanio okreniti proti tm^: tlrž-t Yi. Liaija naše zunaanje politike je do- ločena po zffodovin5.kia pojjoiih w; s3o grp^'kein poloiaja. M>inister dr. Perič je v svojem ekspozeju dvakrat anienil tezo: Bal- kan balkanskim narodon^ To je bilo od nekda;j načelo srbsko zunanje po- litike. Ako bi bila Avstrijo. ta princip Tespektiirala — je rekel poslanec IVTa- rlnkovkj — bi bila vsaj do neke mere prepreoena tndi svetovma vojna. Mi. edini na jwgcriizXokii Evropc i.mamo r*.'- žim — je izvajal — ki od^ovarja za- padnim demokraciijami. S tern b: n.io- rala naša zinnaiiiija politika bolj ope- rkati. »Times« so pisale, da smo mi neikoirksol'idirania d'rzava mod konsoli- diranimi sasedi:. To je straisno nopo znasnje prilik. Prr nas svobodno in oßtro kritiziramo \iatlo, a so n;im ni bati, da bi bil rad'i t<^a k(io |)r<\i>a- njan. Pri našiili sasedih ni toga. Na- loga Drru/štva narodov pa bi bi'la v tern. da gaTantira mir. Mi smo biii vadno zvesti in lojal- ni jrvojim za.ve/nilkom. pa tudi oslunr- mo, je začel zakfjlinoevati ffovornik. Mi se držhiio deviae zv^stobe. To .sc mora jasno videti v na»i znnmnji politiki. potean no bo nm^irnasti. Vos }ntores naže države je ohranitev miru. To pa ne pride od strahiiii. Mi sano dali dovol] dokazov, da se ne bojimo. Ako pride do kake nevarnosti, bodo wsi Srbi, Tfr- vati in Silovenci vedeli izvršiti svojo dolžnast in bodo vsi sknuno na brani- ku. Zadnjii/in besetlani poslanca. Ma- rinkovica. je sJeddlo burno ploskanje. PlosikuJ jo cek) mLnistrski prodwednik UzunofvitV Slika, ki se je nudila, jo pri- čala, da bi jnoipet bHi naž mcdnarodni položaj dokaj boJj6i. vv bi bila liaša politika ]>o]j resnia in doslodna. Politika, p EKSPOZE ZUNANJEGA MI- NI STRA. Te dni je zunanji minister dr. Ninko Perič povodom raizpra,ve o pToraič.iinai v sikupšcini podal izrrpen ekspoze o z-uiniainjiepoliitionem položajn. IzTazil jo fffoboko zvuipaaije v Drvi-stvo naradtov i;n. Malo antaoito, katorih po- Ktiki so Ju.fff>sl;i;vija doslodno pridrn- žuije. Glodio ocln.o«{iifov z Tta.Ii-.iio ,\o ]¦/.- javil, da je tiranski paikt Izy.vnl og-'or- čenje v naši jajvnostiH vefno tradirijonelno prisTČni. Ravno tako so prijatpljski od- mosaji tudi, napram Ancliji. S sosed- nimi drza'vamd pa vzidržiije Jngoslavi- ja neprenehoma najtesnejše stiko. Z ozirom na odinOKajio napraim Nfinciji je izjavil, da skupni interesi va.TiiJejo oboijastraiißko pria'iajteljßtvo. Najzani- mivejša pa jie bila izjava glodo Rn^ije. I o kateri je dejal, da vllada v najkraj- i šemi času stopi s sovjeti v pogajanja. I Zadovoljwi so tudi odnosaji napram i Turčiji in Ameriki. Ob zailjiii-ku je zuinaaiii minister odlocno demantiral laina poročifa amgleskoffa in italijan- skega tißka in izjavil, da JuigoslaM'ja priredi mednai-odino aJiketo, ki naj po- trdi lažnijiviost alarmasnifcriiih vest.i. Se- veda pa se UDora anketa vršiti is.twa.K- no tudti' v Italiji p ZA SLOGOIN SKUPEN NA- STOP. Pri zunianje-politicni debati, ki se je te dini vršila v skuipecini, sta go- vx)rila tndi cltan narodnega seljawkega kluba Drljevič in voditelj samostojiiiili demokratov Svetazar Pribičevič. Pri- bicevic je iajavil, da odnošaji metl Ju- goslavijio in Italijio ne morej.o biti pri- jateljski1, temveč samo sosedski. — Dr- žava, ki nam je vzela Zader, država. ki nam je ugrabila Istro in Gorico. nara ne more bitt prijateljica. Ob za- kljucku svojega govora jie konstatiral potrefoo slojge im sikupnega nastopanja v odlocilnih vprašanjih. Samo ako bouno mocni, nam bo mogoče kljnbova- ti italliianskim jmrperijialističniin tež- njami in eiventuelnim vojaSkim napa- dom s strani bojaželjne sosede. Sloga se je res tairii pakazala o priliiki. spora z ItaftjiO. To je ItaJi.