Celjana v borbi proti šoisilemu ministrstvu Ze tretja nora icrava na Celjsicem? 7 ST. 26 - LETO 62 - CELJE, 30.3.2007 - CEHA 1.25 EUR - 299.55 SIT OSO 12 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kran' Mercator (gsfiJM? doOp Opeka rniSka 9, Celje sobota, 31. marec, od 9. do 13. ure Spoznajmo slovensko - ptibÖiBODKl ^fnroDNiK Zdaj gre zares v veliko čast mi je, da sem lahko napisala uvodnik o tem, da se je speča Trnuljčica v Rimskih Toplicah vendarle začela prebujati. To zgodbo so tudi krajani Rimskih Toplic predolgo čakali. Še tisti, ki so se že zdavnaj vdah v usodo, da Rimske TopUce nikoU več ne bodo turističen kraj. so zdaj dobili upanje in na prizadevanje družbe Rimskih term po oživitvi zdravilišča začeli gledati z zvrhano mero zadovolj s- B O JAN A tva. Sofijin dvor je že skoraj obnov- AVGUŠTINČIČ Ijen, Zdraviliški dom je tik pred začetkom obnove, začela so se tudi že mšitvena dela v nekdai enem najlepših zdravihšč v Evropi. Tako daleč poskus oživitve term še nikoU ni bil. Toda po drugi strani je preveč poskusov oživitve zdravilišča v zadnjih petnajstih letih že spodletelo, da bi si kdo upal s stoodstouio gotovostjo trditi ali verjeti, da projekta oživitve zdravilišča ne more zdaj nič več ogroziti. Ovire se tu m tam še vedno pojavljajo. A jih znajo pravi ljudje s trdno voljo, pokončno držo in tehtnimi argumenti sproti m pravočasno odpravljati. Res je, da se je zaradi tega rok odprtja prenovljenih term za nekaj mesecev oddaljil, a nič ne de. »Ce smo čakaU pemajst let, bomo še dve,« so te dni optimistični Rimskoto-pličani. Ki kljub vsemu, vsaj tako se mi zdi, še niso povsem pripravljeni na množice turistov, ki bodo poleg termalne vode, masaž in lepotičenja hoteli še kaj več, Tisto, kar jim ne bo moglo nuditi zdravilišče, ampak kraj in tamkajšnji prebivalci. Recimo dobro domačo hrano, turistične kmetije, gostilne, dobro založene poEce v trgovini, ponudbo domačih izdelkov. kulturnih dogodkov ... Tudi malo bolje urejena cesta bi bUa več kot dobrodošla. A enkrat bo tudi to prišlo na vrsto. Pri čemer je trenutno najpomembnejše, da so se dela v zdravniškem kompleksu končno začela. In prepričana sem, da boste lahko čez dve leti na tem mestu brali uvodnik o tem, da so obnovljene terme že sprejele prve goste in kraju povrnile sloves, kot ga je imel nekoč. Lepotica in minister Minister dr. Müan Zver je bil sicer povabljen na premiero muzikala Lepotica in zver v izvedbi dijakov 1. gimnazije Celje, a se je opravičil, da ga zaradi nujnih obveznosti ne bo. Škoda, mi pa smo se že veselili, da bo prišel v spremstvu 5voje hčere - mišice. Potem bi bila lepotic dvojni izvedbi. Rdeča luč za asfaltno bazo i'kar v Pia-. V prejšnji številki smo v prispevku o asfaltni bai ninski vasi poročali o pritožbi investitorja na odvzeto uporabno dovoljenje, kar je bilo narejeno v skladu s sodbo vrhovnega sodišča. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam zatrdili, da bodo pritožbo obravnavali še v marcu. Roka so se držali, tako da smo bili v sredo obveščeni, daje minister Podobnik pritožbo investitorja zavrnil. A ker šentjurska upravna enota o tem še ni bila obveščena, kaj več o nadaljnjih ukrepih ni bilo mogoCe izvedeti. PM n Betonaki zidaka)-.0,68e.: . estonski zictek 25-0,74 € . ..... Betonski zidak 30 - 0.79 € , dotfateR popust do 5%, Že tretja nora krava na Celjskem? Za krava iz okolice Štor sumijo, da Ima bolezen BSE, ki je nevarna tudi za človeka v sredo je odjeknila vest, da so pri sedem let stari kravi, zaklani v ponedeljek v Celjskih mesninah, posumili, da gre ža BSE, bolj popularno imenovano bolezen norih krav. O bolezni, ki je nevarna za človeka, smo več podrobnosti izvedeK leta 2001, ko je Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) na podlagi hitrega testa sumil, da ima govedo na kmetiji v Novi Štifti pri Gornjem Gradu BSE. Nekaj dni kasneje je referenčni laboratorij v Bernu v Švici potrdil prvi primer goveda z BSE-jemvSloveniji. Na Celjskem so okuženo kravo odkrili še dve leti kasneje v okolici Mozirja, medtem ko so preostalih pet potrjenih primerov našli v drugih slovenskih krajih. Bolezen je, poenostavljeno povedano, nevarna za človeka, ker lahko povzroča eno od oblik Creutz-feldt-Jakobove bolezni. Kot je v navadi v teh primerih, je veterinarska uprava po dveh pozitivnih testih vklavnici Celjskih mesnin izvedla predpisane ukrepe za zaščito zdravja ljudi (uničenje vseh delov sumljive živali in uničenje enega trupa pred in dveh trupov po zakolu sumljive živali). Na kmetiji, s katere prihaja sumljiva žival, je bila opravljena epizootiološka poizvedba, hkrati so prepovedali tudi promet z govedi. Na kmeti- ji, po neuradnih podatkih gre za manjšo kmetijo v okolici Štor, je trenutno še pet govedi, pri čemer je imela sumljiva krava pet potomcev. V primeru potrditve BSE-ja bo treba pokončati in neškodljivo uničiti tudi potomce, rojene v zadnjih dveh letih. Trenutno sta živa še dva potomca, eden na kmetiji izvora sumljive krave in drugi na drugi kmetiji na Celjskem. Tudi na tej kmetiji je začasno prepovedan promet z govedom. V torek dokončno BSE povzroča infektivni protein, torej beljakovina. "V zgodovini živinoreje je büo obdobje, ko so se vsi klav-niški odpadki in živali predelali v mesno-kostiio moko, s katero so krmili govedo. Zaradi ne dovolj termično obdelane moke je bil možen prenos te beljakovine. Zdaj je ta modemi kanibalizem absolutno prepovedan v vseh obhkah, krmno mesno moko pa sežigajo kot energent," je pojasnil direktor celjskega veterinarskega centra Viktor Štokojnik in poudaril, da v primeru suma oziroma izbruha bolezni ne gre za nes-poštovanje predpisov. "Govedo živi več let. Krava, za katero sumijo, da ima bolezen, je še bila v stiku s sporno moko. Dokler ne bodo pomrie vse živali, rojene v tem ob- '^ Bden od britas^dh zn^tvenltasv. Alan Cotchesler-z univerze ^Bt, je prepričan, da |e bolezen norih krav med leti 19^ i& I970 :pit§la iz In^je, od koder so izvažali hranila za £i^la.Knvdo.zaubruh BSE-ja pnpisu-običajen}» po katerih trupla umrlih spu^^jopo Fd$ah.PrebivaMindijskihva8i več^ feat zbirajo itt prodajajo razpadajoča t^Ia. Znanstvenikova talija govoiji da se je sporadična Creutz-fe^^J^bova bolezen (CJB) - sicer tako imenovana človeška različica: norih fa-av - prvotno razvila prt Iju-dehln se preko okužen^ človeškega tkiva> Id saga-vsebovala hranfla, prenesla na živino. Kasneje se je bolezea norih krav s{«ft prenesla na ljudi, ki so uživali gMv^e meso. Leta 1993 je izbruhnila fe)t nova obUka raaiičica v CJD - smrtonosno in neozdravljivo bole-zeti, ki napada možgansko tkivo. dobju, se bo bolezen še pojavljala." Hiter pregled pojavljanja bolezni pokaže, da so v zadnjih letih približno vsako leto odkrih po en pojav BSE-ja. "Pregledajo se vse živali, starejše od trideset mesecev, ki jih pripeljejo na zakol v klavnice in so namenjene za prehranjevanje ljudi. Odkri-vanjeboleznijezame dokaz, da sistem deluje - torej da najdejo živali, ki prenašajo beljakovino. V Sloveniji imamo trojno varovanje in tudi če bi en člen odpovedal, >pri-me< drugi, tako da so potrošniki po mojem mnenju dobro zavarovani. Sistem deluje, testi so zanesljivi, tako da je strah odveč. Mi, ki se ne to malo bolj spoznamo in imamo radi govedino, jo bomo še naprej uživali," je dodal Štokojnik in ob tem opo- zoril, da to velja za živali, zaklane v klavnicah. Za tisti del slovenske folklore, ko zaradi finančnega vidika kmetje raje doma na črno zakoljejo kakšno staro kravo in potem prodajajo meso, pa ne moreš biti nikoli povsem prepričan ... V teh dneh NVl za sumljivo "lisko"izvaja zadnji potrditveni test, pri Čemer naj bi bili dokončni rezultati glede bolezni znani v torek. Kot rečeno, sumljiva žival prihaja z manjše kmetije iz okolice Štor. Rejca namenoma nismo predstavili, ker gre zgolj za sum. "Rejce, sploh manjše, takšen sum ali izbruh bolezni zelo pretrese. Nenehno se sprašujejo, zakaj. Vzroki za izbruh so ra?:lični, v bistvu pa ne moreš veUko storiti," je opozoril Štokojnik. URŠKA SELIŠNIK BIG BROTHER Vstopi v hišo največjega resniCnostega šova - BIG BROTHER in kupi enkratni neomejen dostop do popolnega vpogleda 24 ur na dan v živo za samo 1 □ EUR! 03 42 88112 03 42 88 119 www.novitediiik.com Pet vlog za direktorja Na razpis za direktorja Splošne bolnišnice Celje je prišlo pet vlog. Ali vse ustrezajo razpisnim pogojem, se še ne ve, saj se komisija za izvedbo razpisnega postopka še ni sestala. Časa nima veliko. Seja sveta zavoda, na kateri bodo izbirali novega direktorja, je namreč napovedana za 5. april. Takrat bo torej znano, kdo bo zamenjal sedanjo direktorico Štefko Presker, ki se ji izteka štiriletni mandat. Že pred nastopom celega mandata je vodila bolnišnico pol leta po razrešitvi Sama Fakina, Sama ocenjuje, da je bilo to izredno težko obdobje predvsem zaradi skrhanih medsebojnih odnosov, hkrati pa tudi uspešno. »Bolnišnica sedaj posluje dobro in dosega visoke strokovne cilje. Zato bom z lahkoto prepustüa vodenje tega največjega kolektiva v regiji svojemu nasledniku, za katerega upam, da bo prinesel sveže ideje in nov zagon.« MBP Najvišja kakovost po najnižjih cenah! KiffiSOMAŠI POSLANCI? Nevarno skovikanje Marčevsko zasedanje državnega zbora (DZ) poteka v senci treh velikih zgodb, ki so se zasejale že pred dasom, svojevrstno prepletene med seboj pa so se razcvetele v zadnjih dneh. Poslansko okrepljeni Socialni demokrati (SD) v anketah javnega mnenja drvijo v višave in sprožajo napade tesnobe v vrstah koalicije, ki njihov uspeh skega kluba LDS-a. Opozicijska zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave o nakupu oklepnikov 8x8, ki naj bi se lotila tudi morebitnih povezav z udeleženci orožarskih poslov v letih 1991-1993, je dobila koalicijski protiudarec. Poslanci SDS-a, NSi-ja, SLS-ainDe-SUS-a so namreč zahtevali preiskavo politične odgovornosti pri nekaterih nakupih opreme Slovenske vojske ter vladnega letala v obdobju 1994-2007. Minister Kari Erjavec pa je že namignil, da bodo pod drobnogledom nakupi Pilatus ov. Vodstvo DZ-ja skuša uskladiti predlagatelje in namesto dveh ustanoviti eno samo komisijo, ki bi najprej preiskala zgodbo o oklepnikih patria in nato posle ministrstva za obrambo od leta 1994 do leta 2007. Medtem poslanci v komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb skušajo ugotoviti, kaj so na sedežu Slovenske vamost-no-obveščevalne agencije (Sova) počeli člani posebne delovne skupine vlade za ocenjevanje dela Sove. Eno ključnih vprašanj je, ali so vladni nadzorniki videli, ali celo brskali po seznamu tajnih sodelavcev agencije, kar bi pomenilo, da bi se njena obveščevalna mreža sesula in bi jo morali vzpostaviti povsem na novo. V vladi seveda trdijo, da vpo^edov v omenjeni seznam ni bilo, njen predsednik Janez Janša pa je nainignil, da najbolj glasne kritike skrbi predvsem nadzor nad uporabo tajnega sklada Sove. Za neznane namene naj bi namreč izginil dober milijon evrov Zanimivo pa je, da so poslanci pred dvema mesecema obravnavali vladno poro-älo o delu agencije, v njem pa ni bilo govora o kakršnih koli nezakonitostih ali nepravilnostih. V opozicijskih vrstah celo namigujejo, da je vlada posebno skupino ustanovila kot kritje, da bo lahko objavljala neprijetnosti o svojih političnih nasprotnikih iz tajiih obveščevalnih arhivov, Analitiki politične^ dogajanja zato vidijo obujanje orožarskih poslov kot protinapad opozicije. Prve obstranske žrtve burnega vietja so prebegli poslanci iz LDS-a, ki so po sklepu koalicije in ob privoščljivem molku svoje nekdanje stranke ostali brez vseh funkcij. Matej Lahovnik kar po mnenju vodje skupine nepovezanih poslancev Velenjčana Mateja Lahovni-ka pomeni, da bo za nekaj časa močno porušeno razmerje med koalicijo in opozicijo (Lahovnik je denimo izgubil mesto podpredsednika odbora za finance). Brez predsednika Davorina Terčo-na (iz LDS-a v skupini samostojnih poslancev in društvu Zares) je ostala tudi komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Med razrešenimi bo tudi poslanec LDS-a ViU Tro-fenik, ki je v sredo izstopil iz njihovega poslanskega kluba, in bo deloval v Lahovni-kovi skupini samostojnih. Vse več je namigov, da bo s tone-če barke LDS-a odšla vsaj še trojica poslancev, med njimi tudi celjski Slavko Gaber, ki je stranko že zapustil. Eden od razlogov za Tro-fenikov izstop je podpora LDS-a ustanovitvi 14 pokrajin, kar je po njegovih besedah »slabo tako za državo, kot Ormož« (TYofenik je bil do lani ormoški župan). Tako se je povečala opozicija politično uresničljivemu številu pokrajin, ki jih kljub strokovnim pomislekom predlaga minister Ivan Žagar. Nasprotujejo mu tudi neodvisni in SNS, kar pomeni, da se počasi približujejo meji tretjine (ustanovitev pokrajin mora podpreti dvp tretjini oziroma 60 poslancev). V SNS-u so celo prepričani, da bi morali število pokrajin zapisati kar v ustavo, saj se drugače lahko ponovi zgodba občin, ki so se s 60 razcvetele na 210 lokalnih samouprav. »Samostojni« celo menijo, da je duh že ušel iz steklenice, saj že prihajajo številne pobude iz mnogih okolij, kjer bi tudi želeli imeti svojo pokrajino. S predlagano štirinajstico se strinjajo v SD-ju, kjer pristajajo na argument, da ima ta v parlamentu zagotovljeno zadostno podporo. Čeprav si v poslanski skupini »še ne upajo napovedati, če bo to na koncu tudi dejansko sprejeto«. Podpora je seveda razumljivo, saj je prvi mož stranke za lokalno samoupravo Bojan Kontič hkrati »idejni oče« pokrajine Saša, ki lahko nastane samo ob tako številni pokrajinski zasedbi. SEBASTUAN KOPUŠAR Tam» Iqer p<^e družina in I je veselje doma Bodo v Andražu nad Polzelo zaradi krajevnih odborov ostali zadaj? - Za promocijo poskrbi duhovnik Janez Furman i Andraž nad Polzelo, imenovan po apostolu sv. Andreju, zavetniku kraja, je predvsem hribovit in raz-potegnjen kraj severno od Polzele. Šteje nekaj manj kot tisoč prebivalcev in obsega več kot polovico občine. Na daleč je razpoznaven po Gori Oljki na eni in Sevčniku na drugi strani. Andražanom godi, da živijo v tako velikem kraju, vendar so s tem povezane tudi nekatere težave, kot na primer slabe ceste in uvedba krajevnih odborov. Prepričani so, da bi se drugi lahko marsikaj naučili prav od njih. Ob omembi Andraža nad Polzelo bi tudi vi najbrž pomislili na tradicionalno prireditev Družina poje in na tamkajšnjega duhovnika, Janeza Furmana, ki s svojim pojavljanjem v medijih in druženju z znanimi Slovenci nič kaj ne spominja na lik duhovnika. »Oh, pa sem. Od glave do pete,« pove močno na glas. Toda Andražani povedo, da je Andraž še dosti več. Razdeljen je kar na tri krajevne odbore. Središče teh je krajevni odbor Bre-zovec, Hotunje, Lovče inTo-polovec, njegov predsednik pa Mirko Meh. »Na tem območju so združena vsa društva,« utemelji Meh. Krajevni odbor je še Dobrič, ki je obenem tudi katastrska občina s svojo hišno številko, in krajevni odbor Jajče, Pod-sevčnik in Sevčnik, katerega vodi Dušan Zabukovnik. Prej lahico odločali več Med odbori ni rivalstva, kot pravi Zabukovnik. »Ko je treba, vsi stopimo skupaj.« Je pa z nastankom odborov med zaselki in krajani že čutiti »rahlo« nepovezanost. »Prej smo lahko odločali sami, sedaj pa odločitve sprejema občina,« pove Zabukovnik. »Tretjina naših svetnikov pa je v občinskem svetu vehkokrat žal preglase- NOVITEDNK v vašem kraju VakdjiNOVI-reDNIK VVAŠEM KRAJU bomo obiskali VinüÄNIK. Našega novinaija boste našU v torek, 3. aprila, obS.niinackanačijiPe-r traŠoštatiča,I^mu boste lahko zaujM^ zanimivo zgodbo ^ predstavili problem. Čeždite, da pridemo tUdI v vaš kraj, nam pišite ali nas pokU-čitet vana.« Meh tudi pove, da imajo precej dotrajanih cest, nujno potrebnih obnove in približno pet kilometrov jih še čaka na asfaltiranje. V Andražu imajo tudi mostove in veliko teh so Andražani v zadnjih letih že popravili, »Nameravamo tudi odkupiti zemljišče okoli pokopališča in s tem ureiti prostor za parkiranje ter urediti ulično razsvetljavo,« o načrtih spregovori Meh in upa, da bo to kmalu mogoče. Vili Čremožnik, predsednik Dobriča, s ponosom pove, da je to kraj z Goro Oljko na vrhu, simbolom Polzele. Tam je ne le lepa cerkev z dvema zvonoma, tem- Kar 10 let so delali na tem, da hi dobili svojo šolo. Sedaj jo imajo in nanjo so ponosni. več i a toč- ka, planinski dom in romarska pot. Lepote pa so žal premalo, da bi privabile mlade v Dobrič in odraz tega je tudi veUko osamljenih kmetij. Čremožnik pri tem opozarja na težave pridobivanja gradbenih dovoljenj zlasti za kmetijska zemljišča. »Mladim, predvsem doma iz Dobriča, je ireba umugučili, da ostanejo doma in tukaj gradijo. Le tako bo zemlja ostala obdelana in poseljena.« Se pa tudi v Dobriču že poz- na uvedba krajevnih odborov. »Če ne bomo sami po-prijeli za delo, ne bo nič in bomo zaostali za drugimi, saj občina vsega ne bo mogla prispevati za razvoj kraja,« še pravi Čremožnik. »Gremo v ŽuperI kopat!« Agrarne skupnosti so dandanes posebnost. Denacionalizacija je krajanom Dobriča omogočila, da ti postanejo lastniki agrarne posesti Soseska - Dobrič, več kot hektar velikega zemljišča. »Tam imamo svoj vinograd s približno 400 trsi, ki ga pridno obdelujemo in svojo klet, po domače imenovano Župerl,« pove predsednik agrarne skupnosti Henrik Pižorn. V Župerlu se dobivajo celo leto ob različnih priložnostih. »Tam smo na martinovanju, čakamo novo leto, praznujemo dan žena, zberemo se na Anino nedeljo, praznujemo prvi maj, razne obletnice....« Župerl, grajen leta 1905, so Do-bričanisprostovoljnimi prispevki tako z delom kot lesom sami obnovih. »Stara pravila smo prenesli v današnji čas, zato vsaki hiši pri- n> (od leve); Milko Meh, Janez Furman, Anton Mešič, Henrik Pižom, Vili Čremožnik, Vili Pižom, Dušan Zabukovnik in Simon Ograjenšek. pada delež lastništva posesti, član pa je lahko vsak s stalnim prebivališčem v Dobriču,« razlaga Čremožnik. Soseska -Dobrič šteje uradno 38 članov, »tistih, ki radi pridejo delat.« Pridelajo tudi svoje vino, ki ga ponudijo za prvi maj in na dobriš-ko nedeljo, ko pripravijo tudi jedi- Sredstva za obstoj posesti ne dobivajo in se financirajo sami. »Kot je bilo to nekoč, ko niso iskali pomoči in so se preživljali s tem, kar so pridelali.« Bo družina še pela? Bogata je tudi dejavnost, gasilskega, upokojenskega, kulturnega in športnega dništva ter društva prijateljev mladine. »Smo nekoliko odmaknjeni od centra in zato bolj povezani v društvih.« pojasni Zabukovnik, tudi predsednik gasilskega društva, ki stavi na mlade gasilke. ki dosegajo zavidljive rezultate. Kulturniki se ra-ai ponvaiijo s prireditvijo Družina poje, ki vsako zadnjo nedeljo v avgustu privabi več kot tisoč ljudi iz cele Slovenije. »Zagotovo vemo. Središče Andraža, stičišče druženja in dobre volje. Brez Furmana da prireditev drugo leto še bo, medtem ko za v prihodnje nismo več prepričani,« pravi predsednik Vili Pižom. Zanimanja družin za sodelovanje je žal vedno manj, čeprav je petje v Andražu razširjeno, kar pričata njihov pevski zbor in oktet, ki pridno »koncertirata«. Gledališka sekcija se vsako leto predstavi s svojo igro, aktivni so tudi Ljudski godci iz Andraža v sestavi sedmih harmonikarjev. Okoli 120 mladim Andražanom pa so namenili svoje prostore in »z njimi zaenkrat nimamo nobenih težav.« Upokojenske vrste predstavljajo mladi upokojenci, ki so predvsem športno aktivni. »Radi smo tam, kjer nas rabijo,« pravi Anton Mešič, ki pokaže na vrsto medalj in pokalov, osvojenih v streljanju z zračno puško in v vlečenju vrvi. Na njihove dosežke so ponosni tudi v športnem društvu. »Ponosni smo bili na ženske rokometašice, ki so tekmovale v prvi slovenski hgi, sedaj pa na nogometaše,« pravi Simon Ograjenšek, ki pokaže na športni objekt v središču Andraža. ne gre Duhovnik Janez Fur- 5' man je v Andražu že dve ; leti in pol. »Bog bo ocenil, kaj dobrega smo v tem ča-su atorih v Andražu.« Pra- ' vi, da Andražani pridno ho-dijo v cerkev sv. Andreja, • ki je imela do leta 1858 ta- ^ borsko obzidje. »Skušam < čim več duhovnega širiti . med farane in ne biti dol- ^ gočasen in stereotipen.« Se " je pa tisti dan Furman pos- ^ pešeno pripravljal na tor-kovo oddajo Piramida na televiziji in farani so mu •• obljubili podporo. »Cerkev : je dosti demokratična, da -. pojavljanje v medijih ni • več težava,« pojasni. Bodo pa duhovniki morali večkrat •• nastopati v javnosti, da bo- ' do pridobili na besedi, še meni. »Škof me zaradi po- ' javljanja ni nikoli klical na razgovor, bi me pa zagoto- ~ vo, če ne bi širil cerkvenega nauka ali bi zaposlil 25- > letno kuharico. To ni za v ^ hišo, ker ti nihče ne bo ver- ! jel, da živiš v celibatu.« MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Mivka je igrača Strokovna komisija je zgornjo mejo vsebnosti svinca v mivki postavila pri 90 mg/kg - Kremenčev pesek ne ogroža otrok? Strokovna skupina za pripravo smernic za oceno primernosti mivke za uporabo v otroških pe-skovnikih je v torek na Inštitutu za varovanje zdravja RS sprejela stališče, da je potrebno mivko v peskovniku obravnavati kot igračo. Dokler torej ne bodo pripravljeni in sprejeti normativi, predlagajo, da se tudi pri mivki upoštevajo standardi, ki opredeljujejo dopustne koncentracije toksičnih kovin v igračah, Zgornja dopustna meja svinca v mivki, ki je namenjena igranju otrok, je tako 90 mg/ kg suhe teže mivke, medtem ko pri kadmiju sme presegati 10 mg/kg suhe leže mivke. Pri teh normativih so upoštevah biološko razpoložljivost strupenih kovin in siceršnji vnos preko drugih elementov okolja. Strokovna komisija je odgovorila še na eno vprašanje, ki se je zadnje čase pojavljalo v javnosti. »Glede vsebnosti kremenčevega peska v mivki ugotavljamo, da delci, ki so večji od 10 mikrometrov, ne predstavljajo tveganja za bolezni pljuč. Marija Primožič: »V vssh vzorcih mivke, ne glede na izvor, je bilo svinca več kot 100 mg/kg mivke.