n0Jifn!na plačana v eotovlnt
LJubljana, torek >> 21. novembra 19M
N&ručnma cu*x*t> «ue*>ecuc um iit.— Za inozemstvi Din »O.—
Uredništvo: LJubljana, tLnalljeva ulica S. leleton 3122. 3123. 3124, 3125, 3126 Mariboi Gosposka ulica IX. Telefon St 2440 Celje, Stros8mayerjeva ulica Ste*, i felefon St 65.
upi avmstvo; Ljuoijana, tvnafljeva ulica 6. — Telefon 6t 8X22, 3123, 3124. 3X25, 3126. inseratm oddelek: LJubljana, 8elen-burgova Ul 8. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
SL IX. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St 190 tiaCun) pri poŠt 6ek zavodih: LJubljana št 11.842, Praga ftialo 78.180,
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu
wifr «t 105.241
Madrid, 20. novembra s. Po velikem uspehu desničarskih strank pri včerajšnjih volitvah bo bržkone poverjena sestava nove vlade voditelju Katoliške akcije Gil Roblesu, ki je izjavil zastopnikom tiska, da nalaga zmaga desničarskim strankam veliko odgovornost in da čakajo politične voditelje zelo resni dogodpi. S previdnim formuliranjem svoje izjave je hotel očividno tudi Robles pomiriti voditelje strank, ki so propadle, in preprečiti kakršnokoli nasilje. Vsekakor se bo pred končnoveljavnim prevzemom mandata težko odločil nedvoumno, ali je za republiko ali za monarhijo. Desno krito njegovih pri-staiev sili, da bi proglasil monarhijo. Mo-narhistl zatrjujejo, da volilni izid z ogromno večino konservativnih elementov po pomenu ni nič manjši kakor je bil izid volitev v aprilu I. 1931., ko se je narod izrekel za republiko. Na vse zadnje bo pri tem najibrže odločalo stališče agrarne stranke, ki beleži največji volilni uspeh. Dočim je bila v prejšnjem parlamentu zastopana samo s 24 glasovi, bo imela v novem naj. manj 70 ali celo 80 mandatov. V njej so zastopani deloma republikanci, deloma mo-narhisti. Značilen za volitve je popoln polom srednjih strank, katerih pristaši so se očividno obrnili na desno. Največ so k desničarski zmagi pripomogli ženski glasovi.
V prestolnici je zavladala silna razburjenost. Pred poslopjem katoliškega lista >Ascion Popular« v Madridu se vrše neprestane manifestacije zmagoslavja.
Tajni razgovori v ženevi
Razpust romunskega parlamenta
Bukarešta. 20. novembra. AA. Uradni list Driobcuje ukaz o razpustu parlamenta. Nove volitve v poslansko zbornico so razpisane za 20. december, v s?nat. pa za 28. decembjr. Prva seia novega parlamenta bo 10. januarja prihodnjega leta.
Povratek Cota lz Prage v Pariz
Le Bourget, 20. novembra AA. Letalski minister Pierre Cot se je opoldne vrnil iz Prage. Preletel je progo brez pristanka.
Francoski polet nad Afriko
Pariz, 20. novembra. A A Vuilleminova eskadra je davi ob 9 preletela Coutenabe. par minut nato je pa hiW nad Malero-Hoddarjem v smeri proti Dakarju.
kompromitujoče nemške druščine in sklenili daleko boljše in donosnejše zveze s svojimi sosedi, s Francijo, z Malo an-tanto in sedaj še uredili svoje odnošaje z Ameriko. Karkoli so si nasprotniki sporazuma obetali od ovir gospodarske narave, se je vendar izkazalo, da so le-te podrejenega značaja spričo skupnega interesa na obalah Tihega morja. Roose-velt je bil že pred nastopom predsedniškega mesta mnenja, da tvori izolacija Rusije stalno nevarnost za ostali svet, odkar pa je ženevska institucija izkazala za popolnoma nesposobno, da kroti japonsko agresivnost, se je moral ozreti drugam po zaveznikih. Tu je jedro sporazuma in tudi Rusom je takoj precej odleglo, saj so njihove izjave na naslov Janonrev odslej zelo odločne in samozavestne.
Kar nič težave ni delala Litvinovu ameriška zahteva, naj se Kremelj odreče komunistični agitaciji v Ameriki saj se je na Ruskem že pred dobrimi netimi leti izvršil v tem pogledu popoln prelom. Rusija se je zaprla vase in opustila drage sanje o svetovni revoluciji Spretni Litvinov, ki je pred vojno nosil še neko tipično židovsko ime, je tudi rad pristal na nekoliko bizarno zahtevo, nai se Američanom v Rusiji dovoli svoboda verskega uoejstrvovania. .-»Nič lažjesra ko to,« je dejal pro?todu$r*.; »saj v Rusiii že sedaj deluje okoli 40.000 cerkev raznih veroizpovedanj.«
Nemci so nekoliko razočarani nad izredno prožnostjo ruske diplomacije, ki zna tako soretno izrabiti nastalo politično konjunkturo. Zdi' ** da je temeljita izprememba na Nemškem zelo dobrodošla Rusom, da so se močno odmaknili od
Novo zasedanje angleškega parlamenta
London, 20. novembra. AA Jutri bo otvorjeno novo zasedanje angleškega parlamenta. Zasedanje bo otvoril kralj s pre-stolnim govorom. Najvažnejši zakonski načrt, ki pride pred to zasedanje, bo zakon o preureditvi brezposelnostnega zavarovanja.
Verski boji v Nemčiji
Pokret »nemških kristjanov4« — Obnova germanskega poganstva — Kljukasti križ v cerkvah — Borba za
mladino
Posojilo za regulacijo Ljubljanice
Možnost pospešene izvršitve regulacijskih del - Preureditev Novega trga
Ljubljana, 20. novembra V vprašanju regulacije Ljubljanice se
je zadnji čas pojavila možnost nove nagle rešitve. Vlada je namreč v načelu že odobrila možnost, da mestna občina in glavni odbor za osuševanje Barja najameta pri Poštni hranilnici, ki razpolaga zdaj z zadostnimi sredstvi, enkratno posojilo v znesku 12 mlijonov Din ter s tem. izvršita celotni regulacijski program na Ljubliani-ci od trimostja do Spice. Težava pa je v amortizaciji tega zneska, ker bi se morali v njej poleg mestne občine in odbora tudi država in banovina obvezati, da bosta v bodočh letih prispevali k anuiteti — prva eno tretjino, druga pa eno šestino vsakoletnega zneska. Tehnično bi se dala
ta regulacija izvesti že v dveh letih. Nato bi sledilo poglabljanje Ljubljanice od mesta do izvira in melioracija Barja, kar pa je program za desetletja.
Mestni gradbeni urad je nadalje zasnoval estetično preureditev Novega (Turjaškega) trga. Izginili bodo dosedanji vega-sti kameniti hodniki ter se umaknili pločnikom iz porfirnih plošč odnosno iz savskih krogel, zalitih z betonom. Trg sam bo do Ljubljanice tlakovan z drobnim granitom, ki ga bodo v rombih prepregah betonski pasovi. Zaključek trga ob Ljubljanici bodo tvorila štiri drevesa na vsaki strani na Bregu pa bo zasajenih še po 8 dreves. Cestišče pod drevesi bo makada-
mizirano.
Berlin, 18. novembra.
Zmagoviti narodni socializem ja globoko posegel tudi v versko in cerkveno življenje nemškega naroda. Vlastodržcem se zdi samoumevno, da morajo »v istosmerjenju« zapasti tudi cerkva, kakor se je to zgodilo ne samo vsemu političnemu, marveč tudi kulturnemu življenju. Režim podpira na vso moč take tendence in danes je straja »nemških kristjanov« izmed vseh verskih zajednic edina, ki ji država »e dela nikakih zaprek, temveč ji celo v vsakem pogledu gladi pot. To je gotovo razumljivo, ako pomislimo, da je ta nova nemška cerkev pojavila za 6voj osnovni verski nauk doktrino kljukastega križa in vidimo ta amblem že v iriT^ih nemških cerkvah. Apostol nove oerkve pa je Adolf Hitler, ki ga ta verska zajednica označuje kot največjega Nemca za Martinom Luthrora. »Nemški kristjani« so sicer s pomočjo hit-lerjevskih udarnikov zavladali nad širokimi sloji nemškega naroda, vendar borba v njihov prid še ni odločena, ker se v evangelski in katoliški cerkvi budi energičen odpor proti novi »totalizaciji« religije v nacističnem duhu.
Drug zanimiv pojav )e manjša romantična skupina modernih nemških poganov. Že general Ludendorff je začel uvajati staro germansko bajeslovje in kakor tudi je stvar nesodobna in se je že davno preživela, je našla v krogih pretiranih nacionalistov dovolj odmeva. Pristaši germanskega poganstva s<i načelni nasprotniki vsakega krščanstva, t. j. obeh cerkev, evangelske in katoliške. _ Zato napovedujejo hud boj načelom krščanstva, ki da je zasužnjilo Nemce in iz naroda bojevnikov napravilo narod ovčic, proti katerim nekaznovano nastopa ves svet. V jav-noet prodirajo čim češče ideje o staron;m-škem bogu - gromovniku Votanu in o germanskem raju WalhaIIi, kjer se pokojni junaki zabavajo z večnim lovom in medseboj: nimi poboji. Pri tem gibanju ne manjka tadi izrazov, ki so 9e n edavno po zakonu še smatrati kot bogoskrjnstvo in bili zato kaznivi. Novim poganom služi kot glavno geslo, da krščanstvo že zato nima mesta v duhovnem življenju nemškega naroda, ker je njega ustanovitelj — Žid. O&tra propaganda proti Židom jte Nemoe že tako temeljito prepričala o manjvrednosti semitske rase, da ta argument ne ostaja brez vpliva na nemške širše sloje. Sama na sebi resnična konstata-cija učinkuje sprva kot smešen paradoks, ker pa jo hitlerjevsko časopisje vedno in vedno ponavlja in ker jo zlasti vneto trosijo hitlerjevski udarniki, dobiva polagoma, vrednost dokaza vsai iste sile. kakor fo ima nauk kljukastega križa v pogleda izvoljene, gosposke germanske rase.
Poganska »traja Ludendorffovih sledbenl-kov zaradi 6voje smešne romantike ne pomeni v današnjem verskem boju nikake realne sile. Pač pa so »nemški kristjani« zelo nevarni obstoju obeh večinskih cerkva. Sedaj sicer vlada še navidezen mir, ni pa flvoma, da se bo borba v kratkem. začela, t?.iti podpora oblasti tel verski struji izpod-mika tla tako protestanlizmu kakor katoli-■ Kvu. Narodno - socialistični borbeni organizaciji SA in SS sta strnili v svoje vrste politično se udejstvujoeo mladino. Vaa-
Poset bolgarskih novinarjev
Pred štirinajstimi dnevi so bili jugoslo-venski novinarji dva dneva v posetih pri svo.ph bolgarskih kolegih. Ugoden slučaj je nanesel, da so jim bolgarski novinarji že te dni lahko vrnili obisk. Vračali so se s poučnega potovanja po Nemčiji, kamor jih je bila povabila nemška vlada, in se na poziv svojih jugoslovenskih kolegov ustavili v Beogradu. Ogledali so si našo prestolnico in njena novinska podjetja, v nedeljo pa naredili izlet na Avalo in v To-polo. Povsod so b li sprejeti z bratsko prisrčnostjo.
Letošnje leto je prineslo. v odnošajih med obema slovanskima državama na Balkanu razveseljiv preokret. Ze ponovno smo imeli v zadnjih mesecih v Jugoslaviji goste iz Bolgarije, razne skupine pa so tudi iz Jugoslavije posetile sosedno državo. Prišlo je nato do zgodovinskih sestankov med suverenoma obeh jugoslovenskih držav v Beogradu in Varni. Razgovori Nj. Vel. kralja Aleksandra in kralja Borisa so bili domačemu in zunanjemu svetu dokaz miroljubne politike in obenem dokaz odločne volje, proučiti vse možnosti za zbližan je slovanskih sosedov na Balkanu. Z iskrenim zadoščenjem jih je zato zabeležila vsa evropska javnost, ki si želi utrditve miru in prijateljskega sožitja narodov S hvaležnostjo sta jih pozdravil* jugoslo-ven^ka in oni pretežni del bolgarske javnosti, ki ni zastrupljena po fanatizmu, makedonstvujuščih.
Medsebojni poseti jugoslovenskih in bolgarskih novinarjev v skupinah bi bili še pred letom dni nemogoči. Sedaj, ko je prišlo do njih, čeprav le slučajno, niso nika-ka senzacija več. In ravno v tem je ogromni napredek, ki ga je treba zabeležiti in pozdraviti. Prvi koraki šele so to. Niso še odstranjene vse one velike ovire, ki sta jih postavila med oba naroda ozkosrčni fanatizem nekaterih ljudi in pa spletkar-stvo tujih interesentov. Ni še odstranjeno vse nezaupanje, ustvarjeno po dogodkih prošlosti. Mnogo dela in truda bo še treba. da se to zgodi; glavni pogoj je medsebojno spoznavanje, ki mora storiti podlago za medsebojno razumevanje in zaupanje. Potem pride zbližan je samo od sebe.
Da si priprosti narod na obeh straneh tako zbližanje želi in da instinktivno čuti slovansko vez, o tem je dokazov dovolj in vedno več. Prepričati so se mogli o tem naši novinarji, ko so bivali v Bolgariji, prepričali pa so se tudi bolgarski novinarji, ko so se mudili v Beogradu ih jih je zlasti pri nedeljskem izletu prebivalstvo v Sumadiji sprejelo z odprtim srcem No vinarji imajo zato lahko zavest, da bodo delali po mtencijah najširših narodovih slojev, ako se odzovejo ponovnim opelom naj ves svoj velik' vpliv zastavijo za zbH- , žanje in sporazum med obema vejama ju* ni h Slovanov.
★
Sofija, 20. novembra	e
vrnili z hrzovlakom bo j. so na povratku iz Nemem	.. Jije-
va v Beogradu in v Sumadiji.
Predsednik udruženja sofijskih novinar-
ko nedeljo se vrše skrbno pripravljeni izleti, pohodi in slavnosti, pri katerih sodelije osobito mladina. Pritožba obeh cerkva j*1 zaradi tega enaka: Mladina se e tem "osred-no odvrača od 6luibe božje, ker je udeležba na nedeljskih prireditvah skoro vedno obvezna. Tudi pri&oetvovanje pri službi božji je po naukih cerkve obvezno, ali v tem pogledu odloča sila. ki je cerkvi nimata.
Te razmere je nedavno ostro obsodil vra-tislavski kardinal Bertram, ko je nastopil ?oper te in slične pojave. Kardinal^ Bertram naglasa dogmo o prvenstvenosti bož:~ primata na zemlji, zdi se pa. da govori gluhim ušesom, kajti današnja Nemčija je^ prežeta pojmovanja o primatu naroda in države pod načelstvom »Fiihrerja«.
Tudi v Vatikanu eo v skrbeh zaradi tega neprijetnega obrata v Nemčiji. Papež je koricem oktobra sprejel predstavnike nemške katoliške mladine in je govoril o >zelo težkih časih, ki jih preživlja flemčija.« »Vam je znano,« je dejal, »kako globoka je naša skrb, kako nam je tesno pri srci zaradi nemške-mladine in kako zelo se bojimo za vero v Nemčiji.« Glasilo podkaneelarja Pa-j>ena »Germania« je priobčila ta govor, ostali nemški fasopisi pa po ukazni vlade niso «meli prinesti papeževih besed. Javnost v Nemčiji ni smela izvedeti, da se Vatikan kljub nedavno sklenjenemu konkordatu resno boji za katoliško cerkev v Nemčiji. Njegove besede bi morda opozorile katoliške Nemce na nevarnost, da se njihova deca načelno odvrača od cerkve, dasi nacionalni socialisti vedno zatrjujejo, da nikomur ne branijo izpolnjevati verskih dolžnosti. Vsakdo Pa vidi, da je sedanja praksa v tem pogledu vse učinkovitejša, nego bi bila popolna prejx)ved- Po temeljiti pripravi bo vlada brez bojazni lahko riskirala tudi izrecno prepoved, brž ko bi se cerkev odločneje postavila jx> robi delovanju hitlerjevske mladinske zveze.
. Se težje je stališče evangelske cerkve, morda ravno zaradi njenega značaja nemške narodne cerkve. Ta značaj namreč nekako zahteva izvedbo »vistosmerjenja«, česar od : katoliške^ cerkve kot mednarodne institucije ni »mogoče tako lahko zahtevati. Evangelska opozicija, ki je združena v »Nemški verski zaiednicR ima v svojem listu »Reichswark -zelo1 razširjeno glasilo, ki brani pozicije evangelske cerkve proti Ijutirn napadom »nemških kristjanov«. Slednji trdijo, da ie v zadnjih 14 letih-Hitler dobojeval boi m-°d Krtstom in Antikristom. Ti čudni kristjani tudi v ostalem ne izbirajo besed v svoji polemiki. ko so nedavno zapisali, da je treba cerkveni opozieiji »zabiti evangelij v gobec«. Organizacija »nemških kristjanov« je zelo stroga in je uvedla kontrolne listke za svoje bogoslužje. »Reichs>wart« jo zato ujedljivo
>rašuje. kakšne kazni so določene za one. ki na prihajajo v cerkev.
Nemški verski boj se vodi sedaj še samo v polemiki, toda ta je zavzela tako ogorčeno obliko, da nemara ni daleč do odkrite borbe »nemških . kristjanov*/.; proti evangelski ^ katoliški cerkvi. Nasprotnik obeh se zaveda, da ima vso pomoč vladnega aparaia in da njegovo ideologijo ravno v najbolj do-, stopnih vrstah mladine širi stranka, ki je najmogočnejši činitelj v Nemčiji.
lev iii ravnatelj »Utra« g. Tanev je v svojih vtisih o posetu v Jugoslavija izjavil:
V	Beogradu in v Sumadiji smo prebili dva krasna dneva. Povsod so nas iskreno, bratsko in prisrčno sprejeli. Iimeli smo vtis, da v. Beogradu in v Jugoslaviji iskreno žele, n.aj bi se bolgarski in jugoslovenski narod sporazumela in zbližala. Sporazum in zbližanje žele tam vsi brez razlike od kmeta do razumnika. Vrnil sem se na Bolgarsko s krepkim sklepom, da pozabimo na temno preteklost bi nas je delila in da s svojim delom omogočim čim prejšnjo ustvaritev bratskega sporazuma med jugoslovanskim in bolgarskim narodom. Prepričan sem, da je mogoče urediti vsa sporna vprašanja z vzajemnim popuščanjem.
Predsednik bolgarsko - jugoslovenskega udružema g. D-imo Kazasov je izjavil:
V	Beogradu ln v šumadi.iskih vaseh so nas povsod prisrčno in bratsko sprejeli. Nenavadno sem zadovoljen s sprejemom, ki so ga nam priredili. Vračamo se z najlepšimi vtisi.
Beograd, 20. novembra. Predsednik bolgarskega novinarskega udruženja g. Tanev je poslal iz Caribro-da central, presbiroju p red se dni št v a vlade naslednjo brzojavko:
Vzhičeni nad prisrčnim gostoljubjem v bratski j ugo slovenski zemlji izrekamo svojo iskreno zahvalo centralnemu presbiroju, novinarskemu udruženj.u, jugoslovansko -bolgarski ligi in vsem drugim, ki so omogočili nam tako pri'etno bivanje v Beogradu
Mušanov pred padcem?
Sofija. 20. novembra. AA. Današnji listi napovedujejo, da bo vlada Nikole Mušanova v kratkem Dadla. »Pravda« piše: Vlada Mušanova se že maje. Sedaj preživlja svoje zadnje dni. V parlamenti nima več zanesljive večine. Na dnevnem redu je veliko vpra-šanie o ureditvi dolgov, ki bo obenem eksistenčno vprašanje sedanje vlade. Če ne bo spk)5nega soglasja, bo Mušanov sam podal ostavko svoje vlade. Zemliedelski ministri bodo morali upoštevati zahteve svoje skupine in bodo za odstotno znižanje dolgov. C« pa bodo sprejeli predlog Mušanova. jih bo zapustila njihova skupina in vlada bo v parlamentu v manjšini.
Podobno pišejo tudi drugi listi, ki priobči? eio evoia mnenja in kotnbinaciie o sesta Vi nove vlade
G^Ika vtadna kriza rešena
Atene. 20 novembra g Pogajanja mi nistrskegf predsednika Tsaldarisa so -me la uspeh ter so trije ministri, ki so od . stooMi. preklicali svoje ostavke Ministr Teodakis Ralis !n Zojas niso podpisali de kreta o amnest ji, vendar pa bodo ostali v vladi Dekret, ki ie bil že danes objavljen. vsebuie amnestiio Venizelosa in vseh ostalih politikov, ki so sodelovali pri dr žavnem prevratu generala Plastirasa 'etos meseca marca. Amnestirsni n;sn f.istniki ki so bili zaradi udeležbe pri uporu izključeni iz vojske.
J Važna seja poslanskega kluba JNS
Beograd, 20. novembra p. Seja poslanskega kluba JNS, ki Je bila prvotno napovedana za četrtek 23. t_ m., bo v sredo 22. t. m. ob 17. Na dnevnem redu so vprašanja, ki jih bo obravnavala Narodna skupščina.
Povratek ministrov v Beograd
Beograd, 20. novembra, n. V Beograd so se vrnili ministri dr. Grga Andjelinovič dr. Srkulj in Ivan Pucelj.
Seja vlade
Beograd, 20. novembra p. Ministrski svet
je imel sejo dopoldne in popoldne. Dopoldanska seja je trajala od 10. do 13., popoldanska pa od 17. do 20.
Povratek francoskega poslanca
Beograd, 20. novembra AA. Francoski poslanik na našem dvoru g. Paul Emile Naggiar se je snoči vrnil iz Pariza, kjer je bil na dopustu, in je zopet prevzel po-sianiške posle.
Pomen preosnove vojne akademije
Beograd, 19. novembra Kakor je »Jutro« že na kratko poročalo, je Nj. Vel. kralj podpisal uredbo o pre-osnovi vojne akademije, katera postavlja ta naš vojni učni zavod v vrsto visokih šol in mu daje tako značaj vseučilišča. Dočim so se namreč sprejemali doslej gojenci v vojno akademijo po dovršenju šestih razredov srednje šole, zahteva nova uredba kot predpogoj za sprejem dovršitev osmega Eazreda državne gimnazije ali realke z višjim tečajnim izpitom, veliko maturo.
Ta preuredba je gotovo velikega pome na za vzgojo in izobrazbo našega častni škega naraščaja, ker mu daje kot podlago za njegov strokovni uk ono široko splošno izobrazbo, ki jo daje našemu inteligenčne mu naraščaju popolna naša srednja šola Ker bo nižja vojna akademija tudi po tej preuredbi imela tri letnike, se tako s svojo učno dobo znatno približuje vseučilišču Na drugi strani se bo pa vsa ta triletna učna doba, katere precejšen del se je doslej posvečal splošni izobrazbi, v nadokna-do dosedanje nepopolne srednješolske predizobrazbe gojencev, uporabljala za tem temeljitej?o strokovno izobrazbo izvežbn.
Zaradi te preureditve dosedanje nižie vojne akademije pa se izpreminja tudi značaj dosedanjega višjega tečaja vojne akademije, ki postaja odslej obča voina visoka šola.