ü dokax, da ne sme mislitL, dia bi mogla imeti ml na- šiih notranjih sporov kaJko korist. p BODRERO — VODJA ITALI- JANSKE ŠPIJONAŽE. Na seji Na- rodne skiupscine v pondeljek se je nn- daljevala znnainjie-politična razprava. Govoril je tudi federalist dr. Trurabic im ostro napaidal dosedanjo poiititko ¦ naisega. zumanijega mmistrstva. Mod' njegovim govorom je prišlo do rruu'ne- ga in(ciden.tah ki ga je izzva.l poslanec Vilder (SDS) s fern, dia je dejal o Bo- dreru, da je vodj-a ita.lijuiJi.sko špijona- že v Jufffaslavijii,. Nje^ova kon.stata.oija | i& itM.va.fa. tako vznomirjenjo, du je skupščinski predßodinik prekin.il st>jo, naikar je vlada izrazilfi obžalova.njo, da je Ml v Narodini .skupsrini napram prijafeljskemu narodu izrečen nente- meljen očitek. Nato se je raapravn na- daljevalla. Vsa opozicija je obsojala in ostro kritizimla vladno politiko. Zdi se, da zapiUBti general Bodrero Beo- grad, ker je kamen spodtike in znatno ! ovira raizvoj rlobrega razmerja z Tta- I l-ijio. j p ALBANEG 0 ITALTJANSK.TTI ! LAZEH. Gena beg Cmoglavic, albaji- ski po^anik na mašem droru, jo izja- vil med drugim novinarjem, da *o ab- solutno netotčne vosti o tern, da jugo- slovensika vlaxla pripravlja koinitika čete proti režimiu Alunwl bega Zoga. Te vesti so fantastične pripovedke. Ko bi on vedel o toni, bi bil on prvi, ki bi protestiral pri na«ern ministru zuna- njih posl'ov. Poslanik Gena beg sma- tra, da je potrebno, da balkan.ski na- rodi rajno ob rami ciivajo svoje bal- kajiske interese. Med Albanijo in Ju- goskLvijiO pri de po njegoveni mni'iiju v najikrajšem času do tako dobrib od- nošajev, da se boljsi ne da jo zaniisliti. Celjska kromika. c RADI PRAZNIKA V PETEK dme 25. t. m. smo prestavili ŠteviTko. ki bi drugaee bila izšla v srt'do. na diames. Prihodinja Stevilka pa :zide redino v poii'deliek /. clatu!iir>;n 29. marca. c NARODNA ODBRANA. Minoü pondeljek zvwer se je vršil v mali dvo- rani Geljskega dame obeni zbor Na- rodne odbrane v Celju. Zbora se je le- po iideležil oficirski zbor, civilno pre- hivalstvo pa je pokazalo, da se Se pre- mato zaveda važnosti te ustanove. In vendar je bil vabljen z razglasom \>a.k narodno čutec človek. Ta občni zbor je še le pokaizal simer, v kateri moraino delovati. Z namenom in pomenom NTa- rodne odbrane se borno na torn inosfn še obširno bavili. Za enkrat je omejila celjska organizacija po svoji ustano- vitvi vsvoje delo na mesto, a razsiriti ga bo moralla po vseJh krajih, ki gra- vitirajo v Gelje. Društvo ima sedaj 15 rednih in 85 podporniih članov. Izvr- šile so se pa že potrebne predp rip rave, da bo clanstvo znatno naraslo. Pri no- vih voMtvaJi so bile v srnislu pravil na predlog prodsednika poJkovn.ika Nau- moviča izvoljene soiglasno sledeče sek- cije: V fi;na;n^no: ravnatelj KraJ-j, rav- natelj SeliSek in drogerißt Knamer, v kultuno: vladmi svetaiik Lilek, v pri- vredno ravnatelj Gruden, v zdravstve- no dr. Rebemiik, v propaft-andistirno npravitelj Prekaršek, prof. Mravljak iai novinar Gaberc in v vHeško odvet- nik dr. Milko Hrašovec, avskultant dr. Mejak in trgoveo Sirec. Na predso^ dr. Kalana so bill Lzvoljeni v npravni odibor dosedanji elani in sicer: kot predsednik polkovnik Naiumovic, kot podpredsediniik upravitelj Prekoršek. kot tajnik porocnik Slekovec in kot bla.gaijnik ravtnatdj Lotgar. Pregletlni- Zlat« reba KisiimJa. (Altaijpka legenda.) Bilo je tako. Deklica KisLmila, krasna lik: ro- sa v pomladhem. jutru, se je zagledala v dlobrega boiga Vuisa. V rdočega, soilncnega, mocnega ko redrnva šiška. Pa naij si bo! Odvšla J« na Ja's'° J" M> /j oi)l!l'.;om okremito k solncu, si raizpusti'la lase. rekoč: »Vuis, Vuis, ljoibim te.« Vtidct, veseli božek, je priletel, se smehljal in pravil: »Dobra si, jaz sem se hidi vato zagledal. Samo da je Kutai, najvisji bog, že star in cemeren . . . Ne smom te itneti rad1. Kutaj bi se jezil.« a L jULb im Vuiisa«, j e pon a v I j a 1 a K. - simila in kraßiie oči sö jii zarele. Vuis se je zaprl vanje iu vzdib- nil: »Ne zniann, kaj mi je storiti.« Dolgo je rairniisfial, naposled pa se oiglaaiJ: »Rajfii postanem človek.« PuBttyw JW>J€Ka konaa na svobo- a* *e™1 lok- si »bill cevlje in se nclavecia. Pa na.? si bo- Stari bog je o tern zvedel in ile- jaJ: »Kako to? Botgovi vendar ne sme- jo ži-veti kakor ljnudjle. Tako bi mi so vsa bozamstva z nebes utekla.« A Vuds je med tern lovil po gozdvi. Tu se je Kuitaj spremenil v med- veda Aluijta, šinil v goščo in. pri&el k Vuiisui. »Aba!i« krikne Vuis. »Pober kozaili. Usmrtim ga in dam Kisiinili sesiiti sukn[jo.