« ker ne vstopajo v spodnji del dihal,« so zapisali in oblju-bih, da bodo podrobnejše stališče glede kremenčevega peska posredovali v začetku prihodnjega tedna. Do takrat bodo k sodelovanju pritegnili tudi strokovnjake s področja medicine dela in pljučnih bolezni. Komisija še svetuje, da povsod tam, kjer sestava mivke ni'znana, mivko odstranijo in zamenjajo s primerno ah dajo narediti ana-hzo in potem ukrepajo. No, vvrtcih vseeno niso povsem NOVO: SALON CELJE !ML9 N öWÄ iiisticiieieiirbicii «ä ■ 1; : biupucuteufoii prepričani, katera mivka je primerna. To zgovorno priča konjiški primer. Kot smo že pisali, je Vrtec Slovenske Konjice dal na analizo vzorce mivke iz vseh svojih peskovnikov, ne le iz tistega, kjer je bila mivka iz Mežiške doline. V vsakem so imeh mivko iz drugega vira (vse naj bi bile neoporečne), vendar je analiza pokazala, da je svinca v vseh vzorcih več kot 100 mg/kg suhe teže mivke. Torej je vsa ta različna mivka tudi v luči najnovejših priporočil neprimerna. »O rezultatih smo obvestili starše. Mežiško mivko pri enoti Tattenbach smo takoj odstranih, zdaj bomo spraznili še ostale pe-skovnike. Če ne bomo dobili jasnih priporočil, katero mivko lahko uporabimo, bomo, kot smo že napovedali, dali v vse peskovnike pesek iz Konjiške gore,« pravi ravnateljica Marija Primožič. Konjiški primer je tako opozorilo vsem vrtcem, da tudi če vedo, od kod je mivka, to še ne pomeni, da je varna in v skladu s smernicami strokovne skupine. Očitno bo potrebno težišče odgovornosti za zdravstveno neoporečnost mivke, tako kot velja za druge igrače, prenesti na proizvajalce. Ti pa so, kar je med drugim opozoril tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver, že po zakonu o splošni varnosti proizvodov dolžni opozoriti uporabnike na izdelku ali produktu, ki ga prodajajo, na morebiuie nevarnosti - podobno kot pri zdravilih. MILENA B. POKLIČ resujmo težave skupaj VSAK ČETRTEK OB 18.00 NA RADIU CELJE PRED POROTO Z VODITELJICO TANJO SEME Krajani Medlega in Babnega so svojo krajevno skupnost temeljito počistili. Očistimo olfolje Tradicionalno celjsko spomladansko očiščevalno akcijo bodo na vsem območju občine izpeljali danes in jutri. Petek je namenjen čiščenju okolice šol in mestnega parka, v akcijo pa se bodo vključili celjski šolarji in dijaki. Jutri, v soboto, naj bi okolico svojih prebivališč očistih občani, tudi zato bo- do na že znanih lokacijah pripravljeni kontejnerji za odvoz zbranih odpadkov. Organizirani akciji bosta dve. Dopoldne bodo občani počistili Savinjsko nabrežje, člani ribiške družine in drugi pa okolico Šmartinskega jezera, V nekaterih krajevnih skupnostih so na svojo pobudo akcijo že izvedli. Tako je bilo tudi v Medlogu, kjer je sedem skupin krajanov temeljito očistilo bankine cestišč, nabrežja potokov, gozdove in območje ob železnici. V akciji je sodelovalo okoli petdeset krajanov in članov PGD Babno in več kot trideset članov Kajak kanu kluba Celje. S 140 vrečami odpadkov so napolnili celoten velik kontejner. BS Kar trinajst voznikov Izletnika je prejelo priznanja Zlati volan za več kot 1 (Metno varno vožnjo brez nesreč ali škodnib zahtevkov. Varnost na prvem mestu Izletnik podelil 400 priznanj za varno vožnjo v zadnjih dveh letih Tisti vozniki avtobusov Izletnika Celje, ki so z varno vožnjo prispevali k varnosti v prometu, so v torek v hotelu Štorman v Celju dobili zaslužena priznanja. Dobilo jih je kar 183 voznikov za vamo vožnjo v letu 2005 in 184 voznikov za varno vožnjo v letu 2006. Srebrni volan za vamo vožnjo brez vsakršnih nesreč ali povzročene škode je prejelo 20 voznikov, zlati volan za 10- letno varno vožnjo brez škode pa je prejelo 13 avtobusnih voznikov Izletnika. Kot so poudarjali gostje na prireditvi, predstavniki Zavarovalnice Tri^v, ki podpira akcijo in pohcijske postaje Celje ter Viatorja&Vektorja, ki je nedavno tega prevzel Izletnik, je varna vožnja izredno pomembna. Da vozniki Izletnika vozijo vzorno, pa priča 400 podeljenih priznanj. Izletnik sicer vozi na 238 primestnih in medkrajevnih ŠL 26 • 30. n progah ter opravi 11 odstotkov vseh tovrstnih prevozov v Sloveniji. Opravlja tudi šolske prevoze v kar 30 občinah, lani pa so izvedli tudi 11 tisoč turističnih prevozov. Izletnik ima 220 avtobusov in še pet voznikov več, letno pa ti prevozijo skoraj 10 milijonov kilometrov in prepeljejo osem in pol milijona potnikov, med njimi dnevno kar 15 tisoč učencev in dijakov. BRST Nič 6 igp^mmsTvo O cetis so zadivoljni hrajani Rimsldli Toplic pripravili Rušenje je zbralo krajane v Rimskih Toplicah, kjer so desetletje in pol opazovali propadanje nekdanjega zdravilišča, so krajani od včeraj še holj optimistični. Podjetje Rimske terme, ki trenutno obnavlja zgradbo Sofijin dvor, je včeraj poskrbelo še za začetek rušenja dotrajanih ali arhitekturno neprimernih objektov. Rušenje, ki ga opravlja podjetje AGM Nemec iz Laškega, bo trajalo po pogodbi 45 dni. Tik pred začetkom rušenja prvega od objektov, dotrajane zdraviliške kapele, so zadovoljni krajani pripravili slovesnost s kulturnim programom. Nastopili so domači pevski zbori Wmljanke, Antona Aškerca ter otrok iz vrtca. Zbranim krajanom je direktor Rimskih term Maks Brečko podrobneje predstavil 30 milijonov evrov vredno naložbo ter poudaril, da vstopajo v drugo fazo revitalizacije. Rušenju kapele bodo med drugim sledile še odstranitve veznega hodnika, dvorane, pralnice in vmesnega objekta. Na konec žalostnega 15-let-nega obdobja je spomnil tudi župan Laškega Franc Zdol-šek, pri čemer je opozoril, da naj bi bilo odprtje novega zdravilišča čez leto in pol. Zbranim je govoril tudi predsednik krajevnega odbora za oživitev Rimskih term Drago Zupan, ki se je zahvalil vladi in direktoriu Brečku, ki pred težavami ni klonil. »Edini je, ki mu je uspelo uresničiti obljube, ki smo jih poslušali petnajst let,« je zaključil Zupan. BRANE JERANKO Rusi-nju :>u ji- zdculo. Kut pr.u so odstranili nekdanjo zdraviliško kapelo. Nov direktor v Pivovarni Laško . Jure Struc, vodja projektov v SPEM Komunikacijski skupini, bo od 1. aprila opravljal naloge direktorja marketinga Pivovarne Laško. Jure Strne je leta 2000 diplomiral na Ekonomsko poslovni fakulteti v Maribora, na smeri marketing. SPEM-u se je pridružil že leta 1999. V osmih letih je sodeloval na mnogih projektih s področja komuniciranja in odnosov z javnostmi. V zadnjih letih se je največ ukvarjal s področjem odnosov s finančnimi javnostmi in kriznim komuniciranjem. SPEM in Pivovarna Laško sodelujeta že vrsto let. Pričakujejo, da se bo s zaposlitvijo Struca v Laškem sodelovanje še okrepilo. Davkarija poslala vse davčne napovedi Davčna uprava je sredi tedna poslala še zadnje pre-Hi7nniniAna davčne napo- vedi. Naloga zavezancev zdaj je, da podatke v pre- gledajo in po potrebi popravijo. Oddati jih je treba najpozneje do 30. aprila. Davčna uprava je v manj kot dveh tednih poslal blizu 1,1 milijona davčnih napovedih. Pri tem v davčni upravi opozarjajo, da je treba podatke v predizpolnjenih napovedih natančno pregledati. Če se zavezanci z navedenimi podatki ne bodo strinja- li, naj jih prečrtajo in spodaj navedejo po njihovem mnenju pravilen podatek. Pri izpolnjevanju napovedi naj ne pozabijo vpisali olajšave, napoved podpisati in jo najpozneje do 30. aprila poslati na pristojni davčni urad ali izpostavo. Tisti zavezanci za dohodnino, ki predizpohijene dohodninske napovedi niso dobili, ker njihovi izplačevalci dohodkov davčni upravi niso dostavili njihovih podatkov oziroma jih davčna uprava še ni prejela, morajo vseeno vložiti napoved. Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, lahko pa si ^ natisnejo tudi s spletne strani davčne uprave. Če bodo zavezanci pri iz-pohijevanju napovedi naleteli na težave, lahko vprašanje zastavijo virtualni davčni asistentki Vidi, pokličejo v klicni center za dohodnino (telefonska številka je 01/ 40-00-120) ali se obrnejo na pristojni davčni urad oziroma izpostavo. Predvsem pa ne smejo pozabiti, da je treba napoved za dohodnino tokrat izpolniti še v tolarjih. JI LidI tudi v Celju Nemška trgovska veriga LidI je včeraj po vsej Sloveniji odprla prvih 15 prodajaln. Poleg domaČih in tujih je to že šesti diskontni trgovec pri nas. Na celjskem območju ima LidI prodajalni v Celju in Šentjurju. Foto: GK Izletnik pomemben del Viatorja Slovensko podjetje Via-tor&Vektor je pred mesecem prevzelo celjsko podjetje Izletnik in ob prevzemu napovedalo, da računa predvsem na sinergijske učinke obeh podjeüj. Viator&Vektor je eno največjih slovenskih prevozniških podjeui, ki se ukvarja tako s potmškun kot s cestnim tovornim prometom. Zdaj una že okoh 3 tisoč zaposlenih, pn čemer je tretjina voznikov. Predsednik uprave Zdenko Pavček pojasnjuje, da je bil prevzem Izletnika Celje le ena od podobnih potez, kot Jih še načrtujejo. »Povezovanje sorodnih podjetij bomo nadaljevali tako v slovenskem prostora kot v tujini, Naša dejavnost se pri prevozih z avtobusi deli na dva dela - Unijske prevoze in turistične prevoze. Izletnik ima s svojimi izkušnjami in znanjem potenco in kot tak ima in bo imel pomembno vlogo v sistemu Viator&Vektor,« je povedal Pavček in dodal, da o konkretnih načrtih za zdaj še ne bo govoril. BS GASTROPE PREDFORME ^ Zaradi širitve proizvodnje razpisujemo prosta delovna mesta: 1. TEHNOLOG v. - VI, stopnja elektro ali strojne smeri 2. NASTAVLJALEC STROJEV )V.-V. stopnja elektro ali strojne smeri Pogodbo bomo sitieniii za nedoločen čas s 3-mesečnim po-sltusnim rokom. Zažeiene so izitušnje s področja brizganja piastike. Prednost imajo l^ndidati iz Celja oz. okolice. Prijave sprejemamo na naslov: Gastro PET, ct.o.o., Kotna ulica 5, 3000 Celje. I etOl I panner % mßcljsim olaisein ÜA Med šolniki šicandai brez primere? Predavatelji višjih strokovnih šol naj bi že dve leti in pol nezakonito prejemali nižje plače, medtem ko učitelji v srednjih šolah že od leta 1993 Oktobra 2004, po vključitvi višjih strokovnih šol v sistem ŠKIS (računalniški program, po kater^-m izračunavajo plače), se je predavateljem, ki so pouče-vaU hkraü v srednjih in višjih šolah v okviru povečanega obsega dela plača bistveno znižala. Le dva od teh sta ugotovila, da za to ni bilo zakonske osnove in da se izračun za povečan obseg dela uporablja nezakonito. Magistra Anton Vori-na in Jadranka Prodnik, predavatelja Poslovno-ko-mercialne šole Celje, se bosta borila do konca, tudi za tisoče svojih kolegov po Sloveniji. O primeru Vorine bo čez nekaj mesecev ponovno odločalo sodišče v Celju. Proti znižanju plač so sprva nasprotovali vsi predavatelji, tudi vodstvo Poslov-no-komercialne šole Celje, ki naj bi bilo nemočno. Pritožili so se tudi direktorici šole, mag. Maji Krajnc, in ta naprej na ministrstvo za Anton Vorina šolstvo in šport, ki ni odgovorilo. Nekateri so se pritožili še na svet zavoda, ki je o pritožbi sicer razpravljal, a je ni mogel rešiti. Ker so s tem izrabili vsa pravna sredstva, je večina od pritožbe odstopila, medtem ko sta Vorina in Prodnikova tožbo vložila na delovno sodišče. Pri tem se pojavlja vprašanje, zakaj vztrajala samo dva, saj naj bi predavatelji delali tudi več kot pet plačanih dodatnih ur na teden. Po besedah Vorine si nekateri ne znajo izračunati plače in so raje tiho zaradi socialnega miru. Zanimivo je, da se je plača znižala čez noč, in sicer za isto število ur predavanj in isti obseg dela, kljub temu, da se zakonodaja ni spremenila. Vbrini se je plača tako znižala za približno 104 evre in Prodnikov! za približno 220 evrov bruto na mesec. Sporniii dodatnih 5 ur dela Sporen način obračunavanja plač se ne nanaša samo na predavatelje višjih strokovnih šol, temveč na učitelje vseh šol, ki delajo ali so v zadnjih letih delali vpo-večanem obsegu, to je do pet ur več na teden. Ker se skorajda nihče od nas ne poglablja v »kreacijo« plač, se je tudi šolnikom izmuznila napaka v sistemu, »ki nas leta in leta vsak mesec udarja po žepu,« je prepričan Vorina. Poleg tega predavatelj nima niti jasnih in v zakonodaji razvidnih osnov niti na voljo metodologije za izračun plač v okviru povečanega obsega dela, ki jo šolsko ministrstvo uporablja v veliki tajnosti, še poudarja. Zakonodaja za področje plač se v letu 2004 ni spremenila, zato tudi zakonske osnove za nižje plače ni. Nezakonito je, da se plača spremeni zgolj zaradi drugačnega sistema izračunavanja plač, kar naj bi bil vstop v sistem ŠKIS. Šolsko ministrstvo doslej nikoli ni obrazložilo, zakaj je prišlo do znižanja plač in se na pritožbe ni odzivalo. Ni ne potrdilo niti zanikalo, da so predavatelji, ki učijo hkrati na višji in srednji šoli v letih 2001-2004 dobivali previsoke plače, kot sta na sodišču o tem pričali računovodkinja Ljudmila Vetrih in Krajnčeva. Pri tem je isto ministrstvo formulo za izračun povečanega obsega dela pojasnilo kar na dva različna načina, pri čemer je ni nikoli zapisalo in objavilo v uradnem listu. Faktor 1,5 za srednjo šolo enkrat namreč pomeni faktor priprav, drugič za priprave in drugo, prav tako je faktor 1,8 za višjo šolo enkrat faktor priprav, drugič faktor za priprave in drugo. »Katera razlaga je pravilna, predavatelji ne vemo,« utemeljuje Vorina. Politično vprašanje Sindikat vzgoje in izobraževanja, SVIZ, je sprva pritožbo na svet zavoda podpiral. Za obravnavo na delovnem sodišču se je tunaknil. Priznal je, da uradne razlage za izračun povečanega in zmanjšanega obsega dela od ministrstva ne uspe pridobiti, »Si predstavljate, da celotna pravna služba SVIZ-a ne uspe pridobiti uradne razlage, kako ministrstvo izračunava povečan obseg dela? Kdo jo potem spioh lahko?« se sprašuje Vorina. Pravnica Nadja Goetz v elektronskem dopisu februarja 2005 sicer priznava, da je omenjeni faktor 1,5 zgolj praksa in ne v zakonu zapisano pravilo. Po mnenju Vorine in Prodniko-ve SVIZ torej ve, da formula ni zakonita, vendar tožbe kljub temu ne podpira. SVIZ v začetku februarja 2005 pove, da gre za pohtično vprašanje. »Seveda, saj če tožbo dobiva, v proračunu zmanjka več milijonov evrov za poplačilo premalo izplačanih piač vseh, ki smo delali vpo-večanem obsegu dela,« pravita. »Tožba zato ni pomembna le za naju, ampak za vse učitelje in predavatelje v Slo-wniji.« Vorina in Prodnikova sta prepričana v svoj prav. Že takoj na začetku sta naredila vse, kot poudarjata, da bi problem rešili interno. »Kljub pripravljenosti na poravnavo med tožbo na sodišču direktorica v to ni pristala.« Prav tako sta poskušala rešiti spor sporazumno z ministrstvom, kjer sta se februarja Jetos sestala z dr. Alenko Šverc, državno sekretarko, in Tomažem Rozmanom, generalnim sekretarjem, ki v enem mesecu nista odgovorila na njune zahteve, za kar so se na sestanku dogovorili. Prepričana sta, da je čeloma zadeva načrtovana, »saj je šolsko minisürstvo na ta račun prihranilo milijonske zneske.« MATEJA JAZBEC Foto: AŠ Casinoja Faraon Vsako SREDO ob 10.15 v Ciiycentru Celje in na frekvencah Radia Celje. vse dol. aprila FESTIVAL AGRUMOV 30.3. ob 17.00 . ustvarjalna delavnica' Tokrat vam predstavljamo: V prodajalni Swarovski bodo darilca zase našle tako dame kot tudi moškf. Izbirali bodo lahko med __ _ __ _ pestrim Izborom izdelkov iz SWAROVSKI?-^™, senega ih ročno obdelanega kristala, ki so nam in so priljubljeni kot namenjeni različnim star ' darila za posebne priložnosti ali pa le kot a zbirki. Očarljivi detajli, inovativnost in perfekcionizem so posebnosti Swarovski kristala, ki se skrivajo v njihovi bogati in široki ponudbi hišnegadekorja, figuricah ter modnih.dodatkih kot so nakit, ročne ure, denarnice in torbice. Podjetje Swarovski Je lansko leto praznovalo 30. obletnico Silver crystai-a, ki.je razdeljen na posamezne terrK in vsebuje več kot iSO posameznih izdelkov in, motivov različnih velikosti. '•' clt^center ^p _ Vsenalbcljše_^ I Springfield je blagovna znamka I oblačil za moške, specializirana za I moška športna obfačUa in modne I dodatke. Namenjena je moškim,^ki cenijo brezhibno urejenost. Kupec bo \ za svoj denar lahko Izbiral med širokim spektrom modfJih oblačil visoke kakovosti. Springßeidovo kolekcija sestavljajo dinamična, funkcionalno in elitna oblačila, ki dopuščajo mlademu moškemu, da izbere svoj osebni stil, pri čemerlmvedno en korak pred trenutnimi modnimi trendi. Springfield stremi h kakovosti, zato išče najboljše dobavitelje surovin in svojim kupcem nudi le najvišjo stopnjo kakovosti-prf izdelavi oblačit Ker Springfield zagovarja harmonijo z riaravo.in ekohško, osveščenost, so tkanini lei-^-materiQli m^-ikMf^ obarvani s 100 % naravnimi barvili in brez kemičnih dodatkov.. Swarovski sledi v u primemo dvakrat letno spreminjajo kolekcijo. A/o njihovih prodajnih mestih - • že nqjdete novo ponudbo iz Mekcije Pomlad/Poletje 2007. veselje v ÖCl'^j^ 'Izdelajte si svojo butaro." 3.4. ob 17.00 ustvarjalna delavnica "Naredimo si svoj velikonočni jajček!" od 4.4, do S. 4. Mini razstava kuncev v vetil-ni imenovalec - že tisočkrat videno, variadjana temo »die-eeeeese«. »Vaše« slike so popolnoma enake sosedovim, pa seveda tudixnjihovim«. Vaš otrok ni nič lepši ali gi^i kot je njihov in njihov prav nič čokoladne bonbone, »ki si jih sploh nisem upala posedati in se spraševala kaj se je zgodilo z mano. Še pred dnevi bi jih upala pojesti, sedaj nič več ...« Ker se ljudje vse premalo dotikamo, so naši »hujšarji« v torek počeli tudi to. Ne imejte slabih misli. Le masirali so drug drugega, kar jih je še poživilo in umirilo hkrati. MATEJA JAZBEC dobe va^a. Vaši dedje in babice so oblečeni v cunje, ki so popolnoma enake cunjam tistih dru^i, ki so mi fotografije ka2ali pr^ dvema dnevoma, vsi skupaj pa so p^obni kakšni po pomoti arhiviram modni reviji, ki jo najdeš Ige v kleti ali na podstrešju. Hidi vi ste zelo podobni svojim sör-šem in nikakršne razlike ni med vami in starši katerih drugh. Fotografije, zadnje posnete na vašem d^stu, kjCT-koli ste pač že bili, so na las podobne vsem fotografijam iztegakontasveta, pravnaun-no ste se postavili pred Eiff-iov stolp, kot Hitler nekoč, kot milijoni drugih, ki imajo doma te svoje bedaste fotografije. 1\idi miza, ki ste jo fotografirali, ter ste baje tako dobro jedli, je pač miza kot toliko drugih miz tega sveta. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com ob katerih se fotografirajo tisti, ki očitno ponavadi ne jedo ravno dobro. In brez zamere, fotografije, ki ste jih posneli za potni list, za osebno, kako mi jih sploh lahko kažete. Za razliko od vaših otrok in vaše družine je moj sin resnično fotogeničen, moji starti so oblečeni v cunje, ki so spet »in«, z okusom, da ne govorim o tem,- da žena izgleda kot fotomodel, sam pa sem na slikah vedno mladosten. Edino, kar je na naših fotografijah podobno vašim, je to, da so v^i otrod, ki so skupaj z mojo družino fotografiram pod Eifflovim stolpom, vsaj enkrat dobro posneti, kako se samo smehljajo, še zdaj še spominjam, kako so v en ^s zakričafi »cheeeeese«. Ljubko! In ko listam po albumu nazaj, vidim svojega sina, poüeme-ga, kako stika za mlekom, ženini seski pa niso nič kaj erotični, pač ^ tako zelo sveto materinski, tako življenja polni. Kako je samo smešna tista fotografija, ko nam je čofnil v torto z eno svečko. Predvsem pa ne morem razumeti vseh vaših dolgoveznih komentarjev ob že tako ali tako dolgočasnem dejstvu, da mi kažete svoje fotografije, ko mi vse skupaj deluje kot neskončno postav-^anje, lajtinotiv vsega je zgolj vaš neskončen ego, ego »vaših« fotografij, tako zelo drugačnih od naših. Zatorej bi vam ob tej priložnosti rad povedal, da mi ne kažite »vaših« fotografij, še lastnih včasih ne prenesem. Sicer pa, da ne slišim več tistega: che- S slatinskim kristalom se kitijo najlepše Zmagovalka izbora za miss Združenih držav Amerike Rachel Smith se za prvo mesto ni okitila le s krono, ampak tudi s kristalnim kipcem, ki so ga izdelali v Steklarni Rogaška. Steklamana-mreč sodeluje z organizacijo The Miss Urdverse Organization in s tem je postala uradni kristalni sponzor letošnjih izborov za Miss USA, Miss üniWTse in Miss Teen USA. Kipec je iz kristala najvišje kakovosti, izdelan je ročno po posebnem postopku z uporabo tradicionalnih tehnik. Na kipcu je \^avlran tudi naziv naslova, ki ga osvoji dekle, sicer pa kipec predstavlja uradni logo organizatorja prireditve. Ker je Steklarna Rogaška uradni kristalni sponzor še dveh letošnjih lepotnüi izborov, bodo izdelali tudi kipce za izbora Miss Universe 2007, ki je svetovni izbor, in Miss Teen USA {izbor najlepše najstnice v ZDA). Steklarna Rogaška je s kristalnim sponzorstvom^o-tovo veliko pridobila, saj je bilo ime steklarne (in še 1» ob prihodnjih lepotnih izborih) večkrat videno in slišano v različnih ameriških in svetovnih medijih. ŠO LIONS CLUB CELJE ** Sr»da, 4. aprila 2007, eb 19.30 uri TRADICIONALNI DOBRODELNI KONCERT ZA FILIPA Nastopaioi Ma/da Petan, Ofo Pesfner, Zoran Zorko, Okrogli muz/kanU, Pinocchio, Perpefuum Jazzile Vstopnice po 10 EUR so na voljo v TIC Celje (Celjski dom. Krekov trg 4), v poslovalnici Kompasa Celje, Čokoladnem ateljeju Dobnik v Cityceniru linterspar} Celje, v Baru Prestige v P/anef Tušu v Celju ter 2 uri pred koncertom v Celjskem domu na Krekovem trgu. KONCERTSO OMOGOČUI: MESTNA OBČINA CEUE. ZAVOD CELEIA, NOVI TEDNIK-RADIO CEUE. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., OBMOČNA ENOTA CEUE. FOTO ZOOM, HOTEL ŠTORMAN, GRAFIKA GRACER, ČOICOI:ADN) ATEUE DOBNIK, KOMPAS CEUE, BAR PRESTIGE. FOTO ZOOM. 10 CEUE NOVI TiDNIK V torek je na dnavi, pripeljal sodobni Minuetto. »Gomulkfc se hočejo rešiti VSIovenskih železnicah, kjer se pripravljajo na nakup novih potniških vlakov, so v torek pripravih promocijsko vožnjo elektromotornega vlaka Minuetto. Vlak, ki ga nudi družba Alstom, je prevozil razdaljo Ljubljana-Celje-Ljubljana. Na celjski železniški postaji, ki je po potniškem prometu na dmgem mestu v državi, so tako predstavili ponudbo prvega od večih ponudnikov vlakov, s katerimi nameravajo Slovenske železnice svoj vozni park bistveno posodobiti. Med 42 elektromotornimi garniturami, ki trenutno vozijo na slovenskih tirih, je namreč še vedno sedem takoimeno-vanih »gomulk« iz Poljske (ljudje so jih tako poimenovali po nekdanjem poljskem partijskem voditelju), starih tudi po več kot štiri desetletja. Zadolženost raste Celjski proračunski primanjkljaj narasel na dobre 4 milijone evrov Celjski mestni svetniki so po zelo resni in poglobljeni razpravi sprejeli zaključni račun proračuna občine za lansko leto. Občina je lani ustvarila slabih 10 milijard tolarjev (41 milijonov evrov) prihodkov ali dve manj od načrta, za izdatke pa je šlo slabih 11 mihjard tolarjev (4,6 milijona evrov). Prihodkov je bilo manj zaradi polletnega zamika pri začetku gradnje Centra za ravnanje z odpadki, pa tudi zaradi previsokega obsega terjatev in skromaejše prodaje lokalov in zemljišč, kot so načrtovali. Svetnike je ob tem zlasti zaskrbela izredno visoka postavka kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti, ki se jih je nabralo že za dobre 3 milijarde tolarjev. Zato so zahtevali tudi odgovore, katere od letos predvidenih naložb bodo morale počakati. Ob tem dajejo prednosti naložbam v družbene dejavnosti, torej zlasti v gradnjo nove šole Frana Kranj- [OB ROBU Primerno? Dostojno? Jalovo! v pravo burlesko se je razvila razprava na celjskem mestnem svetu, ko so svetniki sprejemali popravljen obänski odlok o pokopališkem reda. Ta je bil res star že več let in potreben prenove, nikakor pa si ni zaslužil, da je postal preizkusni kamen za merjenje politične moči tako imenovane opozicije v celjskem mestnem svetu. Svetniki iz vrst LDS so se še pred sejo pridušali, da ta odlokpač mora pasti in da bo to dokaz., daje »opozicija« vseeno močna. Predlagali so štiri amandmaje, v katerih so se zavzemali za jezikovne popravke, pa za to. da bi besedico »primemo urejen« zamenjali z »dostojno urejen«, želeli so podaljšati čas izvajanja pogrebov od 14. do 18. ure (odlok določa, da so pogrebi med 14. in 16. uro), pa tudi, da bi bilo pogrebe v ožjem družinskem krogu, ki so dopoldan, mogoče opraviti tudi v primeru, da gre za klasični in ne le žarni pogreb. Ker amandmajev niso prinesli v pisni obliki, so po celi občini iskali računalnik, na katerem bi bilo mogoče predloge natisniti. Zatem so na hitro zbirali podpise tudi med svetniki drugih skupin, jih pridobili skupaj 10 in amandmaje vložili. Župan je podprl dva od amandmajev ■ da gre odlok v jezikovno prečiščevanje, bilpaje tudi za besedico »dostoino'<. Za ostale predloge je povedal, da jih ne podpira. O vsakem amandmaju so glasovali posebej in - glej ga, vraga - z glasovi vseh svetnikov, razen LDS, so bili izglasovani zgolj predlogi predlagatelja - župana torej. Navidez obrobna tema seje na seji razvila v burleskno merjenje moči, ki je postalo le Se en dokaz nemoči tako imenovane opozicije. Vidno nejevoljni in razočarani, ker so jim podporo odrekli tudi v drugih strankah tako imenovane levice, so svetniki LDS sejo zapuščali dolgih nosov. BRANKO STAMEJCIČ V investicijskem programu Slovenskih železnic je predviden nakup 20 enosistemskih elektromotornih garnitur ter 30 potniških vagonov, v skupni vrednosti 160 milijonov evrov Naložbo nameravajo financirati s krediti domačih poslovnih bank in EUROFIME ter iz lastnih sredstev (kar naj bi znašalo pet odstotkov). Podpis pogodbe je predviden v prvi polovici prihodnjega leta. »Namen promocijske vožnje je, da se poslovni partnerji, predstavniki države in lokalnih skupnosti s temi vlaki seznanijo ter lažje odločijo za podpis pogodbe,« je povedal Miloš Rovšnik iz enote potniškega prometa SŽ, Promocijske vožnje iz Ljubljane v Celje se je udeležil celjski župan Bojan Šrot. BJ Med agrumi na drugačen način Do ponedeljka si lahko v Citycentru Celje ogledate stvaritve iz pomaranč in limon, ki so nastale v okviru Festivala agrumov. Festival izvira iz francoskega Mentona in se tokrat prvič predstavlja izven tega mondenega letovišča. Tam je bil letos že 74. festival po vrsti, del tega dogajanja lahko vidimo tudi v Celju. Obiskovalci centra so navdušeni nad figurami iz pomaranč in limon, z njimi se radi tudi fotografirajo. Za vrednote NOB ca na Polulah in knjižnice. Zahtevki po tem, da občina s tožbami ali drugače vendarle pride do denarja, ki ga ima v terjatvah, pa tudi zahteve, da s skrbnim gospodarjenjem ohranja vsaj minimalno Ükvidnost, pričajo, da je, tudi zaradi zadolženosti, skrb za finančno poslovanje občine upravičena. Tudi zadolženost občine se je povečala za dobro mUijardo tolarjev, kar sicer ni kritično, vpliva pa tako na likvidnost občine kot tudi na počasnejše izvajanje načrtov. Primanjkljaj občina za zdaj uspešno pokriva z najemanjem bančnih kreditov Kljub temu so bili svetniki zadovoljni, ker je lani premoženje občine, tudi zaradi visokih naložb, naraslo že na dobrih 74 milijard tolarjev oziroma skoraj 310 milijonov evrov in se je v letu dni povečalo za skoraj 8 in pol milijarde tolarjev. BRST Na letni konferenci so se sinoči sestali člani Območnega združenja borcev in udeležencev Narodno osvobodilne borbe Celje. Pregledu opravljenega dela v lanskem letu je sledilo sprejemanje novega statuta območnega odbora, zatem pa še razprava in sprejem programa dela za letos. V ospredju delovanja organizacije še naprej ostaja krepitev domoljubne in narodne zavesti Slovencev ter ohranjanje izročila NOE, seveda pa tudi skrb za pravice veteranov. Na konferenci se je iz območ- nega združenja izločila voj-niška organizacija, ki ustanavlja samostojno združenje s skoraj 300 člani. Omeniti velja še to, da ima organizacija vse več članov, od skupaj 1670 že več kot tisoč članov, ki zaradi svoje mladosti niso bili aktivni udeleženci NOB, zagovarjajo pa iste vrednote. BS IgzOBCIWSiaH SVETOV EvrizaCT CEUE - Mestni svet je odobril 63.000 evrov kot pomoč Splošni bolnišnici Celje za nakup CT-aparata. S tem se je tudi občina vključila v akcijo, ki je nastala na pobudo društev upokojencev, borcev, vojaških invalidov in veteranov vojne za Slovenijo. CT-aparat je rentgen za globinsko diagnostiko, ki omogoča natančno odkrivanje tudi le do milimeter velikih bolezenskih sprememb v telesu. Aparatura stane 1,3 milijona evrov. Celjska občina bo svojo pomoč pri nakupu zagotovila iz predvidenega rebalansa proračuna za letošnje leto. BS IM fEDNIi |«£C_J UEIEHJE I 11 Moje in ne tvoje parkirišče Bo v boju za prosto parkirišče na Polzeli obveljal zakon močnejšega? - Po desetih letih »obveščanj« ovire končno odstranjene? Stanovalcema bloka Polzela 205 b bo zdaj zdaj prekipelo. Viktorija in Rene Meglič, maü in sin, se večkrat na dan ubadata z istimi težavami - kje parkirati. Menita, da jima je kršena pravica do enakopravnega parkiranja pred svojim blokom, s tem, ko si trije stanovalci že nekaj let nezakonito lastijo parkirni prostor. Ustrahovanja, kje bo kdo parkiral, ni bUo konca niti, ko sta o tem obvestila policijo, občino in podjetje Sipro, upravnika stanovanj. Svoje težave, ki ju pestijo že nekaj let Megličeva slikovito opišeta. »Eden od stanovalcev si parkirni prostor lasti z železno oviro, njegova hči le nekaj metrov stran s postavitvijo gajbic, njegov sin zasede tretji parkirni prostor z osebnim ali službenim vozilom, konec tedna četrti parkirni prostor s kombijem zasede hčerin partner, ki pa je toliko uvideven, da ne parkira pred našim vhodom, temveč na parkirišču zdravstvenega doma.