Zaradi potresa obtičal gs v Nepalu ■o -r<"> im -t-■r- str. 25 Rekorden Verbičev prestop str. 19 »n Jernej Pepevnik iz Šentjurja St. 17 / Leto 70 / Celje, 30. april 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK mm Mira Je vaš hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon je v Novem tedniku! Po delu se prileže sprostitev V časih, ko so po naših krajih na pomoč hiteli gasilci s takšno opremo, je bilo delo še vrednota. Danes je zaposlitev tista, ki je najvišje na vrednostni lestvici Slovencev. Zanjo so pripravljeni marsikaj potrpeti. Še dobro, da se ljudje lahko kdaj sprostijo. Včasih so dobrodošli praznični dnevi, drugič prireditve, kot je bilo nedavno Šentjurjevo. str. 2, 12,-13, 39 GOSPODARSTVO V Klasju ostalo le 19 delavcev str. 4 BRASLOVCE Civilna iniciativa uslišana str. CELJE - S prostovoljstvom pomagamo sebi str. 7 Zakaj so padle češnje? str. 8 Več kot sto župnij brez duhovnikov str. 14 ŠOŠTANJ - Spominska soba v Topolšici v novi podobi str. 8 KRONIKA Mladoletnik grozil s plinsko pištolo str. 16 REPORTAŽA Zgodba o Aljaževem stolpu str. 27 ŽIVALSKI SVET Val jim je spremenil življenje str. 44 AKCIJA Foto: GrupA Pošljite nam potopis! str. 15 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Delo osvobaja? Najprej se je poslovil Aero, pred dnevi mu je sledilo še Klasje. Dve podjetji, ki sta bili nekoč sinonim za uspešno celjsko gospodarstvo, pojem te regije in slovenske zgodbe o uspehu. Po dolgih desetletjih sta zaprli vrata in 250 delavcev poslali na zavod za zaposlovanje. Vsem tistim, ki so podjetji pripeljali do prepada, se zagotovo godi bolje. Zgodbe, kot smo jih žal že vajeni in ki v množici podobnih niti ne zbujajo več posebnega presenečenja. Ostaja nostalgičen spomin na Aerove izdelke, ki so nas spremljali že v šolskih klopeh, in na hrustljave dobrote »celjskega Žita«, ki jih bomo odslej iskali drugje. Niti predanost zaposlenih niti njihova pripravljenost, da bi delali še več in še bolje, nista bili dovolj, da bi podjetje obstalo in z njim njihove zaposlitve. Te se v teh časih zdijo bolj dragocene kot voda sredi Sahare. Za to, da bi obdržali delo, so mnogi pripravljeni storiti marsikaj. Delodajalci to seveda s pridom izkoriščajo in imajo vsak trenutek pripravljeno obrabljeno frazo, da je veliko takšnih, ki bi z veseljem delali namesto njih. Vprašanje je le, če bi zmogli, znali in zdržali. To so lastnosti, ki jih prinesejo leta dela v nekem okolju. Toda tam, kjer se izkušnje ne cenijo, kjer sta nepomembni pripadnost podjetju in pripravljenost delati več, kot piše v raznih pogodbah o delu, so grožnje o vrstah nadomestnih delavcev pač nekaj povsem normalnega. Mnogim novodobnim lastnikom se zdijo zaposleni kot potrošni material: ko se izrabi, ga zamenjaš. Ne moremo reči, da inšpekcije ne delajo, saj številke o nadzorih kažejo, da imajo vsako leto več dela in da tudi ukrepajo. Vprašanje je le, če uspejo slediti prehitri rasti vseh mogočih kršitev in če najdejo pot v okolja, kjer delavci molče trpijo in ne upajo prijaviti, kaj vse se dogaja. Ali pa se zatekajo v bolniško, dokler v preutrujenosti dokončno ne izgorijo in je iskanje rešitve dolgotrajno ali celo nemogoče. Kako smo se znašli v tako grozljivih razmerah? Pravega odgovora nimajo niti ljudje, ki so se dolga leta izobraževali in poznajo delovanje sistema. Vsi se strinjajo glede nečesa: nekaj bo treba spremeniti, toda tega ne bodo storili tisti, ki se že leta presedajo z ene funkcije na drugo in ki jih zanimajo le lastne pravice. Ostali se zdijo povsem brez volje, idej in poguma. Ljudje pa delajo vedno več za isto ali celo manjšo plačo in za manj pravic. Trenutki brezdelja se mnogim zdijo pravo razkošje. Izklop je neprecenljiv - če je ob obremenitvah v nekaj dneh dopusta sploh izvedljiv. Zato je povsem na mestu vprašanje, ali delamo zato, da živimo, ali obratno. In kdaj je dovolj? Je to deset, dvanajst ur na dan, so to sobote in nedelje? Je naše življenje res samo še eno samo delo od jutra do večera? Kdaj pa pride na vrsto še kaj lepega, prijetnega, tistega, kar daje smisel vsemu skupaj? »Nobena druga stvar na svetu me ne prevzame tako kot delo: cele ure lahko sedim in ga opazujem,« je nekoč hudomušno zapisal pisatelj Jerome K. Jerome. Razkošje, ki si ga v teh časih lahko privoščijo le tisti brez služb. A dvomim, da pri tem uživajo. NE PREZRITE Pred praznikom dela smo ugotavljali, ali je za tiste, ki še imajo delo, nujno prenašanje različnih oblik izkoriščanja. Kaj pravijo sindikati? Kako to vpliva na zdravje ljudi? Je izhod mogoč? strani 12-13, 39 9 18113 I 18 11 I 18 13 21 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Inšpektorji: vse več kršitev Več prijav in kršitev, premalo inšpektorjev 14 I 23 14 I 24 14 26 14 I 26 Inšpektorat Republike Slovenije za delo je pred 1. majem objavil poročilo o lani opravljenem delu. Nadzor opravlja na treh osnovnih področjih, in sicer preverja morebitne kršitve na področjih delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter socialnega varstva. Med lani opravljenimi več kot 17 tisoč inšpekcijskimi pregledi jih je bilo več kot polovica na področju delovnih razmerij. Pri posameznih pregledih so inšpektorji ugotovili več kršitev, med skupno