« A ni ga mogel ubiti. MedJved Ajm.je končal človeka Vuisa. Vuiiis je postal zopet duh. Kutaj je pra- vil: >Pojidi v nebo, Vuis! Na zemlji ni- mas opra.vkaC Hodi, Kisknilo začarani v vodo. Ne sime vec mesati bogov.< Vuis je šel v nebesa. Ko je KLsimi/la zvedfela o Vuisovi smrti, je tuigovala. Žalovala je, doklor so ni vrgla v reko. Umrla je. Bog Vnis 3« videf, kaiko je umirala. »Že!« jc jek- nil ter potoeil soko. Bela solza je pa- dla v reko, se spojiila s solzami Kisi- mjle in reka se fa pnetvoriia v zlato. ydtlej teče data reka Kisimila med crnimi gorami. i i *?^ oIl!<< se T>ritiska zlata reka K »fcaiaim. »Ah!« vzdilmjejo skalc. Kaiko naj si pomagajo'? * »Nkkar pozabiti, kaj sem ti vetel! Jaz grem w bom gledal pri babn.u.« Badhni pa ni odgovoril, saf ni imel keda'j. MisliJ je &^Ii0 na svoj0 boginjo Lii'rto, ki se rmu je nasmihaln. Klečal je ma. vrhiwio« gore H^je-l-po- le, oprt na roke. Ko je iz dalje nzrl baginao, se je zdirznil po vsem životu, da je to čirtil celo njegov brat. Tndh. cakajloc na vznožjiu gor© v gozdju. Tudh je sedel zlovorjen naslonjen ob boben, in godtrnjal na Bradhnija, k° je Lnna nenadno zapazila visoko goro Hajo-Updoi, ki. je nikoli poproj ni videla,. ter ohstala. V tern jo je Badbni prijel okoli Pöäu in jo potegnil k sebi na gor ski vt.1i,. Boiril se je z njo, Luna pa .se je branila in tako silno kriicala, da je vso zv^vrjad na otoku prosinila g.roza. Potlej je tiffi'o zdela v Badbnijovem narocjii; krilata nje zmijla ü je zlezla z las in se s hiriba plaziJa v goščavo, Hedtem je Tud'h nigledal kačo in j^ z('.as je!« — In prioel je gmieti. Boben je od.nie.vrtj* .skozi bosto. po gori in nebu in zemlji. A Badhni ni čul donecega; bolwiajnja, zakaj prLsluškoval je sušte- njin las boginje Lime. In Tud'J) je krepkejip, čcilalje krep- keje toJ'kel po bobiui. StraSno se je sr- d-'i! na. Badihiiiija in ga klical po imonu. Toda Badlini ni slišai niti bobna, iuJli vpitjiih, niiti s-vojega imena, kajti posluisal je diii boginje Lune. Em. Lilek. Henry Fordov „Mednarodni Žid". (Predavanje na celjskem Ljndskem vseučilišcu.) (Dalje.) V 2. protokoltu čitaš: >Dokler m čais dozorel za nas, nai se neverniki kratkočasijo. Naj si lunisljajo, da so živlljenske teorilie, ki so jih sprejeli pott našo suigastijo zabtove znanosti. S po- močjo našega tiska boino se trudili, da imajio slepo zanpainje v te teorije. Tre- ba npostevati, do kateribi i^spehov smo mi pripomogli niajuki Darwina, Marxa in Nietzsoheja. Deanoraiizujoci učinek teh naiutk na dlulia nevernikov inora nam biti posve jasen.« Po protokolih mora biti namera Židov, da nežide najiprej diisevno. po- tem rxi gospoda.rsko podjarmijo. \)>i to doeezejio, racunaj'o na razeepkanast nežidavskeiga svet a. »Koalicija never- nikov bi se mogla z namni nekaj eassi toeritii, aM mi smo zaäC'iteni od njiho- vlli (globofco ukonetnin.jenih in neiz- puljiviJi raÄprtij,. S tern, da smo v sr- cih nevennikov 2000 let netili versJto in nasrodno mržnjo, smo odgaiili P^i njiili neuigasljivo sovraštvo in nasprol- stvo v narodniii in osebnib zadevah.- Tako se betre v petem protokolu. V pr- vem pa, kjer se opišej« posledice na St run y.. » N OVA DOB A« Mev. 34. ka racunov vsta odlvetnik dr. Kalan in hiranilnični uiradhik Giril Sadar, ovo- ; rovatelja kapitan Juvanc in poročnik Pogacar. c OBČNI ZZBOR ORG. SRS V CELJU-OKOLICI. V cetrtek. dm? 24. t. m. zvecer .se vrši redni letni občni S zbor krajevne origan izacije. Pozivajo j ,se v»i elani, da. so z&nesljivo udeležijo j zhorovanjai, ki se začne toe no ob S. uri zveeer pri Permozerjiu v Gaberju. c OKROŽNO TAJNIŠTVO S.DS V CELJÜ poziva v;se krajevne organ i/.