« Parkiranje si je z nameščeno oviro »uredil« tudi drugi sosed. »Na levi strani parkirišča, si je parkirišče z gajbico »rezerviral« še tretji sosed, ki si nato lasti dodatni parkirni prostor, ki ga uporablja za nekatere dru- Križi in težave so tudi z obiskovalci zdravstvenega doma in lekarne na Polzeli, ki parkirajo, kjer pač je. Bodisi na zelenici ali pred garažami. »Količki in gajbice rastejo kot gobe po dežju,« pove Rene, ki je lani zaradi parkiranja na enem od »zasebnih« prostorov naletel na ostre besede soseda, kot je »banda« in Preval itev odgovornosti s problemom parkiranja na občinskem parkirišču je Me-glič lani seznanil tudi republiški inšpektorat za okolje in prostor. Aleksander Buka-novsky, vodja celjske enote, mu je odgovoril, da omenjeno, po Megličevem nezakonito lastninjenje parkirnih prostorov, ne sodi v njihovo področje dela in da naj pravi- Pakiral bo tisti, ki je bolj iznajdljiv in si je prostor rezeniral bodisi z oviro ali gajbico. Drugi pa... co išče preko občinskih služb ali sodišča. Uspeh pa je lahko le v primeru, če je ob nakupu stanovanja imel razrešen problem pripadajočega funkcionalnega zemljišča, kar pri prodaji stanovanj ni bilo ravno pravilo. V tem primeru ga ni bilo. Na občini Polzela odgovarjajo, da z uprav- Ijalcem večstanovanjskih objektov Siprom Žalec vse uporabnike stanovanj v večstanovanjskih objektih, tako lastnike kot najemnike, že lep čas obveščajo, da so parkirne površine pred večstanovanjski-mi objekti javne površine. To pomeni, da parkiri^a pred posameznim blokom niso namenjena izključno za stanovalce v tem bloku, ampak vsem, tudi naključnim uporabnikom. Stanovalci se morajo torej zmeniti sami, kje bo kdo parkiral. In če se je občina ognila odgovornosti v tem primeru, kot lastnica javnih površin vsekakor ne bi smela dovoliti postavitve železnih ovir nekaterim stanovalcem. Pa je po njenem za to pristojna policija. Ta lahko ukrepa v primerih, ko posamezni uporabniki stanovanj, v nasprotju z veljavnimi pravili, samovoljno zapirajo posamezna parkirišča in s tem onemogočajo parkiranje drugim uporabnikom, utemeljuje. PoHcija pa odgovarja, daje njena pristojnost ukrepaü v primeru kršenja javnega reda in mi- ru, na primer v primeru pretepa, z izdajo plačilnega naloga ukrepa tudi, ko nekdo nekoga zaparkira. Ni pa v njeni pristojnosti ukrepanje ob samovoljnih postavitvah ovir, za kar bi morala poskrbeti občina, ki upravlja z javnimi površinami. Magda Cllenšek. občinska uslužbenka po slišanem odgovoru policije navaja, da se zavedajo, da je to vsesplošni problem in da je bila ves čas prepričana, da je za to pristojna policija. »Stanovalce, ki si z ovirami lastijo parkirišča, smo pisno obveščali,« pove. Deset let, se sprašujemo? Tja bi se torej moral odpraviti tudi občinski inšpektor, ki pa se ni mogel, saj ga na Polzeli nimajo. Po desetih letih, odkar ovire pred bloki stojijo, se bo tja vendarle odpravil nekdo od poklicanih inšpektorjev. Na vprašanje, kdaj, Cilenškova pove, da v najkrajšem možnem času. Natančneje pa recimo v roku treh mesecev, še odgo- MATEJA JAZBEC varja. Vladna služba pritrdila županu Večkrat smo že poročali o sestavi Nadzornega odbora Občine Žalec, v katerega so svetniki na zadnji seji izvolili tudi dva člana, ki nista izpolnjevala razpisnih pogojev. Člani NO naj bi namreč imeli vsaj VI. stopnjo izobrazbe ter pet let delovnih izkušenj, o čemer dva kandidata, Vilma Tekavc in Rok Žagar, nista predložila potrdil. Vseeno ju je občinski »kviaz« uvrstil na listo, svetniki pa so ju s tajnim glasovanjem, skupaj z drugimi tremi kandidati, imenovali v NO. Župan Posedel je sklep o imenovanju NO zadržal, vse gradivo pa predal vladni službi za lokalno samoupravo, naj odloči, če je to v skladu z žalskim statutom ali ne. V vladni službi so odločili, da imenovanje nadzornega odbora ni v skladu s statutom in da je treba volitve ponoviti med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje. US Dve dolini na turističnem sejmu Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je včeraj začel sejem Turizem in prosü čas. ki je nadgradnja nekdaj zelo odmevnega sejma Alpe Adria. Sejem bo trajal do nedelje, letošnja novost pa je brezplačen vstop. Na sejmu bodo med drugimi sodelovali tudi predstavniki Spodnje Savinjske doline. Danes bo do člani Turističnega društva Šempe- ter predstavili znamenitosti ter ponujali rimski kruh in medico, jutri pa bodo na osrednjem odru s hmeljarskimi običaji, starešinami, princesami in petjem ter dobrotami kmečkih žena s Ponikve predstavili dolino zelenega zlata. Na skupnem razstavnem prostoru v dvorani C se v okviru projekta »Stranske poti so zapeljivejše od glavnih« OJPTIJKA. ^uJoljIr PECEUE,Stanetovaullcal3, tel.: 03/428 56 50 ponedoljek-četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjelje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, (1,0.0. OPTIKA 3301 PETROVČE. Leveč 38 Telelon: 03/426 55 80, fax: 03/428 55 83 na Jantarjevi poti predstavljajo tudi turistični ponudniki iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Danes bodo za kulinariko poskrbeli v hotelu Razgoršek, program pa bodo obogatüi predstavniki Muzeja premogovništva Slovenije, ki bodo z dijaki uprizorili tradicionalni Skok čez kožo. Zelo živahen bo sobotni dan, ko bo obiskovalce pozdravila Pika Nogavička in pred-stavUa zanimivosti Šaleške doline. Nedelja bo Dan Šoštanja. Seveda bodo predstavniki velenjskega Tica vse sejemske dneve predstavljali celotno turistično ponudbo Šaleške doline in odmevnejše prireditve, ki bodo v letu 2007 potekale v Šaleški dohni, med njimi tudi septembrsko evropsko prvenstvo v flori- Po torku še petek čeprav so imeli velenjski seje niti odgovorov na zastav- sprejetjem sklepa o začasnem svetniki na torkovi popol- Ijena vprašanja. Velenjski žu- financiranju MOV v nasled- danski seji samo tri točke pan Srečko Meh, ki pravi, da njem trimesečnem obdobju, dnevnega reda, so sejo pre- so se tako dogovorili s svet- S tem želimo preprečiti več- kinili že pri prvi točki, pred niškimi skupinami, se je raz- jo materialno in finančno ško- obravnavo sklepa o zača- buril in sejo takoj prekinil. do, ki bi jo zaradi nepredlo- snem financiranju. Sejo na- Slabi dve uri po prekinitvi ženega občinskega proraču- daljujejo danes. je 16 svetnikov s prvopodpi- na za tekoče koledarsko leto Mestna občina Velenje ni- sanim Martinškom direkto- lahko utrpeli redni neposred- ma letošnjega proračuna, za- rici občinske uprave Andre- ni in posredni porabniki ob- to naj bi v torek svetniki spre- ji Katič predalo zahtevo po činskega proračuna«, jeli odlok o začasnem finan- sklicu izredne seje velenjske- Že v sredo so svetniki pre- ciranju od aprila do konca ju- ga sveta. Predlagatelji želijo, jeli zahtevano gradivo, tako nija. Zalomilo se je že pri pr- da se »kljub nerazumljivemu da je župan Meh nadaljeva- vi točki na dnevnem redu, pri in nerazumnemu dejanju žu- nje seje sklical za danes, saj prvipobudi.kojeDra^oMar- pana, ki je zaključil 4. sejo obüna tudi po županovem tinšek iz LDS menil, da ne še pred sprejetjem dnevnega mnenju nujno potrebuje us- gre za pravo sejo, saj v gradi- reda, v prihodnjih dneh pri- trezen sklep o začasnem fi- vu ni bilo zapisnika prejšnje pravi nova seja z razpravo in nanciranju. US Velikonočna akcijska prodaja poliištva Pohištvena industrija d.d. Ptl:eia Poizeia176a industrijsiu pradajaina: 03178 37130 03170 37 131 iflfn^garanui www.garantsi Popusti in liitri ■(rediti. "toč 12 ŠENTJUR I LAŠKO NOVI TElill Proračun v porodnih krčih Zatem ko so šentjurski svetniki minuli teden potrdili županov sklep o podaljšanju obdobja začasnega financiranja, je bil v torek javnosti predstavljen predlog dvoletnega proračuna. Kot kaže, bo največ denarja vloženega v cestno infrastrukturo. A javna razgrnitev predlaganega proračuna še ne zagotavlja njegovega sprejetja, še prej bo romal skozi predvidoma gosto sito razprav šentjurskih svetnikov. Župan mag. Štefan Tisel ga je namreč predstavil zgolj na torkovi novinarski konferenci, medtem ko bo občinski svet o predlogu prvič razpravljal šele na seji, ki bo naslednji teden. Tisel je proračun za javnost pospremil z besedami, da je predlog za leti 2007 in 2008 predvsem razvojno naravnan. Predvideva 18,5 milijona evrov prihodkov v letošnjem letu, torej 40 odstotkov več kot lani, v lern 2008 naj bi jih bilo malo manj kot 18 milijonov, predvsem na račun manjših prihodkov iz naslova sofinanciranja investicij iz državnega proračuna in skladov EU. Odhodkov naj bi se letos nabralo 19,8 milijona in naslednje leto 18,2 milijona evrov, pri čemer naj bi občina najela tudi nekaj kreditov. Ceste požirajo »Pri oblikovanju načrta razvojnih programov so sodelovale vse krajevne skupnosti, ki so predlagale pred-nostoo listo potreb. Čeprav je precej sredstev namenjenih za modernizacijo in investicijsko vzdrževanje cest, bi za celovitejšo ureditev lokalnih cest v občini potrebovali več kot osem müijonov evrov,« meni Tisel. Projektov, ki naj bi jih izpeljali v naslednjih dveh letih, se je nabralo kar nekaj, letos naj bi jim namenili 12 in naslednje leto več kot deset milijonov evrov. Cest, ki so v občini potrebne obnove, je veliko. Letos in v naslednjem letu naj bi na vrsto prišli naslednji odseki: Bukovž-lak-Proseniško s krožiš-čem, Proseniško-Žepina, Črnolica-Grobelno, Ve-zovje-Kalobje, Turno-Vo-glajna, Planina-Križ-Go-lobinjek, Dramlje-Pleto-varje-Slatina, Ljubljanska cesta (krožišče-križiš-če Resevna) in Cesta Leona Dobrotinška (do podvoza) v Šentjurju, Krajn-čica-Hruševec in Na lipi-co v Šentjurju. V ospredju je sofinanciranje državnih investicij; nave-zovalne ceste Dramlje-Šent-jur-Crnolica, mosta in nadvoza v Šentjurju, izgradnje pločnika Trnovec ter nadvoza Grobelno. Uredih naj bi tudi prehode za pešce pri šentjurski glasbeni šoli ter v Vrb-nem. Veliko naložbo predstavlja še izgradnja čistilne Ponekod je asfah le razpokan, dnigod pa si je treba z veliko domišljije predstavljati, da je imelo cestišče od Dramelj preko Pletovarja do Slatine nekoč asfaltno podobo. naprave in kanalizacijskih ko-lektorjev, medtem ko občina sofinancira izgradnjo regijskega centra za odpadke v Bukovžiaku. Osnovna šola na Ponikvi naj bi bila končana do začetka novega šolskega leta, sicer pa naj bi pripravili tudi dokumentacijo za gradnjo šole na Kalobju ter preuredili osnovno šolo na Planini. V OŠ Pranja Malga-ja naj bi prenovili telovadnico. Na več mestih v občini je v izgradnji še vodovodno omrežje. Pripravljati se bo začela še dokumentacija za nov kulturni center, večnamensko športno dvorano, nekaj večnamenskih objektov, gradilo naj bi se še nekaj športnih igrišč. Urejali naj bi še šentjursko pokopališče in Zgornji trg, novo podobo bo dobilo vaško jedro na Ponikvi. Če bodo svetnilci »požegnaiifc... ... bi lahko v predveliko-nočnem duhu dodali k naštetemu. Kaj več bo jasno že v sredo, ko bodo o tem razpravljali na seji. Ali se bo razprava polarizirala v skladu z zdaj že trdno zabetonirano delitvijo na dve koaliciji s po 13 svetniškimi glasovi, pri čemer je le eden od svetnikov na minulih sejah nihal v to ali ono stran, ni mogoče na- povedati. Prav tako ne, ali bodo svetniki pri tem ubirali predvsem politične strune ali se bodo zadeve lotili na podlagi konstruktivne argumentacije. Tislova pričakovanja? »Prepričan sem v sodelovanje vseh političnih in strankarskih akterjev pri dokončnem oblikovanju programa in njegovem uresničevanju. Občina namreč potrebuje nadaljnji intenziven razvoj, zato je tudi odgovornost vseh ključnih akterjev, da vsak po svojih močeh k temu prispevamo maksimalen delež.« POLONA MASTNAK Foto: AŠ Kakšna bo usoda o predvidenih posegih v laški zdraviliški park smo v Novem tedniku že poročali. Na sredini seji laškega občinskega sveta naj bi svetniki predlog sprememb odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, ki bi omogočali gradnjo garažne hiše in trgovske^ centra v laškem zdraviliškem parku, ponovno obravnavali. A ker gradivo za sejo ni bilo primerno pripravljeno oziroma ker strokovna ocena predvidenih naložb še ni končana, so svetniki to točko umaknili 2 dnevnega reda. Svetniki se že na januarski seji niso strinjali s predlagano lokacijo za trgovski center in garažno hišo. Takrat so sprejeli sklep, da se pripravijo strokovne ocene o primernosti umestitve omenjenih naložb v zdraviliški park, ki še niso končane. Medtem ko so se v sredo svetniki Tone Turnšek, Štefan Grosar in Drago Zupan strinjali, da parkirišče in trgovina ne sodita v park in da bi morala občina park z ustreznim aktom zavarovati pred uničenjem, je direktor Zdravilišča Laško Roman Matek poseg v park opravi- čil s problemom pomanjkanja parkirišč, ki se bo z odprtjem novega termalnega centra še povečal. Dejal je tudi, da bi park z omenjeno naložbo le minimalno okrnili, vendar skica predvidenih posegov, ki jo je na seji svetnikom pokazal Tone Turnšek, govori drugače, Matek je komentiral tudi pismo, ki ga je direktor Pivovarne Laško Boško Šrot poslal vsem svetni- kom in laškemu županu. V njem jih je Šrot opozoril, da park ni primerna lokacija za trgovsko dejavnost niti za parkirišče ter zagotovil, da predvidenega uničenja parka ne bodo dopustili. »Zdra-vihšče park neguje in vzdržuje že vrsto let in ga ne mislimo uničiti. Vendar moramo na nek način rešiti problematiko parkiranja za naše goste. Ce pa hočete, da bo - Št. 26-30. Aci bo spet rezal šentjurski mestni vlničar Aci Urbajs se bo danes ob 17. uri lotil tradicionalnega reza potomke modre kavčine, najstarejše trte na svetu, katere cepič so Šentjurčani prejeli od Mestne občine Maribor. Kot je že prešlo v navado, ob tem pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu ne bo manjkalo dobre kapljice. Pripravili bodo tudi kulturni program, in sicer se bodo zbranim na čelu s šentjurskim županom mag. Štefanom Tislom pridružili še Folklorna skupina Šentjur, Šentjm-ski muzikant-je, MPZ skladateljev Ipavcev in lokalno konjeniško društvo. PM park bolj javen, naj njegovo vzdrževanje prevzame občina,« je dejal Matek, »ponudbe pivovarne, kot v pismu navaja Šrot, da so nam pripravljeni pridobiti zemljišča severno od objektov novega turistično zdraviliškega kompleksa za ureditev parkirišč, do danes še nismo prejeli.« BOJANA AVGUŠTINCIC Foto: MM marec 2007 - POPČETBTEKj ROGAŠKA S.| ŠEHTJUB Lepotičke so se na odru »razmigale« ob nastopu mladega zvezdnika Martina Peroviča. Lepota po kozjansko.. Pa smo jo dobilil Prvo miss Kozjanskega! V pomanjkanju tovrstnih izborov na tem območju je led slednjič prebilo Društvo Sonček Šentjur in prvič dalo priložnost mladim damam s podeželja, da se pokažejo v vsem svojem sijaju. Za organizacijo sobotnega izbora, ki se je odvijal v objektu šentjurske »tržnice«, sta tako poskrbela bar in društvo Sonček s predsednico Ireno Ko-stanjšek na čelu. Sedem deklet iz različnih koncev Kozjanskega se je opogumilo in svoje čare postavilo na ogled širši javnosti. Predstavile so se v treh izhodih; v športnih oblačilih, perilu (nedvomno, vsaj za moški del občinstva najbolj atraktivni del izbora) ter slednjič v nekoliko drznih kratkih krilcih. Odgovaqala pa so tudi na - roko na Najlepše: (z leve) Monika Cverle, Natalija Korošec, Tanja Loknar in Mateja Korošec. srce, ne preveč zahtevna - vprašanja komisije, ki sojo veünoma sestavljali predstavniki organizatorjev ter sodelujočih. Z več glasbenimi vložki je bilo poskrbljeno tudi za zabavo, nato pa je sledila napeta razglasitev najlepših. Miss Kozjanskega je postala Natalija Korošec iz Svetega Štefana, prva spremljevalka Monika Cverle iz Babne Reke, druga spremljevalka Tanja Loknar iz Loke pri Žusrau, miss simpatičnosti pa Mateja Korošec iz okolice Ptuja. Organizatorji obljubljajo, da bodo izbor pripravili tudi naslednje leto, pričakujejo pa, da se bo za sodelovanje odločilo še več deklet. Naj se vidi, da so tudi na Kozjanskem lepa dekleta. Dame, pozor! Konec poletja se obeta še izbor za mistra Kozjanskega! PM, foto; ALEKS ŠTERN www.radioöelje.com 13 Bazne postaje na vrhu kotlovnice ne bo Občina Rogaška Slatina je družbi Mobitel glede postavitve bazne postaje mobilne telefonije na vrhu dimnika ugasle kotlovnice v Ratanski vasi odgovorila, da naj poiščejo drugo lokacijo. Kot so zapisali v dopisu Mobitelu, je bil odziv občanov preveč odklonilen in nočejo več zaostrovati odnosov, hkrati pa ne želijo občanom vsiliti nekaj nezaželenega. Tako so Mobitelu še predlagali, da poišče nadomestno lokacijo. Medtem ko si bo marsikdo v Ratanski vasi zdaj oddahnil, pa je svetnik dr. Miran Ulbin na zadnji seji dejal, da gre za zaviranje razvoja Iq da bi bila postavitev bazne postaje dobrodošla: »Podatki kažejo, da bi postavitev bazne postaje pomenila bolj zdravo uporabo mobilnih telefonov. Samo sevanje antene na bazni postaji je stokrat manjše, kot je sevanje mobilnih telefonov. To pa je posebej veliko, če je razdalja do bazne postaje prevelika.« Ulbin je pozval nasprotnike postavitve bazne postaje, da si premislijo, dodal pa je: »Ne vztrajam, da mora biti antena prav na dimniku kotlovnice, ampak nekje v bližini tega naselja, ker je očimo tam potreba.« Ulbin je še pozval vse, ki jüi kar koli zanima, da se lahko obrnejo nanj. ŠO Po sili graščalcinja Občina Podčetrtek je postala v preteklih dneh solastnica nekdanjega Attemsovega gradu nad Podčetrtkom. Gre za 20-odstotm delež enega od dveh dosedanjih solastnikov, Dhnltrlja Djokiča, ki je odslej v njeni lasti. Kot smo poročali, je občina prejšnji mesec zoper dosedanja lastnika Dj okiča in Geor-ga Zečeviča, vložila tožbo za odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti o obnovi gradu v predvidenem roku. Občina je obenem vložila zahtevo za plačilo odškodnine zaradi propadanja gradu ter za izdaj o začasne odredbe za prepoved odsvojitve oziroma obremenitve. Že na prvem naroku pred nekaj dnevi, ki se ga je udele žil pravni zastopnik Djokiča, je bil z njegove suani priznan zahtevek občine, pri čemer je dovolil vknjižbo lastninske pravice na svojem deležu v njeno korist. Po podpisu listine trenutno že poteka postopek za vpis v zerriljiško knjigo. Zoper Zečeviča, ki pa ima v lasti 80 odstod^ov gradu ter se z občino ni sporazumel, se postopek na sodišču nadaljuje. Pri vsem skupaj v občinski stavbi pripominjajo, da je občina za lastništvo gradu zainteresirana zgolj zato, da ustavi njegovo nadaljnje propadanje. Pozneje naj bi ta črna točka izrazito turističnega kraja prešla v last kal^nega od investitorjev, ki bi ga uredil za turistične potrebe. BRANE JERANKO NAKRATKO ženske v SDS v Podčetrtku je bila pred dnevi ustanovna konferenca Ženskega občinskega odbora SDS, ki si namerava prizadevati za večjo zastopanost žensk na vseh področjih. Za predsednico so izvolili Jožico Užmah iz Pristave. o vrtu in čebelah V Kozjanskem parku bosta danes, 30. marca, predavanji na temo Vrt kot sestavina kulturne krajine ter Skrbimo za soUtame čebele - dobre opraševalke sadnega drevja. Na predavanju o vrtu bo Vesna Zakonjšek predstavila zasnovo kmečkega vrta ter razmišljanja o urejanju domačije in podeželskega vrta, v drugem delu pa se bo mogoče seznaniti o skrbi za divje čebele. Predavateljica Anica Stukelj bo tako povedala, kako jim je mogoče pomagati, saj so zaradi novega načina gradnje zelo ogrožene. Predavanji, ki bosta vupravi Kozjanskega parka v Podsredi, pripravljajo v sodelovanju z društvom kmetic Ajda. Začetek bo ob 9. uri. BJ 14 ZREČE Neskončna frankolovska butara v nedeljo jo bo odneslo k blagoslovu štirideset nosačev Veliko ljudi se pripravlja na cvetno nedeljo ter kupuje ali celo izdeluje butare. Od zelo majhnih do zelo velikih ... V teh dneh pripravljajo posebno presenečenje na Frankolovem. Butara bo dolga nič manj kot 47 metrov! V tem kraju presenečajo na cvetno nedeljo že šest let. Prvo leto so (takrat še trije krajani) izdelali 9 metrov dolgo butaro, sledila je 15-me-trska, nato 18-metrska, pa 22-metrska ter lani 35-metrska. Letošnja butara velikanka bo tako dolga, da je bo kakšnih deset metrov segalo daleč ven iz cerkve, vse do glavne ceste med Celjem in Slovenskimi Konjicami. Med našim obiskom je skupina domačinov butara, domačin Tone Bred. »Z izdelovanjem smo začeli pred mesecem dni, ko smo se začeli oskrbovati z vsem potrebnim, Najprej smo nabrali leskove paJice, je pripovedoval zadovoljni pobudnik butare velikarike, domačin Tone Bred. Sledüo je nabiranje »give«, kot pravijo tam mačicam, pušpana, drenovih in brinjevih vej, na Svetini so dobili božji les, z otoka Lošinja so pnpeljah oljčne veje... Med našim obiskom je bilo deblo neskončne frankolovske butare, ki jo izdeluj^o na Brec-lovi domačiji, že nared. Ena skupina domačinov je tako že krasila krono butare, druga, ki so jo sestavljale predvsem domačinke, je v hišt pletla brš-Ijanovo kito. S to kito so pozneje oviii deblo, proti koncu Na Brecljevi domačiji smo predvčerajšnjim srečali del krajanov Frankolovega, ki sodeluje pri ustvarjanju butare velikanke, dolge nič manj kot 47 mettov, pa bodo obesili na butaro še šestdeset kilogramov zlatoru-menih pomaranč ter živopisa-ne papirne trakove. Za danes, v petek, načrtujejo še zadnje, lepotne popravke. Med celotnim izdelovanjem velikanke jim nagaja edino vreme, saj je butara tako dolga, da je ni mogoče spraviti pod nobeno streho. Pri izdelovanju frankolov-skega ponosa sodeluje kakšnih šestdeset domačinov, pod pokroviteljstvom domačih gasilcev seveda. Med njihovim delom je veliko dobre volje, veliko prijetnega druženja, ki je povezalo številne domačine. Tudi prepevanja ne manjka. »Naš cilj ni Guinessova knjiga rekordov, ampak prav druženje domaänov, ohranjanje tradicije,« pojasnjuje odločitev za butaro velikanko pobudnik Bred. V nedeljo, po koncu »prve faze projekta«, bo nadvse slovesno. Zjutra.j se bo na Brec-lovi domačiji, tik ob glavni cesti, zbralo štirideset nosačev, ki bodo lahko kos tako teži kot dolžini frankolovske rekorderke. Odnesli jo bodo do blizu kilometer oddaljene župnijske cerkve sv. Jožefa, kjer jo bodo blagoslovili ter nato za otroke sneli pomaranče. Za domačine, ki so namenili za neskončno butaro veliko prostovoljnega dela, pa tudi za njihove prijatelje, bo nato sledil zaključek v gasilskem domu. BRANE JERANKO Ml fEllll Arhitektura in roicopisi Žičice icartuzije v razstavnem prostoru dvorca Betnava pri Mariboru 80 v torek slovesno odprli razstavo Arhitekmra in rokopisi Žičke kartiizije. Razstava prinaša dragocene starodavne rokopise iz žičkega samostana, ki je bil ustanovljen v 12. stoletju in je hranil eno največjih knjižnic tistega časa. Organizator razstave je Nadškofijski arhiv Maribor, pri postavitvi je poleg Narodne galerije iz Ljubljane sodelovala tudi celjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Razstavljeni eksponati prihajajo iz Pokrajinskega muzeja Celje in iz Narodne galerije Ljubljana, ki je razstavo v bistveno večjem obsegu že gostila. Na otvoritvi je spregovorila avtorica razstave dr. Nataša Golob iz oddelka za umetnostoo zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Razstava, ki jo je slavnostno odprl mariborski nadškof dr. Franc Kramberger v dvorcu Betnava, bo na ogled do 20. maja, junija pa naj bi dobila stalno mesto v Žički kartuziji. MBP Avstroogrska mornarica v Zrečah Danes ob 16. uri bodo v avli Term