več kot 29 tisoč različnimi kršitvami jih je na nepravilnosti v delovnih razmerjih odpadlo skoraj 11 tisoč, ostala pa na področje varnosti in zdravja pri delu. Skupno so izdali več kot 12 tisoč različnih ukrepov, od opozoril kršiteljem, upravnih in prekrškov-nih odločb z izrekom globe ali opomina do naznanila sumov storitev kaznivih dejanj. Kršitelje so oglobili za približno 5 milijonov evrov, kar za milijon več kot v letu 2013. Vedno več prijav Zadnji dan lanskega leta je bilo v Poslovnem registru Slovenije vpisanih 198.521 poslovnih subjektov, v zadnjih šestih letih pa se je njihovo število kljub gospodarski krizi in propadanju podjetij povečalo za več kot 30 tisoč. Kot ugotavljajo v inšpektoratu, število prijav, ki jih prejme 81 inšpektorjev, iz leta v leto narašča. Opozarjajo, da je zaposlenih premalo inšpektorjev, zato je bilo lani sicer nekoliko manj inšpekcijskih pregledov kot v letu 2013, vendar je bilo precej več ugotovljenih kršitev. Ko je v drugi polovici avgusta pristojnost nadzora nad zaposlovanjem na črno prevzela Finančna uprava RS, so se inšpektorji lahko bolj posvetili kršitvam, ki so v primerjavi z zaposlovanjem na črno težje ugotovljive in terjajo tudi več časa (kršitve, povezane z delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov ...). Gradbeništvo, gostinstvo in trgovina Kot ugotavljajo inšpektorji, je bilo največ kršitev v gradbeništvu (1.910), gostin-sko-nastanitveni dejavnosti s strežbo jedi in pijač (1.134) ter trgovini (1.015). Sledila je dejavnost kopenskega prometa in cevovodnega transporta (781). Pri nadzoru delovnih razmerij so inšpektorji že šesto leto zapored največ kršitev (3.542) ugotovili pri plačilu Delodajalci od delavcev zahtevajo odprtje s. p., v okviru katerega po končanem polnem delavniku naprej na istem delovnem mestu opravljajo isto delo za istega delodajalca. Tako se delodajalci izognejo plačevanju nadur in omejitvam glede opravljanja nadurnega dela. Število ugotovljenih kršitev in število inšpekcijskih nadzorov Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Št. kršitev 4.746 5.466 6.013 6.456 5.986 8.323 9.762 10.802 Št. nadzorov 9.922 9.355 9.965 9.908 9.626 9.027 10.958 9.759 Vedno pogostejše so prekarne oblike dela, zato bodo inšpektorji letos posebno pozornost namenili nadzoru spoštovanja prepovedi sklepanja pogodb civilnega prava. V zadnjem obdobju so namreč zabeležili porast opravljanja dela s s. p. kljub obstoju vseh elementov delovnega razmerja. Najpogostejše kršitve Leto 2007 2010 2013 2014 Št. vseh kršitev 4.746 6.456 9.762 10.802 1. 2. 3. 4. 994 2.596 727 942 606 531 512 517 3.601 1.688 1.681 780 3.542 2.213 1.796 795* Legenda: pogodba o zaposlitvi evidence plačilo za delo zaposlovanje na črno delovni čas * Lani so inšpektorji za delo nadzorovali zaposlovanje na črno le do 18. avgusta, potem je to delo prevzela Finančna uprava RS. za delo in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, pri čemer je šlo za neizplačilo ali zamujanje pri izplačilu plače, dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno, nadurno delo), ter regresa za letni dopust. V zadnjih mesecih leta je bilo več prijav kršitev počitkov in odmorov. V primerjavi z letom 2013 je lani najbolj poraslo število ugotovljenih kršitev glede pogodbe o zaposlitvi, bilo jih je kar 2.213. Varnost in zdravje Če je bilo še v letu 2012 s področja varnosti in zdravja pri delu 405 prijav, so inšpektorji lani prejeli kar 734 novih prijav. Opravili so več kot 7 tisoč nadzorov in ugotovili skoraj 19 tisoč kršitev, kar je malo manj kot 5 odstotkov več kot predlani in skoraj petino več kot v letu 2012. Med dejavnostmi, kjer je bilo kršitev največ, vodi gradbeništvo (20,9-odstotni delež), s po 13,3 odstotka sledita trgovina in gostinstvo, medtem ko so v novi tednik proizvodnji kovin, kovinskih izdelkov in strojev inšpektorji ugotovili 11,4 odstotka kršitev. Inšpektorji so lani raziskali tudi sto nezgod pri delu; gre za nezgode, ki so se zgodile pri delu in so se v njih delavci smrtno ali težje poškodovali, in tudi posamezne lažje poškodbe. Delodajalci so v skladu z zakonsko obvezo prijavili več kot 9 tisoč nezgod, od tega je bilo 23 smrtnih in 15 kolektivnih, ko sta bila hkrati poškodovana dva delavca ali več. Kako naprej? V inšpektoratu si zastavijo programske usmeritve za delo na osnovi ugotovitev o najpogostejšem pojavljanju kršitev v preteklem letu. Letos bo poudarek pri preverjanju spoštovanja določb o delovnem času, zagotavljanju počitkov in odmorov delavcem, posledično pa tudi vodenja evidenc s področja dela in socialne varnosti, zlasti evidence o izrabi delovnega časa (število ur in nadur, ki jih opravijo delavci), tudi v povezavi s prerazporejanjem delovnega časa. Te kršitve so namreč med seboj močno povezane. Inšpektorji ugotavljajo, da delodajalci znižujejo stroške dela s kadrovsko podhranjenostjo, zaradi česar imajo delavci pri številnih delodajalcih praktično ves čas prerazporejen delovni čas, opraviti morajo bistveno več nadur, kot dopušča zakon. Kot so še pokazali nadzori, pa delavci veliko opravljenih nadur sploh ne dobijo plačanih. IVANA STAMEJČIČ AKTUALNO 3 ANKETA Vse manj možnosti za zaposlitev V zadnjih letih je šlo v stečaj kar nekaj podjetij, ki so bila včasih ne le vodilna na našem območju, ampak tudi ponos knežjega mesta. Zlasti ob zadnjih dveh stečajih, ko sta ugasnila Aero in Klasje, so zgroženi tudi Celjani. Nekaj smo jih vprašali za mnenje in ob tem so se ne-kagteri spomnili tudi svojih težav ob izgubi zaposlitve. SŠol, foto: GrupA Klasje, redno sem namreč kupovala predvsem v prodajalni v mestu. A tudi Aero, seveda. Mislim, da je za ljudi, ki imajo 50 let in so ostali brez služb, to zelo slabo, saj je vprašanje, kako bo s pridobivanjem novih služb zanje.