Za prihodnje šolsko leto se bodo sprejemali gojenci v vojno akademijo že po novi uredbi in se odnosni razpis razglasi meseca aprila prihodnjega leta. Pogoji za spreiem v vojno akademijo Da bodo takile:
1.	Prosilci morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije.
2.	Biti morajo poj>olnoma zdravi in sposobni za vojno službo, kar mora biti potrjeno z zdravniškim izpričevalom priloženim prošnji, in se še posebej ugotovi s pregledom po sprejemni zdravniški kou' siji v vojni akademiji.
3.	Biti morajo vsaj dobrega vedenja
4.	Ne smejo biti stari izpod 17 in ne iznad 21 let Za podlago računanja let starosti se jemlje celo koledarsko leto. v katerem se prosilec prijavlja za sprejem
5.	Izkazati se morajo z izpričevali o do-vršitvi osmih razredov državne gimnazije ali realke z višjim tečajnim izpitom.
6.	Predložiti morajo privoljenje starSev ali skrbnikov, potrjeno od pristojne oblasti, da morejo stopiti v nižjo šolo vojne akademije. V tem privoljenju se moraj-> starši ali skrbnik obvezati, da bodo v primeru, ako bi bil prosilec sprejet za gojenca nižje šole vojne akademije, pa bi ne vstopil vanjo, povrnili državi vse stroške, ki jih je imela zanj od dneva, ko mu le bil sporočen sprejem v nižjo šolo vojne akademije.
7.	Predložiti morajo pismeno izjavo, da pristajajo na vse pogoje in posledice, k; jih določa ta uredba, ter tudi na vse nji hove izpremembe, ki bi se pozneje pokazale potreb-ie.
8.	V svoji prošnji se morajo obvezati, da bodo po dovršitvi nižje šole vojne akademije služili v vojski šest let.
Ugled, ki ga je'že doslej užival naš častniški zhor doma in na tujem zaradi svoje visoke splošne in strokovne izobrazbe ter strumne vzgoje, ki mu ju je nudila naša vojna akademija, bo s to preuredbo le še porastel, v čast in prid njemu, vsej naš* narodni obrambi in naši državi.
Stabilizacija dolarja
\Vashington, 20. novembra, s. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, namerava vlada stabilizirati, ^olar na temelju 50 odst. prejšnje vrednosti Se pred sestankom zveznega parlamenta k novemu zasedanju v januarju, hoče vlada podati izjavo o svojem valutno-političnem programu, v katerem bo najbrže objavila nameravano stabilizacijo dolarja. Predsednik Roosevelt smatra 50 odst. razvrednotenje dolarja za potrebno, da bo mogel urediti nivo agrar nib cen. ker je vlada spoznala, da politika nakupovanja zlata v tem pogledu najbrže ne bo izpolnila pričakovanja.
Smrt senatorja Scialoie
Rim, 20. novembra d. Davi je v 77. letu starosti umrl senator Viktor Scialoia, italijanski stalni delegat pri DruStvu narodov. Senator Scialoia je bil znan jurist in velik govornik. Politiki se je posvetil šele v drugi polovici svojega življenja. V Salandrovi. Bosellijevi in Nittijevi vladi je vodil pravosodno in zunanja ministrstvo. Ob pričet-ku svetovne vojne je v senatu načelova) skupini politikov, ki so se zavzemali za vojno proti Avstriji. To in pa njegovo zadržanje v reškem vprašanju mu je dale politično izkaznico, da ga je pozneje faši stični režim poslal kot svojega diplomat skega zastopnika v ženevo. Sodeloval je in tenzivno zlasti na locarnski kor.f?renci ! 1925. Vlada je odredila, da bo njegov po greb na državne stroške
Nnvi krediti t\ ameriš1 o mornarico
Washington. 20 novembra AA Držav ni podtajn'k Swanson je v proračunskem »dboru zahteval nove kredite za ^OO po morščaknv in za 2000 vojakov pomorske pehote Svoje Zahteve je utemeljeval z ne stalnostjo mednarodnega položaja.
Za kulturno sodelovanje s Poljaki
Ljubljana, 20. novembra V prostorih Slovenske Matice se je vršil nocoj občni zbor Društva prijateljev poljskega naroda. Otvoril in vodil ga je predsednik g. dr. Rudolf Mole. V otvoritvenem govoru je omenjal nedavno petnajstletnico obstoja obnovljene Poljske. ^ Kot razveseljivi znak napredujočega zbližanja med Jugoslavijo in Poljsko je predsednik označil letošnji sporazum med vladama obeh slovanskih držav, da se 11. november praznuje na vseh šolah v Jugoslaviji, 1. december pa na vseh šolah na Poljskem. Izmed važnejših pojavov v društvenem delovanju minulega poslovnega leta je predsednik poudaril pomen akcije, da se navežejo ožji stiki med Društvom prijateljev poljskega naroda in Jugoslovensko-českoslovaško ligo v Ljubljani, ki naj se medsebojno podpirata pri skupnem delu za slovansko bodočnost. Ze letos so se pokazale ugodne posledice tega zbližanja: člani Jugoslov.-češkoslovaške lige so jeli v večji meri posečati prireditve Društva prijateljev poljskega naroda. Tudi tukajšnji češkoslovaški konzul g. inž Sevčik ie ponovno izkazal društvu svojo pozornost in simpatije
Po predsednikovimi poročilu je občni /bor poslal pozdravni brzojavki poljskemu poslaniku v Beogradu g. dr. Schwarz-burgu-Giintherju in poljskemu generalnemu konzulu v Zagrebu g. Filbertu Alber-tiju.
Tajnik g. inž. Skerlavaj je v svojem izčrpnem poročilu opisal odborovo delo, poudarjajoč zlasti lepe uspehe nekaterih predavanj in proslav, prihod večje skupine poljskih akademikov in mogočni sprejem poljske parlamentarne delegacije v Ljubljani. Znaten napredek v izvrševanju društvenih smotrov pomeni letošnji tečaj poljskega jezika, ki ga vodi tajnik inž. Skerlavaj. Tečaj obiskuje 30 oseb. Uspeh »Halke« v Narodnem gledališču takisto sodi v kroniko slovensko-poljskih stikov
O blagajniškem stanju je poročal g. dr Josip Bebevec, revizijsko poročilo pa je podal g Pevalek. Nato so se izvršile volitve odbora. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. prof. dr. Rudolf Mole, ki že dolga leta vodi društvo in utrjuje kulturne stike med Slovenci in Poljaki, za tajnika g. inž. Skerlavaj, za blagajnika g. dr. L Debevec, v odbor pa gg. podžupan E Jarc, I. Mazi, dr. France Štele, prof. Fran Koblar, dr. Lovro Sušnik in B. Borko. V nadzorstvo sta bila izvoljena svetnik Ha-slakiewicz in novinar J. Pevalek.
Po kratki diskusiji o nadaljnjem društvenem delu za poglobitev kulturnih stikov med obema slovanskima narodoma, stikov, ki so danes aktualnejši kakor kdaj prej, je predsednik zaključil ta sestanek
praktičnih delavcev za idealno »lovanstvo.
,, >
Ljubljana za Trbovlje
Ljubljana. 20. novembra
Te dni je akcijski odbor za pomoč gla-dujočim rudarjem odpremil preko Rdečega križa v Trbovlje dva velika zaboja odložene obleke in obutve, ki jo je pred dnevi o priliki svoje akcije — koncert, zbirka na ulicah, zbirka obleke in živil — nabral v Ljubljani. V teh dveh zabojih «e sicer ni odpeljala iz Ljubljane najimenitnejša eleganca, da osreči gladujoče in prezebajoče radarje v Trbovljah, toda v teh dveh zabojih je mnogo kosov dobre, uporabne obleke in obutve, ki so jo za rudarske trpine darovali v Ljubljani predvsem tisti ljudje, ki so sami mnogo bližji pomanjkanju kakor pa razkošju. V Ljubljani so podobne zbirke silno pogoste, in če pomislimo, da so se shrambe ljudem že zdavnaj dodobra izpraznile, je uspeh tega zadnjega zbiranja povsem zadovoljiv.
Akcijski odbor je ves zbrani material sortiral in izločil, kar ni oilo več za rabo — dobri ljudje darujejo včasih v plemenite namene tudi najbolj ničvredno stvar, samo da si vsaj malo olajšajo vest Nabralo se je 34 parov moških in 26 parov ženskih čevljev, nadalje nekaj domačih čevljev, snežk in galoš, za otroke pa 26 parov čevljev, nekaj snežk, gumijastih škorenjčkov in copat — vsega 116 parov obutve. Obleke so Ljubljančani darovali z*, otroke: 16 plaščkov, 12 obleke, 20 otroških oblek, 18 hlač, 13 svitrov, 9 suknjičev, 16 krilc, več telovnikov, bluzic, nogavic, 30 kosov perila — vsega okrog 150 kosov otroške obleke. Za odrasle se je nabralo 8 moških oblek, 11 sukenj, 18 hlač, 14 telovnikov, nekaj suknjičev, 25 ženskih lahkih oblek. 7 ženskih plaščev, 27 žemprov in jopic, 20 bluz, 14 kril, 47 kosov moškega in 51 kosov ženskega perila — v celem okrog 250 kosov in kompletnih oblek. — Najslabše se je odrezala zbirka za otroke, za katere se je akcija v prvi vrsti vršila
Dar. ki ga tokrat poklanja Ljubljana Jladujočim Trbovljam sicer ni razkošen a prišel je iz poštene volje in čistega sr ca Kakor zmerom ob podobnih prilikah pa tudi tokrat stopa v ospredje potreba po enotnem forumu, ki bi vodil vse zbir ke za revirje in vse del'tve Samo na ta način bi vse te akcije mogle doseči kakšen konkreten uspeh Ker iz zasebne iniciative vkljub vsem pozivom in prošnjam ■z trpečih revirjev doslej še ni prišlo do odločilnega koraka bi bilo prav. da vzamejo to in'ciat'vo one instance v roke, ki so v prvi vrsti poklicane, da se brigajo za reševanje bede najbednejših.
Ovire Sarrautove vlade
Pariz, ^0. novembra č. Popoldne se je sestal ministrski svet, da odloči o svoji nadaljnji usodi. Vlada se je na seji bavi-la s predlogi finančnega odbora poslanske zbornice za Izpremembo nekaterih določil vadnega finančnega zakonskega načrta. Ministrski predsednik Sarraut je imel včeraj daljši razgovor s proračunskim ministrom Gardesem. Kakor poročajo, bo vlada bržkone do gotove mere sprejela predloge finančnega odbora, ker smatra, da se ne razlikujejo mnogo od njenih lastnih predlogov v finančnem načrtu. Največje težave bo nedvomno povzročilo vprašanje prihrankov, pri splošni državni upravi. Po načrtu vlade so prihranki po-oračunani na 450 milijonov frankov, po predlogu finančnega odbora zbornice pa le 175 milijonov.
Današnji listi ugotavljajo, da je položaj Sarrautove vlade še povsem nejasen. Nacionalni desničarski listi govore o globokem prepadu med finančnim odborom zbornice in vlado, listi, ki podpirajo Sarrautov kabinet, pa kažejo mnogo več optimizma in izražajo upanje, da bo med finančnim odborom ln vlado vsekakor dosežen sporazum.
Izpremembe v madžarski diplomaciji
Budmpesta, 20. novembra, s. Kakor poroča »Uj Nemzedek« iz zanesljivega vira, bosta v kratkem zamenjani z drugimi osebnostmi dve najvažnejši inozemski zastopstvi: v Parizu in Rimu. V Pariz bo imenovan namestnik zunanjega ministra in izredni poslanik grof Aleksander Kuen-Hedervary, dočim bo dosedanji pariški poslanik baron F. Vilany prevzel vodstvo madžarskega poslaništva v Rimu. Dosedanji poslanik v Rimu Andrej Hory bo pozvan v zunanje ministrstvo
Stavka mlekaric v Budimpešti
Budimpešta., 20. novembra č. Vlada je odredila, da morajo vsi producenti mleka, ki oddajajo svoje proizvode v Budimpešti, razpečavati mleko s posredovanjem mestnih mlekarskih zadrug. Zaradi tega so mle-karice sklenile, da bodo stavkale, dokler vlada ne prekliče te odredbe. Danes je Budimpešta ostala malone brez mleka, pri mestnih mitnicah pa je prišlo do hudih izgredov. Nekatere mlekarice so razdelile mleko med finančne stražnike, druge pa so ga zlile na cesto. Nekatere so se skušale vtihotapiti v mesto skozi kordone policije, ki je bila razmeščena pri vseh mestnih mitnicah. Dve mlekarici sta bili tudi aretirani, ker sta žalili uradne osebe. Računajo, da so razlili pred mestnimi vrati okrog 50 hI mleka, zaplenjeno mleko 30 policijski organi oddali mestnim ubožnicam, kjer so ga brezplačno delili siromakom.
Črne pošasti okrog Boca
Poljčane, 19. novembra
V gozdovih Boča se zadnja leta vedno pogosteje javljajo večja krdela divjih svinj, ki ogražajo zlasti kmetsko prebivalstvo. Ne le da njive oropajo krompirja, koruze, repe in drugih pridelkov, marveč jih tudi razrijejo in neusmiljeno poman-drajo. Pred tremi leti je sresko načelstvo odredilo večji pogon. Od tistega časa so v raznih predelih Boča postrelili kakih 20 do 200 kg težkih svinj.
Ker so se zadnji čas spet pojavile v večjih tolpah in povzročale škodo, so domači lovci in tovariši iz Loč, Slovenske Bistrice in Maribora — okrog 30 po številu — priredili na te mrcine večji lov v gozdu nad Studenicami. Lov je prav lepo uspel. Krogle strelcev Baumana. Drozga, Siebra in Poseka so ubile tri črne pošasti, od katerih tehta svinja krog 120, dva merjasca pa po 50 kg. Razen tega sta padla še dva srnjaka, srna in redkost, velika divja mačka, ki je ropala med mlado divjačino. Vse te lovske trofeje si popoldne lahko občudoval na dvorišču studeniške-ga samostana. Ker so videli ta dan lovci v dveh skupinah še okroglo 20 črnih pošasti (med njimi ena težka do 300 kg), so sklenili, da prirede nanje v kratkem ponovni, še večji lov. Želimo jim — česar pa lovcu sicer ne smeš povedati — veliko sreče in uspeha 1
Beg zločinca iz umobolnice
Beograd, 20. novembra p. Dopoldne je pobegnil iz bolnišnice za duševne bolezni znani beograjski zločinec ivica Kovačevič, ki je bil obsojen skupno na 129 let ječe, ker je zakrivil več krvavih zločinov. Policija je izdala za njim tiralico.
Vreniensir?; pamoved
Zagrebška vremenska napoved ca danes: Oblačno v centralnih krajih, nekoliko bolj vedro v Primorju in na vzhodi, zmerno hladno — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon prevladuje nad severozapadno Evropo in se ie razširil nekoliko tudi proti jugovzhodnemu delu kontinenta. Nad Islandijo in Španijo sta se »tvorila dva posebna ciklona Južni cilon je pričel prodirati proti Sredozemskemu morju. Naša država je na meji obeh vremenskih pojavov. Zaradi tega so padla temperature ter je narasla oblačnost. Vedro je le v Primorju in v vzhodnih krajih države. Pritisk ie padd za 1 do 4 mm. ooeebno v južnem Primorju. najmanj na vzhodu.
Dunajska vremenska napoved za torek: Vreme ee za sedaj še ne bo spremenilo, w splošno pa bo najbrž kmalu boli oblačno.
Naši kraji in ljudfe
Nikola Tesla napoveduje velevažito iznajdbo
Kozraična sila bo gonila vse, nadomestila bo premog, olie, plin in ostale vrste kuriva - Nenavadni komentarji ameriških listov
lahko za vedno zaprli. Ko so vprašali Teslo, če ne bo njegov princip, odnosno nje-' gova iznajdba porušila in prevrgla vsega gospodarskega sistema, je lakonično odvrnil: »Naš gospodarski sistem je itak že
Newyork, novembra
Newyorški listi so 2. t. m. na prvih »traneh na široko objavili naslednjo vest:
—	Nikola Tesla, slavni jugoslovenski fizik in strokovnjak v elektrotehniki je včeraj, ko mu je profesor E. A. Kennelly t harvardske univerze izročil odlikovanje — Edisonovo kolajno — v priznanje njegovih zaslug, izjavil, da bo bodoča gonilna sila za industrije, transporte in sploh 9m vse — kozmična energija.
—	Učenjak je izjavil, da je odkril princip, na podlagi katerega bo možno ujeti kozmične žarke ter jih praktično uporab-
ljati. Ena sama centralna postaja bo zadostovala za ves svet. Zbirala bo kozmične žarke, ki so povsod, ter jih izpreminja-la v energijo in jih razpošiljala žično ali brezžično na vse strani v vse kraje sveta. Premog, olje, pVn in vsako drugo kurivo, ki ga doslej poznamo, bo potem nepotrebno in vse rove, vrelce in plinarne bomo
v razpadanju
Naslednji dan so vsi listi komentirali kratke učenjakove izjave na razne načine. Listi, za katerimi stojijo mogočni trusti, so sicer brez izjeme naglašali, da je Tesla znašel že marsikaj dobrega in praktičnega, glede njegovega principa o izkoriščanju kozmične energije pa so vsi soglašali v tem, da ostane vse to še dolgo »prazna sanja«, češ da ljudje za velikanske prevrate v gospodarskem sistemu še niso zreli in da bi vsak prevrat pomenil nesrečo.
Tako govorijo glasniki industrij, ki proizvajajo današnjo energijo. Tem glasnikom se bodo zdele epohalne iznajdbe »zrele« šele takrat, kadar bodo izčrpali ves svoj premog ali olje. Boljše in cenejše gonilne sile, ki se pojavijo poprej, za njih seveda ne morejo biti zrele.
Naš slavni rojak Nikola Tesla, ki se Je 10. julija 1856 rodil v Liki, kot mlad su-plent gimnazije v Gospiču presedlal v službo Edisonove kontinentalne družbe v Parizu, dve leti pozneje pa že začel svoje delovanje kot asistent Edisonove tovarne električnih žarnic v Newyorku, si je s svojimi velikanskimi uspehi v dobi kletnega dela pridobil velik ugled v znanstvenih krogih. Po svoji navadi le malokdaj govori v javnosti, pojavi se le takrat, kadar ima povedati kaj posebno važnega. To mu daje sloves velike zanesljivosti. In to so ob napovedi njegove nove iznajdbe naglašali tudi oni listi, ki ne zastopajo samo velikih podjetniških družb. Razni znanstveniki so priobčili članke o kozmič-ni energiji, ki polni ves vsemir ter ima silno moč. Kozmični žarki prodro skozi šest palcev debelo svinčeno ploščo. Teorij o izvoru in bistvu teh žarkov kar mrgoli. Mnogi učenjaki trdijo, da so to »svobodni elektroni« in da je to neka nova forma električne energije. Bolj kakor vse teorije pa bi bila za človeštvo važna praktična iznajdba, ki bi se dala uporabiti pri naporih za vsakdanj kruh in tudi za dosego udobnejšega življenja.
Slove Ljubljane od prvega slovenskega župana
Na stopnišču mestnega magistrata se poslavlja od pokojnega Petra GrasselliJa župan dr. Dinko Puc. za njim pa je izpregovoril v slovo poslednjemu iz »Južnega Sokola« podstarešina SKJ E. Gangl. O dostojanstvenem pogrebu je poročalo ponedeljsko Jutro
Preiskava o trojanskem umoru
je v glavnem že zaključena, razprava bo v januarju
saj je bila domačija »Pri Tonicevih« ne
Ljubljana, 20. ncvt-mbra Preiskovalni sodnik g. Viktor Prohinar ji v glavnem zaključil kazensko preiskavo v zadevi trojanskega umora. Brat umorjenega Anton Trdin, umorjenčeva žena Antonija in morilec Jože Herle, ki se nahajajo v ljubljanskih zaporih od 19. oktobra, skesano pričakujejo trenutka, ko jim bodo objavili obtožnico. Preiskovalni sodnik je kazenske spise odposlal na litijsko sodišče, da tamošnji sodnik izvede še nekatere dopolnilne dokazne nodrob-nosti. Računajo, da bo razprava, ki se bo vršila pred velikim senatom, razpisana sredi ali proti koncu meseca januarja prihodnjega leta. O predzgodovini žalostnega zločina naj sledijo še naslednje zanimive podrobnosti:
Pokojni Valentin Trdin je bil na glasu skrbnega gospodarja. Ko si je pred nekaj leti izbral v Podmilju mlado nevesto, sedaj 221etno Tončko, ki se je bila iz-učila trgovine, so vsi blagrovali srečni par,
Jarmila Novotna
poje danes ob 4., 7. in 9.*4 uri v filmu ljubezni, petja, krasnih slik iz Carigrada
Noč
velike ljubezni
GUSTAV FR0HLICH Režija: Geza von Bolvary
Zvočni kino Ideal
ravno bogataška, vendar trdna, da je preživljala pridne ljudi, pa tudi mlin je prinašal dohodke. Tinče se je z ženo dobro razumel in ko sta dobila deco, dva otroka, na katera je pazila teta Liza, ki je imela pri hiši kot, bi imelo potekati življenje v tihi domačiji gladko.
Tisti čas, ko se je Tinče poročil, sta bila njegova dva brata Tone in Miha že na Holandskem, kakor so velela sporočila, dobro preskrbljena. Tretji brat Jože, ki se je vdajal pijači, ker je bil razočaran, da ni podedoval podmiljske domačije, se je redkekrati pojavil doma. Od nerednega življenja in pijače se mu je počasi rahljalo duševno zdravje.
Brez dvoma je, da je umor brata Valentina zamislil Tone. V nasprotje z zakonom je prišel že leta 1921. kot vojak. Neke noči je stražil skladišče na Kodelje-vem in bil soudeležen, ko so ga hoteli njegovi zavezniki izropati. K sreči je nenavadni ropot zabojev tobaka, ki so jih čez ograjo metali, opozoril drugo stražo, ki je čedno družbo aretirala. Tone je bil obsojen na tri leta robije in trajno izgubo državljanskih časti. Ko je kazen odsedel, je izginil na Nizozemsko. Tam se je seznanil z morilcem Pepčetom Herle-tom. Poiskal je tudi brata Miho, ki se je pozneje ustrelil. Njegov samomor je za enkrat še zavit v tajno, verjetno pa je to storil zaradi denarnih manipulacij. (Glej sličnost s samomorom Stareta v Malijevem procesu!) Najdalje časa se je trojica zadržavala v Lindenhewelu. Izbirala si je družbo, ki je pospeševala slaba nagnjenja. Nekaj časa so delali v rudnikih, pozneje si je Pepče na lepem kupil avto in začel služiti s prevažanjem, pri tem pa je vedno bolj zanemarjal svojo ženo, ki najbrž ni odobravala njegovega po-čenjanja. Rojake v stari domovini je ne-
kega dne presenetila vest o njeni nenadni smrti. Skoro istočasno je pa Tone za Pep-četa Herleta pismeno zasnubil svojo sestro ki je ostala v Podmilju. Pepče, ki je vse dni, ko je ležala žena na mrtvaškem odru, pognal na svojem avtu, v družbi lahkomiselnih žensk drveč po deželi, popivajoč in z najetim harmonikarjem, je tako dobil drugo ženo, s katero je bil zadovoljen.