Zreče odprli razstavo fotografij avstroogrske mornarice iz obdobja 1. svetovne vojne. Razstava bo postavljena ob 90. obletnici smrti admirala Antona Hausa, rojenega v Slovenj Gradcu. Odprl jo bo veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Valenrin Inzk, predstavil pa prim. dr. Jože Barovič, predsednik Društva za raziskavo zgodovine avstroogrske mornarice. Odprtje bo s Straussoviini melodijami pospremil virtuoz na harmoniki Zmago Stih. Razstava bo odprta do 30. aprila. MBP Špargelj vino Konjiški Zlati grič je pt«jšnji teden prejel prestižno priznanje. Na izboru vzorcev vin slovenskih kleti, ki jih ocenjuje 30 slovenskih sommelierjev, se je vino Sauvignon 2006 uvrstilo med šest najvišje ocenjenih in prejelo naziv Špargelj vino. Nagrajeno vino bo obogatilo pomladansko ponudbo Dnevov špargljev, ki se bodo v Vinotoču Zlatega griča začeli 30. marca, na voljo pa bo še v nekaterih izbranih gostinstvih. Zlati grič za letos načrtujejo predstavitev svojih vin Še na kar nekaj sejmih in ocenjevanjih doma in v tujini. Pričakujejo, da bodo opaženi, ter da bodo lahko še obogatili svojo zbirko priznanja. Ko so pred dnevi predstavili večjim gostinskim hišam vina letnika 2006, so namreč lahko slišali veliko pohval. Seveda pa z nestrpnostjo pričakujejo, da bo sodih dozorelo vino posebne kakovosti suhega jagodnega izbora, stisnjenega iz grozdnih jagod januarske zimske trgatve. MBP Smo fo^o studio v mestu jj-k'^H-lil^-I^HBTl-fil'lH Čarobmmleta^ niMiURA Pesem tisočerih grl Mednarodni mladinski pevski festival bo v Celju od 11. do 15. aprila Mednarodni mladinski pevski fesüvaUMPF) v Celju je eden najbolj uveljavljenih festivalov otroškega in mladinskega petja v Evropi. Vsaki dve leti pripelje v Celje dvajset zborov iz različnih držav, pevci pa se merijo v treh kategorijah obveznega programa. Tudi letos bo tako, le da se bo predstavilo zgolj osemnajst zborov. Dva od izbranih sta namreč sodelovanje odpovedala. V petih dneh festivala bo med 11. in 15. aprilom v Celju vsak dan pelo vsaj tisoč pevcev, ki tokrat prihajajo iz sedmih držav. PridružOi se jim bodo tudi pevci zborov s celjskega območja. Festival bo v sredo, 11. aprila, že-po tradiciji odpr- % la Pesemca - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Dan zatem se bo začel mednarodni del festivala, ko se bodo na revijah s svojim prostim sporedom, ki običajno pokaže največ sproščenosti in inventivnosti, občinstvu predstavili vsi sodelujoči zbori. Tekmovalni koncerti MPF bodo letos prvič v celoti izvedli v dvoranah Celjskega doma, kjer bodo tudi vse delavnice in posvetovanja. Festival, ki bo stal okoli 95 tisoč evrov, organizira celjski Zavod za kulturo in turizem Celeia, podprli pa so ga sponzorji, Mesma občina Celje, del denarja pričakujejo tudi od ministrstva za kulturo. Častna pokrovitelja festivala sta predsednik države dr. Janez Drnovšek In celjski župan Bojan Šrot. se bodo zvrstili v petek in soboto, ko bodo zvečer na koncertu najbolje uvrščenih zborov podelili tudi nagrade. Zbori bodo od žirije, v kateri so Tomaž Faganel, Martina Batič, Johann Duijck, Johannes Rahe in Dragica Žvar, prejeli bronaste, srebrne in zlate plakete glede na število točk, ki jih bodo prejeli. Podelili bodo tudi posebne nagrade za najboljše izvedbe, za svoje favorite pa bo lahko glasovalo tudi občinstvo. Spisek nagrad zaključujeta nagrada za najboljši slovenski zbor na festivalu in za najbolj prepričljiv dirigentski nastop. Tradicija MPF-ja je, da ne gre zgolj za tekmovalni festival, ampak tudi za zelo pomembno strokovno srečanje. Tudi letos bo tako, saj v času festivala pripravljajo kar dve strokovni posvetovanji za glasbene pedagoge. Organizatorji si letos največ obetajo od tokratne programske novosti. Pripravljajo namreč prav posebno delavnico skupnega petja za sodelujoče zbore v vseh treh kategorijah. »Pod vodstvom strokovnja- »odštekanoff mesto še vedno ste vabljeni k sodelovanju v nagradnem razpisu, za katerega potrebujete malo smisla za pisanje. Tokrat objavljamo tekst bralke Lucije Gobec, ki si je s tem prislužila mesto v skupini nagrajencev, ki jih bomo ob koncu akcije v sodelovanju z Mestno občino Celje popeljali po mestu z okolico in izlet zaključili s kosilom. Pričakujemo čim bolj zabavno in duhovito, drugačno in »odštekano« besedüo, ki nam ga boste poslali na temo obiska tuj ca v Celju. Lahko temelji na resničnih dogodkih ali pa je povsem domišljijsko, Po dolžini naj ne presega 3.500 znakov, če boste pisali na računalnik, kar je za nas tudi najbolj pripravno, oziroma največ dve na ro-.ko napisani strani. K sodelovanju vabimo predvsem številne mlade iz osnovnih in srednji šol, kjer imajo novi Venerčani na obisku K meni na obisk so prišli vesoljci. Bila sem zelo vesela. »Že dolgo smo si želeli ogledati zemeljske znamenitosti!" je povedal Venerčan. »- TUdi jaz si že dolgo želim ogledati znamenitosti na Veneri,« sem jim rekla. Sklenili smo kompromis. Jaz jim bom pokazala naše zname- litosti. u pa t ve. Naslednji dan rame oprtali r obaU »gojzarje« i pravili na Celjski g ■ fotografirali njiho- >rno si na ihrbtnike. sepešod-!. Tam Vener- čanomje bila še posebej všeč hči najstarejše trte na svetu. Pojedli smo nekaj prigrizkov, popili liinonado in se polni dobrih vtisov odpraviä domov na kosilo. Po kosilu smo se odpravili na Šmartinsko jezero. kjer smo se dodobra oko-pali in ujeli velikanskega soma! Ko smo prišli domov, je marrm ravnokar premišljevala, kaj naj pripravi za večerjo. Ko je zagledala soma, se ji je v trenutku porodila ideja. Venerčani so bili nav- kov iz žirije bodo na tem skupnem petju zbori poskušali v dvajsetih minutah na-študirati eno zanje povsem novo skladbo,« je nov festivalski izziv pojasnil umetniški vodja Nenad Firšt. Festival bo svoj višek in hkrati konec doživel v nedeljo na tradicionalnem zaključnem koncertu. Na njem bodo vsi sodelujoči zbori predstavili po eno skladbo, ki ima korenine v ljudskem izročilu, sledilo bo skupno petje na delavnici naštudira- nih skladb. Nastopilo bo več kot tisoč pevcev, kar bo že samo po sebi svojevrstno doživetje. BRANKO STAMEJClC )celje 95.1 95.9 100,S 90,6 Ml Režija: Stephen J. Anderson Igrajo: Tom Selleck, Laurie Metcalf, Angela Bassett, Nlcale Sullivan. Adam West, Harland Williams, Tom Kenny Slovenska sinhronizacija (glasovi); Jošt Bobnar, Jernej Kuntner, Rok Kuniner. Aleksandra Krajnovič, Sebastjan Cavazza. Nataša Matjašec, Pfa Žemljic.,. Žm rm Najbolj izvirna siilcanica v ponedeljek bodo na prireditvi v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer domuje tudi Herman Lisjak, podelili letošnjo nagrado za najbolj izvirno slovensko slikanico. Nagrado bo že četrtič zapovrstjo podelila Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Med 46 slikanicami iz 21 slovenskih založb je žirija izbrala pet nominirancev - Kristino Krhin, Alenko Sotüer, Jelko Reichman, Ano Zavadlav in Marjana Mančka. BS dušeni nad maslenim krompirjem in somom s česnovo omako, pa tudi blitva jim je bila zelo všeč. Po obilnem obroku smo popadali v posteljo. Zaspali snw z mislijo na naslednji dan. Zjutraj sem se zbudila istočasno kol Venerčani. torej ob deveti uri. Pojedli smo jajca s slanino in se odpravili I» mesro, k Marijini cerkvi. Pred njo smo si ogledali še Marijin kip in sramotilni steber. Čeprav smo bili že utrujeni od napornega dopoldneva, smo zlezli še na Slomškov kip in se tam fotografirali. Toda vsi smo že mislili na slovo in zato nismo bili ravno čudovite volje. Doma smo pojedU kosilo in se začeli poslavljati. Od Venerčanov sem v dar dobila šopek prekrasnih rumenih vrtnic in čokolado. Obljubili smo si, da se bomo še videli. Nekdo je izjavil: »Ampak vidimo se na Veneri, ker si sedaj ti na vrsti, da nas prideš obiskat.« Zasmejali smo se, si pomahali in že jih ni bilo več. »Pa seje končab,« sem pomislila. Hkrati pa sem se spomnila, da še ni vse končano. »Venera, prihajam!« LUCUA GOBEC, Celje V Bistrici uspešna premiera Gledališka dejavnost ima v Bistrici ob Sotli lepo tradicijo, saj so igrali že pred 2. vojno in po njej, nato pa zopet v 70, 80 in 90 letih, ko sta režirali Lina Pihler in kasneje Jožica Špoljar. Gledališka skupina je ponovno zaživela pred petimi leti, ko so na oder postavili Möderndorferjevo komedijo Vaja zbora. V tem času jim je uspelo naštudirati štiri dokaj zahtevne igre, s katerimi so privabili lepo število obiskovalcev od blizu in daleč, Tako si je vsako predstavo ogledalo do 2000 ljudi. Skupina šteje 20 Članov, 10 igralcev in prav toliko tistih v zaodrju. Vsi so Sem-petrani, kot se domačini radi poimenujejo, stari med 18 in 65 let, od dijakov do upokojencev. Po naključju so ob številnih tekstih, ki so jih prebirali, naleteli na Neskončno ljubljenega moškega avtorice Oese Muck, Hitro so si bili enotni, da je to tekst, ki bi lahko ustrezal njihovim kriterijem in zmožnostim in nenazadnje želji, da bi se spoprijeli z drugačnim žanrom, ne le za akterje, ampak tudi za gledalce. Lotili so se je z režiserko Darjo Ba-marec2007 - Tjaša Kunst, Suzana Moikon, Tnnči Babič. Srečo Kunst, Adrijan Černelč, Vojko Vodeb, Darja Gabron, Bogdan Narat In Valentin Denžlč. bič - Drašler in bili ves čas nekoliko negotovi, a so vztrajali, saj je bila igra velik izziv za celotno ekipo. Po premieri v začetku marca so vedeli, da je büa odločitev pravilna. Do sedaj so odigrali sedem predstav, ki si jih je ogledalo približno 1500 gledalcev. Odziv publike je odličen in vsi, ki so si o^edali prejšnje predstave, so si bili enotni, da je ta ponovno korak več v primerjavi s prejšnjimi. Zaradi velikega zanimanja za predstavo bodo imeli še nekaj ponovitev, vabijo jih tudi na druge odre, a pravijo, da se nad tem ne navdušujejo zaradi zahtevnih luči in etažne scene, ki je narejena prav za njihov oder, Glede na to, da imajo odlične scenske mojstre, pa bi se tudi kakšno gostovanje lahko zgodilo, AB, foto: NM 16 Jg»OBTAŽA NOVI TEDNIK Pomembno vlogo v predstavi imajo tudi 23-Glanski pevski zbor. ... in izkušene plesalke, ki jih bo skupaj devet. Velik izziv za gimnazijce Premiera muzikala Lepotica in zver dijakov I. Gimnazije v Celju bo v soboto zvečer Izobraževanje v šolah prinese mladim dobrodošlo znanje. A bržkone drži, da se največ naučijo ob samostojnih projektih, ob katerih sproš^jo vse znanje, izkušnje in neizčrpne vire kreativnosti. Zanesljivo se bodo veliko naučili tudi dijaki I. Gimnazije v Celju, ki po včerajšnji predpremieri in njeni današnji ponovitvi pripravljajo jutri zve^ premico muzikala Lepotica in zver. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bomo tako videli muzi-kal, ki nastaja v različid, kot jo poznamo iz Disney] eve celovečerne risanke, posvetili pa so ga bližajoči se 200-letmd gimnazije. Ob čarobni zgodbi o lepoti in ljubezra, ki se izpoje v sporočilo, da je notranja lepota vredna bistveno več od zunanje, je muzikal združil več kot 80 mladih ustvaijalnih moči. Gimnazijci so projekt ustvarili povsem sami, v zasnovi že lani, intenzivno pa ga pripravljajo v tem šolskem letu. Sabrini Železnik, ki . je tudi kostumografinja predstave, bo to prvi res velik režijski proj ekt, čeprav je režirala že kar nekaj šolskih prireditev. »V tako masivni ob- J Lepotica in zver - Tanja Ravljen in Ateks Tovornik na vaji Vlogo vaškega lepotca Gastona bo odpel Boštjan Korošec. liki in s toliko udeleženci pa je to moja prva prava režijska premiera. Pričakovanja so velika, ^ede na trud in pot, Id smo ga prelili, pa mislim, da se nam bo obrestovalo in bo predstava lepo stekla,« je povedala Železnikova. Prav tako optimističen je Simon Dvoršak, ki se je kot nekdanji gimnazijec in vodja gimnazijskega orkestra rad odzral povabilu dijakov, »Žal je muzikal pri nas zanemarjena gledališka zvrst, bržkone zaradi velikih produkcijskih stroškov. A je čudovit. Združuje vse elemente opere in operete, le da ob sodobnejši glasbi. Lepotica in zver je v Disneyjevi različici eden najuspešnejših muzikalov, Na Broadwayu ga nepretrgoma uprizarjajo že 13 let,« je povedal Dvoršak in dodal, da je bil projekt zahteven, saj je bilo treba primerno uskladiti živo glasbo z igralci, pevci, plesalci, zborom. »Sem le pika na i, da to skušamo združiti, a tudi tisti, ki jih ne bomo videli, glasbeniki pod odrom, in igralci so polni elana, dobro pripravljeni in prepričan da bo premiera uspešna,« je dejal. Projekt vodi predsednik dijaške skupnosti Matija Kovač, ki je po- skrbel tudi za scenografijo. »Takoj sem se ogrel za zamisel, ki mi jo je povedala naša dijakinja I^ja Ravljen. Izziv je res ogromen, a s skupnimi močmi, voljo in odrekanjem ter z velikim razumevanjem vodstva šole nam je uspelo,« je povedal. Poleg Tanje Ravljen v solističnih vlogah nastopata še nekdanji dijak L Gimnazije v Celju Aleks Tovornik in Boštjan Korošec, libreto je prevedla in priredila Anja Ivakič, glasbene priredbe je oskrbel Gregor Deleja, koreografijo Aja Zu-panec. Ob enajstih solistih nastopa tudi 23-članski zbor, plesalk je 9, orkester pa sestavlja 29 članov. »Vse, kar se dogaja, je plod ustvarjalnosti mladih,« je ob predstavitvi projekta ponosno povedal ravnatelj šole Jože Zupančič. »Ne morete si predstavljati, kako resno so vsi sodelujoči vzeli priprave. Delali so povsem sami, ob popoldnevih sijih našel na prašnem podstrešju, ko so pripravljah sceno, vrstile so se vaje. rezultat pa je življenjska izkušnja, ki bo za sodelujoče izjemno dragocena popotnica v odraslo življenje,« je poudaril Zupančič. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Sabrina Železnik Matija Kovač z leve: Mimica. Jali{> in Suzana prtd »Mamif zame si najlepša!« Tri srečne izžrebanke so s pomočjo Novega tednika doživele preobrazbo v frizerskem in kozmetičnem salonu Seveda je za vsakega njegova mami najlepša na svetu. Ampak, zakaj ne bi bila še lepša in se na tisti čisto njen dan pustila še malo razvajati? Nekaj srečnic je bilo ravno tega deležnih s pomočjo naše medijske hiše. .. , Kaj pa ste vi mami letos pripravili za materinski dan? Zagotovo kakšno rožico ali pa vsaj poljubček. No, neka- teri pa so se še posebej potrudili in na naš naslov pošiljali kupončke za našo nagradno igro, v kateri smo vas pozivali, da mamicam polepšajte njihov dan. Izžrebali smo tri srečnice, eno bolj presenečeno od druge, saj se jim ob našem telefonskem klicu niti sanjalo ni, kaj jih je doletelo. Njihovi najbližji so namreč podrobno skovali drobne zarote in presenečenje za Mimico Vasle iz Šempetra, JuHjo Rožencvet iz Poljčan ter Suzano Forštner iz Celja je bilo tako res popolno. Nam pa sploh ni bilo potrebno kaj dosti razmišljati, čigavim spretnim rokam jih bomo prepustili. Že lani sta se namreč Darja Kocmut iz Hair centra Darja ter Katarina Sodin Čoklič iz Lepotnega studia Sodin tako dobro odrezah, da mamic po preobrazbi domači skorajda niso prepoznali. Tudi letos pa mamice niso čisto dobro vedel, kaj jih Čaka. »Saj nisem vedela, če bi prišla, ne vem, če je to zame,« je bUo pri vseh treh na začetku nekaj treme. Pa smo jo hitro odgnali. Darja je z veščim pogledom takoj ocenila, kakšne pričeske bodo kot nalašč za kateri obraz in že smo začeli z lepotno preobrazbo. »Poglejte, preobrazba še ne pomeni, da se moramo lotiti kakšnih drastičnih posegov. Kakšen pramen tu in lam, malo bomo preoblikovale linije, pa smo že veliko naredile,« je pojasnjevala, ko je temnolasa Suzana dahnila, češ, ravno blon-dinka ne bi rada bila. Juli- je, ki jo krasi čudovit slap dolgih svetlih las, pa seveda nismo spremenili v kratko-lasko. Mimico pa je Darja z nekaj potezami s škarjami v hipu pomladila. Še nekaj nasvetov o negi las in izbiri primernih pripravkov, zahvale Darji in že smo pohiteli h Katarini. Tam pa so se mamice čisto sprostile. Nežna glasba, copatki in v ležeč položaj. Pa Katarinine nežne roke, ki so najprej preverjale teksturo kože. »Kako pa sicer negujete kožo, kakšne so vaše navade glede Učenja?« je spraševala Katarina, medtem ko je že nanašala vse tiste kre-mice, podlage in ličila. »Obraz je kot slikarsko platno, možnosti je neskončno. Brez težav lahko skrijemo kakšno manjšo napako, kaj drugega poudarimo,« je pojasnjevala Katarina. Odločila se je za dnevno ličenje v svežih spomladanskih barvah, vsaki pa še posebej svetovala glede nege kože. In končni učinek? Kar poglejte fotografije! Kdo so vse te lepe dame? PM Foto: GREGOR KATIČ Vsesplošno sta naredili fotografiranje. ! za skupinska Še končni pnpravki za Mimico Št. 26-30. m Takole se je Daija lotila Julijinih dolgih las, Julija pa nam je medtem zaupala, da sta jI presenečenja iHipravila otroka efa mali pomoči babke. 18 NOVIfEIIIK KIsmsn Lavrič sg je nagradil- in Bouma sa je adbil. nato pa.... mima gala. Uli! Oranžni osvojili C^ije Celjski nogometni štadion bi v sredo skoraj dočakal pravljico, ki si jo je devet tisoč domačih navijačev vročično želelo. Uprizoril bi jo lahko predvsem Klemen Lavrič. Objektivno gledano je Nizozemska (dvakrat svetovni vlce-šampion, enkrat evropski prvak) na tekmi kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu povsem upravičUa vlogo favorita. Pravijo, da je nogomet bolj igra kot šport, saj marsikdaj omogoča tudi slabšemu nasprotniku, da zmaga. Slovenska reprezentanca je bila namreč blizu zadetku kar nekajkrat (Lavrič, Ačimovič, Koren, Mavrič), gostujoča pa vsaj še dvakrat več, in v še bolj izrazitih priložnostih. Pa vseeno do 85. minute ni bilo gola, ko je Barcelonin Giovanni Van Bronckhorst po podaji Clarenca Seedorfa sprožil s 25 metrov, žoga se je odbila od Mateja Mavriča in prevarala vratarja Samirja Han-danoviča. Realitete je priznal Mile Ačimovič, tudi selektor Matjaž Kek, nekatere pa je zajela evforija zrelih priložnosti, ki jih vsaj tako številnih nismo pričakovali, a so bile vendar logične v protiudarih med popohiim napadanjem varovancev Marca Van Bastna. Slednji najbrž ni spregleda! transparenta; Marco basta! Nizozemski navijaä se namreč ne morejo sprijazniti, da v selekciji ni izjemnih napadalcev Ruuda Van Nistelrooya in Roya Makaaya, za nameček pa je celjsko klop grel Jan-Klaas Huntelaar. A je Van Basten denimo predstavil Ibrahima Aiellaya ... Naj bo postava takšna ali drugačna, navijači »oranja« bodo z njimi kjerkoli. Celjske gostinske lokale so zlahka osvojili. »Nikakršnih težav nismo imeli z njimi. Tako kot tudi s Škoti ne. Priprli smo le neodgovornega domačega navijača, ki je prižgal baklo,« je poudaril visok policijski predstavnik. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATiC ALEKS ŠTERN E)ve uri po koncu tekme je ena od radijskih postaj imela jujno domišljijo, da je gle-: opozarjala, naj pravoča-»ridejo na štadion. »Ja, je neuspehiff v kratkih hlačah so bite tudi Ladies. Na osrednji novinarski tribu-našemu delu, je bilo moč videti kar nekaj neznanih obrazov, ki niso imeli tam kaj početi. Med njuni pa sta bila tudi dva znana, od Magnifica in BraneU Rončela ... NadaSavič Kegljavke celjskega Miroteksa so osvojile nov, že 22. naslov državnih prvakinj, brez poraza. V evropski ligi prvakinj so jim načrte že drugič zapored prekrižale igralke hrvaške Podravke ... Ena najuspešnejših celjskih kegljavk je 20-letna j Nada Savič, večkratna ekipna zmagovalka svetov-! nega pokala, dobitnica medalj na kadetskih, mla-, dinskih in članskih svetovnih prvenstvih- ' V evropski ligi prvakinj vara je žreb v zadnjih dveh letih dodelil hrvaško Podravko. Lani ste že preizkusUe njihovo kegljišče s kanali, ki vam' ne ustreza. Je bil pred nastopom prisoten strah pred novim neuspehom? Tamkajšnje kegljišče je drugačno od našega, ima | zelo velike kanale in domačinke imajo ogromno! prednost. Strah je bil prisoten, vedele smo, da bo. težka tekma, dale smo vse od sebe, vendar nam žal I ni uspelo. I Nobeni od vaših so^alk ni uspelo premagati ^ naspromice, edino točko ste prikegljali vi. Vam je torej uspelo ujeti pravi ritem? Ja, meni je uspelo, dmgim na žalost ni. Nastopila sem med zadnjimi in takrat sem že vedela, da bomo visoko poražene. Sama zato nisem imela kaj izgubiti, potrudila sem se, da priborim vsaj točko.in uspelo mi je. Odigrala sem solidno. Na nevtrahiih kegljiščihpa ste bUe vselej boljše.' Zakaj? Ja, drugje smo jih premagovale, v Koprivnici paj so navajene na tamkajšnje steze in tam nobena nasprotna ekipa nima možnosti. Na zaključni tumu lige prvakinj se vam nij uspelo uvrstiti dvakrat zapored. Je to za vas neuspeh? , Je neuspeh. Vendar so za prihodnje leto napove-1 dali, da bodo kegljišče popravili in da ne bo več' kanalov. Tako, da če jih prihodnje leto dobimo znova, jih bomo zagotovo ugnale. , Pred vami je (bila) odlična generacija. Mari-ka Kardinar, Biserka Petak in ostale. Slednji si- i cer še kegljau, a ste vedno bolj v ospredju mlaj-' še tekmovalke. Imate soigralke vpliv ena na drugo, predvsem starejše na mlajše? Pri nas je tako, da se tako starejše kot mlajše zelo dobro razumemo. Vzdiišje je zelo dobro, med sa-1 bo se bodrimo. Starejše ne gledajo na nas kot na I mlajše, ampak kot na perspektivo v kegljanju, | Kako sta vidve s sestro dvojčico zaplavali med | keglje? I Včasih je najin oče rekreacijsko kegljal in tudi j sami sva poskusili. To je bilo pred 12 leti. Sicer pa nameravam v kegljanju še naprej ostati, ker se v tem odlično počutim. Veliko jih sicer govori, dai kegljanje ni šport, vendar naj poskusijo in videli' bodo, da je. I Kako je igrati skupaj s sestro? Imata vpliv dru-1 ga na drugo? Zelo mi je všeč, da imam sestro zraven. Druga dn^o bodriva. Lepo je, ko veš, da imaš nekoga za, sabo, ki ti pri tem pomaga. In ona mi zelo. Ljubosumje, kadar je ena boljša od druge, torej ni prisotno? j Ne, tega niti slučajno ni. Veseli sva druga za dru- j go. Sicer pa smo vse punce kot ena 'klapa', veliko' se družimo tudi izven kegljišč. Ne glede na svoja leta si osvojila že veliko. Kakšni so cilji za naprej? I Trenutao se borim za mesto v slovenski repre-' zentanci za nastop na članskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Košicah. Selektor bo med 12 dekleti izbral 8 najboljših, zato se močno trudim, da bom med njimi... Za naprej pa bomo še videli. JASMINA ŽOHARI Senzacionalni Šoštanjčani Novakovič: »V košarki smo bili boljši!