-i- cije, ki še niso imelc tetašnjih občnih i zborov, da. to ni&miuid'.amia storijo in j posljejo prepLse z-a/pisnikov oblast.no- mn in okrožn«mm tajmifltvu. Ako želijo orgamzacije. da se ludeleži obenoga zbora delegat okrožnjp onganifca.oi.je. naj to javijo akroznonuv lain is! vi< v j GeJiiiL c GERKVENI KONCEKT. V no- del jo, 27. t. m. ob 4. popoldtio bo v fai- ni cerjtvi cerkveni koncert, Pel ho pa- tra H. SaHmerjia oerkveni 7*bor. Pro- gram je sledeci 1. Spinidler: 0, kam j Gotspods 2. Hauls: Balftda na sv. Fran- j čiška; 3. Beethoven.: Benedictus iz G- j 'dlur maše; 4. Sattner: Sklepni zbor iz oratorija Aswumptio; 5. dr. Bnne- Sponrni se; 6. Sattner: Marija, kako si Tepa; 7. Kuhar: Sv. FranoLska pe- sem ljiubezni; 8. J. Förster: Staivat mater. — Koncert se zaČne toeno on strrih, in ob tern easu se zapro vrata. i c BEETHOVENOVA DEVETA ! SINFONIJA V GELJU. Mariborska j Glaabena Matica, pomnožena z glas- beniki-umetniki, opernimi solisti in mariborsko in ljubljansko vojno mu- ziiko, priredi v Celjskem donw dne 10. j aprila 1927 Beetliovenovo deveto sin- fonijio, ki, je imela v Mariboru in Ljub- Ijani nepopisen iiispeh. Kot solisti vSo- j delujejo pri tern impozantnem inuzi- j kalnem umotvoru ge. Zikova ia Pc- spišilova, obe dlanici zaigrebške opere, ! kakor tudi prvak-basiist te opere, nai* j rojak g. Križaj, ter tenor 1st g. Burja j Začetek koncerta ae doljočen za pol | stirib popordno, da bo omogocen posot tudi obcinstvu iz okolice. Vstopnice .so more jo že dan es narociti v prodpro- daji pri tvrdki Goriioar in Loskovšek. | Na to poseibno opozarjiaimo abcvnstvo \ izven Gela'a, ki si laliko naroči karto j pot am dopisnioe. • j c LJUDSKO VSEUČILIŠČE. Po- j novno opozaxjamo aa predavanje ge. IMinke Govekiarjeve iz Ljubljanc o iBlavni slovenski pisateljici Zot'ki Kve- j djeM)emetrmioevi, o njonc^m življenju j in literarnem delovanj.u. tlpaino, da j ta tema privabi mnogo poslusalcev iii poslužalk. Predavanje se vrai v četr- tek 24. t. m. ob 8. uri zvečer v risalni- ci deške injescanske sole. Vstop je do- j voJjen tudi nečtanom. j c OBČNI ZBOR PODHUŽNJCE | JUGOSLOV. MATIGE v Gelju, ki bi se ' moral vršiti 24. t. m., se prelo/i r.idi tehničnih ovlr na pribodnji cetrtek, idiae 31. t. m. Vršil se bo ob 8. uri zve- cer v mali dvorani Narodnega doma. PoiLowio apelirarno na jiavnost, da se tcga obeneg'a. zbora polnoštevilno ndi?- Io7.i. — Odbor. c ZANIMIVO PREDAVANJE. Sokolsko društvo v Geljiu priredL v t»e- trtek diw? 31. t. m. ob četrt na devet zviecer v druištveni telovad'nici preda- \Tanje. P,reda\iaJi bo br. dr. Karol Zole- nik o terni »Pogled v agodovino novoj- še filozofijio*. Prodiavainje je sestavljt-- n.o v poljfuidnem», iahko raziiinljiv-Oin slogu in bo vsadcogar zaniinalo. Pri- dite vsi! c POPIS PREBIVALSTVA. - Srezko poglavarstvo v Gel j u jo odrodi- lo v vSfriiislu raizglatHa vefikega župuna popiis prebirv-alatva n;i Bregu, La.vi in v, Liiscal) v paliicdijiskom rai.ol«, rIhai)! na- jemniki stanovanij (Lokalov) pa izka- ze stanovailce.v, oboji do (i. aprila 1927 in sicer v treh iizvodkk Zadevne mad- ne tiskovine bodo v to *svrho dostavlje- ne hißnim lastnikoni po organ ill var- moftbn^ straže. V izkazo .slaiiiova'cov je vpiisaiti vso prisotne, pa- tudi začasno odsotne prcbivako, podmajeninikt1. sö~ stanovalce, služkkije in osebe. cetud-i biwijio lo preliodno t.u'kaj in to z vsemi osebniiini podatki. Pri izpolnjovanju hiišnih pol in stamoviaJtfkiih izkazov se je toc-no raivnaiti po navodiliili, ki jib wsebuijejo zadevne tkskovime. c DRUŠTVO STANOVANJSKIH NAJEMNIKGV V GELJU bo ,imolo »voj redni Tetni obeni zbor v četrtek. dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v gostil- ni Narodnega doma v Gelju s slodočiin dWivniim redom: 1. Čitanje zaplsnika ¦laaiskoletnega občm?ga zbora. 2. Po- ročilo društvendh firn.kcijoiia.rjev. 3. Volitev 10 cliainoiv odibora. 4. Volitev treh raioumiskih pregledovialcev. .">. Slu- čajmosti. — Kdor šo ni poravnal letno članariine,, lahJko «itori to se prod otvo- ritvijo olicnega zbora. K obiilni ude- 1'ežbi1 vabi odbor. c VPIS V TRGOVINSKI RE(31- STER. V trgovinisiki registor se je dala vplsati Iadelovialnica kandit »Jova« Auton FaKarimc r Gelju. o LETNI KRAMARSK1 IN ŽI- VINSKI SEJEM bo v Celjfu v saboto, dne 26. inarca. c OBpNI 23BOR Jugoslovenske- češkoslovaške Ligie, ki bi se bil moral viLŠiti v ponideljiek, je pi^elozon na so- bota, dne 2G. marca. Vrsil se bo ob 20. uri v rdeci sobi rostavracije v Na.rod- nera domu. c POUČNI IZLET. Pot! vodstvom svojih upnaviteljev in učiteljev prire- dita kmetijski iLadaljevalni šosi v Ge- lju in Vojniku s svojimi gojenci