Z nekim znanim gostilničarjem iz Toplic pri Zagorju so dogovorili veliko kupčijo z vinom, katero so prodajali med izseljenci. Sčasoma so se nabrali neplačani računi, zadnja velika pošiljka vina se je pa pokvarila, kakor so trdili. Nastale so tožbe, dobri prijatelji so pa ugodno pričali in gostilničar je prišel ob vino in moral plačati ogromne sodnijske stroške, vsega skupaj okrog 35.000 dinarjev. Prav zanimiv je odstavek pisma, katerega sta pisala Tonetova prijatelja v tej zadevi. Glasi se: »Omeniti Ti hočem, da sma bila jas in Johan K. klicana, na Sodnijo Sitard 28. 6. 1933. Torej govorila sma tako, da bode za vas tri dobro... Če ravno si ti pisal, da če ne bodema midva dobro govorila, da bode za vas in za naju slabo Ali dragi prijatelj Anton za naju bi ne bilo slabo ter midva sma za vas tri dobro govorila in vas rešila, da niste zgubljeni.. Torej končno te odlično pozdravljam... Ignac W.«
S tem in na sličen način pridobljenim denarjem so zavezniki veseljačili, ogledali so si celo Pariz in London. Nekega dne so jim pa postala tla prevroča in ker so se bali, da jih bodo »abkerali«, so čez noč zginili iz Holandije. Pepče je moral prodati svoj avto za slab denar. V Podmilju so se zelo začudili, ko so se nekega dne pojavili Tone in Pepče z ženo. Kc so pa pokazali lepo vsoto holandskih goldinarjev, so bili odprtih rok sprejeti. Nekaj denarja so naložili v blagoviško hranilnico, deloma razposodili in nekaj časa živel: brezskrbno življenje. Po mili volji so pomagali pri gospodarstvu. Pepče Herle pa, doma iz Kotredeža v zagorski fari, je začel misliti na zidavo lastne hišice v rojstnem kraju. Saj je bilo vendar treba skrbeti za bodočnost, kajti deaar je že začel kopneti. Pred Holandce je neizprosno stopalo vprašanje glede bodočnosti Kaj pa Tinčkovo posestvo? Tu bi se živelo dosti prijetno. Saj bi ga bil moral dobiti Jože! Morda bi se dalo kako predruga-čiti. Ob tem preudarku se je raztlela zločinska misel in začela plesti za Valentina pogubno mrežo.
Leppogreb prof. Ljudevita Mlakarja
Ljubljana, 20. novembra
Danes popoldne je odšel na svojo zadnjo pot g. prof. Ljudevit Mlakar. Pogreb mnogo prerano umrlega vzornega šolnika in prosvetnega delavca je bil ob 16. izpred hiše žalosti v Prisojni ulici 3. Tam se je zbrala naravnost ogromna množica ljudstva, zlasti šolske mladine, pokojnikovih tovarišev in obilo ostalega občinstva s Tabora in vsega šentpetrskega okraja.
Krsto je blagoslovil župnik g. Petrič ob asistenci treh gg. duhovnikov. Učiteljišč-niki s člani Glasbene Matice, Ljubljanskega Zvona in drugih društev so zapeli »Vigred«. Krsto so nato prenesli v voz, na katerega so položili lepo število vencev. In krenil je žalni sprevod po Šmar-tinski cesti proti železniškemu podvozu. Za križem so korakali pod vodstvom učiteljskega zbora učenci in učenke vadnice, sledile so dolge vrste fantov in deklet z učiteljišča. Nekateri so nesli prelepe vence, naklonjene od učiteljskega zbora učiteljišča, od učiteljskega naraščaja z žalnimi trakovi in drugega letnika učiteljišča, katerega razrednik je bil pokojnik, s trobojnimi trakovi. Spet so za venci korakale dolge vrste dijakinj z ženske re-
alne gimnazije pod vodstvom direktorja Juga in nekaterih profesorjev, sledili so starejši letniki učiteljišča in pevci. Dvoje lepih vencev so nosili tudi bivši maturantje učiteljišča in pa zastopniki Turko-ve rodbine.
Za krsto so korakali globoko potrti pokojnikovi najožji sorodniki, nakar so se vile dolge vrste šolnikov z direktorjem učiteljišča g. Nandetom Maroltom na čelu. V žalnem sprevodu so bili tudi načelnik prosvetnega oddelka pri banski upravi g .pruf. Josip Breznik, senator prof. dr. Rožič, prosvetni inšpektor prof. Vrhovnik, eastopniki raznih kulturnih društev in or-
fanizacij, Sokolstva, taborskega okrožja NS potem pa dolge vrste ostalega občinstva. Pred železniškim podvozom se je žalni sprevod ustavil in so pevci pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapeli spet ža-lostinko »Blagor mu«, nakar je sprevod krenil dalje proti Sv. Križu. Pogreb je bil res dostojen moža, kakor je bil prerano umrli prof. Mlakar.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čaši-co. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Najsposobnejša pri športu — najlepša
na veselici!
Včeraj se na morju, a danes že polna pričakovanja prve veselice. Sedaj mora biti polt zopet zamolkla in nežna. Elida Creme de cha-que heure ji daje rožnato svežost; varuje kozo in prepreči, da ne postane rdeča in hrapava.
ELIDA CREME
chaque heure
Bolgarski novinarji v Beogradu
Na povratku iz Nemčije se je za dva dneva ustavila v Beogradu skupina bolgarskih novinarjev. Odzvali so se vabilu svojih jugoslovenskih tovarišev, ki so jih že na kolodvoru pričakali v velikem Številu. Na naSi sliki, posneti po prihodu gostov, vidimo sofijske in beograjske novinarje. V sredi (X) je bolgarski poslanik na našem dvoru g. Georgi Kjusejvanov, levo od njega predsednik bolgarskega novinarskega udruženja glavni urednik »Utra« g. Tanev, desno od poslanika pa predsednik Bolgarsko-jugoslovenske lige v Sofiji profesor Kazasov. (Glej tudi članek na 2. strani.)
Borba za vsakdanji kruh
Jesenice, 20. novembra Pred tedni je stekla v železarni KID na Javorniku nova proga za valjanje fine pločevine. Za ta novi oddelek so dosedaj sprejeli okoli 100 delavcev. Toda ponudba delovnih moči je bila daleko višja, saj se je v prijavnem uradu zglasilo in neštetokrat prosilo za delo okrog 600 ljudi. Borba za delo in zaslužek je bila skrajno huda, dan za dnem so vztrajale pred tovarno cele gruče dela voljnih ljudi, ki so več mesecev zaman čakali na sprejem ▼ tovarno.
Najprvo 9o bili sprejeti oni, ki so prišli od vojakov, za tem oni, ki so bili lani reducirani, v prvi vrsti seveda profefioni-sti in kvalificirani delavci in oni, ki so bili iz socialnih ozirov najbolj potrebni. Pa jih Se vedno čaka samo domačinov več stotin na delo, prihajajo nadalje še vedno iz vseh delov banovine pa tudi iz Julijske Krajine, kjer je beda in brezposelnost še večja kakor pri nas. .
Šenčurski dogodki, kokain in drugo pred sodiščem
Ljubljana, 20. novembra 2^a prihodnje mesece se obetajo v Ljubljani večji kazenski procesi. Pred okrožnim sodiščem se bo vršil velik proces političnega značaja, ki bo zopet obravnaval znane šenčurske dogodke. Zaradi javnega nasilja, ker so se upirali orožnikom in jih obmetavali s kamenjem, je obtoženih 22 oseb, večinoma iz Šenčurja in bližnjih vasi. Obtožnica, ki obsega nad 150 s stro-
jem pisanih strani. Je postala že praro-močna.
Pred sodšče bo prišla tudi prav čedna kokainska afera. Navihani tihotapci kokaina so osleparili nekega Ljubljančana za 28.000 Din. 2 njim so namreč bili sklenili dogovor, da mu dobavijo večjo količino kokaina v praških. Ponaredili so originalne zavitke, v katere so namesti kokaina natrosili le moko. Ljubljančan je od njih prevzel kokain in jim na mestu izplačal kupnino. O zadevi še teče preiskava. Tretji večji proces bo v januarju proti morilcem posestnika Valentina Trdina, o čemer poročamo posebej. Pred sodnike pa pride tudi večja razbojniška družba iz Čemšenika.
Tragična smrt v potoku
Stara Loka, 19. novembra V tako zvani Potok, ki se vije skozi Vir-log in Staro Loko v Selščico, je zabredel v soboto popoldne lOletni psestnikv sin Pavel Porenta in utonil. Fantičku, ki je bil nekoliko slaboumen, je ob vodi, ki je pri nji posebno rad postaval, najbrž spodrsnilo, da se je zvalil v tolmun, od koder mu ni bilo pomoči. Dečkovo truplo je voda odplavila nižje doli do hiše krojaškega mojstra Franca Šmida v Stari Loki, kjer so revčka potegnili iz vode. Bil je že mrtev. Do prihoda komisije, ki je ugotovila, da gre zgolj za nesrečno naključje, je ostalo trupelce ob vodi, potem pa so ga prenesli na dom užaloščenih staršev, in položili na mrtvaški oder. Deček je že večkrat zabredel v vodo, a so ga vsakokrat rešili, to pot pa mu je bilo usojeno...

| VELEF1LM
o katerem govori ves svet!
•Marlene (Dietrich
v najnovejšem filmskem umotvoru
Elitni
kino
Matica
Tel. 21-24
(DSsc/ea pesem
po znamenitem romanu Hermana Sudermana. — Umetnina nedosegljive vrednosti! — Kot dopolnilo »Paramountov zvočni tednik«. — Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do %13. ure. — Predstave danes ob 4., ln %10. uri zvečer!

Domače vesti
♦	Pacifist dr. Ludvik Quldde, ki Je dobil Noblovo nagrado za mir se je na povratku z balkanske konference ustavil v Zagrebu, kjer je pod okriljem Združenja za propagando miroljubnih ciljev Lige narodov priredil predavanja, Stari borec za svetovni mir, ki je član Društva za mednarodni mir. je v uvodu svojega predavanja naglasil. da o pacifizmu dandanes ni mogoče govoriti v njegovi domovini _ Nemčiji. Ko je očr-tal zgodovinski razvoj pacifizma, je nagla-šal, da je iskanje sredstev za ohranitev miru mnogo važnejše, kakor pa vprašanje razrožitve. Mnogoštevilni poslušalci, med katerimi je bil tudi francoski konzul, bo spremljali predavanje z velikim zanimanjem.	,
♦	40 letnica Muzejskega društva v Ptuju. Ptujsko muzejsko društvo, o čigar plodonos nem delovanju smo že obširno poročali, je v nedeljo slovesno praznovalo svoj jubilej. Društveni predsednik g. dr. Komljanec je orisal razvoj društva, izrekel zahvalo sotrndnikom in podpornikom ter še posebej naglasil velike zasluge podbana g. dr. Pirkmajerja in konzervatorja dr. Steleta, ki sta bila izvoljena za častna člana. K jubileju so društvu čestitali zastopniki oblasti, škof g. dr. Tomažič, mestni župan g. Jerše ter zastopniki muzejev ln zgodovinskih društev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora, in Varaždina, direktor splitskega muzeja g. dr. Abramič, ki že dolga desetletja sodeluje pri ptujskem muzejskem društvu, pa je sam prisostvoval proslavi. Po jubilejnem zborovanju je imel konzervator dr. Štele zanimivo zgodovinsko predavanje. Večina gostov si je po jubilejni prireditvi ogledala tudi Vurberg.
ZA DAMSKE ŽEMPERJE
HOLANDSKA VOLNA
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1
♦	prv0 letošnje zborovanje sreskega učiteljskega društva JUU za litijski In višnje-gorskl okraj je bilo na novi šišenski osnovni šoli. Udeležil se ga je tudi sreski šolski nadzornik g. Bezeljak Ivan. Zbor je vodil predsednik učitelj s. Zupančič iz Litije. Zanimivo računsko podavanje je prednašal šolski upravitelj g. Samec iz Muljave, ki je poudarjal: za učilo se naj uporabljajo prsti in denar. Oboje je podpiral s praktičnimi primeri. Zatem se je vršil društveni občni zbor. V uvodnih besedah je očrtal predsednik dobro uspeli pedološki kongres v Brnu, akcijo za spomenik učiteljskemu heroju V. čubriloviču, al je bil kot sarajevski atentator obsojen na smrt in mu učitelji iz vrbaske banovine postavljajo spomenik. Litijsko JUU je tudi darovalo primeren znesek v počastitev junaka. Ze lo prisrčno so počastili zborovalci tov. En-gelberta Gangla, ki je praznoval te dni 60 letnico. Litijsko društvo ga je izvolilo za častnega člana Po situacijskem in tajniškem poročilu je podal sliko društvenega denarnega stanja blagajnik g. Kopriva Janez, učitelj iz Zagorja. Predsednik nadzornega odbora g. Vinko Okorn, šolski upravitelj iz Višnje gore, je predlagal odboru razrešnico s pohvalo, ki je bila sprejeta soglasno. Zaradi triletne funkcijske dobe se volitve leto« niso vršile. Zborovalci so nato pretresali društvene, splošne stanovske in šolske razmere. Društveni podpredsednik g. Veber Lojze, šolski upravitelj iz žalne, je referiral o častnem stanovskem razsodišču in o delu za nezaposlene učiteljske abituriente. Nazadnje je podal gosp. Kolenc Lojze iz Zagorja, nasvete glede ba-novinske razstave šol. vrtov, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Pod vodstvom g. Plenl-čarja in g. Kocha so si zborovalci po končanem zboru ogledali moderno šišensko šolo.
♦	Odbor beograjske odvetniške zbornice.
Odvetniška zbornica za Beograd, Zemun in Pančevo je naposled le dobila svoj odbor, ko na rednem in izrednem ofbčnem zboru nobena odborniška lista ni dosegla večine. Pri ožjih olitvah v nedeljo je bil za predsednika izvoljen odv. dr. Dragotin Janitovič večina odbornikov pa je izvoljena z nasprotnikove kandidatne liste.
♦	Iz delokroga Aerokluba. Delovanje Aerokluba je bilo letos zelo aktivno. Pilotske šole v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju so dale že doslej 23 pilotov, do konca leta pa bo te šole dovršilo preko 30 pilotov. Oddelek beograjskega Aerokluba za brezmotorna letala je letos drugo leto svojega obstoja nenavadno napredoval kar se tiče gojencev in izvršenih letov. Brezmotorna letala so postala posebno popularna med dijaki. Pilotske izpite je napravilo letos že 54 gojencev — dvakrat toliko kakor lani. Aeroklub je posvetil največjo pozornost propagandi zračnesa prometa in je Imel pri tem tudi velike uspehe. V vseh večjih mestih so bile letalske prireditve, ki so privabile poleg meščanov tudi velikanske množice vaškega prebivalstva. Za propagando ie Aeroklub porabil okrog 2 milijona, stroški za material in pilotske šole pa so znašali okroa 5 milijonov dinarjev.
*	Izprememba pravil Rdečega križa.
Društvo Rdeči križ je imelo v nedeljo v Beograda izredni občni abor, posvečen iz-premembi društvenih pravil po novem zakonu. Odkar je umrl dolgoletni predsednik dr. Marko Leko, društvo nima predsednika in ker je bil prvi podpredsednik dr. Alau-povič bolan, je vodila Izredni občni zbor podpredsednica gospa Naka Spasičeva. Dobrih 50 let, odkar društvo obstoja je bilo to prvo zborovanje pod ženskim predsedstvom. Ker so bile izpremembe pravil že prej določene v sprazumu b pododbori, je bil izredni občni zbor zaključen brez daljših debat.
♦	Fllatellstičnl dnevi bodo od 1. do 3. decembra v Beogradu, ob priliki skupščine Jugoslovanske filatelistične zveze, ki se Je bodo udeležili zbiratelji znamk 1» vse države. Službeni del bodo tvorile plenarne seje sedanje in nove uprave ln na njih se ibo reševalo o vseh vprašanjih, ki zanimajo filatelistična društva, tako: proučevi-nje znamk, pobijanje potvorb, zamenjava znamk, prirejanje razstav in slično. Filatelistična borza bo tiste dni v restavraciji Claridges. Predavanja pa bodo na nvi univerzi.
♦	Zgodovinski prepis zakonika carja Dušana je še vedno deponiran pri policiji v Frankfurtu, preiskava pa je ugotovila, da je izročila ukradeni zgodovinski dokument veliki frankfurtski knjigarni, ki vodi trgovino z zgodovinskimi dokumenti, na prodaj neka aristokratska dama. Policiji je njeno ime znano, ni pa še izročeno javnosti S tatvinami zgodovinskih dokumentov beograjske narodne biblioteke med avstrijsko okupacijo se sedaj po tolikih letih mnogo bavijo nemški in drugi Inozemski listi.
♦	Sreča slepega glasbenika. V Domu slepih v Zemunu, kjer »o kakor drugi veseli dogodki tudi poroke zelo redke, se bo 26. t. m. vendarle v teku dveh let praznovala že druga poroka. Lani sta se poročila gojenca doma Otllija ln Stojan Alčevič sedaj pa je na vrsti 30 letni slepi učitelj glasbe, Ivan Odobašič. "Njegova nevesta ni slepa marveč lepa in živahna Madžarka, Anica Lajoš. Pred nekaj meseci je prišla kot spremljevalka neke slepe gospe v Dom slepih in ker govori samo madžarski, ji je ibil slepi glasbeni učitelj za tolmača Ko se je Anica Lajoš vrnila domov, je ostala v zvezi 8 slepim učiteljem, ženin je rodom iz Sombora in slep že od Svojega 4. leta.
•	Tragedija Celjanke Jožef i ne Schmid-tove, ki je, kakor znano, obuipana zaradi bede s svojim sinčkom v nekem zagrebškem hotelu hotela v smrt, pa se ji to ni posrečilo, d očim je bil Sinko rešen vsega hudega, Je bila v soboto zaključena pred zagrebškim sodiščem. Sodniki so upoštevali vse težke okolnosti velike življenjske tragedije ter prisodili obtoženki najnižjo
kazen _ nekaj tednov zapora — pogojno.
Razsodbo je sprejela publika s glasnim odobravanjem. Schmidtovo so ikoj izpustili iz zapora.
*	Cpobaien izum — avtomatična trafika,
odobrena trafikantom za nabavo od uprave državnih monopolov z odlokom P. O. št. 4032 od 6. februarja t L To je tako preciz-n- in praktična naprava, da jo je treba priporočati vsaki trafiki, zlasti pa onim, ki imajo večji promet Take avtomatične trafike že posl-ujejo v Beogradu, Zagrebu in drugod ter jih je publika povsod toplo pozdravila. Zlasti v trafikah se vsaki stranki zelo mudi in ni mogoče vsem dovolj hitro postreči. Edino avtomat lahko postreže z dovolimo brzino, pri tem pa tu-di mnogo koristi. ker razbremeni trafikanta ter poveča njegov zaslužek, ko dela zanj noč in dan. Avtomat-trafika je okusen Izdelek temno-zelene barve, visok 1.15 m, širok 80 .in globok 35 cm. Za 2 Din vrže poljubne cigarete: Drina, Vardar, Zeta ali Ibar, za 1 Din pa Škatlico vžigalic aH cigarete Drava. Vsak avtomat je za 5200 Din zavarovan proti tatvini in Vlomu za eno leto. Triletna tovarniška garancija in dovoljenje monopoi-ske uprave pa se kupcu izroči pri nakupu. Avtomat rabi le majhen prostor ln pride zaradi tega posebno prav v prometnih trafikah na križiščih, v kavarnah, gledaliških lokalih, železniških postajah in tovarnah. Nabava je dovoljena samo trafikantom, ki naj se obrnejo na: Samoprodajo za dravsko banovino, Vitomir Dolimšek. Celje.
*	Ogromne koristi ima človek od francoskega vinskega žganja »Diana«. To je prvovrstno sredstvo za ohranitev zdravja in telesnih sposobnosti ter sploh v vseh težavah najizvestejšj prijatelj. Uporablja se na različne načine kakor n. pr. za otiranje kože po vsem telesu, kot sredstvo za izpiranje ust in grla, kot dodatek vodi pri umivanju, za namakanje obkladkov, za vdihavanje itd. V vsakem primeru povzroči znatno olajšanje in osveženje, poleg tega pa tudi umiri ves organizem in živce.
ULTURNIPREGLED
Praznik cvetočih češenj
(Po Takedi Izumi spisal Klabund — Režija C. Debevca)
Klabund, ta nenavadni Kolumb svetovne literature, ki je s tako živim ognjem iskal in našel lepote na vseh kontinentih sveta in v vseh vekovih zgodovine, je poleg prečudne kitajske igre »Krog s kredo« poiskal na Daljnem vzhodu še prelepo, človeka do dna pretresujočo, ti?oč M staro japonsko tragedijo »Praznik cvetočih češenj«. Sodobni evropski pisatelji in pesniki za čjdo radi brskajo po orumenelih pergamentih iz slovstva starih gigantskih narodov na onem koncu evrazijske celine, kakor da se je ljudem šele današnji čas odkrila absolutna sorodnost naših in njihovih usod. Še pred četrtstoletjem evropska gledališča niso 7.na-la iz onega dela sveta drugega uvažati kakor strahotne roparske stori je o kraji in prodaji človeka, o gejšah in harakiriiu, da so se našemu dobremu meščanu lasje iežili nad njimi V teh nekai letih je Evropa dorasla. da raz.ime tudi dejanje in nehanje najstarejših narodov sveta. In še več. kakor da samo razume: sama doživi ia Evropa v viharnem fc^mpu. kar je bilo onim dano. da prebijejo v tisočletju. Neizprosna nuiriost v razvoju ie narode sveta zbližal t bre7 primere boli. kakor jih morejo lo?*# vse pre-graje civilizacij in diplomacij.
»Praznik cvetočih češenj« je zgodba o ljubezni, kakršne še ni videi svet. Tiran vlada na Japonskem, mikado je ubit, princ, vnuk božji, ki se po njem edinem lahko vrne pravica in svoboda na Japonsko, se skriva kdo vč .kje. Na neki neznatni kmečki šoli, kjer daleč od Tokia poučuje modrec Genzo vaško otročad. sedi za svojo mizico učenec Kwan. skromen, neznaten, na stežaj odprt fant. ki odgovarja učitelja, ko je vprašan, ali veruje v Buddho in Aminabuddho, z besedami, ki so vredne velikega, za velike reči poklicanega moža: »Zdelo bi se mi nepošteno in nevljudno, verovati v Buddho m Aminabuddho, še preden bi veroval vase Po veri vase pridem šele do vere v kaj višjega.« V tem učencu je skrit sin umorj? nega mikada, princ, ki mu je odločeno, da osvobodi Japonsko. Toda tiran je izvedel zanj in poslal svojega kancelarja Matsua.
brez odloga prinese odrobljeno nje-o*o glavo. Matsuo. ki ga peče vest. da je prej izdal tiranu svojega mikada. 9e odloči da se oč'sti greha, kakor ee znaio čistit* grehov samo na Japonskem: svojo ž-mo ChiVo pošlje, da jvrsti med Genzove učence hčerko Komachi. ki i? princu ^Vjjj1 na las podobna — in njo naj names'.nca.