« derbi Prvi krog lige za prvaka pri košarkarjih je našim trem klubom prinesel nepričakovan izkupiček - dve zmagi. Izgubili so Šentjurčani, ki spet niso bili daleč od presenečenja na Kodeljevem. Elektra do velike zmage Šoštanjčani so gostili moštvo Heliosa in potrdili napovedi svojega trenerja Bojana Laziča, da so v odlični formi. Favorit iz Domžal se tokrat ni izvlekel v Šoštanju. Že na začetku je bilo jasno, da se Elektra ne namerava kar tako predati. Do odmora je imel Helios najvišjo razliko v 7, minuti, ko je vodil s 17:12, na drugi strani pa so domačini vodili v 17. minuti s 34:27, V tretjem delu so gostje po zaslugi centrov Laskeviča in Pa-viča prišli do prednosti 47:40, a se je Elektra s koši Mihe Čme-ra (8) in Jerneja Mihaliča (16) vrnila v igro in izenačila na 50. Helios je nazadnje po-vedel s 62:60, a sta Srboljub Nedeljkovič (9) in Mihalič s skokom v napadu in košem znova prinesla prednost Elek-tri s 66:63, ki je nato zdržala pritisk Heliosa. Ta je imel pri 66:65 zadnji napad, a je Robert Troha zgrešil - za veliko sla\^e šoštanjskih igralcev in navijačev. Kodeljevo jim ne leži šentjurčani so bili spet blizu zmage nad Slovanom sredi Ljubljane, a so tudi tokrat v finišu morali priznati premoč Kodeljevčanov. Alpos je - Jutri prvi regijski Jernej Mihalič je bil ponovno vodil od začetka, imel vse niti igre v svojih rokah in najvišjo prednost v 16. minuti - 41:28, Tudi po 30 minutah so Šentjurčani še vodili (72:62), nato je prišla odločilna, zadnja četrtina. Ob lastnih napakah so se proti Al-posu obrnili še sodniki, ki so krepko stopili na stran favorita. Kljub temu je Alpos dve minuti in pol pred koncem še vodil s 77:74, nato si je Slo-vanznizom 15:2 zagotovil pričakovano zmago. Pri Alposu j e Elvis Kadič dosegel 22 točk in Tadej Koštomaj in Jimmie Hunt po 14. »V prvih treh četrtinah, ko se je igrala košarka, smo bili precej boljši tekmec, V zadnjih desetih minu- inja v Šoštanju. tah pa smo igrali nek drug šport, v katerem so bili košarkarji Slovana pač prepričljivo bojjši,« je ironično komentiral razočarani trener Al-posa Damjan Novakovič, 'hidi brez Ingrama zanesljivi Laščani so imeli brez prvega strelca Jacka Ingrama kar precej težav, da so štrli žilave Dolenjce. Srečanje proti Krki v Treh lilijah je bilo odprto vse do zadnjih petih minut tretje četrtine. Takrat so pi-vovarji z delnim izidom 9:0 le prišli do občutnejše prednosti (+17). V zadnjem delu so jo še povišali in tekma je bila odločena v 36. minuti, ko je semafor kazal 69:49 za domače. Laščane je tokrat vodil Šalih Nuhanovič, ki je dosegel 15 točk in imel še 11 skokov. V sicer strelsko izenačeni ekipi Zlatoroga je izstopal še razpoloženi Terry Wilhams, ki je imel ob 13 točkah še 8 asistenc in 7 pridobljenih žog. Trener Zoran Mar-Uč je bil zadovoljen: »Zaradi ponovne odsotnosti poškodovanega Ingrama in njegovega povprečja 22 točk in 7 skokov smo morali krepko spremeniti igro. Določeno kakovost moštva dokazuje zmaga z zelo velikim številom zgrešenih metov za tri točke. Obramba je bila trdna, napade pa smo večji del tekme nadzorovali z zelo disciplinirano igro,« Derbi v Šentjuiju Drugi krog lige za prvaka prinaša prvi dvoboj naših ekip, v Šentjurju, kjer gostujejo Šoštanjčani, medtem ko Laščani odhajajo v Domžale. Alpos in Elektra sta se pomerila v predzadnjem krogu prvega dela sezone, pred 14 dnevi prav tako v Hruševcu, ko so slavili domači s 77:70, Po porazu v sicer dokaj dobri predstavi je trener Elektre Bojan Lazič zatrdil, da so se iz poraza nekaj naučiU in da bodo naslednjič prišli v Šentjur po zmago. Ta »naslednjič« je zdaj, a spomnimo, da Elektra še ni slavila v Šentjurju v uradnih srečanjih. No, tudi trener Al-posa Damjan Novakovič je optimist pred tekmo. »Od zadnjega obračuna smo precej dvignili formo, vemo pa tudi, Česa gostom ne smemo do- 10 lažje iskem MNZ Celje bo vodil Brežičan Novi predsednik Medobčinske nogometne zyeze Celje je Ciril Kolešnik. Na redni letni skupščini je dobil 33 glasov, njegov edini tekmec Zdravko Golob pa 14, Kolešnik, bivši slovenski poslanec, zdaj direktor Zavoda za šport Brežice, bo na čelu MNZ Celje do leta 2011. Prejšnji predsednik Jože Rajh ni hotel kandidirati zaradi številnih negodovanj manjših klubov na Celjskem, saj medobčinska zveza ni pripravila svoje članske lige, je pa skrbno organizirala številna tekmovanja za mlade, pa tudi Štajersko člansko ligo, v kateri je kar šesterica klubov s Celjskega. Konec tedna bosta v Celju dve zanimivi tekmi. MIK CM Celje bo jutri pričakal Nafto ob koreografiji navijačev Celjskih grofov, ki bodo proslavili 15, obletnico delovanja. Velja si ogledati tudi nedeljsko tekmo na Olimpu, kjer bo pri drugem celjskem klubu gostovalo vodilno moštvo Štajerske lige Šmartno 1928^ 18. krog 1. SLMN: livex (3), Vojsk (23), Kugler (3( Dobovec - Pantar 3:3 (0:0; Kragelj (21), Uršič (21, 23), 31, Ajdovščina 29. Živex 27 17. krog 2. SL: Bonifika - Rudar 2:1 (1:0); Božič (43), Begič (65); Jahič (55), Aluminij ■ Drauinja red: Bonifik, - Maribor Branik 6 D, 38); Vrabl (9). I; Adamič (21), S Vrstni red: Beton , Kobarid 21, Dobovec Cajšek (1, 12), Kroflič (15, 37), Pukšič (40), ? (29), Poredski (30); lar 36, Gorica 35. Svea 11, Branik . Alui (1:0); Božič (43), Begič (65 i:0; Bingo (29), Veselič (53), Toplak ( Krško 25, Šenčur 24, Zagorje, Ttiglav ij 18. (JŽ) Vrstr Na vrhu atletinja in nogometaš Najboljša športnika konjiške občine v letu 2006 sta aUetinja Martina Ratej iz Suhadola in nt^ometaš Jernej Čereoak iz Slovenskih Konjic. 25-letna članica AK Šentjur je že nekaj časa najbo^ša metalka kopja v Sloveniji. Lani se je r osebnim rekordom 57,49 metra prebüa tudi v širši evropski vrh, letos pa že lovi normo za nastop na SP. Cerenak pa je nepogrešljiv član NK Dravinja Duol. Je steber konjiške obrambe, zan) se že zanimajo nekateri drugi klubi. Priznanje za najboljši Športni kolektiv v obCini je prejel NK Dravinja, posebni priznanji pa Avto moto društvo Slovenske Konjice ob 60-let-nid in podjetje Duol za pomoč pri razvoju športa v občini. MB] lios v prvem delu sezone 1. A lige. Moštvo iz Laškega je prav gotovo sposobno presenetiti domačine, ki niso velik favorit le na tej tekmi, temveč tudi za vstop v veliki finale in tudi za prvi naslov prvaka. Zato je pred Zlatorogom tudi nekakšen izpit zrelosti. Se lahko morebiti nadeja vrnitve v Jadransko ligo? Pa čeprav je na sporedu šele drugi krog tega dela sezone. Rogla pomaga Hopsom Derbi B lige bo jutri v Zre-čah. Z morebitno zmago nad Novo Gorico bi Rogla pomagali Hopsom. Ti se nadejajo zmage proti Litiji, ob porazu Novogoričanov pa bi sami zasedli vrh tabele, kiaieposred-no vodi v A ligo. Rogla bi pomagala tudi sebi, kajti v kvalifikacijah (drugi in tretji iz B lige ter 13. iz A lige) za dodatno mesto v 1. A Ugi bi ji sodeč po letošnji sezoni bolj odgovarjali Primorci ... JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATlC NAKRATKO voliti, če želir pomočjo navijačev bon: prišli do zmage!« Laščani odhajajo k t no najboljšemu slover moštvu, ki jih je pred dvema tednoma premagalo s 83:64. A končni izid te tekme povsem ne kaže razmerja moči, kajti pivovarji so bili do 35. minute povsem enakovreden nasprotnik. Spomnimo, da je Zlatorog edini premagal He- Prvi mesti - tako in drugače Areh: Na državnem prvenstvu deskarjev na sne^ v paralelnem veleslalomu je prvo mesto osvojil Celjan Rok Marguč, Med ženskami je zlati medalji dobila, tudi v slalomu, Velenjčanka Glo-rija Kotnik - bila je edina na štartih in progi je uspešno prevozila. Izbirala bodo leva krila Celje: Upravni odbor rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je na pobudo Tomaža Jeršiča imenoval novo kadrovsko komisijo za izbor novih igralcev. Poleg Jeršiča jo bosta sestavljala še športni direktor Slavko Ivezič in Igor Razgor. Vsi trije so bili vrhunska leva krila v dvorani Golovec. Vodstvo kluba je napovedalo finančne kazni trenerju in moštvu, če ne bodo osvojili obeh domačih lovorik. To ni nič nenavadnega in se je že dopjalo. Letos je to pač grožnja, kajti noben dosedanji ukrep ni pomagal. Po vseh opozorilih so sledile nove in nove slabe predstave. Določen ukrep bi zagotovo pomagal, a si ^ očitno sedaj še ne upajo izvesti. Novost je tudi ta, da dopuščajo verjetnost odhoda Gorazda Škofa iz kluba. Bo srednji zunanji napadalec resnično Rus Vitalij Ivanov, ki bo letos dopolnil 31 let? (DŠ) Vsi na bazen Celje: Triatlon klub Cele-ia bo v bazenu Golovec v nedeljo pripravil Prvenstvo mesta Celje na 400 in 1500 metrov pod sloganom Slovenija plava. Tekmovanje je namenjeno ljubiteljem plavanja vseh kategorij od koderkoli. Časovne omejitve ni, začelo se bo ob 10. uri (JŽ) liniiiND POD KOŠI Sobota, 31. 3. 1. A SL, 2. krog lige za prvaka, Alpos Šentjur - Elektra Esotech, Domžale: Helios -Zlatorog (obe 20), LBSL, 23. krog. Zreče: Rogla - Nova Gorica, Trbovlje: Rudar - Celjski KK, Polzela: Hopsi - Litija (vse 19). 1. SL (ž), 6. krog lige za prvaka, Domžale-Merkur (18). 1. SL (ž), od 7 do 12. mesta, 4. krog, Črnomelj - Kozmetika Afrodita (16), Škofja Loka: Odeja - Konjice Sp, Ribič (1Z30). IRAMA KOŠARKA 1.ASL Liga za prvaka, 1. krog: Zlatorog-Krfea 77:62 (18:11,39:28, 60:43); Nuhanovič 15, Williams 13, Maü, Ocokoljič 12, Maček 10, Vrečko 6, Alispahič 5, Sto-jakovič, Smajlovič 2; Niparavi-čius 16, Jokič, Soldo 14, Elek-trn-Helios 66:65 (18:20,34:35, 50:50); Mihalič 16, Ručig^ 12, Vidovič 11, Nedeljkovič9, Cmer 8, Jeršin 5, Kune 3, Ličartovsky 2; Janža, Laskevich 13, Sbvan -Alpos Šentjur 89:79 (20:24, 43:51,62:72); Klobučar21, Prel-džičl8; Kadič 22, Hunt, Koštomaj 14, Novak, Krušič 8, Lapor-nik 5, Palčnik, Sebič 4. l.SL(ž) Liga za prvaka, 5. krog: AJM - Merkur Celje 60:74 (14:20, 23:41, 45:62); Furman 18, Dover, Pehadžič 12; Komplet 22, Čonkova 19, U. Kvas 10, Kvatemik 6, Radulovič 5, Jereb, N, Kvas 4, Vulič, Maga-njič 2. Vrstni red: Merkur 10, l6"anjska Gora 9, Ilirija 8, Ježi-ca 7, AJM 6, Domžale 5, KOLEDAR PETEK, 30. 3. ROKOMET 1. SL (m), 22. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož (IS.30). SOBOTA. 31. 3. ROKOMET 1. SL (ž), 20. krog, Celje Celjskemesnine-Zigorje (18). NEDELJA, 1. 4. ROKOMET 1. SL (ž), 20. krog: Škofja Loka - Celeia Žalec (18). »GOLI SOBOTA, 31. 3. i. SL, 24. krog: MIK CM Celje - Nafta (17). 2.SL.18.krog.Velei dar - Mura (18). vzhod, 17. kro !:ru- klv Palom ir Što- re_(16). Štajerska liga, IZ krog: Seit-ülj - Möns Claudius, Rogaäka -Pesnica, Bistrica - Zreče (vse 16). NEDELJA. 1.4. 2. SL, 18. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Krško (16.30). 3. SL - vzhod, 17. krog, Šmarje pri Jelšah: Trgovine Jäger - Šentjur (16). Štajerska liga, 17. krog: Šampion - Šmartno (15), Ju-rovski Dol - Šoštanj (16), IKA MVIfENII Slovencem se mudi v smrt K vragu varnost, samo da imam dober in hiter avto! - Čigavi so glasovi, ki jih slišite v medijih? Skoraj vsak dan slišite na radijskih postajah glasove iz Pro-metno-infonnacijskega centra, ki vas obveščajo o trenutnem stanju na cestah. Tisti, ki morajo vsakodnevno prevoziti več deset kilometrov v službo in iz nje, vedo, za kakšna javljanja gre. Informacije o zastojih in ovirah na cesti so jih že marsikdaj rešUe pred izgubljanjem živcev za volanom. Kdo so torej ti, ki vam prinašajo sveže prometne informacije, in predvsem, ali je res, da na posnetkih kamer, ki so postavljene ponekod na avtocestah, vidijo, da □as tudi še tako trda pločevina ne more rešiti pred smrtjo? Na Radiu Celje iz omenjenega centra najpogosteje slišite Kristijana Zobovnika, Davida Vatov-ca. Barbaro Janežič in Janjo Bu-diC. Leto dni, kolikor Prometno-informacijski center za državne ceste deluje, se na tak način z informacijami o prometu obračajo na javnost dvakrat v jutranjem program, v primeru kakšne posebnosti v prometu celo večkrat. Če se odpravljate v tujino, je mogoče dobiti tudi podatke o stanju na tamkajšnjih večjih prometnicah. Če se na primer na avtocestnem odseku Celje-Vransko zgodi prometna nesreča, boste o tem obveščeni hitro, pravi vodja centra Brane Nastran. »Od trenutka, ko smo o nesreči obveščeni mi, in do trenutka, ko je o tem obveščena medijska hiša, ne sme preteči več kot minula. Nekatere informacije se dopolnjujejo tudi sproti.« Center je v prvem letu več kot petdesetim radijskim in televizijskim postajam posredoval več kot 12.500 informacij o stanju na državnem cestnem omrežju. Podat- Glasovi Prometno-inforniacijskega centra. Janja Budič. Barbara Janežič in Vasja Podkrižnik. ki o prometu so na voljo na njihovi spletni strani wwrw.promet.si. Če boste kdaj slišali radijskega mode-ratorja, ki v »eter« sam posreduje pomembne podatke o prometu, potem boste vedeU, od kod črpa svoje podatke. »Pri obveščanju javnosti o prometu so seveda ključne radijske postaje, tudi televizijske seveda. Informacije posredujemo tudi na več kot petdeset elektronskih naslovov posameznih uporabnikov, Voznikom je 24 ur na voljo tudi naš klicni center 01/518-85-18, podatki so tudi na teletekstu Televizije Slovenija na straneh 171, 172 173. Dostop do naših prometnih podatkov je mogoč še na nekaterih drugih spletnih straneh, s katerimi smo dogovorjeni, da lahko pobe- Prometno-informadiski center za državne ceste sta ustanovili DirelccijaRSza cestein Dniž-ba za avtoceste v Republiki Sloveniji 15. marca je miiiüo točno eno leto njegov^a delovanja. Center zbira informacije o stanju na vseh državnih cestah, s katCTimi sicer upravljate DRSC in DARS, in o prometu tta njih na enoten in enovit način ter jih 24 ur dnevno in 365 dni na leto duje javnosti. vzdrževalci avtocest in državnih cest. Ravno slednji so naš pomemben vir, ker dobro poznajo eeste in vedo, kaj se dogaja na njih, saj ravno oni največkrat postavljajo zapore, če je to potrebno. Na drugi strani je razna tehnologija, s pomočjo katere sami spremljamo stanje na cestah. Gre za cestne števce prometa, kamere in druge naprave, ki jih imajo nadzorni centri predvsem na avtocesti,« razlaga naš so-govomik. In ravno posnetki video-kamer na cestah lahko sodelavce omenjenega centra zelo šokirajo. Posnetki jim namreč nemalokrat pokažejo grozljive nesreče in tudi to, da smo Slovenci nestrpni vozniki. »Ljudje težko sprejemajo omejitve, pri čemer je cesta točno takšna stvar. Prav neverjetni so podatki na ravni Evrope o tem, koliko ljudi vsako leto umre na cestah! To so smrtni primeri in tu gre za ljudi, ne predmete. Problem je v tem, da sodobni avtomobili omogočajo takšno udobje, da se voziš dobesedno v »dnevni sobi«. Ta občutek ugodja voznike na nek način izolira od dogajanja na cesti, ne čutijo podlage ceste, hitrosti, se ne zavedajo tohko dogajanja okoU sebe. Vsa sodobna tehnologija ne more preprečiti hudih posledic in mi to vidimo vsak dan. Ljudje ne upoštevajo, da na cesti niso sami in da ne gre samo za točko A in točko B, ki je cilj, ampak da je vmes cela pot, ki se mora prevoziti varno,« govori Nastran. Po številu nesreč prednjači ljubljansko območje, kar je zaradi števila voznikov, ki se vsak dan iz vse Slovenije vozijo tja, razumljivo. O dokaj hujših prometnih nesrečah največkrat poročajo z območij, kjer so ceste slabe, zato so tudi posledice hujše. »Največ dela je seveda zjutraj, ko gredo ljudje v službo, precej dela je tudi popoldne. Zanimivo jo, da se je zdaj ta popoldanska konica prestavila tudi do 20. ure, ni več tako kot včasih, ko j e bilo prometa največ le med 16. in 17, uro. Najbolj prometno obremenjen dan je petek,« pojasnjujejo v centru. Veliko informacij o stanju v prometu dobijo operaterji od voznikov, toda te podatke je treba še posebej pazljivo preveriti. »Zlorab oziroma tega, da bi kdo poklical in nas lažno obvestil o kakšni nesreči, ni. Je pa res, da ljudje različno dojemajo dogodke na cesti. Pri nas se ravnamo po evropsko veljavnem standardu o tem, kako se poroča o določenih dogodkih, torej, kdaj gre za lažjo in kdaj za hujšo nesrečo ali kdaj je manjši in kdaj večji zastoj. Za nekoga je velik zastoj, če je pred njim le pet vozil, pri čemer je mogoče ovira le trenutna in bo promet takoj stekel dalje ...«razlaga Nastran. Tehnologija v Prometno-informa-eijskem centru je na zelo visoki ravni, nekatere razvite evropske države na primer obveščanja javnosti o prometu sploh nimajo organiziranega ali ni primerljiv z našim. Nastran poudarja, da se je pri nas kol zelo pomembno in predvsem dobro pokazalo sodelovanje med in-štilucijami, ki se ukvarjajo z varnostjo prometa. Torej, varno vožnjo! SIMONA ŠOLINIČ Sveže podatke o dogajanju na državnih cestah lahko voz-niI^ 4öbi$o tiidi na Številki Qi^ 518-85-18 in se posvetuj^o o možnih obvozih in tudi o tem, kako najhitreje priti iz enega kraja v drugega, in o razdalji med njima ter celo, katera pot do cilja je najbolj enostavna. rejo naše informacije,« še dodaja Nastran. Center je v prvem letu naletel na veliko zanimanje, saj zaznava vedno večjo obiskanost njegove spletne strani. Pločevina vas ne reši vedno Prometno-informacijski center pri pridobivanju podatkov sodeluje s policijo, z vzdrževalci posameznih državnih cest in operaterji iz nadzornih centrov na avtocestah, zato naj bi bili podatki sveži: »Glede na to, da smo državni informacijski center, so naše informacije popolnoma zanesljive, vse namreč preverjamo pri verodostojnih virih. To je policija, njihovi operativno-komunikacijski centri, potem so tu Vodja PIC Brane Nastran Rana ura, zlata ura Delo je v Prometno-informacijskem centru dokaj pestro (če odštejemo ne ravno prijetne posnetke nesreč, ki so jim morebiti kdaj priče). Njihov intenziven delovnik se začne že ob 5.30, saj se prometne konice pojavijo že zgodaj zjutraj. Druga izmena začne delati ob 13.30 in ostane do večernih ur, dokler se stanje na cestah ne umiri. V nočnem času naloge Prometno-informacijskega centra prevzame nadzorni center za ljubljanski avtocestni obroč, kjer so operaterji prav tako usposobljeni za tovrstno delo. V ekstremnih primerih, na primer če zapade večja koUčina snega ali v poletnih počitniš-. kih konicah, so v centru organizirana tudi nočna dežurstva. NOITEIIIK BWWWIIKA - iWroBIHACI JE 21 Varujte svoje hiše! v zadnjih dneh se je sodeč po policijski staüstiki povečalo število vlomov v stanovanjske hiše. V noči na sredo je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Vojniku ter razmetal in pregledal vse prostore, kaj točno je odnesel, pa se še ne ve, saj so lastniki v tujini, so sporočili s policije. Nepovabljenega gosta pa so se rešili lastniki stanovanjske hiše v Celju, saj se je tat ustrašil alarma. V sredo popoldne so vlomilci obiskali tudi sta- rejšo hišo v okolici Velenja, iz katere so odnesli kosilnico. Vlom preiskujejo tudi žalski policisti, saj je bilo vlomljeno tudi v enega izmed poslovnih objektov v Žalcu, kjer je storilec pregledal prostore, vendar ni ničesar odnesel. Na udaru sta bila še dva poslovna objekta v Celju, od koder prav tako ni nič izginilo, videti je, ocenjujejo na policiji, da je neznanec iskal le denar, a ga ni našel. Vlomi so se vrstili tudi v Šem- petru, kjer na nekem gradbišču pogrešajo nekaj orodja in gorivo iz delovnega stroja ter v Laškem, kjer je iz ograjenega prostora nekega podjetja izginilo prav tako nekaj delovnega orodja. Vlom preiskujejo tudi v podjetju v Trnavi, od koder so jim odnesli kar za 4 tisoč evrov strešne kritine. Nekaj manj škode je v Šentvidu pri Grobelnem, kjer so nepridipravi iz ograjenega skladiščnega prostora odpeljali novo prikolico za prevoz vozil. Priznanje tudi Stermecifemu Na Policijski akademiji v Tacnu bodo danes sprejeli policiste, ki so se v začetku marca vrnili iz mednarodne mirovne misije v Jordaniji. Na sprejemu bodo podelili tudi odlikovanja desetim policistom, ki so svoj mandat v misiji zaključili že v letih 2004 in 2005. Omenjeno priznanje kot uradno odlikovanje Jordanije podeljuje jordanski kralj Ab-duiah 11., policistom pa jih bo v njegovem imenu podelil častni konzul Jordanije v Sloveniji Samir Amarin. Med policisti, ki bodo danes prejeli priznanja je tudi Branko Ster-mecki s celjske policijske uprave, Stermecki je bil v misiji od 1. februarja 2004 do konca januarja leta 2005. Pasavček rešuje mlada življenja v Osnovni šoli Debro v Laškem je bila včeraj zaključna predstavitev.projekta Pasavček, ki ga je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Laško, potekal pa je v sodelovanju z osnovnimi šolami na območju Laškega ter direkcijo za ceste. Namen projekta je bU spodbuditi k večji uporabi varnostnega pasu med vožnjo, saj so posledice nesreč, v kateri so udeleženci uporabljali varnostni pas, vsaj za stopnjo nižje. Lani je v nesrečah na Celjskem življenje iz^bilo 27 oseb, le 12 od njih jih je uporabljalo varnostni pas. Mirni navijači Kljub polni celjski Areni Petrol zaradi sredine nogometne tekme večjih izgredov ni bilo, so nam povedali na celjski policiji. Za varnost je skrbelo skoraj tristo policistov in več kot dvesto varnostnikov. Bilo je le nekaj kršitev javnega reda in miru, za- radi česar so izdali štiri plačilne naloge, en obdolžihii predlog, dve osebi pa so pri-držaU, še dodajajo celjski po-licisri. yovitednik.coni Novi tednik v Ljubljani Bralka želi izvedeti, kje v Ljubljani je mogoče ku-plH Novi tednik. Martina Senožetnik, vodja trgovine v Delu-Prodaji v Ljubljani, odgovarja; »Obveščamo vas, da je v Ljubljani možno kupiti Novi tednik (petkovo izdajo) na sedmih prodajnih mestih: Maximarket (Trg republike 1), Cen-tromerkur (Trubarjeva 1), kiosk Delo-Prodaja (na križišču Zaloške in Proletarske), Interspar (Šmartinska 152}, Knavs minimarket (Neuber-gerjeva 13], Petrol (Celovška 226) in Paviljon (Bežigrad 2). Torkovo izdajo Novega tednika pa je mogoče kupiti na prodajnem mestu Knavs minimarket (Neubergerjeva 13). Če bralki omenjene lokacije ne ustrezajo, lahko pokliče na našo telefonsko številko 01/47 38 841, da ji bomo poskušali najti prodajno mesto, kjer bi želela kupovati časopis.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17, uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. s- PROSTA STANOVANJA v VEČSTANOVANJSKBM CfSTfUOSTOVtCeUBAA KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10, Šentjur, i oaiako B17 v velikosti 136.2 m^ in garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja in garaže S' prodani in predani. tel. 03 42 66 586 ga. Mateja KOMPOŽ.^^^ Gradimo za vas tus fe\T VO RIT V E ^,n,arket Laško. A^ I W ^^ ■ ^ ^^Celjskac.36 NA CELJSKEW lU*^ ^ _ ^^^ Ljubljanska C. 16 |reda,4.4.2007^„ Delikatesa, Gubčeva i Gel za tuširanje Palmolive 500 ml 250 ml+ 250 ml GRATIS 294,76 SIT ; 419,37 SIT j 60 383,42 SIT Posebna ponudba velja samo v novo odprtih Tuš trgovinah od 4.4. do 11.4.2007 oziroma do razprodaje alOMLAb Romareka ploščad s stara in navo bazilika Bazilika Guadeiupe Pri izstopu iz metroja se je pred nami odpri pogled na številne stojnice, okoli katerih so se bohotili kupi smeti. Številni spominki so nabožni in tesno povezani z baziliko Guadeiupe. Tine Marijine podobe niso pritegnile, temveč je bil pravi magnet plišasti delfin, brez katerega še danes težko zaspi. Mene je pritegnila romarska ploščad z obema sakralnima poslopjema. Čudeža nisem pričakoval, bolj me je zanimal pogled na romarje, kako se vedejo na tej sveti zemlji. Obiskovalcev še ni biJo veliko, ker je bila še rana ura, toda vsi so bili zelo umirjeni in tihi. Presenetila me je starejša ženska, ki je pol od vhoda na ploščad do sodobne cerkve opravila po kolenih. Sledüo ji je nekaj invalidnih otrok, ki so se s pomočjo staršev prav tako namenili v svetišče. Poleg opazovanja in fotografiranja so misli uhajale v preteklost - čas, ko naj bi se zgodü čudež. Indijance je dogodek posredno pokristja-nü, kar je bil osrednji namen Špancev. Poglejmo še nekatere vidike, ki so za mnoge Mehičane sveti in so pripomogli, da je nastala bazilika Guadeiupe. Zgodaj zjutraj v soboto, 9. decembra 1531, je Juan Diego, Indijanec, kristjan, na poti k maši v Tlatelolcu zaslišal nežen glas, ki je klical: »Juanito, Juan Diegui-to.« Odšel je proti glasu na hrib, kjer je zagledal nenavadno lepo gospo, ki ga je ogovorila: »Spoznaj in razumi, da sem večna Devica Marija, mati resničnega Boga in mati Stvarnika nebes in zemlje. Moja želja je, da bi se tam zgradil tempelj, v ka- terem bom lahko oznanjala svojo ljubezen, usmiljenje, pomoč in zaščito. Poslušala bom tožbe in odpravila trpljenje, bedo in bolečino. Da bi se moja prošnja uslišala, pojdi do škofa in mu povej moje želje.« Indijanec je moral večkrat do škofa, ki mu sprva ni verjel, šele ko je pred njim razgrnil svoj plašč, na katerem se je pokazala podoba sv. Device Marije. Podoba je zaznamovala dan - 12.decem-ber 1531 (kmalu po tem čudežnem dnevu so na hribu zgradili cerkev]. Omenimo, da je to čas, ko pobožnost gua-delupske Marije doseže vrh. Vsako leto se na ta dan pri baziliki zbere do sedem milijonov romarjev, ki zadnji del poti opravijo po kolenih. Svetišče je postalo najbolj čaščen kraj v Mehiki. Zaradi velikega števila romarjev so se leta 1976 odločili za gradnjo nove, večje cerkve zmodernim videzom. Zgradba ima sedem glavnih vhodov, ki vodijo do podobe Device Marije. Nad oltarjem visi pozlačena podoba Gua-delupske device, pod njo je Juanov Diegov plašč z Marijino podobo. Poleg dveh velikih križev cerkev krasijo številna barvasta stekla, ki dajejo notranjosti zanimivo barvitost. V kupolastem svetišču, ki lahko sprejme do deset tisoč vernikov, so namestili čudežen plašč, mimo katerega se romarji pripeljejo po tekočem traku. Vehko ljudi verjame, da je sveti kraj prostor, kjer Devica Marija ozdravi skoraj vsako bolezen in vernike reši težav. Guadelupska Marija Me-hičanom predstavlja upanje v vstajenje, obenem je tudi Celjsica koča že petič zapored prva! v akciji Slovensko naj smučišče 2006/ 2007, ki jo organizira redakcija radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija, so zmagovalci isti kot lansko sezono. Med velikimi smučarskimi centri je prvo mesto osvojil Rekreacijsko-turistični center Krvavec, v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov je največ glasov dobil Gorsko turistični center Kope, medtem ko je med manjšimi smučišči že peto leto zapored slavila Celjska koča. Razglasitev rezultatov za letošnjo bolj zeleno kot snežno zimo je bila v sredo v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Zbrane je najprej pozdravil župan Rogaške Slatine Bran- ko Kidrič, ki je dejal, da bi tudi Rogaška Slatina lahko kandidirala za naj smučišče s smučiščem Janina: »Če bi bila kategorija za najbolj zeleno in najnižje smučišče v Sloveniji, bi zmagali.« Ponudba smučišč v Sloveniji je precej pestra. Obiskovalci smučišč so namreč glasovali za kar 76 različnih slovenskih smučišč. Med najboljšimi je bUo še eno smučišče iz naše regije. Med vehkimi smučišči je namreč tretje mesto osvojil Klimatsko turistični center Rogla. S končano akcijo naj smučišč pa se že začenja akcija Slovensko naj kopališče 2007, ŠO Foto: CK zavetnica celotne Amerike. Juan Diego je prvi Indijanec, ki je v zgodovino katoliške cerkve zapisan kot svetnik (20. 10. 2005). Kot zanimivost povejmo, da je prvi zapis o Juanu Die-gu s konca 17. stoletja in obstaja možnost, da so si Španci čudež preprosto izmisli-U, z namenom, da bi svoje bogove približali domorodcem. Zanimiva je tudi povezava temne Marije in Indijanca Juana. Zaradi njegove posvetitve služi Mehiča-nom, kot da je simboličen zmagovalec v njihovem banju za večj o priznanost indijanskih pravic v Mehiki. FRANCI HORVAT Dobri geografi v torek so na I. Osnovni šoli Žalec v sodelovanju z Zavodom RS ta šolstvo pripravili dvanajsto območno tekmovanje iz znanja geografije za osnovne šole. Sodelovale so ekipe iz 14 OŠ celjske regije, tekmovanje pa je potekalo v dveh delih. V prvem so učenci reševali test o vulkanskem in potresnem delovanju na Zemlji, v drugem delu pa so se ekipe pomerile v orientaciji, opazovanju pokrajine in uporabi metod terenskega dela. Srebrna priznanja so osvojile ekipe 1. OŠ Žalec, III. OŠ Celje. OŠ Rogatec in OŠ Frana Kranjca Celje. Vse ostale sodelujoče šole so osvojile bronasta priznanja. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Grega Birsa iz I. OŠ Žalec, drugo Aljaž Jane iz III. OŠ Celje, tretjega pa Timeja Janžekovič iz OŠ Frana Kranjca Celje. TT tall«l-twlilo, 36.4., s M «»ft» l> Sa^ iifa t Hiiv^l, as. <„ 12 fai; T»lu t Kwtofl. ■II ftMa m hHiyt 23.1. 11 drt. OJt, m 03 42 84 300, VBMK. Ml. 03 99 84 370, UMUWU. M. 01 2443 «90. KOPBI, hI. 05 46 33 mo, K«0«0Ž Id. 05 67 10 660. vwvw.radiocelje.com m IZLX-TNIIJIUTVA TUR.I6TI^NA A<;tMCUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: -^386 03/428 75 00 e-pDsta: ita.celje@i2letiiik,si: www,izletnik.si KRAJŠI IZUTI: SARAJEVO-MOSTAR 27.-29.4., 25.-275., 23-25,6, • BRUSEÜ 26.-30.4., 21.-25.6. • BAVARSKI DVORC112.-13.5.. 9.-10.6. • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 12.-13.5., 16.-17.6. • BQROMEJSKI OTOKI 20.-21.4.. 12.-13.5., 9.-10.6. • TIROLSKA 19..20.5.,'23.-24,6, • NAKUPOVALNI IZLET ARIZONA -BIH 21.4 DOLGA POTOVANJA: SK^'Q!»AVSI(E Pi;ieSTOi.»iCE 30.6.-77 • SKANDINAVIJA DO NOHOKAPA 7.-2U • NORVEŠKI FJSI^O! 21.-28.7. BOGATA PONUDBA PRVOMAJSfUH POČITNIC II _______J» 26-30,4,;iVifKJutiar}8-?.lL:£>.ar-Saraie' Prass in gradovi juine ČeSk« 30.M.S.;B8ograd-- ' ' -......no27 ■ -.........- ---- Orlovo gnezdo ....... Meditnurju 30.*.;Beograd in Srbski 27.4.-2.S.;60RiSKA BRDA-praznik i 'eloptis» In Aten« 2T.4,-2,5,;8telllja 28.4..2,5.;Kapri .>3lia.j ladjo do Passau-a 27-28.4;Lepote Rena 29.. .;Dunal.Bra»l«l«;va 1.2.5.;Budimpe8la 1-2.5. eograd in Srbski samostani 27-30-4. ;Crn8 gi lOII tednik 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko ^e za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, a kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopi; pismo podpišemo z iment jem, od koder je doma. ODMEV Parka ne damo Ko sem v 26. številki Novega tednika na 12. strani zagledal naslov Šrot: parka ne damo, sem se začudeno za-zrl vanj. Kaj, kakšnega parka? A ko sem članek prebral, sem ugotovil, da gre za naš park, park Laškega in okolice in končno za park Zdravilišča Laško. Ne vem, komu je napoti park, katerega korenine segajo v sredino 19. stoletja. Nastajal in izpopolnjeval se je zraz-vojem Zdravilišča Laško. Po njem seje sprehajal sam presvetli cesar Franc Jožef. V njem je zasajenih veliko eksotičnih in domačih dreves. Je zgodovinskega, naravnega in kulturnega pomena, V zadnjem času se je s tem parkom marsikaj dogajalo, V 60. letih prejšnjega stoletja je bila ob desnem robu skozenj na pobudo nekih »pametnih« Laščanov in pokojnega Franca Lesko\^-Luke urezana trasa bodoče «hitre« ceste skozi Laško. Taranaje zevala in kvarila iz^ed skoraj deset let. Nato so jo zasuli in pozneje v 70.-letih pristopili k regula-. ciji magistralne ceste skozi Laško. 2e takrat je büo veliko negodovanj med Laščani. Približno v tem času je bila izvedena tudi regulacija Savinje. Z re^ladjo ceste in pozneje Savinje ter izgradnjo parkirišča v samem parku, mu je bilo odvzetih kar nekaj zelenih površin. Pa vendar. Park je bil popolnoma obnovljen. Nekatera drevesa so ostala, nekaj pa jih je bilo na novo zasajenih. Na novo so bile speljane in asfaltirane sprehajalne poti. Zadnjih nekaj let je Zdravilišče Laško sponzoriralo kiparje, ki so v okviru kiparskih delavnic delali in ustvarjali na parkirišču pred kulturnim domom ter njihove izdelke postavilo v ta park. Tako danes park v vročih poletnih dneh nudi zavetje Laščanom vseh generacij, zlasti pa starejšim pacientom zdravilišča. Zanima me, komu v strokovnih službah Občine Uško je napoti park? Prav tako me zanima pod vodstvom katerega župana je ta ideja nastala - ali prejšnjega Rajha ali sedanjega Zdolška? Naj ta ideja izhaja od kogar koli, je bil tisti, ki jo je pogruntal, en velik »pametnjakovič«, Ta ne ve, da zelene površine in parki tvorijo srce in pljuča nekega kraja. Ne pa beton, parkirišča in avtomobili, pod katerimi bomo prej ali slej vsi omagali. Nekaj podobnega so pred leti naredili v Portorožu, ko so posekali cel drevored in iz njega naredili asfaltno cesto in pločnik. Zato danes nekateri 1 in priimkom avtorja ter kra-REDNIŠTVO starejši temu kraju ne pravijo več Portorož, ampak Portobeton. Projekt, ki so ga dale izdelati strokovne službe Občine Laško, je zame ničen. Je velika neumnost ali absurd in je smešen. Zato ga naj plača tisti, ki ga je naročil in ne davkoplačevalci. Mislim, da imamo v Laškem dovolj trgovin. Če pa je še katera potrebna zaradi konkurence, podrite staro ra^adajočo Herlahovo hišo, ki dela sramoto ne le centru Laškega, ampak tudi Francu Orožnu, prvemu slovenskemu predsedniku planinskega društva, zgodovinar-ju in zemljepiscu, ki se je rodil v njej in katerega spominska plošča je pritrjena na razpadajoči fasadi. Čudi me, da se s strani vodstva Zdravilišča Laško proti takšnemu posegu ni nihče oglasil. Vsaj zaznati ni bilo. Če park ni srce in pljuča Laščanom, kot sem že napisal, je sprehajališče in mir pacientom, gostom in turistom zdravilišča. Zato si ne morem predstavljati zdravilišča brez parka, kamor bi si gostje in pacienti hodili nabirati moči ob sveže čistem zraku, pa čeprav ob magistralni cesti. Morda za potegavščino občinskih strokovnih služb Še ne vedo. Laščani parka ne damo. Proti posegom v njem se bomo borili z vsemi sredstvi. Ne le s pravnimi. Zato ne poskušajte nadaljevati s temi neumnostmi, ampak nehajte, RUDI VREČAR, Šmihel Doziranje po kapljicah v 23, št. je Novi tednik izpod peresa Urške Selišnik objavil intervju z žalskim županom Lojzetom Posedelo m. Kot svetnik občinskega sveta. kot krajan, občan in davkoplačevalec pod nobenim pogojem ne morem sprejeti razlag, ki jih oznanja gospod Posedel. Najprej naj to velja za politiko na državni ravni, kjer je zgolj njegova krivda, če je krenil s poti, na katero je stopil leta 2004 in takrat prvič izigral volivke in volivce. Če se po treh letih ni našel in še vedno tava v politični temi, naj to pripiše svoji nena-čelnosti ter koristoljubnemu gledanju na lastno prihodnost. Tbdi Zares mu ne bo pomagal, saj je že na začetku bleknil neumnost; ne liberalci, ne demokrati, ne desno, ne levo ampak zagotavljanje boljših pogojev življenja za vse ljudi. Takšna izjava je vsaj smešna za osebnost, ki želi v politiki nekaj pomeniti oz. se s politiko profesionalno uk-vaijati. Demokracija je 3000 let star pojem, ki ga ne gre razlagati na način, kot bi sadil rožice. Da gre za boljše življenje vsaki opciji, ki se dokoplje do oblasti, ni nobena skrivnost. Skrivnost je le, ka- ko deliti in vladati, saj oblast po demokratičnih in etičnih načelih ni dopustno zlorabljati. Takšno početje je iz pravnega vidika kaznivo dejanje. Načelo FiUpa II Makedonskega divide et impera izvira iz antike in g. Posedel si ga očitno še danes ne zna v popolnosti predstavljati. Očitno je dojel le drugi del stavka, torej impera, delitev pač ni v njegovi volji. Zaplet, ki ga je napravil okrog Nadzornega odbora je izključno njegov produkt. Statut občine, ki je trenutno v zelo slabem stanju, saj je nejasen in neurejen, si razlaga tako, kot je njemu tisti hip prav. Nobena skrivnost ni stalno kršenje statuta in poslovnika, da pa je v ozadju zakon, pa sliši le takrat, ko to želi. Torej Kviaz ni ravnal v primeru NO protizakonito, saj zakon nikjer ne določa stopnje izobrazbe za opravljanje te funkcije. Takšna zah- no sporna, saj posega na področje splošne volilne pravice. Zgodba o eksplicitni zahtevi Računskega sodišča nima podlage. S podžupani gospod Posedel manipulira, kot bi bil to edini razlog za funkcioniranje občine. Natančno ve, kako stvari potekajo, zato največje stranke v danem trenutku ne sprejmejo takšne obveznosti. Ko bo proračun transparenten, ko bo možno videti, kaj se sploh da izvesti, bo Partnerstvo za razvoj občine Žalec ponudilo ljudi, ki bodo opravili podžupan-sko funkcijo, seveda z natančno določenim namenom, Dnigače se te stvari v dani situaciji ne dajo izvesti. Opravičevanje zapletov v Žalskih lekarnah je že prešlo v farso, saj je za stanje vedel že dolgo. Tudi opozorila so bila dovolj glasna in župan ima prvi možnost uvesti nadzor. Sedaj so stvari prišle tako daleč, da so nadzor odredili tisti, ki so za to pristojni po službenih pooblastilih. Nerodno je le to, da je nastala afera, ki nikomur ne koristi, vnaša pa slabo luč tja, kjer to ni potrebno. Modri župani takšne zadeve vzamejo pravočasno v svoje roke. O Galeriji Oskarja Kogoja in podjetja M. B. Dolinar pa bi bilo bolje, če bi se gospod Posedel odpovedal neresnim komentarjem. Najmanj, kar bi bilo vsaj dostojno, je preprosto opravičilo podjetju M. B, Dolinar in spoštovanemu častnemu občanu, gospodu Oskarju Kogoju. Ce bi bü dopis (Predčasna odpoved najemne pogodbe) poslal pooblaščeni delavec občinske uprave samovoljno, bi v vsaki normalni firmi l^ta izgubil delo. Ker pa gre očitno za usklajen interes, ima ozadje zgodbe podlago v nam nevidni osnovi. Oskar Kogoj je osebnost, ki si pritlehnih političnih igric lokalnih ve-Ijakovne bo šel, v hipu je razumel njihovo perfidnost in bo modro odjadral v Celje. Žalec bo po zaslugi župana to-izgubil še kulturni nivo, - ■ izgubljažede Zaključujem z besedami J. Steinbecka, ki pravi: «Za vse v življenju je treba plačati; čim pozneje, tem večje so obresti.« - Št 26-30. Skrbi me le, da bodo naši zanamci plačniki nespametno nastalih stvarnih in političnih dolgov, ne pa uživalci dobrih ravnanj v preteklosti. JANUŠ RAS1EWICZ, Žalec C" SMO Obnova regionalne ceste Tako piše na tabli postavljeni na Ostrožnem. Nanaša pa se na cesto Celje-Smari-no v Rožni dolini. Že ko se pripeljemo preko mostu čez Koprivnico, avto dvakrat poskoči pri vožnji na most in z mostu. V nadaljevanju od gasilskega doma naprej pa je cesta prava razvalina in sramota. Pri stavbi na desni sQ-ani ki je obdana z visokim zidom je bila zelo dolgo časa na cestišču jama, v katero je bil položen pokrov nad ventilom vodovoda. Dolgo je trajalo, da so pokrov dvignili in jamo zravnali s cestiščem -vse do takrat pa si je verjetno vsak, ko je zapeljat v jamo, mislil, da mu bo potrgalo kolesa. V nadaljevanju proti avtocesti je cesta vse prej kot pa podobna cesti, občudovanja vredne pa so asfaltne zaplate, ki so kakor po predpisih vedno višje ali nižje od cestišča. Tudi izpod avtoceste naprej je cesta vsa dotrajana in grbasta. Od Lopate proti Gorici se slika ponovi vse do odcepa proti gradu. Nadalje naj omenim most pri transformatorski postaji, ki so ga pred leti dvakrat širili, ker stroka ni ugotovila, da je bilo zaradi prvega posega v most nemo- so v Šmartnem polagati telefonske kable v zemljo, so tudi v Tesni skopali jamo na robu cestišča in na vrh izkopa položili tudi asfalt, ki pa se je kasneje pogreznil in ostala je vdrtina, ki je nespremenjena že kar nekaj let. Naj za konec omenim še Šafar-jev klanec, na katerem so levo bankino v smeri Šmart-nega po vsakem večjem deževju ponovno uasipali, kei je voda odnesla z nje gramoz na cestišče. Po zadnjem takem deževju sem se peljal iz Smaitnega proti Celju in prišel z avtom na izprani gramoz. Čeprav z malo hitrostjo, je začelo avto zanašati. Poklical sem na cesmo podjetje Celje in vprašal koliko časa bodo še ban^o tako sanirali. Še prej sem na Lopati vprašal delavce, ki so prejšnji dan bankino urejali, in mi rekli, da tako kot so jo popravili in celo zvaljali z valjem, več ne morajo narediti. Na cesmem podjetju so mi končno le dali na telefon človeka, s katerim sem se pogovarjal o tej banki-ni in sploh o vzdrževanju ceste. Rekel sem mu, da so bankino pred leti znižali, tako da voda sedaj odteka na bližnji travnik, rekel pa je tudi, da je naročnik naštetih del komunala in oni za to ne odgovarjajo. Cesta taka kot je, ne more biti nikomur v ponos še manj pa dobra reklama tistemu, ki jo vzdržuje. Ker se radi primerjamo s tujino, naj rečem, da v sosedni Avsti-iji zaplato na cesti vidiš, nikoli pa je ne občutiš pod kolesi. ZVONKO KOKAU, Celje POHVALE-ZAHVALE Zahvala policistom Dne 13. 3. 2007 je imel moj sin prometno nesrečo. Obravnavali so jo policisti Prometne policije Celje, zahvala pa velja predvsem gospodoma Bojanu Špilerju in Ervinu Tilrku, ki sta bila nadvse prijazna, pripravljena pomagati, svoje delo pa sta opravüa nadvse vestno, korektno in profesionalno. Za zahvalo sem se odločil, ker v časopisu velikokrat zasledimo negativne kritike na račun policistov. Morda zato, ker je laže grajati kot hvaliti, ali ker je takšna narava njihovega dela. Na cestah so zato, da ugotavljajo in preprečujejo prekrške, ki jih delamo mi, vozniki. Če jih ne bi delali, policistov ne bi potrebovati, ker jih pa delamo, jih potrebujemo in hvaležni jim moramo biti za opravljeno delo, ker bi sicer na naših cestah zavladal kaos. Moram reči, da so moje izkušnje s policisti dobre, ob tej zadnji pa sem bil res presenečen. Obema omenjenima policistoma se zahvaljujem, želim jima veliko delovnih uspehov, predvsem pa naj ostaneta ta^na, kot sta. JANKO HOLOBAR Hvala zdravnikom Ne bom našla besed, s katerimi bi se rada zahvalila Hematološkemu oddelku pod vodstvom dr. Gratove in Intenzivnemu oddelku pod vodstvom dr. Voga. Več kot dva meseca smo se skupaj borili za moževo življenje in na koncu nam je po čudežu uspelo. Vse prevečkrat slišim kritike na račun Bolnišnice Celje. Spoštovani bralci, zato vam iz svojih izkušenj povem, da se da marsikaj s prijazno besedo in zaupanjem rešiti na primeren način, v obojestransko zadovoljstvo. Žetim vam veliko zdravja, če pride bolezen, pa kar pogumno k zdravniku, ROMANA OREHOVEC, Vransko REPUBLIKA SLOVE! /IINISTRSTVO ZA OKOLJE Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 -ZZK-1) minister za okolje in prostor sprejme SKLEP O javni razgrnitvi Predloga državnega lokacijskega načrta za nadvoz državne ceste Teharje-Svetina čez železniško progo Zidani Most-Maribor Minister za okolje In prostor odreja javno razgrnitev: 1. Predloga državnega lokacijskega načrta za nadvoz državne ceste Teharje-Svetina čez železniško progo Zidani Most-Maribor, ki gaje pod številko projekta 237/06 februarja 2007 izdelal RC-PlaniranJe, d. o. o., Celje (v nadaljnjem besedilu: predlog državnega lokacijskega načrta); 2.povzetka za Javnost; S.dnjglh strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve predloga državnega lokacijskega načrta. Oradivo iz prejšnje točke bo od 6. aprila 2007 do 7. maja 2007 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu RS za okolje in prostor, Direktoratu za pi stor, Dunajska 21, Ljubljana, - v prostorih Občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 32: ŠtotB - v prostorih Mestne občine Celje, Prešemova ulica 2 3000 Celje. Javna obravnava bo 17. aprila 2007 ob 17. uri v prösto Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. Med Javno razgrnitvijo in obravnavo lahko krazgmjenemu predlogu drzawiega lokacijskega načrta dajo pripombe in predloge organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko do 7. maja 2007 dajo pisno ali ustno na Javni obravnavi, na krajih javne razgmitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogovall se pošljejo na elektronski naslovgp.mop@gov.si,-pri čemer se pri »zadevi- navede ključni izraz ■•Celje-Štore«'. o pripombah in predlogih, danih med Javno razgrnitvijo, odloči pripravljavec predloga državnega lokacijskega načrta po predhodnem mnenju pobudnika izdelave predloga državnega lokacijskega načrta. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na nostUer na krajevno običajen način včasopisu Novi tednik, na spletnih straneh Mestne občine Celje (www.celje.si) in Občine Store (wvw. store.si). TEDENSKI SPORED RADIA CELJE S.OOZafetek.mtraiDega programa, 5.30 Narodnozabavna me--lodija tedna. &,00 Poročilo ORC,-6-lS Časoplov. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutrania kroaika RaSlo. 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, lO.OO Novieei. 10.15 Vaše stoite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Uuu. laški pir (foto^afije na www.ratiio-celje.com). 11.00 Kulturni mozaik. 12.0Ö:Novice, Iž.lSRjtmi, 13.00 Odmev - Zdravje našji otrok v vrtcih -ponovitev. 14.00 Rajske novice. 1S;00 Šport danes,-l 5.30 Dogodki m odmevi RaSlo. 17.00 Kronilta, 1745 Jack pot. 18.0ö"Glasbeni trojčdt z MajoGorJi^. 18.30 Na plesnem parketu. 19.00 Novice. 19.10 Veierni profram, 22.00 20 Vročih Radia Celje. S.OO Važe skrite žeife. uresničita NT & RC - popovitei;^ 24.00 SNOP (Ra-. • dio Sora) MEDEUA. 1. .-ipril 5;00 ZÄetefclütrarif^Kö^aB lodija ledna. 6.00 PoročiloOKC, N .........................6.15Casoplov. 6.45 Hotoskop,- 2. jiioanja kronika RaSlo, S.OO PoročUa, 8.45 Jack pot. 9,15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - dr. Vesna Vuk Godina, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 DomačihS, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - gost bo Ivo Mojzer, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev]. 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDELJEK. 2. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6>0a Poročilo OKC, 6.15 Casoplov. 6.30 Silvestea: v alKiji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 POTOčila, 8.25 Porofilo PU Celje, 8.4S.Jackpot, 9.15 Bingoj^k, - predstavitev skladb, 10.00 Novice, lO.JS Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00Novice, 12.15 MESTNI STUDIO RADIA CIUE - Stopnice do prestolnice, 13.00 Bingo jack-Idjifamo skladbi tedna, MvOO Regijske novice, 15.00 Spon danes, 15.39Dogodki in odmevi RaSIo. 16.30 100 medvedov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 PoglejtevzvezdezGordano inDolores, 19,00 Novice, 19,15 Vrtiljak polk in valčkov - ansambel Mikota, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) - 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6,15 Casoplov, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop. 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,15 Postanek včasn, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Župan na zvezi - župan občine Slovenske Konjice - Miran Corinšek, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice. 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Det-molom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Sautesurmadi, 24,00 SNOP (Koroški radio) EHÜ 5-00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna mdodija tedna, , 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 PoroabPU Celje, 8.45 Jackpot..8,55 Piškoslovje, 10.00 Novice, 10.15 Čarobna riüetaüso&rih nakupov-nagradna igra. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Zdeni val, 12.00 Novice, 12.15 Hujšajmo z NT & RC, 13.20 Mali O - pošta. 13.30 1^11 O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30j)ogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Fthnsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 MESTNI STUDIO RADIA CELJE - Pop čvek - MIRAN RUDAN, 19.00 Novice. 19.30 Mal drugačs 6Pack Cukurjem. 23.00 Dobra Godba, 2i0O SNOP (Koroški radio) SOESi Lanski zmagovalci akcije Pisanice in velikansko jajce na ulici V našem uredništvu že deset let na različne načine spodbujamo stare šege in navade tudi s slikanjem in izborom najlepših ali najbolj zanimivo pobarvanih velikonočnih jajc. Letos smo se akcije lotili nekoliko drugače, skupaj s trgovino za ustvarjalne Mravljica iz Lilekove 1 v Celju in Osnovno šolo Lava Celje ter našo Akcija'je namenjena tako mladim kot starejšim, ki bodo prišli 4. aprila med 10. in 12, uro pred Mestni studio Radia Celje v Stanetovi ulici in v Lilekovo 1 pred Mravljico in se udeležili poslikave jajc. Na prizorišču bo živahno in v znamenju pričakovanja velikonočnih praznikov. Trgovina Mravljica, ki je k sodelovanju povabila šolarje in Celjane, bo za slikanje namenila 500 plastičnih jajčk in ves potreben material za marmoriranje jajc. Učenci osnovne šole Lava pa so bili z ravnateljico Marjano Kolenko vred navdušeni nad zamislijo, da izdelajo velikansko jajce in ga, postavljenega na posebni mizi pred Mestnim študijem Radia Celje, ponudijo mimoidočim za poslikavo. Torej bodo v akciji lahko sodelovaU prav vsi, ki se bodo ta čas znašh na ulici ah pa bodo prišli na prizorišče namenoma, da bi si s poslikavo prislužih tudi lepo nagrado; bodisi velikonočno košarico dobrot, majico, lonček in še kaj, za kar bomo poskrbeli pri NT&RC. Izdelke bo ocenjevala posebna žirija v sestavi: Uroš Bohinc iz trgovine Mravljica, slikar Stane Petrovič-Čonči in novinarka Mateja Podjed. SEESSSM ^SSESEM TUJA LESTVICA 1. 6RACEKELLY-MIKA (7) 2. l»D.A.(WEJUSTDONTCARE)-JOHM LEGEND (5) 3. STARZ IN THEIR EYES-JUSTJACK(6) 4. RUBY-KAIÄR CHIEFS (3| 5. SDNOTOVEHYOU-SIMPLYflED (2) 6. TtU. ME'BOUTrT-JOSS STONE (5) 7. CANDYMAN-AGUIlfRACHRISTINA (ß) 8. IWANKAHAVEYOURBABIES-NATASHABBIINGFIEUD (1) 9. ULSTAR-KEUS (3) 10.HYMN4MYSOUL-JOECDGKER (2) DOMAČA 1£STV1CA 1. ElBVIENTL-NUDE (7) 2. SENCASEBE-ŠANKROCK (4) 3. KAMDRKDUGREŠ- TINKARA KOVAČ (41 4. ZELONAGLAS-NINAOSENAR (11 5. ČUDEŽ1SMEHL1AJA-EVAČERNE (3) B. TINISITA-MI2 (5) 7 MESTO DÜHDV-UBIDD (3) 8. M^(Š,DANEVEM-KREMA (2) 9. NELAŽEŠMETI-ANJARUPEL6HARIMATAHARI (1) 10.SNDW-INTIMNFR12URN (2) PREDLOGA ZATIiJO LESTVICO: . AlflE-ULYAUfN GUUMOROUS-FERGIEIiAI LUDACRIS PREDLOGAZA DOMAČO Akcijo bomo speljali ob vsakem vremenu. Ce bo nagajal dež, bomo odprU vrata Mestnega studia Radia Celje, od koder bomo v živo sproti poročali in komentirah dogajanje v središču Celja. Kakšno vaše doma umetehio ustvarjeno jajce lahko prav tako prinesete na ogled na velikonočno parado barvanja jajc in velikanskega jajca, ki bo skupaj z najlepšimi pisanicami v velikonočnem času krasil izložbeni okni mestnega studia našega radia. Slovenska velikonočna jajca se imenujejo tudi pisanice (Bela krajina) ali pisan-ke in se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi. Pisanice in remen-ke, velikonočna jajca iz Bele krajine in Prekmurja odsevajo značilnosti slovenskega vzhoda, zato so ^nje značilni geo-meulčni in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje izrazito naturalistična ornamentika, ki posnema naravo, največkrat rastline in cvetove. Poleg tega srečamo na pirhih še krščanske simbole (JHS, Marijin monogram), malteški križ (znak viteškega reda, ki je imel v Beli krajini svoja posestva), med tem ko so napisi iz novejšega časa (Veseli vuzem. Vesela aleluja, Pisanka rdeča. Ljubezen goreča in številni drugi), tudi hudomušni. Tudi s starimi ljudskimi šegami in navadami se potegujmo za mesto Celje, ki želi leta 2012 postati evropska kulturna prestolnica. Dodajte k tem zamislim še svoje sveže ideje in se poskusite v slikanju velikonočnih jajc v središču Celja 4, aprila med 10. in 12, uro. MP MALBROKE/VODA- SIDDHARTA&DAND ŠTIRJE LBNI ČASI - NINAPU&AR Nagrajsnca: Maftin.kivan.Bevt(i»a 39b. Celje MiqaOstere, Koroška 78, Velenje VRTILJAK POLK IN VALČKOV INSTHUMEMTALNIKWMTF" - . (4) 2. EDINOUPANJE-SPW (1| 3. NIKtmNSKAKRfZA-MODRIJWII (2) 4. KQORASTDDEKlf-V^KOZJANSiaZVEN : . 5' KWPESEMTVOJBOSViT- • ČRNAMAČKA {3). PREDLOG ZA LESTVICO: KMEnJENEPRODAMO-ßGLTE SLOVENSKIH 5 phis 1. PRVIH 10-MLADI DOIENJCI . jZ) I MOJAlfPAGORENJSKA-JUHUBANOASPRUATELH (H 5. DOMAČI KRAJ-MAUANKGŠAN (3) PREDLOG 2A LESTVICO: LfOOMA-SflXR SUvaSellč,l2zišče29,Oot^ ogl^l^X^dlaMj'B 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.30 Čigav glas seže v deveto vasi, 6.45 Horoskop, 700 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 Pred poroto, 19.00 Novice. 19.15 Visoki C, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jeseni- 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6,00 Kiročilo OKC. 6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop,. 7.00 2. iutranjakronika RaSlo. S.OO Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje 8 4"; Jack pot. 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure). 10-00 Novice. 31.00 Kulturnimozaik. 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka. 14.00 Regijstetiovice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiü pr^o popoldne (do 19.1S). 14.30 Petkova skrivanka. 15.00 Sport dases. 16.30 Dog^ki mcdmevi RaSla;? 17.00 Kronika. 