« Ksenija Oset iz Celja: »Žalostno. Spremljala sem, kar se je dogajalo. Nimam dobrega občutka, sploh zato ne, ker sem tudi sama ostala brez dela kot tehnološki višek leta 1997 v Zlatarni Celje. Zato te ljudi, ki so dobili odpovedi v Klasju in Aeru, zelo razumem in vem, kako se počutijo. Včasih so bila ta podjetja ponos našega mesta. Čeprav je res tudi, da ne gredo samo celjska podjetja v stečaj. Enako se dogaja tudi drugje po Sloveniji. Prepričana sem, da se tudi v tem odraža nesposobnost politike. Še vedno mislim, da smo kot narod preveč pasivni in preveč tiho. Zame je bilo leta 1997 lažje, ker sem šla lahko po dveh letih na zavodu za zaposlovanje v pokoj, najslabše pa je zdaj za tiste, ki ostanejo brez dela, stari pa so od 40 do 50 let, saj so težko zaposljivi.« Irena Pinosa iz Celja: »Tako hitro se je to zgodilo. Resnično mi je žal, sploh za Aero, a tudi za Klasje. Rada sem kupovala v trgovini v Prešernovi ulici, ker sem samo tam dobila njihovo moko, ki je bila res kakovostna. Ti stečaji so grozni za našo regijo. Spomnim se, kako mi je bilo hudo, ko sem pred časom slišala, da je šel v stečaj CMC in da so ljudje ostali brez dela. V preteklosti je bilo lažje dobiti delo. Kmalu po osamosvojitvi, ki je sicer zelo dobra za našo državo, pa so se začeli vrstiti stečaji. Škoda.« Tatjana Šeško iz Celja: »Seznanjena sem s tem, kar se je zgodilo v Aeru in Klasju. Tudi ta stečaja za Celje ne pomenita nič dobrega. Ampak ne gredo v stečaj samo večja podjetja. Odpuščajo tudi manjša podjetja, o katerih novice ne pridejo v javnost, a tudi nekaj ljudi ostane brezposelnih. Danes je že skoraj v vsaki družini nekdo, ki je brezposeln. Vse to se bo poznalo tudi pri kupni moči in nezadovoljstvu prebivalstva. Bom pa pogrešala predvsem Sabina Romih iz Celja: »Tudi sama sem že tretje leto brez službe in še dva stečaja in več kot dvesto brezposelnih ne pomenijo nič dobrega. Če gledam svoj primer, lahko rečem, da vsa ta leta pošiljam prošnje za delo, a ne dobim nobenega vabila na razgovor. Sem tudi mama samohranilka treh otrok. In ko slišim, da gredo podjetja v stečaj, vem, da se iz tega ne more izcimiti nič pozitivnega. Več ljudi je na zavodu za zaposlovanje, manj je možnosti za zaposlitve.« V Žalcu so podelili tudi posebna priznanja Zveze združen borcev za vrednote NOB Slovenije v letu 2015. Srebrno plaketo so podelili Viktorju Zorcu in zlato Viljemu Prislanu. Zlato plaketo za življenjsko delo je prejel Ignac Romih. Domoljubje prinaša zaupanje »Pozabimo na tisto, kar nas razdvaja, poskusimo živeti s tistim, kar nas združuje« CELJE, ŽALEC - Ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, ki ga obeležujemo 27. aprila, so po številnih slovenskih občinah pripravili spominske slovesnosti in proslave. Govorci so večinoma izražali enaka sporočila o pomenu narodne zavesti, domoljubju in enotnosti. V Celju je bil slavnostni govornik predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas, v Žalcu je zbrane poleg župana Janka Kosa nagovoril tudi član Sveta Zveze združenj borcev za vrednote nOb Slovenije Zvone Dragan. »Danes vsi radi govorimo o domoljubju. Ob tem je treba vedeti, da se v sodobni, predvsem domoljubni družbi lahko opiramo na druge ljudi, lahko jim zaupamo, ker vemo, da so domoljubni. Če tega zaupanja ni, je prostor odprt za manipulacije s čustvi ljudi, za nepotrebno in drago politizacijo različnih vprašanj. Občutek skupne identitete, pripadnosti določeni skupini, občutek, da so drugi ljudje del nas, nam pomaga, da ohranimo odnos medsebojnega zaupanja in solidarnosti, ki ga državljani potrebujemo,« je med drugim v svojem slavnostnem nagovoru v Parku svobode v Celju dejal Tomaž Čas. Zvone Dragan je izpostavil pomen boja proti okupatorju tudi za današnje generacije. »Brez zmagovite narodnoosvobodilne borbe in celotne antifašistične koalicije bi bil slovenski narod danes izbrisan in razčlovečen. Imeli bi povsem drugačno Evropo, bistveno bi se spremenila tudi temeljna razmerja v svetu. Večina narodov se je zavedala, da mora svoj lasten obstoj braniti z orožjem. Dotedanja zgodovinska zavest Slovencev o svoji majhnosti in nepomembnosti je doživela pravi preporod.