v pe- tek,. dine 25. t. m. poučmi izlet v Mari- bor, Ruse in na Falo. Izlet bo trajal tri dni in ima iiamen, da si ogledajo gojenci vse najvažnejše gaspodarske. ki/dustrijske in kulturne nap rave tali krajev. V Mariboru si bodo ogledai'i predvsem vdnar&ko in sadjarsko solo. clrevesnico na Teziiu in niuzt-j. v llu- sah. tovanio za diušik, iia Fall pa veli- kansko eloktricno napraivo. c N0G0MET. V Gelju sta minolo ued-eljo igrala Atietik SK in SK Šo- štamj prvewstveno tekino, ki se jo kon- cala s 14 : 0 wi Atletike. Na prazn-k, v petel^, pa se bo vrsila v Gelji odlo- čilna tekma z;i pokal med C!t»ljem. ii« Atlotiki. c PETROV BLAGOB. Na Jozefovo ji? ujel v Savinji pri Liscah g. i-"ranc Tramšek. clan celjskega Ribarskega dnuistva, 19 k|g težko *u:lčjo ikrnico. Uporabili so jo v ribotftojne svrho. kor je imela okroig 36.000 iker. c GODBENIKI, POZOR! Uixlbo- niki, ki bi bili piipravljeni sodelovati pri godi>i na pihala, naj nemudonia javijo svoj na.slov Geljskemu godbone- niiU dnuštvTu« v Geljiu. c TAK0 DALEČ SMO ŽE? Pod tern naslovom pise »Jutro«: V soboto se je dogodil na po.staji Petrovee sln- čaj, ki se bo zdel iskoro vsakpinu no- magoč v sedanjiUi casih, kor takili stvari sino bili vajeni pač le za ca«S4i najjhujse nein«ke gonje proti nam. Ne- ki i^letnik Slovenec je zahtevaT šest voznih HistkoA- za Gelje. Službujoči uradnik mu jib je dal in sicer z beso- dami: »Eiinuiidz\vaaiziß Dinar«. Potnik je vzel liistke in povdaril: »To se pravi slovenski — enaimdvajsüt dinarjev.« Ker je bila gnijeca, »se je od.strani]. Z?. njim je nastalo pred blagajno prerc- kairnje med tami iiavzockni celjskimi nemiškutarji in Slovenci.« - Mi pa lab- ko povemo, da smo'se dal*je. V velikem avtu, ki vizdržuije pramet med Mari- boroni in Gelj-eni, posluje n.oiki gospod, ki wtapajioice stran-ke «prasuje z »Wo- hin?« in tudi ceaie po nemški inieiiu- je. In on gotovo ve, da na Fraukolo- vem na primer ni Nemcev. Islotako uigotavlja pred odihodom, da je vse »Ferti'g!« c B0RZA DELA. Pri borzi dela v Geljiu d.obi delb: 21 hlapceA' in poljo- dekskih delavoev,, 100 rudarjev. Ivrt- nar, 1 pecar, 50 kaminos-eikov za izde- lovanje granitnih kock. 1 železolivar. 11 mizarjev za pohistvo, 2 kolarja,- 1 strojni tkalec za odoje, 8 krojačcv, 3 peki., 3 zularjti, 3 tefturji, 9 taiakov, \) vajenoev, 7 kmečkih tlokel 1 hotefska kuiharica^ 2 natakarici, 15 kuhai'ic, so- baric, služknju — Delo išče: 1 gospo- darski pri®tay, 41 majerjev. vinLčar- jiev in lilapcev, 4 vrtnarji, 45 rudar- jev. 1 pečar-loncar, 5 kovačev, 1 kle- par, 3 zelezjolii'varji\ 5 zla.tarjev, 2 elok- tromonterja, 1 lopatilovadja (Bägger- führer), 22 niizarjev, 4 kolarji, 4 s«d- larji, 4 siodarji, 2 tkalca, 5 krojačev, 11 čevljarjev, 1 klobiucar, 3 mrinarji, 14 pekov, 2 slaišaLčarja, 1 mesar, 2 pivovarniska delavca, 2 natasarja, 1 zidarski polir, 7 zidiarjev:, 3 tesarji, 1 slikar, 11 strojiniikov-kurjaceT, 9 trg. pomocnikov, 7 soferjev, 3 kočijaži, 9 pisarniskili nioči, 1 bolniški strežnik, 77 d/ninarjev:, težakov, slug, čuvajev, (3 vajencev, 2 kmečki deJili, 3 šivilje, 0 natakamc, 3 prodajalke, 55 kuharic, sotbaric, sluzkinjM 2 koaitoriistinji. 1 vz- temu možu vidi se da nosi en šsjBl 8L bSkL&I&jL potpeinike: giojiitouica.. — Kdor reflektira na pro- sta mesta., ozirocma delavne moei, naj se zgla,si pisnieno ali nsUnono pri bor- zi desa. c NOVA T0BAČNA TRAFiKA. V Bukovemžlaku pri Celjfu se ustanovi nova tobacna trafika. Predpogoji za prevzem te tratike so postavitev last- nega lokala v ineposredni bližiiii voja- škega vežbalioča., kjer se bo lahko izvr- »eval)a zraven trafike tudi obit voja- äke kantitne. Vojni inviliidi in vdove, ki so po invaMdsikeni zakoniu zažciteni, in bi se za pod^litov to trafike za.niniali, se pazivajo, da se z«la.siijo najkasjieje do 31. t. m. v pisarni krajevnega od- bora Udnujžemja vojnili iaivalidov Ce- lje5 kjer dobijo nadaljme informacije. i „Edinost" | f/obraževalno društvo nanr. mludine | c TAMBURAÖKI ZZBOR. V ce- | triek, dne 24. t. m. ,se vrši v klubovi i sobi Coljskeiga doma redni čTanskl so- i stamek cielijiske »Edinosti«, na kar opo- zarja'mo v&e člane. — Opozarjaaio zlusti mu\ ki so se prijavili z:i tam- j biiraški /J»r, da so tejsa sestanka si- ! gimrno polnastevilno udeleže - z.