Zvočni kino Dvor
_Telefon 27-30_
Samo še danes, nepreklicno zadnjikrat
DVE SIROTI
Film lepote in razkošja. FIlm, ki si ga mora ogledati vsak.
Režija: Maurice TOURNEUB
Predstave danes ob 4., 7. ln 9^4 uri zvečer
Cene Din 2.-. 4.-. 6.- in 8.- Din
•	Za rešitev problema kvadrature kroga
je bil neki rumunski bogataš v svoji oporoki že pred nekaj leti določil 20 milijonov lejev. V prepričanju, da bo dosegel to ogromno nagrado, je sedaj učitelj Rajko Jovanovič iz Ljubovije spisal obsežno knjigo o svoji rešitvi iproblema kvadrature kroga. Učitelj Jovanovič ni prvi med našimi rojaki, ki so se že bavili s tem problemom.
•	Obledele obleke barva v različnih bar vah In ptislpa tovarna JOS REICH
Miklavž dobro ve,
kje se kupi poceni. Zato
nabavlja: BONBONE, ČOKOLADO, DESERTE in KEKSE izključno le pri
RONRONNIERE
nasproti glavni pošti.
•	Novi zemljevidi. Učiteljstvo se obrača na avtorja zgodovinskih zemljevidov, ki obravnavajo snov naše narodne zgodovine na g. ravnatlja meščanske šole Zavrla Albina za informacije, kedaj bodo ti zemlje vidi izšli. G. ravnatelj Zavrl nam pojasnjuje, da je ministrstvo prosvete že odobrilo vse tri zemljevide in da bodo zatorej kmalu izšli tudi v tisku.
Iz Liublfane
u— Petnajstletnico zedinjenja ne bomo slavili v teh težkih časih s hrupnimi prireditvami. Ljubljana jo bo družabno najlepše praznovala na novinarskem koncertu v »Uhionu«. 2e dolga leta je ta koncert naj-prirljubnejša in najučinkovitejša prireditev in bo tudi letos ne le ohranil, marveč še ojačil svoj dobri sloves. Kakor vsako leto. se bodo tudi letos — in letos še prav posebno — zbrali k proslavi državnega praznika vsi predstaviteljii ljubljanske družbe obenem z občinstvom iz vseh naših družabnih plasti. Zanimiv in širokemu okusu dostopen, vendar pa umetniško resen koncertni program bo zadovoljil vsakega gosta. Preskrbljeno pa bo tudi za zabavni del po koncertu. Skratka: napoveduje se prireditev, ki bo za njo treba že danes nepreklicno rezervirati prvi december. Vstopnice pridejo prihodnje dni, v predprodajo. '
u_ Spremembe pri sreskem sodišču. Sodnika dr. Vladimir Rupnik, ki je doslej vodil II. civilni oddelek pri sreskem sodišču, in dr. J. šenk, vodja izvršilnega oddel ka Va. sta premeščena k okrožnemu sodišču v Ljubljani, kjer sta prevzela civilno-pravdne posle sodnika-poedinca. Izvršilni oddelek Va je sedaj poverjen sodniku g Jožetu Baričeviču, doslej vodji IV. civilne ga oddelka. Civilni oddelek n. pa je pre-vzel dosedanji kazenski sodnik g. Branko Goslar civilni oddelek IV pa kazenski sodnik dr. Stojan Bajič. Kazenski oddelek V»I Je prevzel sodnik g. Ljudevit Ratista ki je bil premeščen od sreskega sodišča v škofji Loki v Ljubljano, kazenski odde lek VII pa sodnik g. Fran Orožen, doslej sodnik v Sevnici.
u— »Kri pripoveduje«, se glasi naslov II. poljudnoznanstvenega predavanja, ki ga priredi Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo. Predaval bo g. docent dr. Alija Košir, zir-ani strokovnjak-histolog, ki nam je že lani tako zanimivo predaval o eksperimentalnem raku. Predavatelj bo na svoj jasen in prikupen način orisal sestavine krvi ter njihov pomen za normalno m bolezensko dogajanje v telesu, govoril bo o važnih krvnih stanicah, o važni vlog« krvf.-ega seruma, katerega lastnosti dopuščajo dalekosežne sklepe itd. Na to predavanje, ki ga bo spremljalo nad 40 ski-optičnih slik, bom# še opozorili. Sekcijski odbor pa že sedaj vabi občinstvo na čim številnejši poset predavanja, ki se bo vršilo v četrtek 23. t m. ob 20. kakor vedno v dvorani Delavske zbornice.
u— Francoski institut v Ljubljani opozarja na zanimivo skioptično predavanje, ki bo v četrtek 23. i m. ob 21. v društvenih prostorih. Predava! bo francoski advokat
ki je up Japonske, zadene rabeljski meč. Rade volje, vdano nese Komachi svojo žrtev in nese svojo mrtvaško srajco s seboj, kot deček Kotaro se vpiše v šolo in pri sprejemnem izpitu iz računstva odgovarja, da sta dva lopova in dva razbojnika štirje tolovaji, a da en pošten, pogumen človek včasih zaleže za tisoč mož. Na tej vaški šoli se med štirinajstletno deklico, ki jo je senca smrti že sprejela vase, in učencem Kwa-nom razvname najlepša in najbolj strašna ljubezen, kar jih je kdaj obsevalo solnce. V9a evropska, vsa svetovna literatjra najbrž ne premore tako velikega, tako čudežnega ženskega lika, kakor ga je Klabund po starem japonskem izročilu ustvaril v tej deklici Komachi.
— Ali bi mogla žrtvovati življenja za kakšno stvar na svetu? jo vpraša Kwan, ko sedita pod oeipajočo se cvetočo češnjo pred šolo. — Bi, odgovarja Komachi. — Za Kaj, na primer? — Za domovino, odgovarja Komachi. — Pa domovina je samo pojem, samo velik pojem. Ali se ne bi žrtvovala rajši za kaj višjega? '— Da, odgovarja Komachi, za božanstvo — Pa božanstvo ie samo simbol. samo velik simbol. Ali bi se hotela žrtvovati za floreka? — Da, odgovarja Komachi. za tebe.
In tako gre Komachi in pade, oče in mati sama — kakor se to lahko zgodi samo na Japonskem — sta jo za roko privedla v smrt. da bo rešen princ, da bo rešena Japonska. Toda nič ni težjega na svetu kakor reševati človeka Ko princ izve, da je padla Komachi. umre še sam od svoje roke. Dobri
g. Andrč Rosamfoert, te sicer o »ATzaciji in Loreni«. Vabljeni.
u— Panem et circensesl Ponedeljkovo »Jutro> je obširno poročalo o posebnem rekordu, ki eo ga igralci naše drame v nedeljo z uspehom dosegli s tem, da so igrali tri dramske predstave na en dan _popoldne kar dve naenkrat (»Okence« v drami, »Turške kumare« v operi), zvečer pa »Sveto Ivano«. Za karakteristiko našega gledališkega občinstva naj samo še navedemo, da je bil obisk pri vsaki izmed treh predstav toliko manjši, kolikor večjo umetnostno vrednost predstavlja uprizorjeno delo: najmanj gledalcev je imel Shaw s »Sv. Ivano«, nekaj več »Okence« ln še mnogo več, največ »Turške kumare«. V splošnem pa je bil gmotni uspeh dneva absolutno pozitiven. Pohvalno je treba omeniti, da so vkljub do skrajnosti prltiranemu naporu vse tri predstave vzorno potekle. Umetniški In tehnični ansambel gledališča sta bila na višku svojega dela. Občinstvo bo požrtvovalnost teatr&kih ljudi znalo najbrž pravilno ceniti in bo tudi od svoje strani storilo za prospeh gledališča, kar more tn mora.
u_ železniškim upokojencem v vednost
V decembru se bodo podaljšale za leto 1934 rumene legitimacije upokojencev ln rodbinskih članov. Vsak upokojenec naj odda legitimacije na najbližji postaji, kakor vsako leto. V Ljubljani na glavnem gorenjskem in dolenjskem kolodvoru. Gorenjski kolodvor bo sprejemal od 1. do 10. decembra, glavni pa od 11. do 16. decembra. Pri oddaji legitimacij je potrebno priložiti vsa ona potrdila kakor lanL Vsa potrdila so kolka prosta, vendar morajo imeti v desnem kotu označbo: takse prosto po čl. 6 zakona o taksah v zvezi §$ 105 ln 102 o državnem prometnem osobju. Upokojenci naj si pravočasno preskrbe potrebna potrdila in naj o pravem času predlože svoje legitimacije na pristojno mesto. Pristojbi. na je 1 Din. Pri sprejemu novega vložka se bo moral sedanji oddati.
u_ Marlena Dietrlchova Je bila pred
nekaj leti še popolnoma nepoznana. Odkril jo je slučajno režiser Sternberg. Prva njena vloga je bila v filmu »Plavi angel« kot partnerica Emila Janiagsa. Filmski produ-centi so sprejeli ta Stembergov korak dokaj hladno. Pričakovali so pač, da bo to vlogo dobila kaka znana zvezda. Ko Je film prišel v promet, se je pokazalo, da Je Sternberg prav izbiral ln dobro zadel. Ob. činstvo je z velikim navdušenjem sprejelo igro in pojavo Marlene Dietrichove. Njeno -zadnje delo, katerega pa ni izvršila v Sternbergovi režiji, marveč v režiji Slovana Mamuliana je »Visoka pesem«. Po sodbi kritike je to najboljši in najplkantnej-ši film Marlene Dietrichove. Vsebina je posneta po znanem Sudermanovem romanu »Das hohe Lied«. Film se predvaja v Elitnem kinu Matici.
u— V društvu »Soča« se bo vršilo v soboto 25. t tn. v salonu pri »Levu« ob običajni ur} zelo zanimivo in za sedanji čas visoko aktualno predavanje, in sicer o vplivu finančne na splošno krizo. Govoril bo znani gospodarski delavec in pisatelj g. ravnatelj Otmar PehauL Vabljeni vsi jn vsem vstop svoboden.
u_ Občni rbor JNAD Jadrana bo drevi
ob 20. v areni Narodnega doma. Dolžnost vsakega člana je, da se ga gotovo udeleži, ker želimo, da bi to bila manifestacija nacionalne akademske mladine Aleksandrove univerze. Vabljeni vsi gg. starešine. —
u_ Zahvalo Izrekata »entpeterski CM
podružnici vsem, ki so darovali dobitke ali se udeležili martineovanja. čisti dobiček se je izročil vodstvu za našo obmejno deco.
u_ Spet karambol dveh avtomobilov. Na
vogalu Masarykove ceste ln Kolodvorske ulice je prišlo včeraj okrog 15.45 do hudega karambola dveh avtomobilov. Privo-žila sta po Masarykovi c. v smeri proti kolodvoru ob desni strani šofer špedicije Le-vante s tovornim, potnik tvrdke Jelačin pa z malim osebnim avtomobilom. Potnik Je nameraval tovorni avto prehiteti, da zarije v Kolodvorsko ulico. To se mu ni posrečilo, marveč ga Je tovorni voz s sunkom v prednji del zasukal tik stojnice za pečenje kostanja, kjer Je stalo tedaj precej ljudi. Karambol je podrl na tla neko damo,
lil!

;
];soi/om D0ti<j
Tel. 33-87
Danes, jutri in pojutrišnjem poje Jan Kiepura v filmu
PESEM ZA TEBE
Predstave izjemoma ob 5., 7. ln 9. uri zvečer.
Pride! V petek! Pride!
V ZNAMENJU KRIZA
CEJNEv ■ lO, 8, 6, J,-žr DIM
stari ljudje, ki eo s svojimi rsti pletli njuno usodo, ostanejo ob njunih truplih sami zase brez rešitve, in trije romarji, ki uvajajo in zaključujejo igro, poklekajo na njun grob z molitvijo, ki je v nji prav toliko panteistične zasanjanosti kakor neke realistične zagrizenosti v zemljo.
»Praznik cvetočih češenj« je prečudovito delo, delo, prebogato lepote in resniee, da bi človek mogel kar z eno roko zajeti vsaj malo, čisto malo od vsega. Pesem ljubezni in mladosti je to, lepa do nebes in strašna do brezdna.
V režiji Cirila Debevca, z Vido Juva-novo (Komachi - Koturo) in Janoin (Kwan), Gregorinom (Genzo), Skrbinškom (Gemba), Debevoem (Matsuo), Saričevo (Chiyo) in Marijo Vero (Tonani) v glavnih ulogah ter v inscenaciji V. Uljaniščeva Je tragedija prvi večer dosegla intimno lep, nepozaben uspeh.
O delu in uprizoritvi bomo več poročali še po reprizi.	P'*-
75ietniea 8elfne Lagerlofove. Ena največjih pisateljic sodobnosti, Selma Lagerlfit, je doživela dne 20. t. m 75 let. Jubilej svetov noznane Švedinje beležijo te dni listi vse Evrope, zakaj na naši celini ni literature, ki ne bi imela v svojem jeziku kakšnega spisa te avtorice. Selmo Lagerlftfovo so že pr^l vojno prevajali tudi v slovenščino, v novejšem času pa je vzbudil posebno zanimanje slovenski prevod njenega mojstrskega romana »Gosta Berling*. Lagerlofova vzlic visoki 9tarosti še vedno ni odložila pe-
ki se je precej hudo poSkodovaa ln eo Jo
morali takoj odnesti k zdravniku. Zaradi karamibola je posebno trpel osebni avtomobil, dočlm je bil tovorni le neznatno poškodovan. Uvedena je preiskava. Prič, ki so bile na cesti, ni manjkalo, zbrala 6e je seveda tudi truma radovednežev.
u_ Izdal se je. Venče I. je znan ljubljanski petelin. Te dni se je pritoževal enakovrednim prijateljem zaradi tovariša Jožeta P., da nm ni odstopil deleža od nekega uspešnega podviga. Venče je namreč v Jožetovi družbi pred tedni vlomil v neko stanovanje v Lipičevi ulici. Odnesla sta 3500 Din gotovine in zlat prstan. Policija je oba aretirala, vendar so Venčeta zaradi pomanjkanja dokazov Izpustili. Zdaj, ko je prišel Venče spet na prosto, se je takoj zatekel k Jožetovem bratu, češ da mu je Jože izročil del plena, predeč so ga zaprli. Ta pa mu zahtevanega ni hotel izročiti, kar je dalo Venčetu povod za pritožbe. Zadevo pa je zdaj spet izvedela policija, ki je Ven-četa ponovno vtaknila v zapor.
u— Nevaren suknjar. Ruski emigrant Aleksander O. »e rad potika po mestu in obiskuje razne gostilniške in kavarniške lokale. Vse to pa ne samo z namenom, da priberači in popije čašioo vina ali žganja, marveč tudi zato, da si ogleda suknje, .vi-na kljukah. Imel je navado hitro izkoristiti priliko, nakar jo Je jadrno popihal. V šiški je imel te dni' srečo ln je odnesel lz gostilnlS^h lokalov —^ tujih sukenj. Včeraj so ga izsledili in ga zdaj že desetič vtaknili v zapor. Po prestani kazni bodo nadležnega gosta izgnali iz Ljubljane.
u— Plesna vaja J. n. a. d. Jadrana bo v četrtek v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko, igra »Ronny« jazz. Začetek točno ob 20.
Iz Celja
s— »Sovražna letala!« Jutri v opoldanskih urah bo prirejen »zračni napad-« na Celje ki okolico. Mestno načelstvo bo izdalo danes proglas s podrobna™ navodili prebivalstvu, ki jih borno objavili, v jutrišnji števifki. Med »napadom« bo ves promet usta vi jen. Vsi ljudje se morajo podati v notranjost poslopij, ker ibti bili sicer labko poškodovani od predmetov, ki bodo padali iz letal. Prebivalstvo naj točno pazi aa zvočne znake, ki so bi K preizkušeni v petek in včeraj popoldne.
e— Državni praznik 1. decembra bo letos v Celju proslavljen zelo svečano s sodelovanjem vseh nacionainih društev. Na predvečer bo svečana sokoiska akademija v Mestnem gledališču, 1. deoemlbra zvečer pa bo Celjsko pevsiko društvo priredilo vo-katao-instrumentalni koncert v Celjskem domu. Pripravlja se tudi baSdada po mestu. Pozdravljamo ta napredek, ki kaže. da so se Celjani vendarle zdramili ki s tem storiU nov korak k okrepitvi nacionalne zavesti.
e— Opereta v Narodnem domu. 2alski gledališki oder je gostoval v nedeljo popoldne v Celju in uprizori v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma novo opereto učitelja Radovana Gobca »Himeljsko princeso«. Opereta je vsebinsko prav zadovoljiva in je oprema j ena % zelo učinkovito glasbo. Igralci in orkester, ki ga ie dirigiral avtor sam, so bili deležni viharnih aplavzov.
e— Postajališče Paška vas ob velenjski progi, za katero se je svoječasno potegoval ves gornjegrajtski okraj, je danes zeio zapuščeno. V tem letnem času pristaja poio-vica potniških vlakov v popolni temi, ker rama postajališče nikake razsvetljave. So tam sicer naprave za petrolejke, napeljana je celo električna kič, ki se pa nikdar ne prižiga. Tako mora potnik begati pred prihajajočim vlakom, oziroma tipati pri vstopu, da se ne nabere kakih bunk. Potrebna je tudi vsaj kaka streha, da ne bodo potniki prezebali pod milim nebom na dežju in mrazu. Tudi cena voznih listkov ni primerna, ker stane do Celja 12 Din, dočirn znaša od Smartmega ob Paki, ki je za 2 km bližje, samo 8 Din. Temu postajališču, ki se ga razen gornje Savinjske doline poslužujejo številni turisti, smučarji in dragi izletniki, naj blagovoli železniška uprava posvetita potrebno pažnjo.
e— Važna razsodba glede ptmktaške propagande. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Jožeta Vasleta z Gomilsikega po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi na tri mesece strogega zapora zaradi propagande za punktaško deklaracijo. Stol sedmorice, oddelek B, v Zagrebu kot kasacijslko sodišče je pritožbo (revizijo) Jožeta Vasleta zavrnil in potrdil prvotno obsodbo.
e— Nov« srečke drž. razredne loterije so že prispele in se dobe v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Unkm. Danes ob 16JO in 20.30 zvočni velefilim »Bob 13« in zvočnj žurnal.
resa. Po neki statistiki je naMada njenih spisov že pred 15 leti presegla milijon izvodov, tako da avtorica »Goste Berlinga« sodi med najbolj čitane pisatelje na svetu.
Naša glasba v Pragi. Danes izvaja v Smetanovi dvorani v Pragi baritonist Zdenek O tava jugoslovenski program s skladbami Baranovida, Hristida, Lajovica, Odaka, Oster-ca in Švare. Spremlja ga režiser inž. F^rdo Pujman.
Novembrski zvezek »Ljubljanskega Zvena«. V pravkar izišlem enajstem zvezku »Ljubljanskega Zvona« je objavljena na uvodnem mestj razprava univ. prof. dr. Franceta Kidriča »Prešernova Nebeška procesija«. Naš največji prešernoslovec opisuje nastanek in ozadje fce Prešernove pesmi, v kat3ri so ljubljanske tercialke videle pesnikovo pobožno dejanje, ki pa je v resnici ironična satira na lokalne dogodke. — Cvetko G o 1 a r se oglaša s pesmijo »Javori, jagnedi«, spisano v značilnem Golarjev?m novoromantičnem slogu. — Ivo B r n č i č je prispeval povestioo »Kaeijan«. — Mladi češki pesnik in literarni kritik dr. Rajmund H a b r i n a, ki v čeških listih poroča o slovenski književnosti, je avtor globoko zajetega eseja o največjem sodobnem češkem kritiku Fr. X. Šaldi. Eeei je bil spisan nalašč za »Ljubljanski Zvon«. — Louis Adamič je zastopan z odlomkom iz svojega najnovejšega romana »Bedni otroci v Ameriki«. Nadaljuje se povest Toneta Seli š k a r j a »Hiša brez oken«. V Obzorniku končuje Anton O c v i r k poročila o odmevih Luciena Tesničrea knjiga o Otonu Župan-
Iz Maribora
a_ Podban g. dr. Otmar Ptrkmijcr J«
prispel v soboto zvečer t Maribor, kj«r J* takoj po svojtom prihodu obiskal generala
g. Maistra in nm čestital ob 13 letnici osvobojeni* Maribora. Nato se je g. podban podaj aa mestno oačelstvo la se v spremstvu župana g. dr. Lipolda udeležil prisrčnega družabnega večera T veliki unt-onskj dvoran!. V nedeljo se je podal g. pod-baa v Ptuj, k^or j* prisostvoval jubilejni proslavi 4(1 letnic* ptujskega Muzejskega druiJtT*.
a_ S turneje narodnega poslanca dr.
Pivka po ČSR. češkoslovaški listi objav-ljajo obširna poročila o predavanjih, bi jih wana te dni mariborski narodnci poslauec dr. Pirko na svoji predavateljski turneji po Češkoslovaškem. V Bratislavi je bilo 10. t. m fcoliio	*a vstbpnice, da so iz
enesa samega predavanja o temi >Kako si v sgajamo narodno bodočnost« nastala kar tri, in sic^r za vojaštvo, za sokolstvo ter za drugo občinstvo. Istega dne je dr. Pivko predavaj tudi v radiu. V Moravski Ostravi je pretjaval 11. t. in., v Opavi 12. t m. in siqfer ob 1". za. Sokole in zvečer >0 do-broifoljskem poteretu« s spremljevanjem skeptičnih slik, 13. t m. pa v Hranicah na M*>ravskem. Turneja bo trajala do 27. t. m.
a_ Jutri med 13. In 16. uro bo posebna
letalska ea^adrila napadla Maribor in na znak * sirenami ln zvonenjem vseh mariborskih cerkva se morajo osebe z ulic takoj umakniti v svoja stanovanja, delavnice, urade ali pa naj poiščejo najbližje za-Tetišče v važnejših ulicah im na križiščih, tla ostanejo vse ulice Ln trgi praznL Verjetno je, ia bodo na neitaterih krajih Izbruh-uHi markirani požari. Oni, ki bi ga slučajno opazili, morajo tskoj obvestiti re-ševalno postajo. Po ulicah bodo posamezni vojaški oddelki tingirali bombni napad iz zraka ter metali petarde, ki pa niso nevarne, ker bodo povzročale samo detonacije Ljudje v vozovih in avtomobilih morajo na znak alarma zavoziti vozove na najbližja dvorišča in paziti, da ne zaprejo vhoda na dvorišče. Na domovih in stanovanjih je tre. ba spustiti rolete ali zavese ker ščitijo pred drobci eksplodirajočih bomb. »Ranjenim« bodo nudile prvo pomoč reševalne postaje TiK. Reševalni oddelki (bodo ca Koroški <-esti, v drugem dečjem domu v Stritarjevi ulici, v Zdraviliškem domu v Koroščevi ulici, v O UZD v Sodni ulici, v prvem otroškem vrtcu v Melju in v fizikalni terapiji v Frankopanski ulici. Poveljem vojaških in policijskih patrulj se je treba pokoravati. Konec nevarnosti bodo naznanjale sirene in zvonovi.
a— Prva seja novega občinskega sveta na Pobrežju je bila pred dnevi pod vodstvom župana g. Volka. Navzoči so bili tu-dl vsi bivši župani ln občinsKi svetniki iz likvidiranih občin Tezna, Zrkovcev in Do-goš, prisrčno pozdravljen od vseh prisotnih pa je bil tudi okrajni glavar za Maribor-tlesni breg g. Milan Makar. Po poročilu o izidu volitev je župan naprosil ves občinski svet, naj deluje složno za procvit občine in širše domovine, nato pa so bili novi občinski svetniki zapriseženi. Nj. Vel. kralju je bila pos'ana s seje vdanostna brzojavka, pozdravne brzojavke pa našim odličnim voditeljem in zastopnikom v vladi. Nekaj dnj pozneje je bila tudi prva seja občinske uprave, Ba kateri se je razdelilo delo posameznim odsekom ln odborom Na raznih prometnih križiščih bo postavljenih 10 novih uličnih električnih svetilk. Sklenjeno je še bilo, da bodo davčne knjižice in živinske potne liste še nadalje izdajale dosedanje občine, za Tezno pa g. Gornik. Za Dogoše je bil imenovan za krajevnega starešino g. Maher.
a_ Mestni svet In upravni odbor Imata danes popoldne sejo.
a_ K našemu včerajlnjemu poročilu o
mariborskih spominskih svečanostih se je pri telefonskem prenašanju vrinila pomota in je pravilno čitatl, da je v imenu mariborske mestne policije čestital generalu g. Maistru njen predstojnik g. dr. Hacin in ne g. dr. Guštin, kar pa so čitateljl nedvomno že sami popravili.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenilo? 1 čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga ▼ %. 5 smer !n brzina retra 6 oblačnost 1—10
7 palavine v mm. 8 vrsta palavln. Temperatura: prve številke pomenijo naj
viijo, druge najnižjo temperaturo.