« Dejal je še, da na žalost letošnjo 70. obletnico osvoboditve praznujemo pod pritiskom napetih mednarodnih odnosov, zlasti med državami nekda- nje antifašistične koalicije. Dragan je na kratko spregovoril še o trenutnih razmerah v državi in dejal, da moramo poleg nujnih reform za krepitev gospodarskega napredka in ohranitev socialne države nujno ponovno vzpostaviti temeljne vrednote, ki so krasile zmagoviti narodov upor proti okupatorju. LK, foto: GrupA Zdravilišča med prazniki dobro zasedena Termalna kopališča na Celjskem bodo ob prihajajočih prvomajskih praznikih dobro zasedena, so sporočili iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), ki ima sedež v Celju. V Termah Dobrna bodo imeli 70-odstotno zasedene nočitve-ne zmogljivosti, kar pomeni 5-odstotni porast v primerjavi z letom prej. Največ bo domačih gostov, od tujih pa italijanskih, nemških in avstrijskih. Tudi v Termah Topolšica v primerjavi z lani za prvomajske praznike ne beležijo večjih odstopanj, prevladovali bodo pretežno domači gostje. V Thermani Laško pričakujejo približno 60-odstotno zasedenost, poleg domačih gostov bo največ Avstrij cev in Italijanov. V Termah Olimia tako kot lani pričakujejo polno zasedenost nočitvenih zmogljivosti. Največ gostov, ki se večinoma odločajo za krajši, dvo- do tridnevni oddih, bo iz Italije, Avstrije, s Hrvaške in iz Nemčije. V Termah Zreče in na Rogli še imajo nekaj prostih mest, pričakujejo predvsem družine, največ iz Slovenije, od tujih gostov pa bo največ Avstrijcev, Madžarov in Hrvatov. RG Novaw okna. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. SENATUR STANOVANJSKI KREDIT ** ugodnejše obrestne mere za Natur stanovanjske kredite t* možnost do 20 % gotovinskega koriščenja I) banka celje www.banka-celje.si 4 GOSPODARSTVO V Klasju ostalo le devetnajst delavcev Stečajni upravitelj ohranil samo proizvodnjo izdelkov brez glutena - Napovedane tožbe proti nekdanji upravi Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so pred dvema letoma zaradi suma oškodovanja Klasja za kratek čas pridržali Dragico Murko in Tomaža Ročnika. Preiskava še ni končana, skupni znesek premoženjske škode in premoženjske koristi, ki jima ju očitajo, znaša 19 milijonov evrov. 2.078 evrov bodo na račun neizplačanih plač, letošnjega regresa za letni dopust in dela odpravnine iz jamstvenega sklada dobili delavci. Mala sejna soba v kleti Klasja, ki je nekoč služila predstavitvam novih izdelkov, najbrž še nikoli ni bila tako nabita z žalostjo in gnevom kot prejšnji četrtek, ko je stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak delavcem delil odpovedi pogodb o zaposlitvi. »Delali smo kot norci, noč in dan. Imam otroke, ki mi bodo stali ob strani in mi pomagali. Tolažijo me, naj ne obupujem, saj bomo nekako preživeli, ampak jaz bi rada delala. Normalno delala!« je bil samo eden v množici klicev, ki so večkrat preglasili stečajnega upravitelja. Jeza delavk in delavcev je bila še toliko večja, saj so bili do zadnjega dne prepričani, da jih bo na cesto šlo »le« 38 in ne kar 99. Upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je namreč takoj po stečaju 20. aprila dejal, da bo najverjetneje z 80 zaposlenimi nadaljeval proizvodnjo. »Res sem želel, da bi čim več ljudi ohranilo zaposlitev. Vendar sem po posvetu s sindikatom in svetom delavcev, ki je izrazil določene pomisleke, ter tudi po pridobitvi določenih informacij sklenil, da bi bilo preveč tvegano nadaljevati proizvodnjo z vsemi programi. Za pekarski del, keksarno in za proizvodnjo vlečenega testa ni zanimanja na trgu. Majhnih pekarn in tudi velikih industrijskih je v Sloveniji zelo veliko. Zato dvomim, da bi čez čas Klasje kupil nekdo kot delujočo celoto,« je odločitev, da delovne knjižice razdeli 99 zaposlenim, pojasnil Kontarščak. V podjetju je tako ostalo le 19 delavcev, ki so zaposleni v proizvodnji brezglu-tenskih izdelkov, za katere je zlasti v zahodni Evropi veliko povpraševanje. »To je edini donosni program Klasja in tudi edini, za katerega je med kupci veliko zanimanje,« je še dejal upravitelj. Edino upanje jamstveni sklad Odpuščenim delavcem je v četrtek, ko so dobili knjižice, začel teči 15-dnevni odpovedni rok. Ker proizvodnje v podjetju še niso v celoti končali, je stečajni upravitelj zaposlene pozval, naj delajo Kristijan Anton Kontarščak: »Brezglutenski program je zlato jajce Klasja, saj je za tovrstne izdelke zlasti v severni Evropi veliko zanimanje.« še do 28. aprila, a so ga mnogi ogorčeno zavrnili. Dva meseca brez plačila sta dovolj, so dejali. Že do zdaj so preveč garali in naredili na tisoče nadur, ki jih bodo lahko prijavili le še v stečajno maso. Vendar delavci ne verjamejo, da bodo od podjetja sploh še kaj dobili, čeprav jim je ostalo dolžno kar nekaj denarja. Njihovo edino upanje je tako ostal le še jamstveni sklad, iz katerega bo vsak od njih na račun neizplačanih plač in drugih obveznosti prejel približno dva tisoč evrov. Ven- V Podlogu že čakajo na peke Podjetje Delikatesa Premium iz Kranja, ki ima od novembra lani v Podlogu pri Šempetru proizvodno enoto, je takoj, ko je slišalo za stečaj Klasja, ponudilo zaposlitev desetim do petnajstim delavcem. Vodstvo podjetja je pričakovalo veliko klicev, vendar jih je do zdaj prejelo le osem. »Krivo je najbrž to, da se je proizvodnja v Klasju dokončno ustavila šele ta teden, šele sredi maja pa se bodo delavci morali prijaviti na zavod za zaposlovanje. Zato predvidevam, da bo več klicev takrat,« je povedal komercialni direktor Miha Muhič. V Delikatesi Premium bi najraje zaposliti peke, vendar bodo, kot pravijo, v pekarni v Podlogu dobrodošli tudi vsi ostali, ki so delali v proizvodnji. »Smo mlado podjetje, ki se šele