-'r • | c DRUÖTVENI IZLET. »E: v Gelju priredi due 25. tega nmseca svoj' prvi druistveni iizlet na goro Oljko. Odiiod iz Gelja ob 7.45 zjutrai. Vabi- ; mo use čkune hi pri-jartelje drikštva. - — Odibor. spekulacijo pastavljenioiga gospodar- skega sistema, čLtamo: ?>Ta način go- spodarske blaznosti je storil družbo in jo bo dalje stvarjal, ki jo liladna, broz area in brez ideala. Takäna družba, ki ne rnara ne za pofitiko ne za vero, so da voditi od pohlepa po denarju .... In tedaj, ne vl ljubezni do dobroga, tudi ne iz lakomuostL, ampak saino iz mržnje do privilegirauih razredov bo- dio nižji raOTedi nam pomagali v nasem bojiu proti nasim rivalom za moc in sicer proti nevornikom iz naobraženih razredov. Nižji razredi nevernikov bo- do podpirali nas proti nevernikoni in- teligentnih razredov!« Protokoli zahtevajo, da se oni upoetevajo kot državna umetnost. koi nauka za državtnike. Razven na.crtov za bodocnost razode^iajo tudi kar se je že storilo im kar jo sodaj v izvrševanju. V 9. protokoliu stoji napisano: »Naša nadvlada ima ta-ksen nadzakonski po- ložaj, da se ame imenovati z besedo >diktatura«. V polni zavesti latiko tr- dimo, da srao sodaj mi zakonodavci. Mi stvarjamo sodnije in pravosod- stvo. Mi vladamo s cvrsto voljo, ker imamo v nažih rokah ostänkc nekdaj mocne stranke, ki pa se je zdaj narn podvrgfa, Mi že dolgo za to skrbimo, da pride duhovtništvo nevernikov — ki bi nam moglo drugače velike ovire delati — na slab glas in da se tako umiici njiih,ov poklic. Upliv duhovnikov gine od. dne do dne. Porood je progia- šeoLa svoboda veati. Zatogadelj pa je so sanio vprafrianje ča&a, kedaj bo izginiki kročaniska vera. Z drugiini verami še bomo lakse opravili, ali razpravljanje o tern vpra&anijiu še ni na dnavnem re- du. Nas tisk bo ojstro kritikoval dr- žaivne in verske zadeve novernikov, ka- kor tudi njibovo nesposobnost. On se bo pri torn zmiroiin pasluževal poniže- vasnih izrazov, ki bodo jako blizu raz- žaljenju — umetn.oist, ki je nasi rasi dobro znana.« Zopet iz 5. protokoda: »Pod na- šim uplivom je pametna uporaba za- koiiov 7.manj«ana mi iiajinianjäo mero. Spostovanje zakonov se podruje po li- beralnem tolmačenju, ki smo ga mi uvedli. Sodnije sodijo po nasi volji, celo v najivažnejvsih slučajib, kjer gro za praivna dolocila in politicne razsod- be. Mi smo zasejali v družbo neverni- kov razdor in svadljivost. Mi smo ßpraviii v ustave zapeljiva, neizved- Tjiva narodna prava. Vsa ta t. zv. na- rodna prava obsitojijo samo v teoriji in se ne dajo nikdar v praksi izvesti. Proletarec nima nič več od ustave ka- kor berač od drobtine, ki pade z naze mize. Kaj dobi za to, da vodi naše agente in da pomaga k temu, da se nake ukrien,itve spi'ejm.eio? Republi- kanske pravice so za ubogega delavca. samo grenka poroga, ker on jib, vezan. na vsakdanje delo. ne more izrabiti. Obeaiean se miu vzame ruaida na staler in od/rejen doliodek, kor je odvisen ocl atrajika ali izprtja, ki se ga lotijo all njegovi sodruigi alii pa podjetniki Mj se hooemo pridruži.ti delavcem kot nji- hovi o&voboditelji, ki so prišh\ da jih osvobodijio od njihovih tlacitoljev. Mi jili hocemo na to pregövorHi, da se pridružijo naši vajski socialist ov, anarhistov in komunistov; tern pa po- maganio pod kriniko principa občega svetovnega pobratiirnstva. Da preveč nemiirne d;uiiove odvr- nemo od javnega razpravljanja pol'i- tionih vprjisajni, bomo postavili nove probleme na dnevni red, ki so navi- dezno v zvezi z njimi: socijalne pro- bleme.