17.45 Jadcj»6.l8.0D.Feaivaljada, l9.00Novl-ce, 19.15 z Anž^eto De&n«n Zuccato, 23.00 YT Label 24 00 i.MOP (J^adio •ft^rJesemce) Prvi radijski intervju s Foxy teens V Mestnem studiu Radia Celje smo mini; lo soboto gostili skupino Foxy teens v no\ zasedbi. To je bil njihov prvi radijski inter\ ju. Zgovornim puncam, starim 13 ozirom 15 let, smo postavili dva izziva. Najprej s - Št. 26-30.1 morale eno izmed svojih pesmi zapeti v živo, nato pa so sodelovale še pri branju novic. Pred Mestnim studiem Radia Celje so razdelile tudi nekaj avtogramov. Foxyce je pred izzive postavil voditelj Andrej Krajnc. IM l&NiK TI 25 Celjani v »viktorjanskihff oblačilih Kateri koli časopis ali re vijo prelistate, katero koli radi)sko postajo poslušate v teh dneh, še vedno jih povsod premlevamo, okrog obračamo, kriti2dramo, hvalimo, vrtamo za škandalč-ki... Viktorji so pač bili in še vedno so najbolj odmeven medijski spektakel v Sloveniji. Prejšnjo soboto so se znova zgodili v ljubljanskem Cankarjevem domu. Najprej na rdeči preprogi, ki bi lahko ironizirala holly wo odske Oskarje, če ... no, bodimo realni. Za dobro ironijo, pa čeprav gre le za protokol, ki priporoča večerne toalete, smo pri nas še majčkeno preveč smrkavi pod nosovi. Priti kot nominiranec po rdeči preprogi v poslovnem kostimu, ki se mu že od daleč pozna »kilometrina«, ni odraz kultiviranosti, niti svetovljanstva. Še manj komentarji, da se Slovenci tako ali tako nimamo zaradi česa igrati glamurja. Naj torej še bolj na gosto ogradimo svoj kur-nik in pazimo, da ja ne bi kakšna kokoška ste^a vratu ter videla, če je kaj novega pri sosedih? Kakorkoli, nekaj všečnih in dogodku primernih oblačil je vendarle bilo opaziti. Z veseljem smo v fotografski objektiv ujeli tudi nekaj znanih celjskih obrazov Ker so z domiselno, drzno, nagajivo ali elegantno nonša-lantno »viktorjansko« podobo izraziE spoštovanje do vik- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK torjev oziroma organizatorjev prireditve. In, ker je Viktor pač moški, smo tokrat namenili nekaj več pogledov prav njim. Foto: STANE JERKO vem domu delovno. Morda smo opazili le peščico takšnih, ki so se uredili tako, kot se za dogodek z rdečo preprogo spodobi. Sproščeno, nevsiljive elegantno druženje črne obleke in majčke je - za čisto petico! tnamke D&G, iVer»ace,uraCerTuti1881, no, raje recimo, da je imellgor na sebi oblačila,vredna celo malo premoženje. Nina Osenar. voditeljica Big Brotheija, ni Celjanka, nosi pa »celjsko» obleko Egoist S samimi presežki - najbolj seksapilno, najkrajšo, z najgtobjim dekoKejem ... I malo kntičnega stnipa na konkä lani zadela voUačilo Aišeja Dožana, je ietosfant ,Anžeikaitjtok>jebilapo )d najbolj sknresnih in istočasno modnih moških opiDv na letošnjih viktoijih! ♦ . * * TEDENSKA . J *ASTROLOSKA , ^ NAPOVED Petek, 30 marec: Sonce in Luna bosta v odličnem aspek-tu, zato je treba ta položaj maksimalno izkoristiti, še posebej v poslovne namene. Vpliv Merkurja v Ribah poudarja intuitivno plat, zato se nanjo v tem obdobju lahko zares zanesete. Zelo dobro boste znali analizirati ljudi okoli sebe in ločiti zrnje od plev. Odločnost res ne bo vaš največji adut, bo pa zato diplomacija blestela... to pa je tudi nekaj. V zasebnosti bo prevladala bolj popustljiva stran narave, morda včasih celo negotovost. Bistveno je, da si zastavite cilj in od njega ne odstopate. Luna prestopa v Devico. Sobota, 3L marec: Dopoldne bo Luna v pozitivnem aspektu s Soncem. Ta dan je treba poslušati intuicijo in instinkte, veliko boljši svetovalci bodo od zdravega razuma. Medsebojna razmerja se lahko zapletajo zaradi negotovosti, zmot ali hitenja. Vse kar oddajate, skrbno preverite. prav tako tudi previdno ravnajte z denarjem in dragimi stvarmi. Medsebojna razmerja bodo igrala pomembno vlogo, zato name-mte več pozornosti ljudem, ki so sestavni del vašega življenja. Nedelja, 1. april: Prvi dan v mesecu je tudi dan šaljiv-cev. Pazljivo, kajti vse ima svojo mejo! Zaradi kvadrata Lune s Plutonom bodite v medsebojni komunikaciji previdnejši. Obstaja povečana možnost zmot, pomot, na- pačne presoje, koga lahko celo zelo užalite. Ta dan bo Merkur tudi na isti stopinji z Uranom, kar prinaša odlične prebliske in ideje, vendar še vedno velja večja previdnost. Ponedeljek, 2. april: Luna v Tehtnici prinaša potrebo po usklajenih medsebojnih odnosih. Zaradi napetega kvadrata Venere s Saturnom so lahko ta dan prisotni dvomi, sumi in nezaupanje. Napetosti bodo dosegle vrhunec zvečer, ko ob 19,16 nastopi polna Luna. Najbolj bo ta mesec delovala na vse, ki imate poudarjeno znamenje Tehtnice in Ovna. Pazljivost in zmernost velja prav na vseh področjih. Ne bodite preveč drzni in nestrpni. Torek, 3. april: Pred vami je odličen dan, ki ga izkoristite za delo, učenje, dogovarjanje, urejanje različnih zadev, tudi uradnih in pravnih ter finančnih. Uspešno lahko opravite kakšno pot, sklenete dogovore in načrtujete prihodnje aktivnosti. Ugoden sekstil Lune s Saturnom in Jupitrom vam bo omogočil, da boste v delovanju uspešni z manj vloženega truda. Trigon Lune z Neptunom vam lahko pričara tudi kakšen čaroben, romantičen trenutek, manjkalo vam ne bo idej in zami-sh. Čudovit čas, da izboljšate prijateljske in partnerske odnose. Sreda, 4, april: Luna zjutraj prestopi v Škorpijona in prinaša veliko intenzivnost vsem dogodkom, Merkur je v kvadratu z Jupitrom, kar pomeni večjo možnost napačnega razumevanja pri sporazumevanju. Informacije raje preverite dvakrat, upoštevajte pravila in norme, večje nakupe odsvetujemo. Venera bo zvečer v kvadratu z Neptunom, kar opozarja na to, da bomo premalo realni, bujna domišljija pa nam lahko povzroči različne zmote. Spet se kaže povečana previdnost pri denarju. Četrtek, 5. april: Mars v sekstilu s Plutonom je izredno močan pokazatelj energije, s pomočjo katere lahko opravite marsikateri zahtevnejši projekt. Predanosti, vztrajnosti in volje vam ne bo manjkalo. Luna bo popoldne v trigonu z Uranom, kar lahko prinese kakšno nepričakovano spremembo. Zanesite se na svoje občutke, saj bo intuicija delovala z dvojno močjo. Zvečer bo Luna v kvadratu s Saturnom, zato ta čas ni dober za spremembe ali odločitve. Razmišljanje je lahko celo preveč črnogledo, zato raje izprezite in si odpočijte. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404 935 napovedi, bfotera[«Je. regreslje www.gordana,si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09014 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, prtmerjalna analiza www.dotofes.sl PRODAJA. NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV • LOKALOV Štajerski val 1=3,7 in fvIH^ 26 mm-^'pAui OpelGT Opel znova z GT V60.1« h prejšnjega sto- letja je imel nemški Opel, ki je že dolgo pri General Motorsu (GM), veliko uspeha s kupejem GT. Oznako oziroma ime tovarna znova oživlja in ga namenja avtomobilu, ki bo sicer nastajal v ZDA, vendar bo na voljo tudi v Evropi. Opel GT je dvosedežnik z zložljivo platneno streho, motor je nameščen spredaj, poganja pa zadnji kolesni par. V dolžino meri opel GT (v ZDA se imenuje saturn sky in pontiac solstice) 410 centimetrov, v višino pa vsega 127 centimetrov. Zanimivo j e, da bo imel kai IS-palč- ^ kimiu U6jmti<<' MERILCI PRETOKA ZRAKA VW,AUDI.SK0DA-1,9TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME „1.: (Ill 42|.(!.7« TURROKOMPRESORJI ......SERVOVOIANSKEČRPALKE BMW Service Do zdaj je bil brezplačen servis rezerviran za maloštevilne izbrane voznike avtomobilov BMW. Zdaj ga lahko občutite tudi vi: Brezplačen servis BMW Basic Service Inclusive zdaj kot standardna serijska storitev pri vsakem novem vozilu BMW.* s sen/isnlm paketom BMVi/ Basic Service inclusive postanejo si (;iEI..II Ipavčeva ul. 21, Celje IMATE 1000 €? PRIDITE K NAM PO NOV AVTO ® I Pogoji veljajo za sklenitev pogodbe operativnega leasinga r dobo trajLja 23 mesecev. V ceno najemnine so vračunan troški regi tracije, zavarovanja, vzdrževanja vozila za cas ,ra a "a - ema. Najemnik ima stroške le z gorivom, » so vl^liučena ie izbrana vozila iz prodajnega programa Avto Cel)e ^ d. Egodajalec si pridržuje pravico do -rnitve tmanc,™^^^^ v primeru neustrezne bonitete informativna in velja do 30.0».2007. ^^^^ 2 zaupanjem V prihodnost. št. 26-30. n novi TEDNIK ^OGL^I - INFORMACIJE 27 itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celja - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnilca Novega tednika. MOTORNA VOZILA ROTACU^O kosilnico za Gorenje Muto, ol<[ogli|inUo{i,kupim. Telefon 041974- PRODAM Rmegone m 1,6 e, letnik 1996, prodam. Ielelon04061iM2i,nieločooe vso dajatve, grodbeao dovoljeaje, pro-dnm.Telo^onO^U1^^77 i« GRIDIENO parcelo no Dobrni, asfalt, elektriko, vodo vso do parcele, prodom po 35 EUR/mUelofon 141335-999. fOSmimoslot, 11 m",5to» mesto jedro Žalca, možnnprouroditevvstonavaaje, svoj parkirni prostor, prodam. Mozao menjovozn stanovanje v Colju-Telefon 131 216-283; bimmeljroa-@mail386.cam. 1577 V ŠROFJI vosi prodam gradbene porcola, 1411m'.Tolefenl41 444-546. 1600 POSLOVNI prostor no Moriborski cesti, 212 m', pritličje, orlllčiniokocija, prodam. Telefoa041 611-555. ieo2 KUPIM riRCElO ali starejšo hlšo,v(olju ali bližnp okolici, kupim zogotovino,Telc^aa 041 672-374 . 674 VIRENDaliliiša,doZOkmizCetjo,lahko aedokoačona nli v slobšem stanju, kupim za jaloviaa-Telefon 141 397-211-1017 CRU8EN0 parcelo, približno 1.001 do 1-Sll m', no sončni legi, de 10 km iz (elUkupim-Telefen 141 912-733. 1544 STAREIŠ(lhišov(ilinzoyicoko|iim.l1ačik> tokoj.Telefen041 611-555- 1602 ODDAM POSLOVNI prostor, 270 m", viSinu 7 m, k« zodolovnico nli sklndiščo,vokellci Celje (15 km), oddam v nojem. Telefon 141 329-251- 1512 SAMOSTOJNI poskmio stonovonjski objekt |351m'l,vCelju|Lovo|,zoperabnim cijepetolofenu041731-787 1576 VOJNIl, Poslovni lokal za cvedičar», trgovi-ao,oteljeinpodobaa,S1m',damov aojemzamesočm)oajemnino451EUR •tekočI stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbnvoc, s. p., Gonco pri Šmarnom 57 C, ülje; http:// svotovanje.gojho.net. n iSäL*'*''' «ANJŠIbivnlolvIkeml nli gorsoniota, okolico Letoša, nojomom- Redoe pločilo-Telefon 031582-897 1818 •N/y VECJA IZBIRA DVD ÜCEDIJEV V CEUUinOCK) NASLOVOV) 'VASE DOMAČE r>OSNETK£ Pt^ESNE MAVAMO NA ZANESUIV DVD MEDIJ Sem resen kopec, plncTlo v gotovini. Iolefen031 321-946. 674 GARSONJERO nil enosobno stnnovanje nuj. no kupim zn gotovino. Telefon 041 352-261 874 ENOiPOLot dvosobno stoaovonienojne kopim, ilnčilo takoj. Telofea 141 611-555. 1802 OBDAM VCENllURogoškoadilom enosobno steno. nile,i,vsoljmitakaj,Telefan0!1 470-979,(031 58W15. 1SS2 NOVO, pnvsomopremllenu, 71 m= veliko IŠČEM SlANOVANJEzminlmolmrnnjemninopoiie-bujemelivzemenozn celotne oskrbo» gespedinjsho storejšim. Som zoposle- TELICO, čb, brejo v 8- mesecu, prodam. Telefon (13) 5739-289. ia)7 HAŠIČE, od 25 de 150 kg, svinjske poktvko, btanjeni so z domočo kubone brone, lobko je tudi dostavo no dom, zelo ugodne prodomo. Zberemo tudi nnteči-Iozeboleplščonce,ed2de3kg-Telefcm 041 223-775. neo TELIČKO simontniko, težko 160 kg, prodom alimenjnmznbikcnzdopločllom.Tele-foo 141 345-631. 1514 PRAŠIČE, težke 30 do 40 kg, primomo za oodoljojo rejo, prodom. Tolefoi 131 581358. 1529 PRAŠIČA, 130 kg, kcmljonogo i domočo kubeaohraao, lahko todi polovice,prodam. Šeligu, telefoa |03|5823T15. KOZE,večinemobreje, prodam. Telefeal41 503-388. 1S43 MmČKA, nizko pasmo (pmiil, sturtmese-cev, prodom. TelefonlSI 398-151. ČRHOboh :e,brojo8mi PRODAM SEDEŽNO gomiluro,kolne,zlcaščem, loto tjem in toborejem, okolico Coljo, prodom zo 45 EaR.felefen 031 501-685.1567 PRALNI stroj Gorenje, ugodno prodom, možnndostovo.Telelon 141 945-589. TOVORNO vozilo, monjše, kombi oli dostov-no vozilo, todi poškodovono, kupim-Telofon 841407-138. 124s SAllONAKlADAl«OSip,pobulnikTujlun, no troktorski pogon in sojolnico Olt, dveredne, zo koraze, prodam. Telefon 141 261-476. 13851387 TRAČNO žogo zo rozroz blodovine, tip 1201, hvusilni stroj zotročne liste in stroj zovoijnnje listov, prodam. Telefon 141 591589. L144 TRAKTORSKO kosilaica,dvojai rez, za 381 EUR iu floklodulko, 17 m^, prodom zo 350EllR.Telefou04124l!M9. 1550 SAME, lomit 1913, reg., vreden ojledo, predom.Telefonl41935-595. 1554 KOSimiCO 8cs 127 ugodm) prodam ali meojom zo živino. Telefon 851 219-911. 1571 TROSI1KSip,3,Stinsomonoklodalko5ip Novipioair,20m',pn)dom.Telefon031 491-021. p ROVOKOPlČknmbinirkn Volvo, genornino obnovljsn, primerno zo 70^ oli itmctijO; EUR et 14.371.411 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Audrej Krbo-vne,s.p.,Go«copnŠmomiem57c,Celie; no In snnčno lego. Conn 1.201 EDR/m< Ielefool4057M99. 1371 NOV plug 10 Tome Vinkovii,enobrnzdm, predom.Telefon5774-707 1591 TRAKTORSKI čelni noklodnč5lp,zvpel|em znžetoroli Štore, predom-Tolefen 041 994-921. 1625 KUPIM TRAKTOR ter prtkljočke m motobilivator, prikljoike lobko tudi v okvari, kupim. T0W00I41407-130. 134« TRAKTOR Tomo Vrulcovič, 31 ali 32 KS, kupim.TelefooO« 588-215. S291 VOJHIKPr o'200 mMoaavaajskih paviSia,i,rajoao 1985, vseljeno 1995, zo 225,338 E»R oz, 54.011.001 Sn. Telefoa 041718-191. Svetevonjo, Ivon AndcejKibnvnc,s.p.,GnricopriŠmo,t-nem57c,Cel|e;http://svetovonje.ip,j-bo-noL ŽAUC, Arjo «IS. Prodomo slanovnnjsko blša,vrtnnhišninbrunorico,slavbiščo 90 m', gospedoisko poslepjo 48 m', vitnn bišn približno 20 m", trovuik-dvorišče 973 m', zgrojeno 1965, zmfnjn prenovo 2008, ze 11U42 EUR oz. 28.110.00151T Telefon 041 701-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbnvoc, s.,., Gon,.pnŠmam.».57c,Celje;hltp:// liŠKO, Spodaj, «eacn. Prode». St..» v.njskohlšozilveiiščem, približen 240 m',približnn251m'stnnovonjskibpi> vHin,igmjene2002,vsolje»>2115,zn 179.435,82 EUR nz. 43.100.011 sn. Telefon 041718-191. Svotovnnie, Ivon Andrej Krbovoc, s. p. Gorico pri Š»nrl-ne»57c,Colje;bttp//svetovonj..g.■|- ŽALEC-Golkiio. Prodamo stanavoajskobišo, 221,50 »',zgarnža,19,20 m',582 m' .onje, 46 m> 14/51, N. Upico2,Šeatjur,prodam.Telelon051 39H62,Aleksondro. ä2io HEBOtB, Lotkovo vos. frodomo novo tii-ioboestonevonje, 75,95 »i, v 3. nadstropju, eenn 94-425 EUR (22.388.367 SIT|. Telefon 041 798-278. PgPNopro-»ičal.i,Dabrovo23a,Celje. PREIOID, Lodcovu vas. Prodomo novo dvo-sabaostaaovoaie,7l,45m>,v2.aad-stropjo,ceaal5J25 EUR (20.399.355 SIT|. Telefon 041 798-271. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje, PRODAM BUKOVAdmo, celo oli t«zžag.ao,zdasto-ve,predam.Telefon 031 774-591. DRVA, bukovo,gabravo,hrostovo ter okoci-jevo,dolgovhledihter»i5nnn,krnlkn 040211-346. ' p IfSENEbrikotezoturjovo prodom. Telefoa OSI 63t314. L156 DRVA, ceponn (bukov, goberj, sobo, prodom, Telofea 031597-598. 1575 DRVA, sobo, »ešoau, po 120 EUR, prodam oli men jem zo slodke soao. Telefoa 031 463-977 1616 HJiIiiiliiiLiiliiil PRODAM NATONIČNO harnioalko Ribord, modre bon«, aovo, trije dodata! gombi, Amo-noglnsilke, meh »odre boive, močni besi, produ» zn 2.101 ElR.Tolefen 141 939472. 1516 'TAŽmiCIV CELJU jene 1997, zu 162.952,76 EUI nz. 39.150.000 SITTelefen 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbnvnt, s. p.. Gorice pri Šmettmim 57 C, Celje; http:// svetevonjo.gojbo.noL p TAN0VANJ£,do80m"alim.ajšo,sto«jSo hišo, okolico Celje, Žalca, kopi storejšo osebo. Gotoviaa tokuj, liroz pnsrodni-kov.Telefon041515447 šice PRODAM PRAŠIČE, težko od 31 do 121 kg, možen jo tm!idnstnvo,prodom.Telefea04l 455-732- s 176 lEUČKO simontniko, težko 151 kg, prodom. Telefon 151 318-234- 1510 HESN1CE in bele pitonce, mlodo, prodojo-mo. Kmetijo Wnter,Lopntn 55, telefon (13)5472-171,111 743101, i43e marec 2007 - VRSTA BLAGA CENA ZELENJAVA BUČKE 15 BUČNO OÜE 2>3 BUTVA 2 CVETACA . 22i ČEBULA 12 ČESEN 4.24,3 FIŽOL V ZRNJU 1.74 HREN 45 JAJCEVCI 2 KOLERABA KORENJE 1-15 KROMPIR 0,7-0,8 KUMARE 1-1,5 OHROVT 13 BRSTKMI OHROVT 3,8 PAPRIKA 2>3 PARADI2NIK --^ PETERSlU 4 PESA 1-12 POR 1.5-2 REOKVICA ŠOPEK 1 REOKEV (»NA 1 RAOIC 2-2.5 MOTO\flLEC 4,5-10 REGRAT 45 SOLATA 6LAVNATA 25 ENDIVIJA 2.5-2,6 MAJNISKA 3 PTTTTTmrn POSOJILA Dunajsö 21, Uubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop rmiTT i KREPITI DO 8 LET za vse zap ler upokojepce do 50 % obrernepilve doh., slare obvezposti piso ovira. Krediti tudi PO ospovi vozilo let leosingi o 54134119,841 3574)24. 1617 TE1RA io krove prodom rosnim kopcem. Telefon 131443-977 i6i8 TELICOsimentulko, 151 kg, prodom. Ceno podosovora.To[o(on5793^34. 1615 JALOVO knvointeiacesimentnlto, sfero fO tednnv, prndnmo. Telefon 141 471-455. 1613 PRAŠIČE, težko od 50 de 120 k|,domnčn roju, prodom. Telefon 131 5194141, (13)58214163. «4 tel.: 02/252-48-36, 041 /7S0-560, 041/331-991 lELICO simontniko, težke približ») 208 kg, ,rodom.TelofonBSl 351-910. 1822 ■.Telefon 301. SIlAZIlEbokiinsuhokmiepT 031318417 15^ SENO, holirono, v kockah, 210 kuck,pro-dom.Telefealfl 733-948. 165b SEMENSKI krompir beli, iife(i,romeni,pio-dnm.Tele{onl41 297-961. S289 DOlUČE vino iznkkiurko, ugodne prir dem zo 0,79 EUR. Ielefoo(13| 5739-413. 1568 SENO,rozsuto,večtoo,vokolici Loškego, predom.Telefen031 597-598. 1575 SENO in cdnvn prodom. Telefon 57404)56. VRSTA BLAGA CENA ŠPINAČA 4.2 REPA KISIA 1.67 ZEUE PRESNO 0,8-1 KISLO ZEUE 157 ZELENA 2 SADJE ANANAS 2-2,3 BANANE 1.1-1,3 6A0ZDJE BELO 2.5-2,8 SROZDJE ROECE 2.50 PlNIVKE 1-1,2 HfUŠKE 2-3 JABOLKA 0.50.8 JAGODE 46 lOVI 1.M UMONE 1-1.1 MAREUCE SUHE 4 MANDARINE 1.2-1,3 OREHI cm 25 OREHI JEDRCA POMARANČE 1-1,3 ROZINE 2.50 SLIVE SUHE 25 FIGE SUHE 2.50 GOZDNI SADEŽI GOBE SUHE 10DAGS-10 SAMPINJONI 3 MEO 45 MLEČNI IZDELKI SMETANA 3,5 SKLTTA 35 MESO IN JAJCA JAJCA 0,12-0,1,5 ifatc 28 riWÄLl OGLASI- INFORMACIJE OREHE, jedra, ceno s,s EUIt,|KO(t dam po zelo ugodniceni.Telefon 5731-043. 1572 CISTERNO Creina, 32001, še nerabljeno, firadom 10 % ceneje ali menjam zo traktor.Telelon041 971-638. 1570 SPAUIICO, jEdilni kot, bojier za (entrains, seno in mojhne siložne bole prodam. Telefon 041 974-108. 1590 IZOLIRANA sekcijskagorožnovrota, bela, 2500'2000,prodainza420EUR.Te!e-fon 041 60M31, Romano. p 100 bck boliranego sladkego sena, 5 siložnih bol in plug OltOsijek, lOcol, prodam. Telefon031 23»)02. 1612 RAČUNALNIK Pentium II, 300 Mhz, monitor, tipkovnica, miško, zvočniki, modem, naloženi programi, prodam za 70 EUR. Telefon 041 541-780. leos OBRAČALNIK Sip 220 in kravo, brejo, drugo 1ele,prodam.Te!efon031 240485. KUPIM AVTOMOBILSKO prikolko, a-testirano in sedež za troklor ins, kvpim.Telefon 041 431-026. 1552 ODDAM aUE, Otok. Gomžooddom. Telefon 5862-523,051 348-302. p GARAŽOvVojkovi ulici, na Otoku, oddam. Telefon 051 442-400,5701-105.1601 Za prodajo na stojnici vlnterparinivCelju iščemo zanesljive zastopnike (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci) za promocijo in prodajo knjižnega programa IvlKZ. Tel.:01-241-3372-KLIČITE DOPOLDAN! KOVINOREZKAIU no veclem (NC stroju, z nekaj delovnimi izkušnjami ali mladch go kovinarja z voljo do učenja, zajiosli-mo.Telefon041 329-250. Ligres, d. 0.0., Poljska ul. S. Šemjur. IŠČEM dek kol voznrkvdomačem prometu. Imam B, C, E kategorije in šestletne delovne izkušnje. Telefon 031 748-766, 15571558 AVTOBUSNI PREVOZI EDVARD\^GUSTd,o,o, Cesta na grad 68a, Celje (Poslovni prostor Lava 6) zaposlimo recjno ali pogodbeno vožnje doma ali v tujini. Informacije: 041/675 597 DEKLETA zostrežbo,vZadabrovi pri Celju, iščemo. Telefon 051 6734)11. Domoko, Mnrjetka Hrovat s. p., Zodobrova 37 a. škoflovos. OKREPČEVALNICA Pelo Burger zaposli nata-karja-ico in kuhorja picopeka. Zdravko Š«ko,s. p., qubljanska7,Ceije, telefon 0516BO-279. 1542 Na Petrolovem B. S. Šentrupeit redno zaposlimo natakarico v bifeju. Iščemo tudi študentko za pomoč v bifeju. Tel. 041/796-355, Bosty, Boštjan Malinovsky, s.p., škapinova4, Celje. POSLOVNI SEKRETAR Pogoji: . VI. ali VII. stopnja, ekonomska smer; • vsaj 3 leta delovnih izkušenj na tovrstniti delili; • znanje tujih jezikov (hrvaško, angleško, nemško); • poznavanje programskih orodij MS Office; • vozništg i^Dit B-kategorije. Od kandidata-ke se pričakuje osebna urejenost, samoiniciativnost, prilagodljivost, organizacijske in komunikacijske sposobnosti. odgovornost, zanesljivost, timska usmerjenost, samostojnost pri delu, urejenost stanovanjskih razmer. Kandi-dat-ka naj bo star-a med 27 in 35 let. Ponujamovamzaposlitevzadoločenčassšestmesečnim poskusnim delom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas in delo v dinamičnem delovnem okolju. Pisne prijave s kratkimi življenjepisi in dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na: KAPIS d.0.0., Novo Celje 8, 3301 Petrovče, tel. 03/713-10-00, kontaktna oseba: TinaVolasko, e-maii: Tina.Volasko@ka-R;»<;al3|es.com L^U --------------------------- Zelja lahko postane resničnost { liÄiiSivT "ii:Ik d l];ripl,M: AGM Nemec, d. o.o.,Sedraž 3,3270 Luško zaposli gradbenega delavca za delo v grfldbenišNu. Telefon 041 625-913, |03)564»)43. 1595 GOSTIŠČE Švojger, Miran Švajger, s. p., Kozje 138,3260 Kozje potrebuje zorodi povečanega obsega delo pomoč v strežbi (gostilni), kova boru in kuhinji |po-močnikkuhorice}. Pošteno plačilo, delo dobi takoj, pozneje tvdi za nedoločen CDS. Telefon (03) 809-0410, (03) 5801-244,051 690^34. PRIMOŽ Nemec, S. p., Sedraž 3,3270 Loško zoposlivoznikokiper kamiona. Telefon 041 625-913,(03)564^043. 1595 ZAPOSLIMO notakarico ali prijazno dekle za strežbo jedi in pijač. Banovina, d. 0. o.,Virštanjl7, Podčetrtek, telefon 041 411-551. 1560 PIZZERUA Verdi Verdi, («tion Verdnik, s. p.. Griže 125 zaposli kuharja oz. picopeka in osebo zs pomočv strežbi. Telefon 041 602-493. 15S4 ŽELIIE zostužili? Če boste delali 1 uro dnevna, boste zaslužili em) ploto. Resno delo, izpločilo tobj. Telefon 031 630-501. lrenaPahorec,s.p.,K«evDuL24,22S0 Ptuj. ISIO VEČIjvdi za delonateLlinip potrebujemo, lohko tudi vedeževalce. Dober 00. Meš, d.o.o.,Kidričevo 3, Celje, telefon (03) 491-2270, informacije med 9. in 12. IZPOSOJEVUHKA Sam, Ul. bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje, telefon 5414-311,041 629-644 vam nudi specialne stroje za rezanje in rezkanje betona, asfalta in llakovcev, talno na-bijalnein vibracijske ter razne brusilne stroje zo stene (žirafo) in parket, za rezanje okenskih in vratnih okvirjev, razno rušilna kladiva, vriolniki in ob-delovolniki zemlje, višinomer in še mnogo drugih. n PIIOENIX.BIankaErhatič.s.p. prevajanja * AGM Nemec, d. o.o.,Sedrož 3,3270 Loško zaposli strojnika gradbene mehanizacije. Telefon 041 625-913, (03) 5648-043. 1595 AGM Nemec, d.0.0., Sedrai 3,3270 Lflško zaposli zidarja in tesirja. Telefon 041 625-913, (03) 564»043. 1595 * poslovne storitve ADAPTAaJEkopainic,stanovonjskili objektov, kernmičarsko inslikopleskor^ dela. Keromiks, Rok Smodej, s. p., Šmartno v Rožni dolini 39 c, 3201 Šmarino, ■CR^ME ZILE, ODRRXERANE7 IZDELUJEMO strojne omete, estrihe in vse lasodepo konkurenčnih cenah.Telefon 031 598-355.Tr-grad, d.0.0.. Bukovje pri Slivnici 24, Gorico pri Slivnici 1054 CELOVin prenove kopalnic in stonovonj, vso gradbena in instalacijsko dela. Kopalnice Sieker, Molgojevo 30, (elje. Telefon041 826-594. 1173 IZDELUJEMO projekte stanovonjskHi hiš, go^ podarskihinposk)vnihol]tektovinpodol^ no. Telefon(03) 8104-182,031393-560. ARS-Prajek!iranje, Amon Stmišo, s. p., Gobrovec la, 3241 Podplat. 2!a znanega naročnika, uspešno mednarodno trgovsko podjetje, ^llj^l ki se ukvarja s prodajo talnih oblog, ■■■ vabimo k sodelovanju NOVE SODELAVCE, in sicer: 3 trgovinske POSLOVODJE za lokacije: Ljubljana, Celje in Slovanska Bistrica • z najmanj V. stopnjo izobrazbe In opravljenim poslovod-skim izpitom • vsaj triletnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih • ter osnovnim znanjem IVIS Office okolja (Word. Excell. Internet) več PRODAJALCEV na lokacijah: Ljubljana, Celje in Slovenska Bistrica • z najmanj IV. stopnjo izobrazbe in opravljenim preizkusom strokovne usposobljenosti za prodajalca • ter vsaj dvoletnimi izkušnjami s področja prodaje Še posebno se od kandidatov pričakuje: komunikativnost in odprtost do ljudi, samostojnost, poštenost in odgovornost ter pripravljenost do d izobraževanja. Delovna razmerja se bodo sklenila za določen čas, s kasnejšo možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Svoje ponudbe za navedena delovna mesto pošljite po pošti ali e-pošti do 10. aprila, 2007 na naslov: RACIO RAZVOJ d.0.0. e.mail: racio.razvoj@siol.net Lava 2b. 81-3000 Cetje web: www.racio-razvoj.si tel.: -1-386 3 428 76 24 ll|l|| fax: +386 3 428 76 30 A&sessKerniittlraiter H!TRO NAROCfTE i.radiocelje.com Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o živijenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 6 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ESi Vsakpettkm tudi letnik 2007 ^ J,V/ ^s prilogo TV-OKNOl ^^ ^^ ininih iKrani teknibijskega ia lamnivosti iz NOVI TEDNIK Imeiiiiniiiinlc Prešernova 1 3000 Celje NAROCILNICA Krg^ Datum rojstva:. NspreklicM naroeam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podalke uporabljal samo za potrebe naroiniSke službe Novega tednika sc. . 29 V SPOMIN ljubi mami, gospe ANI LAVRINC roj. G rum (29.3.1915vGrosuplju-28.3.2003 v Rogaški Slatini) mine dan, da ne mislimo na Tebe, počivaj v miru, ljuba mama. V SPOMIN Jutri, 31, marca, bo minilo 10 let, kar nas je zapusti! MARTIN MAROT iz Male Breze nad Laškim Čas mineva, spomin nanj pa ostaja med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, ustavite korak ob gomili, prižgete svečko ali mu namenite cvetje. V SPOMIN 1. aprila bodo minila štiri leta, kar nas je za vedno zapustila naša STANISLAVA ROMIH sProseniškega Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in prižigate sveče. Vsi njeni domači li ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 21. 