razvija, zato bi radi zaposlili čim več ljudi z izkušnjami. Takšnih je bilo v Klasju veliko,« je še dejal Muhič. dar bodo do takrat, ko jim bo država nakazala denar, morali še kar nekaj časa potrpeti. Najmanj ena odškodninska tožba Ob razdeljevanju odpovedi, ki jih je večina prevzela s solzami v očeh, so se nekateri spraševali, kje sta direktorica Dragica Murko in večinski lastnik Tomaž Ročnik. V tolažbo, sicer najbrž bolj slabo, jim bo morda napoved stečajnega upravitelja, da že resno razmišlja o odškodninskih tožbah proti nekdanji upravi. »Eden od primerov oškodovanja je 4,2 milijona evrov posojila, ki ga je Klasje dalo svoji največji lastnici, Ročnikovi družbi Toming Consulting. Tega zneska ne bo mogoče v celoti izterjati, terjatev pa po mojem mnenju niti ni v celoti zavarovana, kot je vodstvo Klasja ves čas trdilo na sodišču, ko je to obravnavalo moje ugovore zoper vodenje postopka prisilne poravnave. Za nameček je Toming Consulting v prisilni poravnavi, predvideva se zelo majhno poplačilo upnikov,« je povedal Kontarščak in poudaril, da marsikaj ve tudi o drugih nepravilnostih, vendar bo odločitev o njih sprejel šele potem, ko bo skrbno pregledal vse dokumente. Prodajalne k drugim najemnikom? Tako kot večji del proizvodnje so od prejšnjega petka prazne tudi prodajalne, ki jih je Klasje imelo v Celju in okolici in v katerih je delalo 14 trgovk. Vendar stečajni upravitelj upa, da prodajalne ne bodo dolgo zaprte. »Dogovarjam se, da bi prodajalne čim prej prevzel nekdo drug, vendar je težava, ker so nekatere v najetih prostorih. Torej se bo moral morebitni novi najemnik sam pogajati z lastniki teh prostorov. Upam, da bo novi najemnik zaposlil vse trgovke,« je povedal Kontarščak. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Največji stečaji v Celju v zadnjih petih letih / Skupno število izg Podjetje Ustanovitev Začetek stečaja Št. zaposlenih pred stečajem Priznane terjatve Zadnji/a direktor/ica Klasje Aero Avto Celje Heledis CM Celje 1958 1946 1948 1964 1962 april 2015 april 2015 december 2014 april 2013 oktober 2012 118 155 21 33 250 16 mio evrov (v prisilni poravnavi) še ni podatka 28 mio evrov (v prisilni poravnavi) 945 tisoč evrov 112 mio evrov Dragica Murko Gregor Krajnc Branko Šibakovski Tamara Kokol Zdravko Zver Ingrad Gr 1992 december 2011 98 21 mio evrov Slavko Bunderla GOSPODARSTVO 5 ANKETA Do zadnjega upali na čudež V Klasju je bilo največ zaposlenih iz Celja in okolice, nekaj se jih je na delo vozilo iz Laškega, Šmarja pri Jelšah, Velenja in še katerega bolj oddaljenega kraja. Večina delavcev sodi v tisto starostno kategorijo, ki si danes le s težavo najde zaposlitev. Zato je njihov obup še toliko večji. Neža Veber iz Celja: »Zelo hudo mi je. V Klasju sem bila trideset let, delala sem vse, kar je bilo treba, tudi 50-kilogramske vreče moke sem prestavljala. Delala sem tudi 12 ur, če je bilo treba, tudi ob sobotah in nedeljah mi ni bilo težko priti v službo. Vse za Klasje. Tudi drugi so delali, vsi smo garali, ampak vodstvo je bilo slabo. Kriva je država, ki dopušča, da lastniki delajo s podjetjem in z delavci vse, kar se jim zljubi. Do upokojitve mi manjka še pet let. Najprej bom šla na zavod, potem pa ne vem, kaj bo.« Fortunat Mastnak iz Sevnice: »Tolažimo se, da nismo edino podjetje, ki ga je doletel stečaj. Upali in pričakovali smo, da se bo vse skupaj vendarle obrnilo na bolje, a smo zdaj dočakali konec. Po 28 letih dela v Klasju zdaj iščem novo zaposlitev, vendar me je strah, ali jo bom sploh našel, ne vem, kaj bo z mano. Kar se je dogajalo v Klasju, tisti, ki niso bili zraven, težko razumejo. Vsega sta kriva lastnik Tomaž Ročnik in direktorica Dragica Murko. Ne morem verjeti, da je lahko ena sama ženska uničila nekoč dobro podjetje.« Lilijana Simič iz Velenja: »Kaj naj sploh rečem? Zelo sem žalostna in razočarana, po tridesetih letih in petih mesecih dela v Klasju sem zdaj na cesti. Ostane mi le še zavod za zaposlovanje. Delali smo do zadnjega in upali, da se bo zgodil čudež. A se žal ni. Vsega sta kriva lastnik in direktorica, ki sta bolj skrbela za lasten žep kot za nas, delavce.« Mirko Špiljak iz Celja: »V Klasju sem delal 36 let in sploh ne vem, kaj naj rečem zdaj, ko po toliko letih zapuščam podjetje. Največ časa sem delal v silosih, zadnjih sedem let sem bil voznik. Imam veliko srečo, saj mi do upokojitve manjka še 16 mesecev, ki jih bom, upam, lahko preživel na zavodu. V podjetju smo bili večinoma starejši delavci, mlajših ali novih je bilo malo. Vsi smo žalostni, ker moramo po toliko letih iti narazen. Če bi pošteni ljudje vodili Klasje, vsega tega ne bi bilo. JI Foto: SHERPA ubljenih delovnih mest: 878 Vrtnarstvo Celje Gradis Celje 1945 1945 april 2011 marec 2010 54 149 2 mio evrov 69 mio evrov Franc Zdolšek Lidija Žagar Še brez potrjenega poslovnega načrta V Premogovniku Velenje zbirajo ponudbe za nakup hotelov Barbara in Oleander do sredine maja Nadzorni svet Premogovnika Velenje (PV) še ni potrdil poslovnega načrta uprave premogovnika za letos, ker načrt še ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev za pozitivno mnenje nadzornikov. V premogovniku so sicer objavili javni razpis za zbiranje ponudb za nakup hotelov Barbara