« (Prot. 13.) (Dalje pride.) scarab. MESTNI KINO. Öetrtek 24., pe- tek 25. (praznik) in sobota 26. marca: »V lazi je resitev.U gest izredno zabav- nib dejanj 0 clovekui, ki je nehote go- voril resiLicu. V glavndh vlogadi Harry Liedtke, Mady Christiana, Imogen Ro- bertson in Georg Alexander. — Ned&- Ija 27.,, pondeljek 28., torek 29. in sre- da 30. marca: »Faust*. Velika drama v 7 dejanjih po nem&ki narodni pri- povedki. Najisijajnojše del'o svetmrne filmske umetnosü. V glavnib vlogah Emil Jannings (Mefisto), Gösta Eck- mann (Faust) in Camilla Horn (Mar- | gareta). Predprodiaja vstopnic v tra- t fiki gospe Koračeve (AleksandTova i iilica). KINO GABERJE. Cetrtek 24. i marca: »Ljudje hot železo*. Horoično- ! avantuiristična drama v 8 dej&njLh. V | glavni vlogi Milton Sills. — Petek 25. j in sobota 26. marca: *Sinovi pra- I gozdov*. Atra.kciija v 6 dejanjib. V | glavnih vlagah Art Accord, čudoviti j konj Omar in pos Uavi. — Ncnlelja 27.. j pondeljek 28. im torek 29. marca: »Ma- ciste v AfrikU. Ortentalska pmstalov- scina v 7 dejanjib. V glavni vlogi Ma- ciste. Najboljša mod najboljšimi je INDIAN PASTA En s«m poskus, stains uporaba ! Bszširjajte „Novo Dobo"! .........n — —"——--------------------------------- ------------ 43. rec!??a glavna sküpsana feljarskega drušfva za Slo- venijo dne 13. marca 1927. i. Vkljub vkr.ijn<> neugodnemu vre- rnt'nu se je 7tro!o v pfostrani dvorani roliko ?.teviMi hmfijariev iz vseh kra- jev ririžec;a okoli^a, cii> je bi!a niitrj>ano polnii. Krnalu po devetih je druStveni yred- sednik g. Roblek pozüravil navzoče ter izrazil svojft veliko veselie nad tako lepo dokumentirano zavednostjo, s ka- tero se hmeijarii oklepajo svoje edine strokovne organizacije. biev. 34. »NQVA DQBA« Stran 3. Posebno je pozdravil oblastnega kmetijskega referenta g. inž. Zidanšeka in živinorejskega inštruktorja g. Zu- panca, ki sta počastila glavno skup- ščino s svojo navzočnostjo. Z ozirom na obSiren dnevni red je g- preds2dnik naproša!, naj se vrše razgovori in razprave v korist in pov- zdigovanje hmeljarstva stvarno, brez nepotrebnega zavlačevanja ter prešel takoj k drugi točki dnevnega reda. I!. Letno poročllo 1926. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je imelo v minulem leto 684 članov, kakor Se nikoli poprej. Ti člani se razvrščajo po občmah naSega okoliša takolrf?: Obč. Sv. Andraž 3 čl. pov. g. župnik Ocvirk; obč. Braslovče 82 Čl. pov. g. nadučitelj Maržič, deloma tudi g. Plaskan Franc in Kralj Martin; obč. Celje okolica 5 Čl.; obč. Frankolovo 3 čl. pov. g. M. Volavc; obč. Gomilsko 57 čl. pov. g. Praznik I.; obč. Gotovlje 42 Cl. (vsi hmeljarji so tudi Člani) pov. g. župan Antloga And.; obč. Griže 6 čl. Pov. g. nadučitelj Razpotnik; obč. Graj- ska vas 6 čl pov. g. župan Lobnikar; obč. St. llj 30 čl. pov. g. župan Krajnc; obč. Sv. Jurij Tabor 76 čl. pov. g. Plav- šak; obč. Šmartno ob Paki 48 čl. pov. g. Drev Ivan; obč. Marenberg—Vuhred 21 čl. pov. g. Predan; obč. Mozirie— Kokarje 12 čl. pov. g. Ježovnik; obč. Sv. Pavel 32 Č1. pov. g. Marine Josip; obč. Sv. Peter 31 čl. pov. g. Terglav Al.; obč. Petrovče 68 čl. pov. g. Vodenik; obč. Polzela 43 Čl. pov. g. TirSek; vas Sv. Rupert 7 ČI- pov. g. Cizej Ivan; obč. Skofia vas—Vojnik 19 ČI. pov. #. Cank; obč. Vel- Pirešica 7 ČI. pov. #. župnik Gorišek; °bt Vuzonica 14 čl. pov. g. nadučitelj Viher; obC. Zalec 60 čl.; v raznih občinah 11 ČI. — torei skupaj 684 eianov. Nabiranje člananne ie za gg. po- verjenike mučno delo, kajti kadar je treba plačevati, takrat se pride na v dote. r ALBANSKA ARMADA. Albaa- ska vlada je s-klenila predloziti parla- menitu zakanski nacrt za ustajiovitev stafne vojvske. Reklamne objave. R REVMATIZEM (zahvalna iz- java). Goep. dr. I. RaMöjevu, Beo- grad, Kosovska 43. Bolehal sem dalgo «a revmatizanom in ni odpornejšega bitja na svetu, ki bi mu želel bolecine, kabnšinie söm jaz pretrpel. Zdravila sem upofrabljal tako, kot ste v Vasih navodilih nazmaicili, in v resnici sem ozdravel in sicer popodnoma dobro. Ne morem se Vam do^orj zahvaliti za Vaš lek Radio Balsatmika. Prosim Vas, da mi posljete še enio stekleničico za slu- caj\ da se mi ta neprijetna bolezen po- ATiie. V zadiiijem času je prišlo k me- ni nestevilno Ijudi, ki sem jim dal Vas ceaji. naislov. Še enkrat se Vam najto- pleje zahivaljaijem za to Vase izredno zdravilo in za ozdlravljenje. Tisocera Va.tn hvala! Vaš vdani paoijent Jakob Hrovatin, gostilnicar. Vefike Lasti^.. 