20. novemfora Ljubljana 7, 770.6, 5.5, 94, mirno, 10. 0.2, megla; Ljubljana 13, 769.8, 8.1, 83, mirno,
10,__Maribor 7. 770.4, 4.0, 90, NW2,
19, _, Zagreb 7, 768.9, 55, SE1, 10, 0.2, megla, Beograd 7, 769.3, 6.0, 90, ESE4, 2,
—, Sarajevo 7, 770.5, _3.0, 90, mirno,
megla; 10, _; Skoplje 7, 770.3, 6.0, 80,
mirno, 10, _, _; Split 7, 763.2, 14.0, 55,
ENE2, 0, _ Kumbor 7, 764.5, 13.0, 48, NNE3, 0, —, Rab 7, 763.5, 9.0, 90, nrr-
DO, 0, —, _
Temperatura: Ljubljana _, 4.4; 8.4, _;
Maribor 9.4. 3.0; Zagreb 9.0, 4.0; Beograd
15 7. 5.0: Sarajevo —, —4.0; Skoolje _, 3.0
Split 20.0, 13.0 Kumbor —, 12.0; Rab__8.0
Gospodarstvo
Stanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil podatke o gibanju članstva za mesec september, v tem mesecu je balo v vsej državi pri krajevnih organizacijah zavarovanih 542.071 delavcev in nameščencev, L j. 3.248 članov več kakor v avgustu. V primeri z lanskim stanjem v septembru zaznamujemo primanjkljaj, od-nosno nazadovanje za 14.444 članov. Razlika nasproti odgovarjajočim mesecom preteklega leta se je zadnji čas precej skrčila, kakor je razvidno iz naslednje primerjave primanjkljajev nasproti letu 1932. in letu 1931.
Primanjkljaj članstva nasproti ustreza-
jočemu mesecu:
1932.	1931.
julij	— 28.629 — 117.176
avgust — 18.511 — 109.880 september — 14.444 — 96.591 Kakor nam kaže gornja primerjava, se je od julija na september primanjkljaj čla-stva nasproti istemu mesecu preteklega leta skrčil na polovico. Zmanjšal pa se je bistveno tudi primanjkljaj članstva v primeri z istimi meseci leta 1931. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je padanje gospodarske konjunkture ustavilo. Lani se je članstvo od julija na september povečalo le za 6.712 članov, letos pa v Istem razdobju za 20.897 članov.
V primeri s Številom članov v lanskem septembru izkazuje največji primanjkljaj okrožni urad v Beogradu, in sicer 12.669 članov, nadalje okrožni urad v Tuzli (za 5.443) in v Zagrebu (za 3 802). Povečanje članstva pa beleži predvsem okrožni urad v Osijeku (za 2.291) v Skoplju (za 1.828) ln na Sušaku (za 1.703). Pri ljubljanskem okrožnem uradu je letos v septembru število članov zaostajalo za lanskim septembrom le še za 212; po nedavno objavljenih podatkih za oktober pa je imel tudi ljubljanski okrožni urad v preteklem mesecu že večje Število zavarovancev nego lani v oktobru, in sicer za 807. Od prlvatno-dru-štvenih blagajn, ki so krajevni organi osrednjega urada, izkazuje zagrebški Merkur 913 članov manj nego lani v istem mesecu, dočim izkazujeta ostali dve privatno-društveni blagajni (ljubljansko Trgovsko in bolniško podporno društvo in beograjska Trgovačka Omladina) prirastek. .
Po dnevni mezdi se število zavarovanih članov deli takole: članov z dejanskim dnevnim, zaslužkom z 8 Din (učenci) je bilo v septembru 65.001; skoro polovica članov spada v skupino z dnevnim zaslužkom od 8 do 24 Din, namreč 237.583. Z zaslužkom od 24 do 34 Din dnevno je bilo včlanjenih 97.300 članov, z zaslužkom od 34 do 48 Din 64.399 članov ln z zaslužkom preko 48 Din 77.011 članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v septembru 23.07 Din, t. j. 1.32 Din manj nego lani v septembru. Pri okrožnem uradu v Ljublja^ ni je bila v septembru povprečna dnevna zavarovana mezda le za malenkost višja nego znaša povprečje za vso državo (Ljubljana 32.43 Din, povprečje za vso državo 23.07 Din). Nadalje je zanimivo, da kažejo nižji razredi z dnevnim dejanskim zaslužkom do 24 Din prirastek, dočim je opažati pri višjih razredih znaten padec.
Gospodarske vesti
= Resolucija predstavnikov denarnih zavodov. V petek 17. t m. se je vršila v Beogradu važna konferenca predstavnikov naših denarnih zavodov, ikjer so bile zastopane tudi organizacije denarnih zavodov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane im Novega Sada. Po temeljiti obravnav;, raznih vprašanj, ki tangi rajo denarne zavode v naši državi, je bila sprejeta naslednja resolucija: »Predstavniki vseh profesionalnih organizacij denarnih zavodov jz vse države, rbrani na konferenci v Beogradu 16. t m., so sklenili zaprositi kraljevsko vlado, da bi prej, preden izda kako naredbo ali preden predloži kak zakonski predJog Narodnemu predstavništvu, ki se tiče reguliranja •kmečkih dolgov, sanacije denarnih zavodov in kreditnih odnošaiev sploh, konzultirala organizacije denarnih zavodov glede vprašanja, ki sc naj z uredbo ali zakonskim predlogom rešijo. Poleg tega prosijo profesionalne organizacije denarnih zavodov kraljevsko vlado, da bi tudi predstavniki teh organizacij sodelovali pri sestavi teh uredb in zakonskih predlogov. Organizacije stavljajo v tem cilju rade na razpolago svoje predstavnike. Pravilno je, da se ne čuje samo merodajna beseda organizacij denarnih zavodov, temveč da se pokaže tudi njihovo sodelovanje pri obravnavi problemov, ki se najbolj tičejo kreditnih ustanov.«
= Zaloga sladkorja v naši državi zadostuje za dvoletni kooson. Kakor poročajo iz Novega Sada so naše privatne ia državne sladkorne tvornice v glavnem končale letošnjo produkcijsko kampanjo. Pri skoro nespremenjeni zasejani površini (50.000 oralov) so tvornice prevzele 56.000 vagonov sladikorne pese. Ker je bila vsebina sladkorja zelo ugodna, so tvornice pridobil« 650o vagonov sladkorja. Čeprav je bila letos produkcija za skoro polovico manjša nego o. pr. 1928 (ko je dosegla 11.600 vagonov), bo vendar prevelika giede na pričakovani konsum. Poraba sladkorja v vsei državi je še pred krizo znašala nad 9000 vagonov. Leta 1930. je cadel konsum že na 6000 vagonov, letos pa bo znašal komaj 5000 vagonov. Od letošnje produkcije torej ne bo mogoče vnovčiti 1500 vagonov; k temu je treba še prišteti 4000 vagonov neprodanega sladkorja, ki so ga Imele tvornice ob pričetku letošnje produkcijske kampanje. Zato je računati, da bomo v prihodnjo kampanjo (1934-35) šli z neprodanim preostankom od 5500 vagonov, torej s količino, iki je celo večja od sedanje enoletne potrebe. Na svetovnem trgu pa je sitiuacija zaenkrat še tako neugodna, da na izvoz tega presežtka brez znatne izgube ni misliti. Gornje številske nam kažejo, kako nujno bi bilo potrebno, da se pri nas poveča konsum sladkorja,, kar seveda ne gre brez znižanja državne trošarine.
= Ustanovitev dveh tekstilnih tvorni« v Kamnika. Kakor nam poročajo iz Kamnika, bosta v kratkem prijeli obratovati dve tekstilni tvorniei. Na Sutni bodo v Kladovi hiši preuredili prostore, kjer Je do svoje priselitve v Šmarco obratovala tvornica vezalk »Mako«. Tj bo pri žela obratovati tvorni« »Jugopamuk«, ki bo izdelovala frotirke, kopalne plašče in slično blago. Potrebni moderni 9troji so kupljen! v Ceškoslov. in ao menda že na poti v Jugoslavijo. Podjetje ustanavljata dva Ceha, ki upata, da bosta mogla že v prihodnjem letu obrat razširiti. V Spodnjih Mekinjah pa bosta v dolnjih prostorih tvornice »Vesna« dva podana Kam-ničana pričela e dm?o panogo tekstilne industrije. Za ustanovitev tekstilne tvornice v Kamniku Je poleg cenen^a električnega toka odločilno, da Je lani tam ustanovil kamniški športnik g. Karel Biško barvarsko podjetje »Jugobarvamo«. ki že sedaj dobi va mnosro volne in bombaža v barvanje i* tekstilnih tvornic v Kranju. Nova tekstilna podietja bodo torei imela pri rokah Se obra tujočo barvarno. Tako dobi sedaj Kamnik ooles že obstoječih industrij (tvornica Že leznih izdelkov »Titan«, tvornica pohištva Remec, tvornica hranil »Eta«, usnjarna Knaflič) 83 dvoje novih tefaatilnih podjetij Spričo ugodnih pogojev, ki Jih nudi Kamnik industriji, je pričakovati, da se bodo tudi nova podjetja kljub težkim časom razmahnila.
= Za zaščito dolžnikov. Iz trgovsib krogov smo prejeli: V zvezi z razpravami in s prizadevanjem za ureditev kreditnih od-nošajev med upniki in dolžniki pogreSamo organizacijo, ki bi zastopala stališče dolžni kov, enako kakor zastopajo svoja stališč* organizaciie vlagateljev in denarnih zavo d o v. Potrebno bi bilo, da se taka organ iza cija ustanovi, ker bo to v korist upniku in dolžniku. V tem zamotanem vprašanju morate sporazumno sodelovati oba faktorja. Sedanja stanje dolžnikov Je zelo težavno in Je pogo sto tudi v škodo upnika, Se se dolžniki br?? stvarne korieti obremenjujejo z visokim' pravdnimi stroški, ki uničujejo eksistence dolžnikov. K obravnavi vprašanj, ki se ti čejo kreditnih odnošaiev, naj se pritegnejc tudi predstavniki dolžnikov, ker ie v splo? nem interesu, da se interesi upnikov ir dolžnikov s posredovanjem držav enako merno zaščitijo, upoštevajoč težnje obeh tak torie-v. — S.
= Trgovski koledar 1934 je izšel v založbi Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovski koledar bodi zvest in ne-rogrešen spremljevalec naših trgovcev in trgovskih sotrudnikov. Bogata in skrt>no izbrana je njegova vsebina, tako da je zales-Ijiv svetovalec v kupčijskem praktičnem življenju. Cena mu je petnajst dinarjev Trgovski koledar 3ma svojo dolgo tradicijo in je letos stopil v 20. leto.
Hmelj
+ Okrepitev hmsljskih cen r Češkoslovaški. Po poročila organizacij hmeljarjev v Žatcu, je vladalo pretekli teden v žateškem okolišu živahno nakupovanje. Zaradi naročil iz inozemstva je bilo veliko povpraševanje po prvovrstnem in srednjem blagu. Prodane eo bile znatnejše količine, zato se je pri produoentih in v komisiji nahajoči se pridelek skrčil na tretjino letošnje letine
čiču. Med Književnimi poročili je izšla dalj-ocena A. Ocvirka Vodnikove pesniške zbirke »Borivec z Bogom«, dr. Lr. ocenjuje ftukljetove »Sodobnike male in velike« ter Glonarjevo »Slovenische Erzahler«, Olga Grahorjeva pa slovenski prevod Adamičevega >Sm^ha v džungli«. Nato se vrstita se oceni Cetinejeve lirike >Za suncem« in prevoda Goldov»[ra rcmana »Židie brez dinarja«. O nedavni razstavi slovenske cerkve in o Sedejevih lesorezih piše K. D o b i d a. Med Zapiski zavrača B. Borko krivično trditev >Slovenske2a Beograjskega tednika«, da Tiskovna zadruga in »Ljubljanski Zvon« delata za uvedbo 9rbskohrvaške-ea jezika, odnosno »nekega novega jugoslovanskega jezika«. Isti poročevalec beleži vsebino Šaldove razprave >0 današnjem po-ložafu pesniškega stvarjanja«, ki odpira filozofske poglede na sodobno literaturo. Objavljena ie tjdi sodba o afriškem potopisu ge^ke pisateMice Marije Majerove. Zvezek zaključuje poročilo Milic? Stupanove o korespondenci Freud - Einstein, objavljeni z nnslovom »Zakaj vojne«
Beograjski glas o Osterferi skladbi. Beograjska »Politika« r? priobčila prav ugodno kritiko o Osterčevi »Klasični ouverturi«. ki je bila izvajana 12. t. m. in jo je dirigiral Miha jI o Vukdragovič. Dr. M. Milojevifi piše: »Najbolj zanimiva točka za nas je bilo d elo našega jjgoslovenskega modernega mojstra. »Klasična ouvertura« Slavka Oster-ca. profesorja kompozicije na konservatori-'ju v Ljubljani. Čeprav Je Oetere skrajni levičar. vendar išče reneeanco klasičnih oblik
in svobodnega kompozicijskega stavka. Delo fe zgrajeno na sintetiki elementov moderne zvočnosti in klasične forme, ta zvočnost pa je razvita na kontrastih jasne tonalnosti in modernih disonanc. Osterc je izdelal to svojo zvočno partituro duhovito, polno re liefov v smislu barve kakor ritma ter harmonije in tematična konstrukcija je prišla v prav dobri izvedbi do veljave.«
Zbrane spise Zmaja Jovana Jovanovida ie pričelo izdajati v redakciji Jaše Prodanovi-ča beograjsko založništvo Geza Kohn, Doslej je izšlo prvih šest knjig. Revialna kritika poudarja, da je ta izdaja kritična in obenem tehnično okusno opremljena.
»La femme slave«, novi praški mesečnik, ki naj pred tujim svetom zastopa 'Jgled in stremljenja slovanske žene, Je priobčil v 8.-4. številki na uvodnem mestu članek Min-ke Govekarjeve o eospej Fran ji Tavčarjevi (s sliko) M. 0. piše o reprezentanfkah bol garskib aena dr. Juliii Malinovi in Dimitria ni Ivanovi Z osebo Rusinje Adelaide J»k'i-linove nas seznanja Irena Denissova. V dalj-šem članku »Dix ans d j Consell national des femmef tch^coslovalnes« eo zbrani zanimivi podatki o organizacijskem delu Narodnega sveta češkoslovaških žena. 0 poljski pisateljici S. Nalkowski piše H. Marhou-lova. Med krajšimi prispevki Je objavljena ocena najnovejšega seksuološkega in feminističnega spisa dr. Julke Chlapec - Olor gjevičeve.
Kultura vendarle ni r krizi! Tz Prage nam pišejo: Češka filozofska fakulteta prireja tudi letos, enako kakor v letih blago-
stanja, cikle poljudnih predavanj. Pred dnevi je priredila skupno s Slovanskim institutom večer v proslavo 501etnice smrti I. S. Turgenjeva. O pomenu ruskega pisatelja j«* govoril profesor Jiri HorSk, z ruskega zre-lišča pa znani senior ruskih pisateljev Ne-mirovič . Dančenko, podrobno tudi profesor Mlljukov. Uvod k predavanjem ie imel dekan filozofske fakjltete dr. Otokar Fischer Velika slavnostna dvorana nove filozofske fakultete je bila do zadnjega kotička polna! Oetrmel sem in kar nisem hotel verjeti svojim očem. Obisk ie bil mnogo večji in pozornost boli napeta, kakor na kateremkoli političnem shodu. Obiskovalci niso bili samo dijaki in dijakinje (češki in ruski), marveč je bilo tudi precej starejših oseb. — Podobno ie bilo te dni na predavanju iugoslo-vanskega poslanika dr. Griaogona o vplivih turške invazije na Jugoslovane. Dokaj velika dvorana ie bila polna občinstva, ki je z napeto pozornostjo poslušalo pr>ds vatelja. — Pred tednom Je v fal. socialnem institutu v Pragi (pri ministrstvu za sodal no skrbstvo) predaval o položaj j delavstva v Jugoslaviji beograjski socialni delavec dr Živko T o p a 1 o v i č. Pri predavanju so bili navzoči: minister za socialno skrbstvo dr Cz*cb (Nemec!), bivši minister dr. Winter ln mnogi odlični češkoslovaški socialni delavci Neugoden v tisk pa je napravil nastop peščice jugoslovenskih diiakov, ki so delali medklice, hote? brez potrpbe fn na nepravem mestu dati dušk« svojim čuvstvom do sovjetske Rusije! — H. (P rab a).
Cene so se okrepile za 50 — 100 Kč in eo •e gibale med 1700 _ 2100 Kč za 60 kg, izbrano blago se je plačevalo tudi višje.
Borze
20. novembra.
Na inozemskih tržiščih je dolar po znatni Okrepitvi zadnjih dni (v Curibu od 304.50 na 317) danes le neznatno popustil (v Curibu na 315.50). |>ri nas se je tečaj v primeri s petkom dvignil od 44.69 na 45.05 Din za 1 dolar (sr*inji tečaj skupaj s premijo). Angleški funt pa se ie nekoliko popravil. Avstrijski šilingi so se ponovno podražili in je bil dosežen za šiling v privatnem kliringu na ljubljanski borzi tečaj 9.00 (v Zagrebu 8.98, 9.000 in 8.97, v Beogradu 9.00 in 8.97). Grški boni so bili v Zagrebu zaključeni po 40, v Beogradu po 39.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je VsJna škoda nadalje dvignila in se je trgovala ta kaso po 862, ca december pa po 261. V Beograda je bil najprej zabeležen zaključek po 262, pozneje p« celo po 269.
Ljubljana. Amsterdam 2306.51 _ 2317.87, Berlin 1362.91 _ 1373.71, Bruselj 798.02 do 801.96, Curih 1108.35 — 1113.85, London 184.53 _ 186.13, New York 3491.61 do 3519.87, Pariz 223.88—225.—, Praga 165.84 do 170.70, Trst 301.13 _ 303.53 (premija 23.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9—.
Zagreb. Amsterdam 2306.51 — 2317.87, Berlin 1362.91 — 1373.71. Bruselj 798.02 do 801.96, London 184.53-186.13. Milan 301.13 do S03.53, Newvork Uab«l 3313.61_3->41.87. ček 3491.61 — 3519.87. Pariz 223.88 — 225, Praga 169.84 — 170.70, Curih 11C8.33 do 1113.85.
Curih. Pariz 201975. London 16.73, New-vork 315.50, Bruselj 71.95, Milan 27.20. Madrid 41.90, Amsterdam 208.20, Berlin 123.175, Dunaj 57.25, Stockholm 86.20, Oslo 84, Ko-benhavn 7470. Praga 15.325, Varšava 57.90, Bukarešta 3.05.
Dunaj (Tečaji v inv klirinffu-) Beograd 11.23, London 29.48. Milan 47.80. Newy0rk 552.62, Pariz 35.51, Praga 25.69. Curih 175.78. «00 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 262 — 265, 7®/« investicijsko 51 den., 8°/o Blair 38 bi., 70/o Blair 36 bi., 7% Dri. h i Doteka rn a banka 46.50 den., 4% agrarne 27 den., 6*/o begluške 38.50 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 260 — 262, za december 260 — 261, 7Vo investicijsko 51.50 — 53, 7®/» Blair 34 — 36, 8®/* Blair 36 — 38, 7°/« Drž. hipotekama banka 46 — 50, 6®/o begluške 36 — 37.50; bančne vrednote: Narodna banka 3700 den.. Priv. agrarna banka 232 _ 235; industrijske vrednote: Trbovlje 100 — 120.
Beograd. Vojna škoda 262, 269 zaklj., za december 261.50 zaklj., 7®A> investicijsko 52.50 bi., 4®/« agrarne 27.50—28 50. 6®/. begluške 37.10. 36.50 zaklj., 8®/® Blair 37. 35.50 zaklj., 7®/o Blair 34.50, 33 zaklj.. Narodna banka 3790 den., Priv. agrarna banka 235 7,aklju?ek.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13, Državne železnice 16.05, Trboveljska '14.10. Al Din e-Montan. 9.07.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chieago. 20. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 90, za mai 91.25, za iulij 89.25; koruza: za december 46.7b. za maj 53.875; rt: za december 67.25, za maj 69.875.
+ Winnfpeg. 20. ndvembra. Začetni teča-ii: Pšenica: za december 62.25, za maj 67.25. za tulit 68.25.
+ Ljubljanska bona (20. t. m.) Tendenca za .žito čvrsta. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo ? 30 dneh): nšenies (po mlevski tarifi): baška. 79/80 kg 147 50 - 150: baranjska, 78/79 kg 145 lo 147.50; sremska. 78/79 k« 145 - 147.50 ionu (po navadni tarifi): za november 130 — 132.50- nova umetno sušena 120 do 122.50: moka: baška »O« 255 — 260; banat--dta 265 - 270.
+ Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca slaba. Prometa ie bilo 87 vagonov. Pšenica: baška. okolira Novi SnH 100 _ 103; okolica Sombor 101 — 102; srednjebaška 102 — 104; gornjebaška, slavonska in baška potiska 103 — 105; baška ladja Tisa 104 — 106; gorniebanatska do 101; sremska 100 — 102; baška Dunav. Begej 103 — 105. Oves: baški, sremski, slavonski 51 — 53. Ječmen: baški, sremski. 64/65 kg 65 — 67. Koruza; baška, sremska stara 76 — 78; nova, sušena 68 — 70; nova za december • janjar 5o — 57.50; banatska stara 73 _ 75: nova s išena 63 — 65: sušena ladja 71 — 73: baška stara ladja Dunav, Tisa 81 — 83. Moka: baška, banatska »Oa« in >0og« 192.50 — 212.50; >2« 172.50-102.50; >5« 152.50 — 172.50: >6« 110 — 120; »7c 80 — 90; »8< 65 — 70; sremska, slavonska >0g« in »Ogg« 182.50 — 197.50; >2« 162.50 do 182.50; >5« 142.50 — 162.50; »6« 105 do 115; »7« 75 — 80; »8« 65 — 70. Otrobi: baški. sremski 52.5n _ 55: banatski 50—52.50. Fiiol: baški 132.50 — 135
+ Bndimpeštsnska terminska borza (20 .m.) Tendenca prijazna, promet stalen. Pšenica: za marc 7.91 — 7.92. za maj 8.06 do 8.08; koruza: za maj 8.02 — 8.04.