v Fiesi in Oleander v Strunjanu. Nadzorni svet PV se je na izredni seji seznanil s poročilom uprave o ukrepih finančnega prestrukturiranja po razglasitvi insolventnosti. Vodstvo premogovnika je 16. marca formalno ugotovilo insolventnost družbe zaradi kapitalske neustreznosti. Izguba poslovnega leta 2014 je namreč skupaj z izgubo iz preteklih let presegla polovico osnovnega kapitala družbe. Velenjski premogovnik sicer še ne izkazuje insolventnosti po kazalcih doseganja trajnejše nelikvidnosti, so sporočili iz vodstva premogovnika. Z ukrepi za reševanje insolventnosti je uprava družbe že 2. aprila 2015 seznanila nadzornike, ki so ocenili, da obstajajo tehtni ekonomsko--finančni, poslovni in socialni razlogi za izvedbo dokapitali-zacije, kot je predvidena tudi v poslovnem načrtu premogovnika za letos. Po besedah Ludvika Goloba, predsednika uprave, premogovnik potrebuje od 70 do 80 milijonov evrov svežega kapitala, da bi lahko normalno posloval v tem letu in uspešno nadaljeval proces prestrukturiranja. Hotel Oleander v Strunjanu, ki ga Premogovnik Velenje prodaja po izklicni ceni 2,72 milijona evrov. Težava kurilna vrednost premoga? Nadzorniki so hkrati ugotovili, da poslovni načrt uprave še ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev za pozitivno mnenje nadzornega sveta. Zato je upravi naložil dopolnitev načrta v najkrajšem možnem času in nadaljevanje postopkov sklica skupščine. Vprašanji, s čim nadzorniki še niso bili zadovoljni oziroma kaj mora uprava PV še dopolniti, smo naslovili tudi na vodstvo PV. Odgovorili so nam le, da je nadzorni svet vse povedal v sporočilu za javnost, ki so ga posredo- vali po njegovi izredni seji. Neuradno naj bi bila težava v tem, da Teš in Premogovnik Velenje menda še nista dosegla dogovora o kurilni vrednosti premoga, ki vpliva na poslovanje obeh energetskih družb. Kot je znano, je Teš pred meseci spremenil metodologijo merjenja kurilne vrednosti premoga, zaradi česar naj bi bila ta nižja, svoje merjenje pa so opravili tudi v PV. Prodaja hotelov za izboljšanje likvidnosti V PV so po napovedih objavili javni razpis za zbiranje ponudb za nakup hotelov Barbara v Fiesi in Oleander v Strunjanu, ki ju upravlja hčerinsko podjetje Gost. Gre za prvi dve v nizu naložb, ki jih premogovnik odprodaja v procesu prestrukturiranja in dezinvestiranja. Odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja in naložb, kamor uvrščajo tudi omenjena hotela, v okviru procesa finančnega prestrukturiranja podjetja je nujna, saj je premogovnik v precejšnjih likvidnostnih težavah. Poleg tega je strateška razvojna usmeritev premogovnika osredotočenje na osnovno dejavnost, pridobivanje premoga. Poleg cene tudi skrb za zaposlene Kot je povedal Robert Ko-zar, vodja projekta prodaje v PV, je izklicna cena za hotel Barbara 3,4 milijona evrov in za hotel Oleander 2,72 milijona evrov. A ne bo le cena tista, ki bo odločala o prodaji. Pomembno bo tudi, kako bo novi kupec poskrbel za zaposlene. V PV bodo zavezujoče ponudbe zbirali do 15. maja, potem bodo sledila pogajanja s potencialnimi kupci. Naslednje naložbe v vrsti za prodajo so še Center starejših Zimzelen, Vila Široko z zemljišči, Restavracija Jezero, Bela dvorana, Upravna zgradba turističnega podjetja Gost, Steklena direkcija, poslovni prostor Šmartno ob Paki in zemljišča. ROBERT GORJANC Foto: PV Hotel Barbara v Fiesi leži v v zalivu med Piranom in Strunjanom. Ima 42 sob, nekaj tudi nadstandardnih, z 90 ležišči. Hotel Oleander v Strunjanu, ki je bil nekoč v lasti Telekoma Slovenije, ima 26 sob. Oba hotela imata tri zvezdice. Keramična tovarna spet na dražbi Medtem ko stečaj keramične tovarne Kili še vedno ni končan, se sodišče že nekaj časa ukvarja s stečajem podjetja Keramika Bojnec, ki je v Libojah nadaljevalo proizvodnjo Kilija. Keramika Bojnec je bila v lasti družine Bojnec iz Prekmurja. V stečaj je šla avgusta lani, potem ko je sodišče zavrnilo predlog za poenostavljeno prisil- no poravnavo, saj vodstvo podjetja v štirih mesecih, kot nalaga zakon, ni vložilo zahteve za potrditev postopka. Družina Bojnec je tovarno Kili kupila konec leta 2010 na dražbi in zanjo plačala približno pol milijona evrov. Obdržala je tudi nekaj deset zaposlenih. Njene napovedi o nadaljevanju proizvodnje keramičnih izdelkov v Libojah so bile obetavne, vendar je podjetje kmalu zašlo v velike finančne težave. Zanje naj bi bila poleg bolezni lastnika kriva cenena kitajska keramika, ki je preplavila evropski trg. Ob stečaju je upravite-ljica Angelika Lukačić ugotovila, da imajo upniki do Keramike Bojnec za 1,7 milijona evrov terjatev. Največja upnica je Gorenjska banka, več tisoč evrov terjatev so prijavili tudi nekdanji Prodaja Cetisa za petino nižja Podatke o tem, kako je posloval v letu 2014, je objavil tudi Cetis. Družba je ustvarila približno 29 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. To je najmanj v zadnjih treh letih in približno toliko kot leta 2011. Vzrok za več kot 20-od- uspeha pri pridobivanju ve- stotni padec prodaje so po besedah predsednika uprave Romana Žnidariča nihanja na področju varnostnih tiskovin, kjer so odvisni od čjih projektov. Teh je bilo lani manj oziroma so jih naročniki prestavili