3.: Štefanija POLAN-CEC iz Rogaške Slatine-de-kÜco, Nataša MUŠIČ iz Zreč - dečka, Mateja JURKOŠEK iz Zidanega Mosta - deklico, Gaby KOSSAR iz Žalca - dečka, Manja PETEK iz Vojnika - deklico. 22. 3.:, Janja MOČNIK KOCJANČIČ iz Rogaške Sla- tine - deklico, Melita SLA-DNJAK iz Celja - dečka, Mojca HORVAT iz Šentjurja pri Celju - dečka, Polonca BLAGOTINŠEK s Polzele -deklico. 23.3.: Marija ROMIH s Planine pri Sevnici - dečka, Lidija KOKOL iz Šmartna ob Paki - dečka, Urška OŠTIR iz Velenja - dečka. 24.3.: Vesna VNUČEC s Ponikve - deklico, Melita KO-STANJŠEK iz Loke pri Zu-smu - dečka, Petra VERDEV iz Šempetra v Savinjski dolini - deklico. 25. 3.: Suzana ABRAM iz Gorice pri Slivnici - deklico, Renata ZVONAR iz Kozjega - deklico, Marjetka PINTARIČ iz Celja - dečka, Suzana VE-BER iz Žalca - deklico, Anita WEISSENBACH iz Škofje vasi - deklico, Andreja PRAZNIK iz Nazaija - deklico. Vida LESKOŠEK iz Smartnega ob Paki - deklico. 26. 3.: Karmen VIPOTNIK iz Celja - deklico, Sabina MUSIC iz Celja - deklico. Ta- Oh. kako je fuša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še biä. Ostaä bodo sledaui cvojih pridnih rok, ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starega ata JOŽETA VOGE iz Javorja (24.2.1944 - 3.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za sv, maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek, govorniku za poslovilne besede, trobentaču in pevcem Idila. Posebna hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje za lajšanje bolečin in kolektivu Acer fumimice in spajalnice Šentjur za denarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožica, hčerki Helena in Jožica ter sin Štefan z družinami Š297 le daleč je... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ijube žene, mame in stare mame JOŽICE KRUMPAK iz Bukovja v Babni Gori 9 Sveti Štefan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih njene bolezni nesebično pomagali- Hvala dr. Meliti llič Tasič iz Zdravstvenega doma Šentjur za pomoč in lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za maše. Zahvaljujemo se župniku Ivanu Smrekarju in cerkvenim pevcem za lepo opravljen obred. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sveti Štefan za sodelovanje na pogrebni svečanosti, gospodu Brečku za poslovilni govor in pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Adolf, hčerki Minka z možem Južetuin In Branka z možem Poldetom, sin Andrej z ženo Marjano ter vnuki Boštjan, Aleš, Nataša, Jernej in Jan mara BEVC RAMPRE iz Mozirja - dečka, Lucija PETRI-NJAK iz Velenja - dečka, Polonca POLAJZAR iz Škofje vasi - deklico, Dominika DREV iz Šoštanja - dečka. Dragica DRUGI iz Velenja -dečka, Mojca HORVA-TIC iz Griž - dečka. 27. 3.: Vladimira SKALE iz Celja - dečka, Martina MLINAR iz Rogaške Slatine - deklico, Eva REHAR URBANCLiz Šempetra - dečka, Tina SINANOVIČ iz Velenja - deklico. Velenje Poročila sta se: Zlatko HOJNIK iz Slovenske Bistrice in Antonija ZAMUDA iz Šmartnega ob Paki. - Št. 26-30. Celje Umrli so: Stanislav VER-DEL iz Železna, 72 let, Janez BRINOVEC iz Podviha, 55 let, Pavla URANKAR iz Žalca, 67 let, Justa PLAVC iz Pariželj, 97 let, Ludvik ŠMAJS iz Pariželj. 82 let, Štefanija DOBNIK iz Velenja, 87 let, Martina MIRNIK iz Dre-šinje vasi, 62 let, Janez PFEIFER iz Leskovca, 85 let. Velenje Umrli so: Frančiška Draga PERNOVŠEK iz Šoštanja, 81 let, Albert GRABNER iz Velenja, 74 let, Alojz BRILI iz Šmarja pri Jelšah, 87 let, Jožefa KOŽAR iz Dobrne, 80 let. mat«c2007 - Oči zaprem, v spominu Nikjer te ni in to zelo boli, spomin naie veCno bo živel, nikoUtizaresodnas ne boš odšel A naših srah večno boS živel! ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj, v 24, letu, nas je zapustil dragi sin, brat, fant DEJAN LUBEJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej družini Razgor-šek iz Šmartnega, celotnemu kolektivu Alpos in Acer - furnirnica - spajalnica - sindikat za denarno pomoč, pekarni SPD, d.o.o. Šempeter, pekarni Geršak, Rela-xu ter članom moto klubov Ketna in Modras. Posebna zahvala g. Alešu Kukoviču - Kukiju za neizmerno pomoč v težkih trenutkih, ki nam še vedno iz dneva v dan stoji ob strani, ter za plačilo vseh pogrebnih stroškov. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala g. župniku Marku za lepo opravljen cerkveni obred in govorniku g. Alojzu Jevšniku. Zahvaljujemo se za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek. Hvaležni smo, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Pogrešali ga bomo. Žalujoči njegovi: oči Rajko, maral Milena, brat Matej s Tanjo, dekle Maria in ostali sorodniki Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreH. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata, svate in strica ANDREJA GORIŠKA iz Globokega pri Rimskih Toplicah (10.1.1987 -14.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sošolcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob straniinga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Turku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Komunale Laško, glasbeniku za odigrano Tišino, sodelavcem Veletekstila in dr. Boriču iz ZD Laško. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: mamica Slavica in sestra Marjetka z družino Ob boleči izgubi dragega ata in starega ata JULIJANA KOSA iz Loke pri Žusmu 84 se zahvaljujemo bolnišnici Celje, pogrebni službi Gekott iz Šmarja, Železarni Štore, kolektivu Gradnje Polak, g. župniku za opravljen obred, pevcem Rogla, govornikom g. Marjanu Masmaku, g. Darku Bezenšku in g. Mirku Mastnaku za poslovilne besede, trobentaču za odigrano Tišino ter sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše. Žalujoči: hčerki Milena in Jožica z družinama ter sinova Miran in Andrej 30 KINO 16.30 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini Asvfdiavii flonedBllek.torek.ietrtek. petsk, sobota, nedelja: 20.t0 petek, sobota: 22.30 M. von Mayenburg: Paraziti abonma po posebnem razporedu 19.30 Dom kulture Velenje vsakdan: 16.30. )9.10.2120 petek, sobote: 23.3D sflbflta.nedelja:?l.m 13.30 Ninjiželn vsak lian: 18.10,18.10.20.20 sobola, nedelje: 10.00. »2.10 Rockr Bilboa vsakdan: 19.10,2U0 petek, sobote, 23,50. sabolii.neile<)a: 13.00 Dobri pistir vsak dam 21.40 !S^EZl"Ltet^pete<«H»tinede. 22.00 MAX klub Velenje Ija; 17.10 petek. 30D vsakdan: 15.50, im 20.50 ' petek, sobota: 23.20 sobota, nedelia: 11.00 Glasba h btuiia vsakdan: 16.20.18.30.20.40 petek, sabots: 2150 sobota, nede^: 14.10 vsak dan: 1540,18.00.20.30 ' p«tek. sobote; 22.40 sobota.nedelja: 10.30,13.20 Baamne poStMCR, pramiara sreda: 18.00 Zaatma MiHi očetn vsakdan: 16.00,18.80 Morilca asMiljcnai sic vsakdan: 16.50 im 6.30.13.00.2mflaf laSO. 15.10, im 39.30 Pisma 2 two Jima 21.40 Mnjažrin 12.00. 14.00. 16.00. 16.00 .. MorikaoMinlianibsre 21100, 22J0 Hukit 12.20 14.311 lB 4n 16,50, 21.0ft 23.10 Valitfibn jm 16-20.17.10 Glasba in b»s«fiio 18.10,21.20. IBENDA: predstava so vsak dan pre^vgaiopet^asadote Makako jump (ITA) gostovanje odličnega ska-reggae PETEK. 17.IK) Navadita Hukm 2a30 lit« in Mag SOBOTA 16.00 Roboti 20.00 Tiger Bsnag NHttUA 17.00 Navadaafobim 20.30 TiBWInsiw« PETEK 18.00 Utrip gn» SOBOTA 19.00 Kraljics 21.00 Utrip gros NEKUA 20.00 Kralpea 16.00 Terme Zreče, avla Izdelava butare velilonke 9.00 do 13.00, preddverje_ Vsi kupu|emo, vsi pnxlajamo sejemrabljenih knjig 9.00 do 12.00 Pred trgovino Mercator in Lili Uboje___ Cvetlična tržnica lO.OOGalCTija Velenje___ Akad. slikar Uroš Potočnik: Slike In fotosUke slikarska delavnica za otroke od 6. do IS. leta 10.00 Dom kulRire Velenj S. V. Vančura, A. pravljica PiJdn abonma in izven. 11.00 do 13.00 Dvorec TYebnik 16.00 Zadružm dom.ponikva. Izddava snopov in velikonočnih aranžmajev Revija (Zraslih pevskih zborov 19.30 SLG Celje Lepotica in zver pretnieramuzikalaL Gimruizijev 19.30 Dom krajanov Vrbje 19,30 Dom krajanov Velenje ' Šaleški alcademski pevski zbor Velenje in Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem Koper koncert 20.30 Dvorana Center Nova Velenje Erik Maraiče kvintet aborunaEtnojazz 10.00 Muzej Velenje :a otroke do 10. leta s starši Lepotica in zver muziktü I. Gimnazije i» Celju 12.00 Medobčinska matična knjižnica rice iz oMobja I. svetovne vojne Žrebanje nagrajencev Kviza c Andersenu 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zoran Predin in Žive legende 20.00 Zdravilišče Laško, restavracija Vrelec, 19,30 SLG Cdje RAZSTAVE Galerija S( osti Celje: Barvni prostori, razstava Tbmaža Gor-jupa. do 31.3. Likovni salon Celje: Video inštala-dja ManWomenUnfinnished umetniš-VirSUnj kegaparaAieksa/idraVajdlSlovenija) inHynefeAit (Češka), do IS. 4. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del Jurija Godca. do 16.4. Galerija Mozaik Celje: Ukovna dela iz stalne umetniške zbirke Galerija MikCelje: likovna dela (slike) akademskega slikarja Jožeta Horvata-Jakija, do 10, 5. Galerija Borovo CeJje slike {olja na platno) Amine Kolahč, do 20.4, Gai«lja Otto SkoQa vas: likovna dela (slike v mešani tehniki) Vesne Filipii, do 30.4. Galerija Nikca Celje: otroška dela društvaOtrodotrokom, narejenavke-ramiki, ghni, emajlu, brušenem steklu. Galerija Volk: likovna dela(olja na platno) iz lasme zbirke, do 30,4. Galerija Mozaik: stalne un:ietniške zbirke, na ogled v aprilu. Galerija Železarskega muzeja iiarje: Ujeti trenutki sveta, razstava članov Dmštvapapotnih fotografim in fyto-reporterjev Ljubljana, do 10.4. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava grafik V. mednarodne grafične ddavnice na temo Arhitektura C^a, akademski sUkaiji Milan Jakšič, NadaDe-nič, JeUcaČidafič, AnaMikrsavljevičin Emil S^ do 31.3. Pokrajhiski muzej Celje: Gumbi iz zbirke Franca Ptytieaa, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo sveüo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka Tatjana Ba-dovinac, do oktobra 2007. Osrednja knjižnica Celje - avla D. nadstropja knjižnice na Muzejskem tigu: pregledna razstava Malo drugačen sem, pa kaj, do 16.4., ter pregledna razstava Roševi dnevi 1986 - 2007, do 16.4. ^odovinskiarhivCelje: Odperga-menta do e-zapisa, do 31.5. Muzej novejše zgodovine Celje -občasni razstavni prostori; Cvetno-nedeljske butare, občasna razstava MNZC, do 12.4. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umernostnozgodovinska razstava, «noža Schutzove ke- ramike, razstava o Almi M. Karlin, m mizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji Ug Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. iOllMIK 18.00 Osrednja knjižnica Celje - Levstikova soba_ Univerza za III. življenjsko ob-dol^ DiapoziUvi o Berlinu predaval bo TotTiažKumer 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Izvirna slovenska slikanica 2007 slaunostnapodeUtev nagrade 18,00 ICrajevna knjižnica Uboje _ Izdelava velikonočnih piščanč- za otroke od 10. leta n Mayenburg: Paraziti abonma po posebnem razporedu ska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudo^aŠponzIa na temo Celjski gtofi. Petek ob 18.30 P2 Redna seja zbora društva ŠKMŠ Sobota ob 20.00, P2 Kako se imajo v Gani? Predava Tanja Jazbinšek Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. P2 - odpiralni čas [z marcem tudi ob ponedeljkih): pon. - čet, 18. - 22. ure, pet - sob, 19. - 24. ure, nedelja 16. -20. ure. ob prireditvah po dogovoru. P2 je odprt, če je zagotovljeno dežurstvo. Obiskovalci so se dolžni držati navodil dežurnega. Prijave za dežurstva sprejemamo na 031-404 -146! ŽPORTANJE Vadba pUates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki ob 18.00. Telovadnica OS F. Malgaja. Sobota ob 14.30 -16.00 odbojka. Kombiniramo košarko in odbojko. Možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Poirebni lastni rekviziti! Petek ob 20.00 Gostimo improgledaličče in KUD Franceta Prešerna, Ljubljana, ImproUga nam bo odigrala predstavitveno ekshibidjo - več kratkih prizorov na predlog občinstva. Če se želite nasmejati kot že dolgo ne, se nampri-družite in postanite del igre._ Galerija MozaikCelje razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejšezgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev- trenutno ni na ogled. Muzej novejše ^odovine Celje -Otroški muzej Hermanov briog - zaprt. Fotografski atelje Josipa Pelikana: staJna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Ce^, gostišče Hochkrautltemer-je. Restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in Glavna pošta Celje: Hkovna dela Vlada GerSa-ka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtoijev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodaj- 1 razstava izdelkov iz serij Nature in mj= Petek ob 19.00 Celeia Dükes, koncert skupine Sobota ob 21.00 Potopisno predavanje: Indija in Na-galand - strogo varovana plemenska dižava PonedeljekoblS.OO Dvoježivijenjskihpolj (2. dd) -Človdc mikrokozmos, reinkamadja. Prirgamednarodna Duhovna šola Lec-torium Rosdcrudanim. Predavatelji so njeni člani. Zbiramo prijave za predstavitve Na-donalne agencije programa Mladi vakciji in Eurodeska, ki bo 12,4. -e-naslov: info@mc-celje.si Celjski mladinski center in center za socialno delo objavljala javni naziv za Naj prostovoljca/-ko za šol. leto 2006/07 s Celjskega v dveh starostnih kategorijah. Predloge zbirajo do 4. 4. 07 KUD Technolo^a objavlja natečaj za najperspektivnejša neuveljavljenega techno/eledro/house DJ-a. info@kud-technologl)a.com Info Disarna: nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, informadje o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do Interneta. Več info: www. nu^celje. si 03/490-87-40 in 040-756-009 tae do - športna rekreadja: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Tei^ek; KUD Superstar - ples: torek ob 16. in20.uri.VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15, in 17. uro. Vodi Dejan Gregü KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10, uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19.uri. Duhovna šola Lectorium Roscicru-cianim: ponedeljek ob 18. uri www.novitediiik.com ŠENT CELEIA Slovensko združenje A duäevno zdravje - pomoč pri sodalni in pslhotoäW rehabiliuciji oseb z Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 4: SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELIE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HISA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duSevnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ZAVOD VIR, DNEVNI CEfTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 aU 03 427-95-28 PodjetjeNT&RC,d.o,o. Mrektor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisnozaložniško. radijsko ina^en-djsko-u-žno dejavnost Naslov: Prešemova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, to: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torekin petek. 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. pa 1,25 EUR (299,55 SIT). läjnica: Tea Podpečan Veier Naročnine: Majda KknJek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR Cl.699,05 SIT). Za tujino je letna narx>čmna 170,26 -----WlSlT).številkatransakcijskegaraeuna:00000 RADIO CEUE Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agendjske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Vesna Le-jič. Organizadjski vodja: Franček Pungerčič. Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Viktor________ Marjan Brečko IbMm: (03)42 25 190 fer. (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprtem (glasov po elekL pošli: agencija^nt- iOVI Tillll EDRILO 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 20,86 evra za nakup izdelkov v trgovinah, pekarnah in slaščičarnah Brglez 2. nagrada: darilna bona za klasični piči v gostišču Hocli-kraut v Tremerju 3. - 5. nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 5. aprila 2007 Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 23. marca 2007. R< # nagradne križanke iz št. 24 Vodoravno: ŠKEC, TOTEM. AMINl, KULAK, ONE, BRANE, OREL, DOM, TOMBA, ALABAMA, IZOLDA, IMETNIK, SOČA, TEMEU, ROG, OB, KORK, CAAN, JA, ČIV, VIRK, ŽABON, ITALUANl, KVOTA, NERON, NESRECA, AVILES, KEKE, AP, LEKTORAT, KOMA, TANK, APOLON, SOL, AMI, ET, BOROVINA, COCA-COLA, IVANiC, ANAFORA, KATETA Geslo: Bivši in sedanji nogometni selektor Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 20,86 evra za nakup izdelkov v trgovinah, pekarnah in slaščičarnah Brglez, prejme: Pavla Lukner, Polzela 205/c, S313 Polzela. 1 2 3 4 " r 7 S 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 |19 !20 21 22 23 2A is 26 27 Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Sedaj gre v ljubezni zares, zalo čimprej poskrbite za prijetno romantično vzdušje, ki bo partnerja pripravilo do poteze. ki jo težko pričakujete. Težak je le prvi korak, kasneje gre kar samo od sebe. On: Odprlo se bo precej vprašanj, na katere ne boste vedeli odgovora. Še najbolje bo, da si poiščete pomoč pri prijatelja, ki vam je vsekakor ne bo odrekel. S partnerko se raje pogovorite, dokler je ie čas. Ona: Raje vprašajte še enkrat, kajü najslabše bi bilo, Če bi si vse napačno tolmaäli. Skušajte se dobro prepričati, preden storite naslednji korak, da kasneje ne boste razočarani. Previdnost je mati modrosti! On: ifpeH boste zaradi neu-tem£ljenega ljubosumja, a se bo vse skapaj pojasnilo in v ua-šem življenja bo spet zavladala sreča in zaupanje. Zamislite se nad preveliko vročekrvnost-jo, ki vas lahko še pokoplje. Ona: Ponovno boste dosegli pomemben uspeh na poslovnem področju, kar bo posledica tako vaše vztrajnosti, kot tudi pomoči prijateljev, ki vam zanesljivo stojijo ob strani. Pazite le na nevoščljivce. On: Zapletli se boste v precej tvegane poslovne kombinacije, zato je še najbolje, da prosite za pomoč prijatelja, kisenatem področjuznajde bolje, kot se vi. Vsekahr vam bo rade volje priskočil na pomoč. mm Ona: Priznali boste svoje napake iz preteklosti in si s tem ponovno pridobili zaupanje prijatelja, ki je začel že počasi dvomiti u uaio iskrerwst. Naj vam bo to dobra šola za v bodoče. On: Uspelo vam bo, da si boste ustvarili odlične nwžnosti za ponoven začetek na poslov-nempodročju, kjer ste nekoč že pogoreli. Naj vas stari neuspehi ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače, predvsem boljše. DVOJČKA 1 STBELEC Ona: Namesto, da tarnate in vijete roke y obupu, dobro premislite. kje ste storili napako, nato pa začnite reševati, kar se rešili da. Je že tako, da nastopi tadi takšen teden, ko ni vse tako, kot načrtujete. On: Igrali se boste skrivalnice s prijateljico, ki bo v tem videla tudi povabilo za kaj več Sprva boste sicer nekoliko zadržani. vendar pa bo poželenje veliko večje, kot s Ijali na začetku. Ona: Ne zavidajte tistim, ki so navidez srečni, saj se velikokrat izkaže, da je resnica popolnoma drugačna, kot je videti na prvi pogled. Uživajte v tistem, kar imate, saj je tudi to za marsikoga povsem nedosegljivo. On: Še vedno si niste na jasnem. kaj v resnici želite: ali staro usta^eno ljubezensko zgodbo ali pa vročo avanturo. Jasno vam je le to, da se na dveh stolih pač ne da sedeti. Pohiti-e, saj bo kmalu prepozno! 2. nagrado - darilna bona za klasični piči v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Alojz Poteko, Zabukovica 81, 3302 Griže. 3. - S. nagrado - vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Marija Kračun, Lesično 69 d, 3261 Lesično, Kari Drago Šrekl, Gabrovje 21, 3214 Zreče in Vesna Vo-glar. Novi trg 2, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Če boste tako nadaljevali, vas bo spet izdalo zdravje. zato premislite, kaj vam je pomembnejše: zdravje ali denar. Verjetno se boste na koncu le odločili za kompromis, ki pa niti ne bo tako slaba odloatev. On: V ljubezni boste dokončno pristali na kompromis s partnerko. kar vam bo odvalilo kamen s srca. Le zakaj ste bili tako dolgo trmoglavi, ko vendar vidite, da lahko s . dosežete veliko več. ^ m Ona: Ne bodite preveč radovedni, če želite res izvedeti, kaj se dogaja okoli vas, sicer vam bodo skušali to prikriti. Uporabite majhno zvijačo in izvedeli boste natančno to. kar pričakujete, in oddahnili si boste! On: Nenadne spremembe v poslovnem življenju bodo posledica prevelikega razsipanja z denarjem. Poskusite se malo obrzdati in kaj kmala vam bo postalo jasno, kako neumno ste ravnali v preteklosti. DEVICA ^ Ona: Nikar ne mislite s na službo in denar, saj je na svetu še kaj prijetnejšega kot samo garanje. Skrajni čas je. da si tudi v ljubezni uredite podobno kot ste si po poslovni plati življenja. On: Ob misli na to. koliko lepega vas še čaka. že zdaj izgubljate glavo. Če boste tako nadaljevali, se vam lahko podre prenekateri načrt. Ježeres, da ste v ugodnem položaju, a poskrbite, da bo tako tadi ostalo! ^■kozorog Si Ona: Na silo zagotovo ne bo šlo, zato je še rmjbolje, da se oprimete kakšne dobre zvijače in videli boste, da se prijeten neznanec ne bo več upiral osvajanju. Nekdo vam bo zaradi tega precej zavidal... On: Ne bi bilo odveč, če bi si enkrat priznali, dajetudizvami težko shajati. Slednje se vam lahko hitro maščuje, zato rajši malce pohitite. V poslu se še vedno ne boste mogli odločiti 1 korak. VODNAR ^ Ona: Partner vam bo pripravil nepozaben romantičen vikend v dvoje, saj bo imel za vas pomembno vprašanje, ki bo terjalo kar hiter odgovor, tako da pravega časa za razmislek enostavno ne boste imeli. On: Nihče vam ne želi nič slabega, a se kar naprej prepričujete, da je z ljudmi, ki vas obkrožajo, nekaj narobe. Ne obsojajte drugih za svoje lastne napake, drugače vam bo nekoč še zelo žal Ona: Rojeni ste pod srečno zvezdo in tudi ta teden bo tako. Poskusite narediti kaitudi na poslovnem področju, saj ste v ljubezni storili že vse, kar ste mogli. In kar je najvažnejše: ne bo vam dolgčas! On: Presenečeni boste nad ravnanjem poslovnih partnerjev. vendar vam ni treba pmv nič skrbeti, saj imajo povsem poštene namene. Prav kmalu se vam obetaprecejšnja sprememba na finančnem področju. RUMENAfSirRWN Igor Jelen, ki meni, da sta Vlasta in Katja kot sestri, je na Viktorjih pozdravil Karmen Stavec, ki ima trgovinos itristalčki Swarovski v Celju. PogrešalJ smo njenega policista, je pa večer preživela v družbi plesalca Andreja Šktifce, Karmen vsake toliko časa pomisli na to, da bi se znova vrnila na glasbeno sceno, a jo prehitro mine. Morda pa ]o bomo videli na plesnem parketu? Iris in flado Mulej, lepotica in »zver», ups, frizer, igralec, voditelj, ki za spremembo ni potreboval prevoda, saj smoigro, da imata enak priimek, nista pa v sorodu, razumeli. Miss Slovenije 2006 Iris Mulej je Viktorja podeljevala v beli obleki, na banketu pa blestela v zeleni obleki. Prav tako se ji je zelo podala dragocena ogrlica Zlatarne Celje, zaradi katere jo je ves čas spremljal varnostnik. Viktorijanski Ifiictorji sodi Vlasta Cab Žerovnik na modnih straneb Novega tednika. Če sodiš, je prav. da si tudi vzor. Obloko za Viktorje je skreirala sama. vendar jo je perfekcionistično izdelala in dodelala Jožica Videnšek - Josephine collection iz Celja. Vlasta je želela biti viktorijanska in njena obleka predstavlja kraljico Viktorijo iz druge polovice 19. stoletja, ki je prva odvrgla krinolino v Evropi, nato pa so jo posnemale vse ženske. Vlasta je vizualno podobo podredila Viktorjem, sta bili pa zelo usklajeni s bčero Katjo Cah Švarc. Vsako leto od Viktorjev pričakujemo zelo veliko in se sprašujemo, če bo voditeljem, podeljevalcem in izbrancem resnično uspelo narediti medijski dogodek, ki nam bo ostal v spominu. Juie Zmec je prekosü samega sebe in zaradi njega si bomo ta šov zapomnili, podeljevalci so bili večinoma medli, dobitniki pa so bili večinoma pričakovani in nič kaj zabavni. SB, foto; GREGOR KATIC Dremelj. Zabavna napoved, ki je dala misliti, kdo je in koga ni na Viktorjih 2006, ki naj bi bili odraz medijskega dogajanja. Saj res, kje je bil Jan Plestenjak in ali Saša Lendero res ni dobila povabila? Trije obetavni Martin Perovič, obetavni mladi pevec, ki ima pri rosnih 18 letih za seboj že nastopa na Melodijah morja in sonca ter EMI, je na izboru za miss Kozjanskega trčU ob estradnika iz domačih logov Nanija Poljanca alias Dona Corleonea, ki pa tokrat na žalost prisotnih ni nastopil. Fanta nista izdala, katera je bila njuna favoritka. Po stasu bi brez težav kandidirala za miss, vendar v ospredje postavlja petje. Anja Žmahar, zmagovalka letošnjega FCDT-ja Radia Celja, se je predstavila z nekaj skladbicami, nato pa na pomoč priskočila še Martinu. Foto: AŠ V PROMETNI jwy^ NEZGODI? —^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? E, Ljubljanska cesta 20 te°l" S