V zmedenosti je usmrtil lastno ženo
Molet, 20. novembra Velika družinska drama se je odigrala na našem otoku. Ker pa je Molat (primorska banovina) zelo osamljen, tragična novica doslej še ni prišla v novine. Tragedija se je zgodila v noči od 10. na 11. t. m Učitelj Martin Bagarič je svoji ženi. ki je takisto bila učiteljica, z namiznim nožem prereza! vrat, da je na mestu izkrvavela. Vrez je bil strašen, segal je od ušesa do
2aloigra je tem večjs, ker je pokojna
Ered osmimi dnevi rodila zdravega fantič a in še ni vstala. Stara Je bila komaj 29 let Slovela je kot dobra učiteljica in iz vrstna gospodinja, dičil jo je miren in blag značaj S svojim možem je živela v popolnem zadovoljstvu in slogi Kaj je torej privedlo njenega moža do groznega zločina, je zagonetka, ki jo skuša rešiti sodišče Ali najbrž jo bodo odgonetili le psihiatri, saj je vsa javnost prepričana, da je Bagarič mogel izvršiti tako grozno dejanje le v duševni zmedenosti Vendar pa se je takoj nato spet osvestil, se sam pri' javil orožnikom v Molatu in prostodušno opisal, kako je konča! svoji ženi življenje Pokojnico so po obdukciji pokopali ob ogromni udeležbi prebivalstva, ki se ga j* strašno dejanje silno dojmilo.
				SSSs^; ' w&
SjN-fi apK		rosni £ ^	f+k	
				
	gjr-J			
8E&\ 3 1 mBika 11				
Revmatične bolečine
morete zaustavili,
brez ozira dali so bolečine v mišičevju ah sklepih.
sloanov LINIMENT jih odpravi. Brez vdrgavanla — takoj prodre, greje ln pomirjuje. Ne trpite — Imejte vedno steklenico pri roki.
Uporabljajte SLOANOVO MAST proti revmati-zmu, bolečinam v križu, išiasn, bolečinam ▼ ledjih, distorziie in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja.
Dobiva se v vseh lekarnah ln drogerljah
ov
LINIMENT
ODPRAVI BOLEČINE
Odobreno od Min. Foc. pol. In Nar. Zdravja S. br. 4497 od 15. marca 1932. 1.
Iz življenja na deželi
KRANJ. »Klic narave« je naslov filmu, ki ga bo predvajal danes ob 18. fotoama-ter g. Cveto Švi.gelj pod okriljem podružnice SPD v gledališki dvorani Narodnega doma. Vstopnine in prostovoljnih prispevkov ni.____
SOKOL
Mladinski odsek Sokola I. Ljubljana — Tabor priredi drevi ob 20. v mali dvorani na Taboru roditeljski večer za starše sokolske dece in naraščaja z dnevnim redom: 1. Nagovor s. Tkačeve o pomenu sokolske vzgoje v telovadnici, 2. poročilo dr. Ahčina o zdravniškem pregledu dece in naraščaja, 3. poročilo vodnikov oddelkov, 4. nagovori, pripombe in želje staršev kakor tudi vodnikov. Ker so sestanki staršev velike važnosti pri vzgoji dece in naraščaja v sokolski telovadnici, naj se starši gotovo udeleže sestanka. Zdravo!
Iz prosvetnega dela slovenjgraškega sokolskega društva. Prosvetni odbor pod vodstvom br. Šentjurca je pričel svoje delo, ki si ga je začrtal v začetku jesenske sezone. Do sedaj so se vršila predavanja: O zgodovini Sokolstva (br. Šentjurc), o sokolski ideji (br. Mrovlje), o organizaciji Sokolstva (br. Veljak), o sokolski disciplini (br. Šentjurc). Predavanja so za novo članstvo obvezna. Redno se vrše sokolski govori pred telovadnimi vrstami, ki tudi idejno vzgajajo naše sokolske vrste. Dramski odsek., ki si je že določil repertoar za tekočo sezono, je uprizoril veseloigro »Stari grehi«. Prosvetni odsek se je spominjal tudi 60 letnice vzornega Sokola br. Gangla. S proslave je bila odposlana brzojavna čestitka pionirju Sokolstva. Ves prednjaški zbor z načelnikom br. Veljakom je na delu, da čim bolj pripravi slavnostno akademijo 1. decembra, ki se bo ponovila 3. decembra popoldne, saj so sokolske akademije najlepše prireditve v našem mestu. Razv&seLjivo je število te-lovadečih sokolskih pripadnikov: preko 300. Tudi starejši člani, ki so se izkazali pri nastopu v Ljubljani in pri društvenem nastopu,' bodo nastopili z dvema točkama na akademiji in dokazali, da so še mladi. Smučarski odsek pod vodstvom br. Mar-telanca se že pridno pripravlja in čaka samo še na smučarski sneg. Le tako naprej! Zdravo!
Repertoar
s a rodnega gledališča v ljubljani drama.
Začetek ob 2* Torek, 21.: Pravica do ereha. Gostovanje v Oeliu.
Sreda, 22.: Pohujšanje v dolini šentflorjanj ski. Izven. Znatno znižane cene od 5 do 14 Din.
Četrtek. 23.: Praznik cvetočih češenj. Četrtek.
Petek. 24. ob 15>: Hamlet. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah
opeka.
Za6-tek ob Torek. 21.: Pikova dama. C. Sreda, 22.: Traviata. Sreda. Cedrtek, 23.: Havajska roža. A. P-tek, 24.: Zaprto.
★
Najpriljuhljenejše Cankarjevo delo »Pohujšanje v dolini šentfloi janski« se uprizori po daljšem presledku v sredo 22. t m. po izredno znižanih cenah od 5 do 14 Din. Vsi ljubitelji Cankaria se opozarjajo na to predstavo.
»Pikova dama« spada med najlepša dela, kar jih ie napisal slavni skladatelj Peter Iljič Čajkovski. V naši operi se ponovi v torek 21. t. m. v zasedbi: ga. Zinka Kunčeva, ga. Thierrvjeva, ga. Ribičeva, <?a. Golobova, ea. Kogejeva, dalie gg. Marčec. Prmožič, Janko, Marijan Rus in drugi. Opero dirigira ravnatelj Polič, re-žira prof. Šest Opozarjamo na gostovanje odlične pevke gospe Zinke Kunčeve, ki poje ulogo Lize
Gostovanje slavnega bolgarskega tenorista Rajfeva. V nedeljo zvečer bo gostoval v operi »Manon« slavni bolgarski tenorist komorni pevec Rajčev, ki gostuje te dni z največjim uspehom v Zagrebu in Beogradu.
Danes »večer bo gostovala ljubljanska drama v Celja z Wernerjevo veseloigro »Pravica do greha«. Ker so se gostovanja Ljubljančanov celiskenui občinstvu izredno priljubila, pričakuiemo. da bo tudi to pot gl» dališče popolnoma zasedeno.
Mariborsko gledali*^*
ZalMelr ob 20
Torek, 21.: R U R Red C Sržda, 22.; Rože v ^n egu. B.
Iz življenja in sveta
Predsednik Masaryk na praških ulicah
Na dan 15. obletnice češkoslovaške republike je že 83-letni predsednik AIasaryk na konju prisostvoval reviji čet na praških ulicah. Zaman so ga skušali ministri spraviti od te namere, boječ se, da ne bi zdržal napora takšnega pregleda. Sivolasi državnik je njih namero odklonil, kakor je odklonil načrt, da bi ceste, po katerih bi jahal, posuli s peskom. Masaryk je dokazal, da je krepkejši, nego so mislili o njem. Pri tem je treba pripomniti, da se je jahanja naučil šele v svojem 66. letu na Angleškem, ko je razglabljal o potrebi, da se postavi na čelo češkoslovaških prostovoljcev, ki so
se borili v Rusiji
Težka voda
Novo važno kemično odkritje
V princetownskem Frickovem kemičnem laboratoriju so izdelali majhen kozarec tekočine, ki je najdražja na svetu. Velja namreč 1200 dolarjev. Ta cena je na prvi pogled tem nerazumljivejša, če zvemo, da gre za vodo, najbolj razširjeno tekočino na svetu.
No, ta voda tudi ni navadna voda, temveč so princetownski kemiki po težavnih procedurah izdelali tu tako zvano »težko vodo«. Navadna voda, ki tehta prd 4 stop. Celzija kakor znano 1 kg, sestoji iz dveh | atomov vodika in atoma kisika. Vodikov atom je najlažji med vsemi atomi, toda pred časom so odkrili, da so med posameznimi atomi vodika precejšnje razlike. So posebni atomi te prvine, ki tehtajo dvakrat toliko kakor atom navadnega vodika.
Ko so to odkrili, se je raziskovalcev seveda kmalu lotila misel, da bi morala biti voda iz takšnih težkih vodikovih atomov in kisika prav posebna vodica. In so se spravili na to, da jo pridelajo. Ampak v praksi ni šlo tako lahko kakor v teoriji, šele po dolgih poizkusih se je to sedaj posrečilo. Za nekoliko gramov težje vode so morali z dragimi procedurami obravnavati več ton normalne vode in uspeh še sedaj ni vedno gotov. Tako ni čudno, da hI naprstnik tega posebnega soka veljal 150 dolarjev, čašica pa preko 1000 dolarjev.
Danes še ne vemo, kakšen praktičen pomen bo utegnila imeti težka voda. Doslej Je biolog prof. Swing!e ugotovil, da poginejo male živalice in rastline, ki se v normalni vodi počutijo kakor v paradižu, na mah
v težki vodi. Težka voda je tako rekoč že po naravi prosta bakterij in bo utegnila s to lastnostjo imeti kakšno vlogo v medicini. Pitna ni, pa ne samo zato ker bi bila dražja od najdražjega šampanjca, temveč tudi zate, ker kaže strupene lastnosti, že najmanjše koližinice povzročajo v človeku in živali mrzlico, nekaj večje pa so poskusne živali usmrtile.
Končno kažejo dosedanji poskusi, da ima nova tekočina veliko eksplozivno salo, pa se bo dala po vsej priliki razen za »razorožitev«, kjer je tradicionalno končno mesto vseh velikih odkritij, uporabiti tudi drobljenje atomov.
Novi ameriški finančni minister
Miška razgnala žensko skupščino
V Rotterdamu so imele ženske te dni veliko zborovanje. Neki humorist pa je prinesel s seboj v žepu miško ln jo je spustil med zborovalke, ki so bile v najbolj vneti debati.
Učinek Je bil nepopisen; ko so zborovalke ugledale miš, je nastala med njimi velikanska zmeda, začele so skakati v zrak, kričati iz vsega grla, skakati na mize in stole, mnogo pa se jih je vrešče onesvestilo. Povzročitelja panike, ki se je bil vtihotapil na skupščino v ženski obleki, so oblasti prijele in zaprle.
Henry Morgenthau jun.,
nadomestuje kot podtajnik državnega zaklada ameriškega fin. ministra Woodina, ki je odšel po uradnih izjavah »za nedosleden čas« na »zdravstveni dopust«. Druga poročila vedo povedati, da se Roosevelt in VVoodin nista več razumela in je Morgen-thaua tedaj smatrati za novega Roosevel-tovega finančnega ministra
Pariški zimski plašči
Nove valovne dolžine
V noči od 14. na 15. januarja 1934 bodo skoro vse evropske oddajne postaje za radio spremenile svoje valovne dolžine. To Je rezultat sporazuma na letošnji mednarodni radio konferenci v Luzernu.
Po medsebojnem dogovoru bodo opolnoči med imenovanima dnevoma končani vsi radio prenosi, nakar bodo oddajnike uredili za nove dolžine. Oddajne postaje bodo Imenovale vsaki dve minuti ime ln kraj oddajnika, da bodo kontrolne postaje mogle vršiti svojo službo in ugotoviti, če je preureditev v redu. Kontrolni centrum za nove valovne dolžine je v Bruslju.
Po
ameriško-ruskem sporazumu
L i t v I n o v (levo), ruski vnanji minister, in ameriški državni tajnik C o r d e 11 Hull
Ali bo (Pariz uničen h ±936?
Prvi dan bo vrženih čez tisoč ton bomb nad Pariz — V štirih dneh bi hoteli Nemci diktirati mirovne pogoje — Francija pripravljena!
Nemški major von Helders je nedavno izdal knjigo pod naslovom »Kako bo Pariz uničen 1. 1936.«, v kateri nemški vojaški strokovnjak popisuje, kako bo nemško letalstvo v naglem napadu razbilo Pariz in prisililo Francijo h kapitulaciji. Francoski mesečnik »Lectures pour tons« objavlja sedaj kot odgovor na omenjeno knjigo obširen članek francoskega vojaškega strokovnjaka polkovnika Brata, ki na temelju današnjih vojaških možnosti popolnoma drugače slika uspeh nemškega zračnega navala na mesto ob Seini. Bratov zanimivi članek pri občujemo v daljšem izvlečku.
lievo: Večerni plašč iz soboljevlne. Desno: Plašč iz antilopje kože (Foto Rčvfflon)
Dne 15. junija 1936 si je dal nemški kancelar tik pred popoldnevom poklicati v svojo delavno »obo generala von Hamrner-steina, načelnika nemškega generalnega štaba. General je bil mož kakih 60 let, širokopleč, jasnega pogleda in okroglega, rdečega lica. Kancelar je poklical službujočega častnika iin mu naročil, naj ne spusti nikogar v sobo. Prepričal se je, da so vrata dobro zaprte in pozval generala:
»Sedite.«
Nato je sedel sam v širok, udoben fotelj in začel z ukazu jočim glasom r
»Danes je 15. junija. Cez mesec dni moramo podvzeti napad na Francijo. Naš narod si vroče želi osvete. Nisem opustil ničesar, da jo omogočim čim učinkoviteje. Smatram, da je vojska pripravljena. Je tako, general?«
»Že jutri,« je preprosto dejal general, »lahko s čisto navadno pretvezo vojaških manevrov nagrmadim ob Renu 500.000 mož.«
Kancelar je trenutek razmišljal:
»Petstotisoč mož?«
»Da, ako v ta namen lahko porabim policijo in državno brambo.«
»Glavna sitvar je, da svojih sil ne cepimo. Napad, ki ga bomo poskusili, mora biti odločilen in naperjen edino v eno smer: proti Franciji To je edini sovražnik, ki se ga moramo bati. Ko bomo tega zmr-viili, druge države ne pridejo mnogo v poštev. Vse naše sile moraio biti osredotočene na francoski meji. Ta čas bodo naši agenti v Alzacijd in Loreni dobili nalog, da izzovejo obmejne spopade, ki se pri količkaj dobri volji dado označiti kot razlog za napad.«
»Popolnoma prav,« je odgovoril general, »toda Francija lahko zaprosi mirovno posredovanje pri Društvu narodov in obvesti svoje zaveznike.«
»Ne,« odvrne ostro kancelar, »za to ji ne damo časa. Pod pretvezo represalij bomo isti trenutek odposlali brodovje 250 letal, ki bodo v treh skupinah poletele nad Pariz, da ga obsujejo z bombami. Takisto bo tudi z nekaterimi važnejšimi točkami severne in vzhodne Francije. Evo vam zaupnega raporta generalnega inšpektorja zračnih sil:
Za primer naglega napada lahko računamo z naslednjimi silami, ki jih lahko takoj pošljemo nad neprijatelja: 1. Sto letal velikega tipa K-45. opremljenih z nekoliko težkimi strojnicami in topovi. Letala imajo povprečno hitrost 2.50 km na uro. dosežejo lahko višino 6500 m iin ponesejo s seboj 1600 kg bomb na daljavo 500 km od izhodišča ali 1000 kg na daljavo 750 kilometrov. Dalje letala tipa G-38. oboroženih s topom in osmimi strojnicami s hitrostjo 180 km na uro, ki se lahko dvignejo v višino 6000 m iin neso s seboj 5000 kilogramov bomb na daljavo 500 km aH 2600 kg na daljavo 900 km. Dalje letala tipa Ju-52-K, opremljena s štirimi težkimi strojnicami; njih nosilnost je 1200 kg na daljavo 500 km od baze.
2. Stoosemdeset letal srednjega tipa K-43, dvosedežnih, opremljenvh s petimi strojnicami, s hitrostjo 200 km na uro; dvignejo se lahiko v višino 6500 m in ponesejo s seboj po 400 kg bomb na daljavo 500 km. Dalje letala tipa Heinkel-70 z brzino 325 km na uro, ki se lahko dvigne-. v višino 6000 m in ponesejo 400 kg omb na daljavo 450 km od izhodišča.« »K temu lahko še dodamo pet ali šest letal,« dopolnjuje general, »ki jih lahko porabimo kot pomožne bombarderje.«
»Mislim, da teh že več ne bo treba,« se smehlja kancelar, »Upoštevajte, da že prvi dan lahko vržemo na Pariz čez tisoč ton bomb. Računi naših inženjerjev so točni. Za porušenje kolodvora v Reimsu, v Tro-vesu ali v Dijonu je dovolj 50 ton bomb. Za tako ogromne kolodvore, kakor sta pariški severni ali vzhodni, bi bilo zadosti 250 ton bomb. Nenadni napad našega bombarderskega letalstva na prestolnico bo celo državo vrgel v zmedo. Samo mislite si, kako bo prebivalstvo preplašeno in kaiko bo vsa javna služba zmešana. Nastala bo panika, smrt pa bo izdatno kosila še v Lyonu, Lilleu in Marseilleu. Vlada bo takoj padla, generalni štab bo čisto brez glave.
Ob istem času prekoračijo naše čete mejo. Francoske znamenite utrdbe težko da bodo zasedene, ker posadka ne bo imela niti časa, da odide na svoja mesta. Štiri dni po silovitem napadu bomo lahko francoski vladi narekovali svoje pogoje, ki bodo gotovo sprejeti pod pritiskom prestrašenega prebivalstva.«
Po tej ugotovitvi sta oba moža nekoliko pomolčala. Kancelar je miren, toda general, ki je videl zadnjo vojno in ve, kako se lahko ponesreči najlepši načrt, prosi dovoljenja, da sme izjaviti svoje pomisleke. Kancelar dobro pozna generala. Ve, da je z vso dušo vdan misli na osveto, da je zvest io zanesljiv vojak, izrednih sposobnosti in bistrega duha
»Govorite,« mu pravi.
»Temelj našega uspeha je povsem v učinku našega nenadnega napada. Vso silo moramo vložiti vanj Ako pa se kljub skrbnim pripravam pokažejo nevšečne okolnosti? Ako naše zračno brodovje za-
drži vihar ali kaka druga nepredvidena okolnost... skratka... ako ne dosežemo zaželjenega uspeha... ali morda sploh nobenega? Tudi na to moramo računati.«
»Ako bi se to zgodilo, nam ne bi preostala nobena nada več. To bi bil konec ... konec Nemči je ... in naš.«
Toda ta malodušnost je kancelarja prevzela le za trenutek. Takoj nato je nadaljeval s trdim glasom:
»Če imate, general, kakršnekoli pomisleke, jih obdržite zase. Vedite, da je vsa Nemčija s srcem z nami. Čez mesec dni se bo ob določenem času zglasil pri vas poveljujoči general zračnih sil po nadaljnje ukaze. Vojno moramo dobiti, Bog je z nami.«
Pri teh besedah je kancelar vstal, pogovor je bil končan.
★
V skromni sobici, spadajoči k prostorom kancelarjeve pisarne in določeni za dežurnega uradnika, je stala ta čas mlada ženska. Sklanjala se je globoko k najnižji polici knjižnice, kakor da išče iglo, ki ji je padla na tla. V tej ženski, slabotni na videz in vsakdanjega obraza Nemci niti slutili niso ene izmed najsposobnejših vo-hunk francoske poizvedovalne službe Vera Ganglova je služila pri Nemcih pod imenom in z listinami Else Erickove kot pisarka in strojepiska v pisarni predsed-ništva vlade. Tovariši so jo imeli radi, ker je bila vedno pripravljena vršiti namestu koga drugega dežurno službo ob nedeljah in praznikih Storila je to rada za malenkostno nagrado, da bi ne vzbudila suma. Vera je te ure svoje službe seveda dobro izkoristila. Poznavajoč dobro razdelitev prostorov v predsedstvu vlade si je s pomočjo svojih sodelavcev uredila v knjižni omari prisluškovalni aparat z direktno zvezo s pisarno predsednika vlade. Nevarnost je bila velika, toda mlada žena se je zavedala, da to zahteva njen težki poklic.
Dne 15. junija je tedaj pri svoji knjižnici poslušala razgovor predsednika vlade z generalom . Hammersteinom. »Čez mesec dni... iznenadljiv napad ... veliki manevri ... vojska, osredotočena ob Renu ... 250 letal, določenih zoper Pariz, Lille, Ly-on ... pogoji Franciji...«; te usodne besede ji je šepetal na uho aparat.
Pet dni kasneje se je v Parizu, Rue Saint Dominique, v prostorih predsedstva vlade in vojnega ministra vršilo važno posvetovanje. Pričujoči so bili razen predsednika vlade in vojnega ministra v eni osebi še načelnik glavnega štaba, njegov pomočnik in polkovnik, ki mu je poverjena poizvedovalna služba.
»Poročila naših agentov«, Je začel minister, »go se izkazala za pravilna, saj jih deloma že potrjujejo vesti v nemških listih. Nemške velike vojaške vaje so pred durmi. Zato moramo biti pripravljeni na vsako možnost ter podvzeti vse potrebne obrambne ukrepe. Zasesti moramo • posadkami vso mejo, ali to ne sme imeti uradnega značaja. Pod pretvezo vojaških vaj lahko v osmih dneh popolnoma zavarujemo mejo s četami. Mobilizacija naših rezerv je itak pripravljena in jo lahko izvršimo vsak dan. Na meji bo v daljavi 600 km ustvarjen obrambni pas, preko katerega ne bo mogla niti miš. Sest tisoč strojnic in par pripravljenih min tvori prvo pregrado. Nadaljnjih tisoč petsto stro-nic tvori drugi pas, ki pojačuj« prvo obrambno črto.« Po tem poročilu j« bilo sklenjeno, da se skliče takoj najvišji vojni svet z nalogo, da pripravi vse mogoče za obrambo, ki jo zahteva moderna zračna in kemična vojna.