23. III. 1925. — Lek Radio Balsamika izdeluje, prodaja in razposUja po po- vzetju laboratorij Radio Balsamika dr. I. Rahlejeva, Beograd, Kosov- ska 43. tog iMmt trbQpeljski is in dostovlji] pq düiH caestu ,,,___________ in okolici France» Joat, Celje, Aleksandrova ul. 4 Dobro ohranjen (Stutzf'ügeO s e o d d a proti mesečni najemnini 100 Din. Vpraša se KREftOU TRG 7118. Učenko sprejme š i v i I j a. Naslov v upravi iista. pristni harški vrvivci, se prodajo po zelo nizki ceni. A. D O B R A V C. Glavni trg 15. Prazno sobo snažno in solnčno, iščem za takoj. Naslov v upravi Iista. FrostDvoIjna drsžba. V nedeijo, dne 27. marca ob V2 ^- "r* dopoldne se bode vrSlla v Gaberju 134, nasproti gostilne Grab prostovoljna dražba gnoja, vozov ter različnega pohištva. Dober ekonom in en vrtnar poročen, s prakso ter dobrimi in dol- goletnimi spričevali, se iSčeta za okolico Zagreba. Ponudbe s prepisi spričeval ter sliko je poslati na; OskrbniStvo »RAK1TJE«, po^ta Podsused. Oglasujte v ,Novi dobiM Spložna gPBdhena Bospodars^ajpoju^lzna zadPüp^jFBJ^M^ zo.z, g Celjn Pisarna: I>|^t^blja.M.sl^:a, cesta 1O (nasproti Mestnemu kinu) prevzema iin. iasTTJK»šuj© raznoYPstna sta^torjia dLele>. Naše gradbeno podjetje ima oba koncesionirana poslovodja za zidarsko in tesarsko obit. Registracija objavljena v Urad. listu štev. 20. z dne 21. febr. 1927 pod naredbo štev. 162. Strao 4. »NOVA DOB A« Štev. 34. Celjska posojilnica d. d. v Celju Stanje hranilnih viog nad Din 65,000.000-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 4,000.000"—. Sprejema hranilne vlqge. Izuršuje use denarne, kreditne in posojijne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. V lastni palači liarodni dom Podružnici: Maribor, Šoštanj Novo za gospode in dame došlo razno angleško in čeSko blago za obleke, plašče ter kostime v izredno veliki izbiri in v najrnodernejiših barvah v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Gel je, Kraljü Petra C. S Cene nizke I Postrexba solidna Pn iraistfliri» iwk utu v Celiu Cankarjeva ul. šl. li priporoča svoja izvrstna namizna ten odbrana sortimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. *^M I^F* Vzorci na razpolago ! PI»! Zdravnik za pljučne bo- lezni dr. Karol Pečnik sprejema in ozdraylja bolne na pljučih v svojem zavodu (Anstalt) za pljučne bolezni na gori Jänina, občina Sečevo, pošta Rogaška Slatina. V gozd! Na goro! Tri zadnje rnodne novosti! Žametni klobuk, elegantna ovratna ob- robka iz nojevih peres in fina cvetica za natik v poljubni modni barvi od navadne do naifinejše izdelave kupite po najbolj ugodni ceni pri 46 Mary Smolniker, modistinja, 39s Celje, palača Prve hrw. öftedionioe. Č e b u 1 a holandsko zelje, krompir in salate. Prepro- dajalcem in trgovcem zničane cene. V pro- vincopošiljamo po povzetju.Zahtevajtecenik. BLUM) Kr«Hvi Most 2, Zagreb. li 52 Švficarske ure, zlato, srebro, briljasite, optika, očala Največja deSavnäca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečn IR Z ura'rV Juvellr, öptik CELJE, Glavnl lrg 4 ZajtrkoT alnica Josip Gorenjak mesas* in klobasifcar 8 CeSje, Kraljs Petrii cesta se priporoča za obilen obisk. — Izde- luje vsakovrstne mesne izdelke po nizkih cenah ter prodaja na drobno in na debelo. Specijaliteta blaga zajamčena. Marija Brezje želodcna grenčica naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno sedobi v vsaki trgovini, na veliko pa jo izdeluje F. S. LUKAS 10_iov Celju. Javna dražba. Oficirski dom Celjskega garnizona prodaja na prostovoljni javni dražbi razne stare predmete kakor: declmalna tehtnka, razne kuhinjske potrebščine, razne Instrumente, srebrne predmete i. t. d., 24., 25. in 26. marca 1927 vsakokrat ob 14. url pop. na dvorišču kasarne Kralja Petra Vellkoga Oslo- bodloca v Celju. Upravni odbor Gramofont in plošče \z tovarne Edison Bell-^en- I kala Ltd., His Master's I Voice in ..Columbia" se dobijo proti gotovini in po zelo ugod- nih obrdkih v glavnem zastopstvu Gopičap 2 Leshovšeh, Celje Inserirajle v ,NOVI DOBI' 2 Zapomlad in polesje! Velika zaloga finega angleškega blaga. Gene znižane. ^H^W Modna krojačnica Maks ZabukOŠek, Ä Delaj, nabiraj in hrani, varčevati sc ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stawbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo «(Saberju pri Celju Vareuj v mladosti, da stradal \\