Naslednja dva tedna sta minula v popolnem miru, 5. julija pa je priobčil »Journal« po naročilu francoske vlade prvo vznemirljivo vest: »Po poročilih iz Nemčije se je začelo danes osredotočevenje nemških čet okoli Kalna in Koblenza, kje* se vršijo veliki nemški vojaški manevri. Cenijo, da se teh udeležuje 20 po večini motoriziranih divizij, ne upoštevajoč mnogo topniških oddelkov in tankov. Vsa letališča te pokrajine so popolnoma zasedena in bilo je urejenih nekoliko zasilnih letališč. Kakor so morda manevri v taki bližini Rena morda razburljivi, vendar vlada smatra, da za to ni razloga, kajti v smeri na Strasbourg se Nemcem ne more posrečiti presenetljiv vpad na naše ozemlje.«
Popoldne je neki poslanec stavil interpelacijo na predsednika vlade v stvari nemških manevrov, dobil pa je kratek odgovor, da tako delikatna stvar ne spada v javno razpravo. Kljub temu so se raznesle govorice o možnosti vojne med Francijo in Nemčijo. V Parizu in v drugih velikih mestih so bile prebivalstvu razdaoe maske proti plinom, ponoči pa so ljudje imeli priliko opazovati razne letalske vaja. Vlada je proglasila vse početje res samo za vaje in precej pomirila narod.
Nemške agencije pa »o vsak dan prinašale vesti o francoskih vojakih, ki da prestopajo mejo in počenjajo razne nepravilnosti Reuterjeva agencija je protestirala zoper protinemške manifestacij©, o katerih na Francoskem nihče ni nič vedeL Prinašala pa je tudi hujše izmišljotine, na primer: »V pristanišču Drusenheditn je franooska patrola streljala na nemško civilno prebivalstvo in ubila neko dete.« Strasbourški prefekt je javljal vladi v Pariz, da »e ob meji zadnje dni redno ponavljajo demonstracije mladih nemških nacionalistov, ki prepevajo nemške bojne pesmi in sramote Francijo. Vlada Je naprosila liste, da o teh demonstracijah niso prinesli niti besedice.
(Dalje jutri.)
Kolumbov zemljevid najden ?
V obzorniku »Geographical Rewiew« poroča Paul Kable o redkem turškem zemljevidu, ki so ga nedavno našli v starem cari-grajskem Serailu. Kahle meni, da je ta zemljevid karta, ki je rabila Kolumbu, ko se Je odpravil na pot okoli sveta.
Turški zemljevid je bil napravljen najbrž takoj potem, ko se je izgubil original. Karta je narisana na pestrem pergamentu, meri v velikosti 86X60 cm in se zdi, da je ležala v Serailu več stoletij. V nadi, da original ni daleč, so odredile turške oblasti, da se mora Kolumbov zemljevid za vsako ceno najti, če še eksistira. Kolumbov zemljevid išče vodstvo carigrajskega muzeja in več učenjakov svetovnega slovesa.
Fawcett živi?
»Daily Express« poroča, da je angleško vnanje ministrstvo v posesti diplomatskega poročila, ki veli, da živi polkovnik Fawcett, ki je odrinil pred osmimi leti s svojim sinom in dvema drugima spremljevalcema v pragozd, v nekem taborišču tisoč milj daleč od Pare. Neki angleški raziskovalec ga je tam videl pri domačinih. Fawcettov sin ima za ženo hčer indijanskega poglavarja, kjer je Fawcett varno spravljen, dokler se mu bc ljubilo ostati med divjaki.
DOBRO JE ČE VEŠ...
da je zahtevala 13letna vojna proti alkoholu v Ameriki 34.000 človeških žrtev in nad pol milijona jetnikov ter 35 milijonov dolarjev stroškov in da je odprava prohibi-cije oropala zaslužka pol milijona ljudi;
da se bo izumitelj Marconi pridružil neki odpravi, ki se odpravlja na Himalajo;
da so našteli v Italiji pri zadnjem ljudskem štetju 63 oseb, ki so prekoračile 100. leto in 10.500 ljudi, starih nad 90 let;
da je nemška vlada odpravila davek na nemška kipeča vina;
oa je odkril angleški specialist za jetiko dr. Stephen J. Maher nov serum, ki uspešno zatira tuberkulozo. Serum ustvarja kislino, ki razkraja ln uničuje bakterije je-tike;
da so našli v Atenah glavo filozofa Platona iz marmorja. Hranili so jo v neki muzejski kleti med malovrednimi izkopinami.
Eva pri krmilu
Pred nekim pariškim sodiščem se je morala te dni zagovarjati ženska, ki je s last* no nemarnostjo zakrivila trčenje dveh avtomobilov. Kot olajševalno okolnost je na* vajala v svojem zagovoru, da se je v usodnem trenutku pogledala v ogledalo, da tal rt našminkala ustnice. Sodišče pa ni videlo t. tem zadostnega razloga za nesrečo ln je obsodilo nemarno vozačlco v zapor.
ANEKDOTA
Slovit pesnik se je bil ločil od svoje žene. Otroka so priznali njej. Najsi pa je vplivala ljubezen do otroka ali kaj drugega, pesnik je našel pot nazaj. Začel je svoji bivši ženi dvoriti, čedalje bolj vnetat dokler mu niso prijatelji končno dejali: »Pa zakaj se i njo kr&ticmalo znova ne poročiš?« Tedaj je pesnik nagrbančil Čelo; >Da bi se poročil? z ločeno ženo, ld ima, vrhu tega še otroka?«
VSAK DAN ENA
Nesporazum »Halo, gospod natakar, krožnik Je vetf moker!« »Gospod! To je vendar Juha!«
Znižane
Jiitrovini" romanom
-
MIKLAVŽA
V nedeljskem oglasu smo pomotoma navedli običajne prodajne cene namestil znižanih cen, pač ta pomota najbolj pokazala, kako globoko smo znižali cene, in s tem omogočili obenem
1.	Jeah de la HIre: Lticifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 sftvBroš. Din 15.—.
2.	Maurice Lebtenc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. Broš. Din 15.—.
3.	Veridlcus; Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. Broš. Din 15.—.
4.	Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Moašoreau.) Roman. 1925. 419 str. Broš. Din 15.—.
5.	James Oliver Curwood: Onkraj pragozda. Roman.
1925.	129 str. Broš. Din 10.—.
6» Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Broš. Din 15.—.
7.	Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana.
1926.	320 str. Broš. Din 15.—.
8.	Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. Broš. Din 15.—.
9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. Broš. Din 15.—
10.	Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. Broš. Din 10.—.
11.	Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 20.—.
12.	Z. O. Curwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 15.—.
13.	E. G. Seliger - Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. Broš. Din 20.—.
14.	Phillips Oppeirfieim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 str. Broš. Din 10.—.
15.	Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. Broš. Din 20.—.
16.	Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. Broš. Din 20.—.
Vsem onim, ki nameravajo knjige naročiti, bo nabavo čtiva za zimo.
17.	Sinclair - Ghick: Zlati panter. Roman. 1928. Broš. Din 15.—.
18.	Michel Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. Broš. Din 30.—.
19.	Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Broš. Din 25.—.
20.	Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. Broš. Din 25.—.
21.	Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str. Broš. Din 20.—.
22.	Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. Broš. Din 20.—.
23.	Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Broš. Din 10.—.
24.	Melifc: Do Bitolja in Ohrida. Broš. Din 10.—.
25.	France Podlipnlk: Jelarjevi čuvaji. Broš. Din 16.—.
26.	Burroughs: Tarzan, I. del. Din 20.—.
27.	Burroughs: Tarzan, II. del. Din 20.—.
Vse ugodnosti o brezplačnih knjigah ostanejo v veljavi do 31. decembra. Hitite z naročili. Naročilnice izrežite iz nedeljskega „Jutra" (19. nov.)
p o r t
Po veliki bitki
Bitka, to je pravi izraz v športnem in tudi v običajnem pomenu besede. Najsi že bo kakorkoli, stvar je za nami, z izidom smo v splošnem vsaj pri nas zadovoljni, če se bo zadeva vlačila morda še kvečjemu par dni po časopisju, bo navsezadnje vendarle zapadla pozabi, prihodnje leto bo pa le pri-mo-fje še tekmovalo v ligi.
Zanimiv komentar prinaša današnja »Politika« o tekmi in o dogodkih, ki so jo spremljevali,. odnosno so ji sledili. Predvsem je komentar enostranski, kajti razodeva samo impresije . Jugoslavijinega vodstva po tekmi. Po pravilu, da ima vsakdo, ki izgubi, pravico pritoževati se, bi ne bilo toliko oporekati izjavam, ki so bile podane pod neposrednim vtisom konca Igre, ki je ostal za Jugoslavijo negativen. Toda primitivna dolžnost posredovalca med glasilom javnega mnenja in samim javnim mnenjem bi bila zahtevala, da »audiatur et altera pa.rs«! Potem bi se bil izognil nezgodi, da se mu lahko upravičeno očita »enostranost«. In če bi se bil potrudil za podrobnejše informacije, saj smo vendar v civilizirani deželi in imamo telefon povsod pri rokah, bi bil prav lahko zvedel, da s Kesičem v bolnici še izdaleka ni tako strašno, kakor je opisal v »Politiki«. Vsa sreča je v tem, da je tisti igrač odpotoval, kljub »strahovitemu razmesarjen ju«, z ostalim moštvom ln se bedo imeli v Beogradu priliko na lastne oči prepričati, da je še živ in ima vse kosti v najboljšem redu. Posamezni detajli v izjavah pa izvenevajo kot deplasirane insl-nuaGije, ali pa so. v kolikor se nanašajo na igranje posameznih primorjanskih igralcev, zelo subjektivno pobarvane.
»Vreme« pa prinaša pod sliko primorjan-skega moštva in po poročilu o tekmi nekam konfuzno sestavljen komentar, ki lz njega sledi samo neka želja, da bi se zvrgla vsa krivda na ostrem poteku Igre na ljubljansko moštvo in da bi se pri tem prikazalo beograjsko moštvo kot družba krotkih jagnjet. Kajti, da so se »ponašali malo sportski brača Slamič i brača Herman« tega menda ni nihče med gledalci opazil, saj o kakih bratih Slamič in Herman v moštvu Primorja ni niti sledu, pač pa sta Herman in Slamič (ime in priimek) eno in ista oseba, brez vsakih bratov ali drugih sorodnikov v moštvu. Pač pa je ta konfuzi-ja samo dokaz, kako neresno se je s stvarjo bavil nekdo, ki o vsem ni imel niti pravega pojma. Glede napadov na Jugoslaviji-ne igrače v kabinah pa se oni, ki mu to ni prav, lahko obrne na čisto nesportsko adre-so, morda mu bodo tam kaj več povedali o incidentu, h kateremu je bila policija naravnost izzvana. Pa saj se je o tem izrazil sam »junak« incidenta s pendreki, Spasič, le da ga poročevalec »Vremena« najbrže ni slišal.
*
Eno stoji kot pribito: začelo se je z napadom Miloševiča na Slamiča, pri čemer je bil Slamič res poškodovan v zobeh. Da mu je Slamič cb priliki vrnil je samo človeško razumijivo, čeprav morda ne povsem opravičljivo. Toda na drugi strani Jugoslavije so se aktivno v tej smeri udejstvovali še Ivad0v3.novič in zlasti kompletna obramba s Spasičem na čelu, da ne omenjamo kakih podrobnih ljubeznivosti. Da so domači naposled začeli reagirati, temu se ni čuditi, ker se vendar ne more pričakovati od ljubljanskega ligaša, da se bo pustil na lastnem igrišču s terorjem ugnati v kozji rog. Pri tem je, kakor je v takih rečeh že običaj, utrpel največjo škodo nedolžen človek v o»*hi sicer zelo simpatičnega igralca Kesiča. Res je sreča, da je ostalo vse pri samem strahu ln da po zdravniških Izjavah primer rj nikakor težak.
*
Pri nas se dajo velike tekme igrati v po-va«m regularnem stilu. To je dokazala nedavna tekma s Hajdukom, ki so jo naši sicer tegubill, pa Je vendar bilo občinstvo s prireditvijo zelo zadovoljno. Toda Hajduk ie pMMLzal lepo pozitivno nogometno zna-n>. aa katero so tudi naši igralci reagirali p<o rvofLh močeh ln po svojem znanju. Tekom ?•« tekra« nI prišlo do omembe vredne c.«kor»kti>o«ti to Je bO Hajduk od našega oWlMtvs nagrajen z zasluženim priznanima (ie pa gost začne uganjati surovosti, oJg m M fctm. ee bO žel za tako udej-ttj« pnmerno »priznanje«.
Tekma je bila velike važnosti za Primorje in za sarajevsko Slavijo. Ta ima očividno tudi v Ljubljani nekaj pristašev. Sami so krivi, če so za svojo preveliko gorečnost, ki je prestopila običajne mere, želi od organov, ki so v to poklicani, primerno nagrado.
*
Toliko so se razgovorili razni poklicani ln nepoklicani glasniki javnega mnenja o raznih telesnih poškodbah Jugoslavijinih igralcev, če bi se informirali malo tudi v drugi kabini, bd bili lahko doznali prav tako hude ali še hujše reči, n. pr. glede Slamiča, Ermana, mlajšega Bertonclja, ki so vsi odnesli neljubeznive spomine na prvo prvenstveno gostovanje beograjskega rdečega moštva v Ljubljani. Slika bi bila s tem kompletna in bi močno pridobila na objektivnosti, čeprav ne bi bilo vse skupaj posebno v prid sicer lepemu nogometnemu pokretu.
*
Baje Je vodstvo Jugoslavije že iz LJubljane brzojavno najavilo protest proti verifikaciji tekme. Menda zaradi neregularnega poteka tekme, po drugi verziji pa zaradi tega, ker je baje Hassl po Izključitvi še igral. Niti eno niti drugo ne drži, pa je samo škoda, da se ie vodstvo Jugoslavijinega moštva vdalo prvemu impulzu. Pričakovati je da bo vodstvo kluba stvar še enkrat tehtalo in pustilo stvar pri sami na-javitvi. V nasprotnem primeru bo pač moral savezni koš prebaviti še en protest.
*
Naposled še čisto tehnična korektura našega včerajnjega pregleda o nacionalni ligi. Zaradi hibe v Seštevanju rezultatov Bska in Haška sta se nam vrinili dve napaki, ki kolikor toliko kvarita točnost. Točne številke za Bska so: BSK	19 13 3 3 63:21 29
in je torej BSK z eno točko pred Hajdukom siguren prvak letošnjega tekmovanja.
Hašk pa pade po izvedeni korekturi s sedmega na osmo mesto in ima do sedaj te številke:
Hašk	17 8 2 7 32:32 18
ima pa kljub temu še vedno možnost, da se povzpne celo na tretje mesto, ker ima še igrati tri tekme, vse tri doma, in lahko doseže 24 točk.
Javen športni tečaj v zimskem kopališču Ilirije
Drevi ob 20. se prične v zimskem kopališču Ilirije javen športni tečaj, namenjen onim damam in gospodom, ki želijo gojiti šport l.e v svrho zdravja in razvedrila. Med
tem, ko so športni klubi skrbeli doslej skoraj izključno le za tekmovalce, je z novim tečajem ustreženo v prvi vrsti odraslim, ki iščejo v športu razvedrila in okrepitve.
V Ilirijanskem športnem tečaju se bo poučevalo pol ure plavanje, ln sicer za začetnike prsno plavanje, za izvežbanejše crawl. Druga polovica ure je namenjena, smučarski gimnastiki. Tečaj se bo vršil redno ob torkih in petkih od 20. do 21. in bo trajal štiri tedne. Taksa, združena z vstopnino v kopališče se lahko plačuje tudi pri posa-meznin večerih ln znaša za člane Ilirije 6, za nečlane 10 Din. vpisovanje v tečaj se vrši Se danes popoldne od 15. do 18. v zimskem kopališču, in sicer od 19.30 do 20. istotam.
Kopališče, ki razpolaga tudi s skakalno desko ter s toplimi in mrzlimi prhami, bo primerno zakurjeno, voda je segreta da 20 stopinj. S seboj naj prinese vsakdo kopalno obleko ln brisalo.
Kamniški športniki pred zimsko sezeno. Kamniški športniki se prav vneto pripravljajo na letošnjo zimsko sezono, ki nam bo gotovo naklonjena z ugodnimi Vremenskimi prilikami kot pa lani. SK Kamnik je pričel s treningi v cross countryju, da se tekmovalci izvežbajo in pripravijo na težavne tekme v bodoči sezoni. Prvi gozdni trening je bil v nedeljo dopoldne na 4.5 km dolgi gozdni poti od Zapric do Tunjic in po drugi strani nazaj. Irenbiga se je udeleižlo precejšnje število tekmovalcev, vodil pa ga je predsednik S. K. Kamnika g. Ferdo Šmuc. Na težavni blatni gozdni poti je zmagal v lepem času 17 minut Slavko Svetličič. Veliko živahnost v bodoči zimskosportni sezoni bo prinesla tudi ustanovitev smučarske sekcije pri kamniškem Sokolu, ki je že pričela delovati. Uvedla je dvakrat na teden gimnastične treninge, katerih se udeležuje okrog 40 članov in članic, vodi jih pa g. Kari Biško. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da obiskujejo gimnastične vaje tudi starejši člani, precej pa je tudi takih, ki bodo šele letos pričeli smučati. Kaže, da bomo imeli letos celo vrsto izletov in smučarskih tečajev. Vršil se bo tudi tečaj za začetnike.
SK Celje bo ustanovil svojo smučarsko sekcijo. V to svrho bo v sredo 22. t. m. ob 20. v klubski sobi Celjskega doma sestanek vseh smučarjev-članov pa tudi nečlanov, ki žele postati člani kluba.
ASK Primorje (Nogometna sekcija). Danes ob 20. seja djrektorija v klubskem tajništvu, zaradi važnosti vsi in točno.
SK Ilirija (Smučarska sekcija). V tem tednu odpadejo gimnastične vaje (torek in petek) ter tudi redni članski sestanek (v sredo). — (Plavalna sekcija). Treningi se vršijo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. dalje. — (Lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19. bo iz zimskega kopališča crosscountry trening, strogo obvezna udeležba za naslednje: Spora, Sen-čar Lado. Starman, Majhenič, Lejka, Ple-tersky, Habič, Stegu Konrad, Vrečko in ostali, ki bodo sodelovali na »Teku Uedi-njenja«.
ŽSK Hermes (Nogometna sekcija). Danes od 15. naprej streho obvezen trening vseh igračev na igrišču. Ob 20. seja sek-cijskega odbora pri Beliču. Vsi polnošte-vilno.
IZREDEN ZASLUŽEK
nudim tistemu, ki prevzame neko patentirano novost za gospodinjstvo. Lastni proizvod. V Ljubljani najbolje vpeljana. Brezkonkurenčna! Vsaka gosoodinja je siguren kupec. Potrebno nekaj kapitala. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Ponudbe v nemščini*.
12103
Pravi ogrski	"069
GOLAŽ EKSTRAKT
zopet prodajajo v špecerijah in delikatesah. Komad za 6 do 8 oseb 4 Din.
EKSTRAKT dr. % o. z., Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 8. I. nad.
Vsak naročnik „JUTKA
—	fe zavarovan
—	za 10*000 Din!
tt
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega ljubečega soproga ln dragega brata, gospoda
Pezdiča Franca
sreskega podnačelnika v Mariboru
izrekamo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Mariboru in Kranju, našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno smo dolžni zahvalo g. dr. Matku, docentu, g. dr. Houški in g. dr. Lutmanu, asistentoma mariborske splošne bolnice, za zdravniško skrb in nego v bolezni, častiti duhovščini, gg. zastopnikom oblasti, zlasti sreskemu načelniku g. dr. Senekoviču kot zastopniku bana g. dr. Marušiča, gg. stanovskim tovarišem in prijateljem ter vsem, ki ste počastili njegov spomin.
Zahvaljujemo se vsem za poklonjeno krasno cvetje, s katerim so obsuli njegov zadnji dom. Nadalje vsem, ki so skušali ublažiti našo bol, bodi tisočera zahvala.
12ioi	Žalujoči ostali.
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« tnali oglasnik.
Specijalni šampon
S. Y. S
varuje svetle lase nevšečnega potemnevanja in daje potem-nelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo. 2e prvi poskus v sls bo prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo
Din 6.— Oprema za trikratno uporabo Din 12.—
Dobiva se povsod.
316 1
ZAHVALA
Za premnoge izraze sočutja, za vse storjene mi usluge in izkazano mi pomoč ob smrti mojega predragega očeta, gospoda
ZAHVALA
V presunljivo težkih dneh ste nam ustmeno in pismeno lajšali največjo bol, ki smo jo utrpeli s kratkim slovesom in izgubo naše srčno dobre ženke in mamice
JUSTE KONHAJZLER
soproge trgovskega poslovodje
za kar se prav iskreno zahvaljujemo.
Globoko zahvalo smo dolžni vsem tistim, ki so ji kakorkoli lajšali težke ure njene zavratne bolezni. Izraze naše trajne hvaležnosti naj sprejmejo vsi, ki so ji z dlv-nimi venci in prekrasnimi šopki okrasili mrtvaški oder ln njen zadnji dom. Toplo zahvalo smo dolžni prav vsem, ki ste jo tako častno spremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti.
Vsem naj bo Bog plačnik!
Celje, dne 20. novembra 1933.
12105
Neutolažljivi ostali.
se vsem in vsakomur najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam domačemu č. g. župniku Musiju, novocerkovškemu č. g. kanoniku - dekanu Žagarju za govor ob odprtem grobu, sreskemu načelniku g. dr. Suhaču, sodnemu nadsvetniku g. Miheliču, odposlancu sreske organizacije JNS z g. dr. Mejakom — slednjemu za iskrene besede na grobu, gasilski četi za častno spremstvo in nje načelniku g. Tischlerju za prisrčno izrečeno slovo, pevcem za žalostinke, darovalcem vencev in cvetja, zastopnikom občin, društev in posojilnice in vsem, ki so kljub skrajno neugodnemu vremenu prišli tudi od daleč, ter zlasti še našemu dolgoletnemu hišnemu prijatelju in najožjemu sodelavcu preblage?ra pokojnika g. Hrustelju za premnoge usluge in obilen trud.
Vitanje, dne 20. novembra 1933.
Užaloščena hčerka J®žka Vestsr.
P. H.i
31
Kivljenfe
Roman
»Gotovo ga pojdeš čakat na postajo?«
»I — seveda. Saj moram, jeli? Zato sem te hotel prositi, da me danes nekoliko prej odpustiš. Menda nisi huda?«
»O ne. To mora vsak izprevideti. Gotovo si bosta imela mnogo povedati.«
»Najbrže. Saj ga boš tudi ti še spoznala. Prelesten človek je. Razumeva se, da ne kmalu takega.«
Prisrčno se mu nasmehne.
»Kdo se s teboj ne bi razumel!!«
»Mačica!«
»In kdaj mi ga predstaviš?«
»Kadar hočeš.«
»Torej jutri. Jutri dopoldne. Strašno sem radovedna nanj.«
Za trenutek izgubi Milkovieev obraz svojo 0brzdan0'St, nekakšen drget ga izpreleti. A že se ima spet v oblasti.
Mirno reče:
»Dopoldne skoraj ne bo mogoče, ljuba. Lahko si misliš, da se nama drevi ne bo zelo mudilo spat.«
»Oh. res!«
Poredno mu zagrozi s prstom.
»Ponočnjaka!«
»Nu da. Dr. Berger bo gotovo prinesel zvrhano malho novic, z druge strani ga bo pa spet sama nestrpnost, da kaj zve o meni in moji sreči. In če začnem pripovedovati o tebi, utegne biti zdavnaj beli dan, preden bom pri kraju.«
»Laskač ti moj!«
»Kar je res, je res. Torej odloživa obisk do popoldne, jeli?«
»Cas mi bo strašno dolg, Peter laubi. Minute bom štela.«
»Minute minevajo, Olga.«
Cez nekaj časa se vrneta v hišo in kmalu nato se Milkovič poslovi od Marje Fedorovne.
»Do svidenja jutri, doktor Milkovič.«
Milkovič se skloni nad kneginjino roko. Pred temi dobrotnimi in trdnimi očmi mu Je težko ohraniti samozavest. Tako mu je, kakor da bi videle na dno duše.
Olga Nikolajevna ga spremi do vrtnih vrat.
Zdaj, ko ga vidi odhajajočega, se spet oglaša v njed tisti temni strah. Na dolge, samotne ure misli, ki jo spet čakajo, na ure, ko ga ne bo pri njej, na ure mučnega premišljevanja, tesnobe in notranje zbeganosti. Samo dokler je pri njej in jo odeva z nežnimi čuvstvi svojega srca, se čuti varno . Kadar pa odide, ji je sleherna ura dolga in polna bolečin. Predobro ve, kako dolge so časih noči!
»Peter —«
Drhte ga ujame za roko.
»Ali, ljuba — kaj ti je?«
»Oh — ne smej se mi, Peter —«
Poboža ji lase, da bi jo utolažil.
»Jutri bom spet pri tebi.«
»Da, jutri. Ce bi vsaj že bilo rutri! Ne vem. da mi je tako strašno tesno pri srcu. Tako, kakor da bi visela v zraku nesreča.«
»To so živci, Olga, živci; dnevi so tako vroči —«
Sam komaj ve. kaj govori; v tem trenutku trepeče tudi v nje" govih prsih nekaj bolnega in žene ga. da bi jo brezumno stisnil k sebi.
Morda jo vidi zadnjikrat!
In že je raziprostrl roke. Z nenadno, neobrzdano kretnjo se vrže Olga mednje.
»Ljuba —«
Beseda mu ječe zatrepeče na ustnicah.
Široko je odprla oči.
»Peter — za Boga —«
Ustnice jo bolijo od njegovega poljuba. Srce jj utriplje kakor preganjani košuti.
»Peter,' ostani še, ostani —«
Krčevito se držita za roke, siromašne besede, drhteče od hrepenenja in tesnobe, se opotekajo med njima.
»Jutri, dete, jutri —«
Ne izpusti ga, vroče zaihti. in v njenih očeh je plapolajoči blesk temnega, vprašujočega, obupnega strahu.
»Ti — ti —«
Malone s silo se odtrga, po sili se nasmehne, s silo najde v sebi rahio besedo, čeprav so mu misli kakor raztrgane.
»Do svidenja, Olga. Misli name. Oh, kakšna nespametoika siva!«
Se enkrat si vzdigne njeno roko do ust. Nato odhiti, ne da bi se ozrl, kakor človek, ki ga biča obup.
Olga Nikolajevna stoji s pobešenimi rokami in gleda za njim.
»Kaj ie bilo to?« mrmra sama pri sebi.
Z očmi, ki so slepe za vso lepoto ostalega sveta, strmi predse.
Nato se obrne in počasi, z negotovimi koraki krene proti hiši.
*
»Lepa reč, da bi te vrag!«
Johnny Berger sedi zadenski na stolu in resno gleda Milko-viča. Nastanil se je seveda v istem hotelu kakor ta. Po izdatnem okrepčilu v obednici sta šla v Milkovičevo sobo, in Milkovič mu je povedal, kaj se je tukaj dogodilo zadnje dni in zakaj mu je Berger še posebno dobro došel.
Cene malim oglasom
Zenitve ln dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ta šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«. »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja oddat, »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če »e išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača w
Z a odgovor 2 O SH znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za Ufro aH za dajattje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Lhn 15.—. Vse pristojbine aa male oglase je plačah pri predaji naročila, ort-rotna jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
BiH mi	M
	
KclfUr išče mesto potnika. plača za vsako b-sedo 50 par; za da-janje oasiorva ali za šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnike. pla č* besedo po 1 Din; ix dajanje saelova aii za šifro pa 5 Din. (5)
Zastupnika
za Ljubljanu
i okolica, solidno uvede-nog u branši, tra.ži za od treh v-odeoa veletvrdka ko-lonijalnom robom i južnim vočem. Ponude na oglasni o-idelek »Jutra« pod Sifrn.ni »Import«.	42912-5
Prisedem k potniku
k; z avtomobHom potuje v Gorski Kotar, ČnHar in rrSfe. Ponudbe z navedbo e.»ne tm oglasni oddelek »Jn:-n« r»od šifro »OJorski Kotar«.	12551-5

tieaeOi 1 Din; t* '!» Janje naslova ali u Šifro S Dtn. Dijaki, ki i »Soj« inst-rukoije, plavajo vsako beš*te 50 parj t» šifro ali z* <ia woje m*!ii«v» 8 Din (4)
Tretješolec
U S t : ti i r I ' atinš-Mno in francoščino. Naslov v ogl.
od deliti »Jutra«. 42520-4
Službo dobi
Vsaka oesi-cU 5« par: za dajanje naslova ali u lifrn I« S Din, fl)
Kuharico
srednje starosti, čisto ln pošteno, katera bi oprav ljala tudi druga hišna dela. sprejmem. Gajeva ul. 5 V., vrata 516 predstaviti od 10 do 12
42393-1
Prekajevalca
(Selcherja) prvovrstnega sprejmem. — Ponudbe pod šifro »Mesarijo v LJubljani« na ogl odd. »Jutra«	42369-1
Stalno službo
i lepo mesečno plačo dobi oseba, ki vVkž: v solidno poletje vetij* znesek gotovine. za nabavo sezij-skega blaga. — Ponudb* z navedbo višine zneska na og'ae. oddelek »Jutra« pod značko »Brez vsake ne^var T,43192-1
Prodajalko čevljev
s kavcijo, sprejmem takoj. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Cipela«.
42437-1
Izurjeno moč
g prakso pri okroglem ple-tilne.ni »tnojn, sprejmem. — iTvežbame moči naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo zahtevkov r« poštni predal št. 56 — Celje. F	42078-1
Točaja
prvovrstnega, z dolgoletno prakso, išče m takoj veji-ko restavracijsko podjetje. Pismene ponudbe i živ-Ijerskim opisom na ogla«, oddelek »Jutro« pod šifro »Tečaj«.	42498-1
Gospodično
proda:elko manu-fakture. e kavcijo, sprejmem takoj. Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod »Trgovina«.
424S6-1
Kontoristinjo
x lepo piiwvo, znanjem stenografije in strojepisja — sprejmemo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« rod »K on to risi in j« 20«.
4250$-i1
Inteligentna gdč.
■vajena gospodinjstva, zdrava jn simpatično. brezposelna. se sprejme za fino kntrnjo * 1 o*"bi. Ponudbe no osi. oddelek J u>tra t>od »Sejdom«.	4:610-1
Tamburaška kapela
»5e 2 lepi ;n mladi učenki stari 16—18 let. z lepim giasom in roditeljskim odo-br-eujem. Ponudbe je posla ti s" priloženo fotografijo na naslov: Marice Kasum-o-vč, kape''ilica. hotel »Central«. Novi Sad. 42358-44
Trgovski vajenec
star 14—16 tet, zdrav, po-■Sf»n ki močan, ki ima ve-^pjje do trgovine, dobi takoj ir.est-o v večji trgovina na deželi. "ponwil>p na ogl. PKidetek »Jutra« pod šifro »Učenec mešane stroke«.
42192
Službe išče
j Vsaka besed« 90 par; 1 ta da i en je naslov« aH j »a Šifro p« S Din. fin
Brivski pomočnik
st-riiiec. prvovrsten in zanesljiv, ki govori slovensko, »rbobrv. in nem?ko, :?če službo. Ivo Reili, salon T a u t z. Maribor, Trg svobode 6.	48456-2
Dobra kuharica
srednjih tet, z večletnima spričevali, iSče mesto po-strežnice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« po-d šifro »AS«.	42506-2
Klobučar
veSS v barvanju, izdelovanju velouirja ' in pliša, ižče mesto v tekstilni tovarni. Ponudbe na ogVie. oddelek »Jatra« pod »Klobučar«.
42499-2
Deklica
i i poSten e in krščanske hiše, išče dobro stalno službo. Naetov pove o-glasni oddelek »Jutra«. 46485-2
Stavbni delovodja
z dvaisetletn-o prakso, vešč samostojnega vodstva vseh del visokega stavbarstva, vodogradonj ter železobe-tona, i obrtno šolo. ter neomej. koncesijo za ridar-»kega mojstra, išče primerno namestitev. Cen j. dopise na og'a«. oddelek Jutra pod »Stavbni delovodja«.
4S4S8-2
Boljše dekle
ki govori slov. in nemuško. zmožna knbe in vsega go-epodinjet.va, išče rtužbo s 15. decemibpom — najraje v Zagrebu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42533-2
Radio
Perje
gosje (6ohano) kg 96 Dim. p ur je (6oha.no) kg 26 Din U. vrste kg 16 Din b e 11 pid b kg po 160 Din razpošilja po p^tmem pov zet ju najmanje 5 kg L. Brosorid, Zagreb. Ilica 8g.
S12 6
Božična drevesca
brnelo v ko in vinogradske kolje, dobre in poceni fran-ko sta.nica Rajbenibutg prodam. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Oglas. št. 42495-£«.
42493-6
Dve krasni šatulii
umetno furnirani, naprodaj Interesentom se dostavijo na ogled. Franjo Kraut-haker, št. Vid nad Ljubljano 57.	4:489-6
Tridelna kredenca
lepa: za 600 Din naiprodaj v Mostah, Zaloška cesta 15 -82525-6
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje ustava ali
šifre pa 5 Din. (91 )
3 i
Radio aparate
v strokovno popravite sprejema H. Suttmer, Ljub Ijaoa. Aleksandrova 6.
42308-9
a
Mesto hlapca
ali karkoli iščem. Naelov v oglasnf-m oddelku Jutra.
42503-2
Točilec
s pra.kso, išče službo. — Sprejme tud-i kakršnokoli drugo delo. Nael-ov v ogl. oddelku »Jutra«. 49505-2
G Th Rotman:
EoMfev sin
Va»fca beseda 1 Din; z« dajanje oa^tovm ali
za Šifro pa 5 Dia. (10)
Motor
na pogon s plinskim oljem 20—25 ke, že rabljen, ter motor na pogon na sesalni plin 10—18 kg. že rabljen- vendar oba v dobrem stanju, pooeni proda Ceh Franc, trgovina z mešanim blagom v Mureki Soboti.	43267-10
Dvoton. Chevrolet
takoj" ugodno proda Simon Pire, Pod na rt. 43494-10
l Din: j v» aH I
n. (20) |
!V»»k» beseda 1 Din: m dajanje aa«tov»
za šifro pa 5 Dtn.
Nova hiša
tristanova-njek«. ugodno naprodaj. Te-z.no, Ptujska cesta št. 104.	43454-20
Enonadstropno vilo
z vrtom, ob tekoči vodi v Bohinjski Bistrici proda dr. Josip Petrič, Bohinjska Bistric-a.	43490-20
Enonadstropno vilo
pri Celju prodam ia Din 220.000 — tudi ne hranilne knjiiioe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod zna5ko »Knjiga«.
42594-20
Ko po zagleda Bilija in njegov0 opičjo spako, mu togota zdajci vrne moči. Kakor iz uma plane v mlin in se kmalu vrne z dolgo puško. Bili j0 je med tem popihal na kup vreč napolnjenih z moko.
CMaj« Kg. amiaja po 1 Din beseda; m 4» janje naslova ali n šifre 9 DU. — Oglasi -•otiiaioega značaja m ka besoda 50 par; s« dajanj* našteva ali za «fro p» 3 Din. (6)
Pohištvo
orehovo jedilnico in spalnico i. dimnicami in mrežami poceni prodam radi o-d potovanja. — Vodovodna cesta štev. 46 — pritličje.
42502-6
Mostna tehtnica
za tehtanje do max. 3000 •kg. naprodaj pri žuipanstvu v Giištan ju	4r3491 -6
V«a<k» beseda l Din: za dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Dia. (16)
50.000 Din posojila
proti vknjižbi na prvo mesto Iščem na prvovrstno posestvo s 16 oralov. Obresti plačam v denarju ali pridelkih. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Savlnjčan«.
42443-16
60.000 Din posojila
iščem v gotovini na prvo h.iipoteko za krasmo vilo z gospodarskim poslopjem in pankom, kar je cenjeno na 160.000 Din. Povračilo posojila v teku 3 let-, 12% obresti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »60«.
12938-16
Hranilne knjižice
Kamniške mestne hranilnice. kupim. — Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod »Kamnik«.	42310-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, z vlogo 37.300 Din. prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vloga 37.300«. 43493-16
Hranilno knjigo
Ljubljanske kreditne banke z vlogo 17.000 Din prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43532-16
Vrednote
<» r>t>swla 1 Din. ta dajanje naslova ali ta ffro pa B Din. ("&>'
Vsakovrstno zlato
icapuje oo oajvišji h sena h
CERNE - juvelir
Ljubljana. VVulfova ulica 3
[I
Vsaka beat-d« 1 Din: i n dajanje naslova ali j
ta Šifro p« 5 Di.n (19' {
Modno trgovino
za gosipode oddam v sredini Ljubljane le resnim interesentom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh 1934«. 42301-19
Dvoriščni lokal
velik, ta nmarja ali drugo mirno obrt takoj poceni oddam v Križeviiiški ulici šft. 14.	4.629-19
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (15)
Mizarji pozor!
Najcenejša vetane pt iče: jeišev bukove, '»k ume ti uaned, v ve lik os trt 220/12E. 2VO/122. po najnižjib aenab Tvomiški' skladišče t Lj ubija al. Dn na'sk* »ssta 91 ?46 1S
najem
Vsaka boseda 1 Dia: u dajanje aaelova ali ia šifro pa 5 Din. (17)
Kavarno
oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
435-31-17
Pridelki
Vsaka beseda 1 Di.ii za dajanj« naslova if m ttfro p* 5 Dia. (33)
Gorenjski krompir
»Oneida« in zgodnji »Rožnik« prodaja. Kmetijska okrajna zadruga v Kranju 42496-33
j Vsaka neseda 1 Din. J ea dajanj« naslova ali i za šifro pa 5 Din (94)
Zimska jp^olka
skrbno odbrana, sortirana po vrstah in trpežnoeti. še zmeraj v zalogi pri Kme tijski družbi v Ljubljani. Cene zmerne. 42349 34
Vsaka besed* 1 Dto; sa dajanje naslova aH
ta šifro pa 6 Dia. (31)
Soinčno stanovanje
brez kuhinje, v lep: in mirni hiši takoj poceni oddam samostojni dami ali zakoncema brez otrok v Križevniški ulici šte<v. 14.
42528-21
Dvosob. stanovanje
soinčno, s kuhinjo, kopalnico, kabinetom, vrtom in prifciklinami odidem z januarjem v Suvoborski ulici št. 19. Bež;erad. 42524-21
Nega in polepšanje koze
Mleko,
ki polepšava in pomlaja
Temolij vsake nege m Lepote j« čist Crt>ra.t brez apušča-je^. mo-ioSjev. gub in veliikiib por. — L uporabo »vetovnuipn-tn&aega biološkega aueka RKJUVtiiN SKIN PORE MILK je oioino temeljito očistit* obran to vrat. Koža postane gladka ic elasKčoa, a puit m;ade.tiieki) sreia la preparat je danrtanes potre ben veaks žeai. naj fv> -"ara m lana. i-eipa »!i grda. ker- omog>ča w<meliiio ir glavoo nego kože. ki; oe (»ostane na noijen drug način tako trajno	-
1 steklenica stane 32 Din.
Porenal krema za dan in noč
Zaradi svojih sestavin delujete n krema izredno na polepšanje ŠD pomia d.it^v - Prek« noči sv ,t-mijt- mastna Porenal krema, ker ona hran; prerej« in iisti kočo. diočim suha Porenal krema, upora bljaji« P^lnevi. poiepš« m v&rj* kožo. Ta krema obenem dobro drž: puder. — 1 tuba suhe ali mastne Porenal kreme 18 Din.
Polepšavajoče Porenal milo
pripravljeno a owi« »toimenske kreme, poleg tega nežno in od- ično parfumi-rano. vpfiva blagodejno na nego kože. 1 komad 12 Din.
Porenal puder
u najfinejše riževe muk* prekrasno pa-fn.mirun in pnpoinoma neškodljiv, se dobiva v mnogoštevilnih barvah tako da ;ahko vsaka žena uzbere ono barvo, ki »e prilega ngeni polu. — 1 ška-iic« 24 Dm. _
Zahtevajte v drogerijah ali pišite na: NOBILIOR parfumerijo,
Zagreb, Ilica 34.
Dvosob. stanovanje
soinčno, c kuhinjo, balkonom in vrtom oddam z decembrom v Sp. Šiški, Podim barskega ulica štev. 16.
42523-21
Enosob. stanovanje
in majhno prazno sobico
oddam takoj aLi s i. decembrom v Rožni dolini — cesta IV/4.	43522-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par: a dajanje naslova aA za fiiir« S Din. (21-a)
Stanovanje
eno- ali dvoeobno. e kuhinjo in pritiklina.mi iščem a 1. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepo«. 42514-31/a
Enosob. stanovanje
po možnosti v centru ali v Spodnji Šiški ®'čem. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju<tra« pod >En osebn o«.
43519-21/e
Na Poljanski cesti
v novi hiši oddam sobo e posebnim vhodom. Naslov v ogla-snem oddelku Jutra.
42501-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu v Streli-ški ulici K/I. 42511-23
Vsaka beseda fiO par; xa dajanje oa-slova aH
za šifro 3 Dia. (23-ai
Opremljeno sobo
z uiporabo kopalnice, event. z vso oskrbo, v centru mesta Išče gospodična. Ponudb« na >g; i ui oddelek »Jutra« pod šifro »5". 100« 4Č484-23/a
Opremljeno sobo
s hrano ali brez išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gentlemeti«. 42518-23/a
Majhno sobico
s posteljo, v ceni 100—120 Din iščem. — Ponudbe na osrlos. oddelek »Ju.tra« pod »Odsotna«.	42527-23'a
IJIJimiT* f» fr
Vsaka beseda 60 par. ra dajanje naslova ali
za lif.ro S Din. (23)
Boljša trg. obitelj
sprejme mlajšo boljšo gospodično dijakinjo ali uradnico k svoji hčerki v vso oskrbo. Cena 700 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »MlaJSa«.	42403-23
Pisarno
obstoječo iz 2 sob, v visokem pritličju, z dvema t h odioma. v sredini mesta oddam. Ponudbe na oglas, 'oddelek »Jutra« pod šifro •»Pisarna«.	43179-23
Sobo za dve osebi
lepo opremljeno, in
mansardno sobico
takoj ali kasneje oddam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«.	43500-23
Kabinet
dobro opremljen, z ra.zsvet-!.'avo in postrežbo oddam takoj 7.a 300 Dlti mesečno v Knafijevi ulici št. 13/11.
42535-20
2 prazni sobi
oddam v najem v Metelkovi ulici 5.	43509-23
Sobo
v centru mesta oddam. —
Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	42515-23
Sostanovalko
boljšo in mirno, eventuel-no tudi s hrano sprejmem v Ilirski ulici 19/1, desno.
40530-i3
Veliko zračno sobo
z vso oskrbo, parketom in elektriko takoj oddam na Sv. Petra oesti štev. 66.1, desno.	43537-23
Opremljeno sobo
soinčno s popolnoma sepa-riranim vbodom oddam s 1. decembrom stalnim gospodom. Ogledati v Knafijevi ulici št. 13,'IL 42536-23
Glasbila
Vsaka beseda 1 Dim: za dajanje naslova ali za šifro pa 6 Dia. (26)
Trivrst. harmoniko
zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov pove ■ogiasnl oddelek »Jutra«.
4Ž039-26
Vsaka beseda 1 Din: xa dajanje naslova aM za šifro pa 6 Dia. (27)
Majhen pes
rjav, resaste diake, ki sliši na ime Bobi, se je zatekel Proti nagradi ga je oddati v oglasnem oddelku Jutra.
42497-37
Psica
ovčje pasme, ki sliši na ime »Frida« in ima znamko št. 300, se je izgubila. Oddati na naslov; Novak, Gerbičeva ulica štev. 3.
42525-28
Vsaka beseda 1 Din; n dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (40)
Slabotni moški!
Ne glede na vzrok slabo««, starostt 'm druge nepriliie. se Vam takoj povrnejo norma!tie moške sile- Ni kakih pilulj tablet in dru gih notranjih sredstev! — Specialne prospekte pošilja . mo diskretno v zaprti ku verti brez zunanjega napi sa prott pošlljatvi J t>x v znamkah. »Salos«. £a greb. 6/Jo. Savska 10.
S02-40
Vsaka beaeda 2 Din: za dajanj« naslov« aH
šifre pa 5 Dia. (26)
Tj
Tj >.
Vsaka based* 8 Din; za dajanje naslova aU šifre pa S Din. (34)
Bogoljub Zukič
učitelj, naj blagovoli javiti svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predlanskim«. 43517-24
Vdova
srednjih let, dobro efto!*w-
aa posesit-nica, poroči gospoda drževn. uradnika ali upokojenca, boljšega obrtnika ali s!ično. — Za prospekte pošljite 10 Din. — Fortuna. Ljubljano., pošjni predal 231.	43507-f5
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova si*.
za šifro pa 3 Din. (28)
Briljantni uhan
sem izgubila. Pošten najditelj naj ga. proti zeuo dobri nagradi odda na policiji.	42813-38
INSEKIRAJTE
V »JUTRU«
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
B E H M E T-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV, sremski karlovci Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore

ZAHVALA.

Ob prerani izgubi našega ljubljenega sina, brata in svaka, gospoda
AVGUSTA PEČNIKA
izrekamo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, našo najiskrenej-šo zahvalo. — Posebno smo dolžni zahvalo častitemu primariju g. dr. Franu Gostlu za skrb in nego v bolezni, kakor tudi vsem častitim sestram, ki so mu lajšale trpljenje, in vsem, ki ste počastili njegov spomin.
Ljubljana, Beograd, Zagreb, Split, v torek, dne 21. novembra 1933.
12100	ŽALUJOČI OSTALI.
- -- —			
' " ■ \ v^A-V' ::- ' v-"''-'			L
ZAHVALA
Za prisrčno izraženo sožalje in tolažba naše pokojne
MAMICE
med boleznijo, poklonjene vence in šopke ter ganljive žalostinke poštnih pevcev in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, se toplo zahvaljujejo:
sinovi:
Drnovšek Drago, MIlan in Andrej.
12102
Da postanejo
Vaši zob-e beli
ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH
Na mah očisti KoIynos usta, ugonabljajoč mikrobe
in klice.
V zelo kratkem Času boste videli, da daje Kolynos znanstvena krema za zobe, zobem tak blesk kot se nikdar ne more doseči z običajno pasto za zobe. Kolynos se peni in vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže in »lise« in nikakor ne kvari zobne sklenine. Uporabite Kolynos takoj — 1 centimeter na suhi ščet-kici dvakrat na dan — in takoj boste ugotovili rezultat: zobje so postali beli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo Koljmosa še danes! 244
.v iujt L»avoru> Kavljen Izdaja »p izorci
»Jutra« aud.ii iiiuuiKai /-.a naidui»> tiskarne d d kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za uiseratm del je odgovoren Aloj? Novak. Vsi v Ljubljani.
\