v leto 2015. Prodaja varnostnih tiskovin je podjetju lani prinesla dobro polovico prihodkov, prodaja komercialnih tiskovin pa 43 odstotkov. Čisti dobiček Cetisa je znašal 300 tisoč evrov je bil višji od predlanskega. Skupina Cetis, v kateri je poleg matične družbe še nekaj podjetij v Sloveniji in tujini, je imela lani malo več kot zaposleni. Sodišče je pred kratkim že sprejelo sklep o prodaji premoženja, datum javne dražbe še ni določen. Stečajna upra-viteljica se je odločila, da bo nepremičnine prodala po delih. Izklicna cena za kovinsko delavnico, kjer je bila nekoč trgovina, je 53 tisoč evrov, za prodajalno glinenih izdelkov, kjer je bila nekoč jedilnica, 88 tisoč evrov, cena nekdanje upravne stavbe je 49 tisoč evrov, izklicna cena za proizvodni kompleks, ki meri 14 tisoč kvadratnih metrov, pa znaša malo več kot 470 tisoč evrov. JI 39 milijonov evrov prihodkov od prodaje, čisti dobiček je zaradi slabitev naložb iz preteklosti znašal le 180 tisoč evrov. Žnidarič pravi, da so v Cetisu leto 2015 začeli spodbudno. Januarja so uspešno zaključili tiskanje volilnih lističev za največjo afriško državo Sudan in pridobili večji projekt v Latinski Ameriki. JI ^■■■ ■ ■ ■ g ■ I ■ V Civilna iniciativa uslisana Kmetijski minister Braslovčane povabil na sestanek, ministrstvo za okolje in prostor pa zavrača njihove navedbe Nedavni protest v Braslovčah je spodbudil novo izmenjavo argumentov. (Foto: SHERPA) BRASLOVČE - Civilna iniciativa Braslovče je sporočila, da je nedavni protest proti umestitvi hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem obrodil prvi sad. Tako razumejo odziv kmetijskega ministra Dejana Židana, ki je predstavnike civilne iniciative povabil na sestanek. Ministrstvo za okolje in prostor zavrača nekatere navedbe civilne iniciative in jih označuje za netočne. Na sestanku bo lahko Civilna iniciativa Braslovče svoje argumente predstavila predstavnikom ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo. Člani braslovške civilne iniciative so prepričani, da bodo z navedbo argumentov, zakaj je trasa hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem neprimerna in škodljiva, prepričali naročnike in usmerjevalce priprave državnega prostorskega načrta, da bodo pozornost namenili kateri drugi različici tretje razvojne osi. Minister Židan bo že drugič soočil argumente, odkar deluje braslovška civilna iniciativa, kar Braslovčanom daje upanje, da ne bo popustil pri varovanju kmetijskih zemljišč in se uklonil velenjskemu lobiju. »Civilna iniciativa pretirava« Ministrstvo za okolje in prostor se je odzvalo na nekatere po njihovem netočne navedbe Civilne iniciative Braslovče glede umeščanja tretje razvojne osi v prostor. Kot pravijo na ministrstvu, investicijska vrednost F2-2 po idejnem projektu iz avgusta 2012 znaša 314 milijonov evrov in ne 480 milijonov evrov, kot navaja civilna iniciativa. Ob tem na MOP poudarjajo, da se ta številka ne sme primerjati z ocenjenimi vrednostmi drugih različic, ker za druge ni bil izdelan natančen idejni projekt, ampak so investicijske ocene samo na ravni študije različic. Ena od njih, ki jo je kot dokončno izbrala vlada, F2-2, je bila glede na prvotno različico F2 izboljšana in v velikem delu umaknjena s kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini na pobočje Gore Oljke. Izbira trase celostna odločitev Vsaka trasa poleg dobrobiti za večino prebivalcev prinese tudi drugačne vplive, zato bodo vsi posegi v namakalne sisteme in hmeljske žičnice ob gradnji sanirani, še navajajo na ministrstvu za okolje in prostor. Ob tem še pojasnjujejo, da je prostorsko načrtovanje in umeščanje objektov v prostor iskanje kompromisnih in izvedljivih rešitev. Pri tem ni mogoče sprejemati odločitev le na podlagi posamičnih ozkih kategorij, kot so na primer kmetijska zemljišča, dolžina trase in cena, ampak so pomembne analiza, povezava in sinteza vseh dejavnikov, gospodarskih, socialnih, okoljskih in drugih. Kot ugotavljajo na ministrstvu za okolje in prostor, je bila različica F2 tako stro- kovno ocenjena kot celostno najustreznejša trasa v študiji različic, ki je vključevala vse te vidike. ŠPELA OŽIR ROBERT GORJANC Foto: SHERPA NA KRATKO B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Čestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE Šoferji na preizkušnji POLZELA - Športna sekcija Združenja šoferjev in avtomehanikov celjsko-zasa-vske regije je na avtopoligonu v Ločici ob Savinji organizirala regijsko tekmovanje v cestnoprometnih predpisih in spretnostni vožnji avtobusov in tovornjakov. Prehodni pokal so že drugič zapored osvojili tekmovalci ZŠAM Savinjska dolina. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 25 posameznikov iz ZŠAM Laško, Radeče, Velenje, Slovenske Konjice in Savinjska dolina. V hitrostnem preverjanju znanja cestnoprometnih predpisov je zmagal Vojko Verdev iz ZŠAM Savinjska dolina. V vožnji s tovornjakom v kategoriji nad pet ton je bil najuspešnejši Slavko Oštir iz ZŠAM Velenje in v kategoriji do pet ton Franc Privšek iz ZŠAM Laško, v spretnostni vožnji z avtobusom pa je slavil Marko Jesih prav tako iz ZŠAM Laško. ŠO Šentjurski sejem po savinjsko TABOR - Potem ko je bila prejšnjo sredo ob letošnjem občinskem prazniku slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj, je v nedeljo v središču kraja sledil še tradicionalni Šentjurski sejem, ki ga je občina letos organizirala že 23. leto zapored. Na njem je sodelovalo približno 30 različnih razstavljavcev tako iz Spodnje Savinjske doline kot iz širše regije. Družabno dogajanje, ki je trajalo ves dan, uvod vanj pa je predstavljala parada, v kateri so tudi letos sodelovala vsa občinska društva, je privabilo približno 1.500 obiskovalcev. Letos prvič so se v povorki sprehodili tudi harmonikarji in člani kinološkega društva s psički. Na prireditvi Tabor ima talent, ki v zadnjih letih že tradicionalno popestri dogajanje, ki sicer mineva v družbi različnih ansamblov, je bilo letos 12 točk oziroma 17 otrok, starih od štiri do 16 let. ŠO Za jajca in »špeh« LAŠKO - Minuli petek se je po trških ulicah sprehodil Zeleni Jurij in s spremstvom pobiral darove - jajca in »špeh«. Dogodek so pripravili učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja Laško in podružničnih šol Debro ter Rečica v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar. Častni predsednik Zveze kulturnih društev Možnar Vlado Marot je pojasnil, da je Zeleni Jurij spomladanski kolednik, ki v deželo prinaša pomlad, zelenje in veselje, v zameno pa pričakuje omenjene darove. Spremljajo ga dekleta z venčki na glavi in z rožicami v rokah in košaricah. Fantje ob njegovem obhodu delajo velik trušč s prepevanjem otroških in pastirskih pesmi, s trobljenjem na rogove in »prdce«. TV Dražji pogrebi RADEČE - Ker ima JP Komunala Radeče izgubo pri pogrebni dejavnosti, bodo od 1. maja nekoliko dražje cene pogrebnih storitev. Direktor podjetja Slavko Kočevar je povedal, da je komunala zvišala urne postavke za grobarja, šoferja in spremljevalca, saj te postavke neposredno vplivajo na oblikovanje cene pogreba na območju občine Radeče. Glede na potrjene cene bosta tako klasičen in žarni pogreb dražja za tri odstotke. Za žar-ni pogreb bodo Radečani od 1. maja odšteli skoraj 1.120 evrov, za klasičnega s krsto pa malo več kot 1.040 evrov. TV S prostovoljstvom pomagamo sebi Na jubilejnem Festivalu prostovoljstva nagradili pet naj prostovoljcev CELJE - V časih, ko je denar sveta vladar, se še vedno najde mnogo posameznikov, ki so pripravljeni delati in pomagati prostovoljno, brez plačila. Največ prostovoljcev v Celju dela na področju izobraževanja in kulture. Vsako leto se jim za nesebično delo in pomoč simbolično zahvalijo in poklonijo na Festivalu prostovoljstva, ki ga v sodelovanju z mestno občino organizira Celjski mladinski center (MCC) v okviru Informacijske točke Europe Direct Savinjska. Ob 10. obletnici festivala so v MCC izdali tudi časopis, v katerem so predstavljene dejavnosti prostovoljnih organizacij, ki so v teh letih sodelovale na natečaju za izbor naj prostovoljca. Posebna zahvala gasilcem Marsikatera organizacija na Celjskem si ne predstavlja dela brez prostovoljcev, ki pomagajo pri številnih opravilih, in to povsem zastonj, ker čutijo, da je tako prav. Na letošnji natečaj je prispelo 58 predlogov. Med njimi je tradicionalno največ mladih, čeprav je znano, da tudi starejši opravijo veliko prostovoljnega dela. »Po 60. letu se čut za pomoč drugim še okrepi, vendar starejši prostovoljci navadno menijo, da ne potrebujejo javne pohvale. Zadostuje jim že to, da nekomu pomagajo,« je pojasnila vodja projekta Ivana Ristić. Kot je povedala koordinatorica Informacijske točke Europe Direct Savinjska Sonja Majcen, so mladi Trije od petih nagrajenih prostovoljcev: Andrej Horvat, Ljudmila Lampret Conradi in Maja Dobnik. lani opravili skupaj 850 ur prostovoljnega dela. Posebno zahvalo so organizatorji izrekli še vsem prostovoljnim gasilcem gZ Celje, ki so lani opravili približno 20 tisoč ur prostovoljnega dela. Začetki prostovoljstva segajo dve stoletji v preteklost. Prostovoljec je posameznik, ki prostovoljno delo opravlja po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali posrednih in neposrednih materialnih koristi zase, v dobro drugih ali v splošno korist. Prednjačijo dame Komisija, ki so jo sestavljali Marija Lokovšek in Branka Lazarević iz Mestne občine Celje, Ivana Ristić in Sonja Majcen iz MCC ter Milan Ni-nić, predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, je v petih starostnih kategorijah izbrala tiste, ki so s svojim delom še posebej zaznamovali leto 2014. Naj prostovoljka v kategoriji od 12 do 15 let je postala Maja Dobnik, ki je aktivna članica PDG Gaberke in ani-matorka na oratorijih župnije Šoštanj. V starostni skupini od 16 do 19 let je najvišje priznanje za delo z otroki iz družin s težjimi socialno-eko-nomskimi razmerami prejela Zala Podkrižnik. Edini moški predstavnik med nagrajenci je Andrej Horvat, naj prostovoljec v kategoriji od 20 do 29 let, ki je lani odlično Urejali so trško jedro GORNJI GRAD - Po zaključnem računu lanskega občinskega proračuna znašajo prihodki in odhodki 2,4 milijona evrov. Lani so imeli v tej občini zaradi sprememb na področju naložb in zaradi spremembe razpisne dokumentacije dva rebalansa proračuna. Glavne lanske naložbe so bile urejanje trškega jedra, modernizacija mostu v Šmiklavžu in ureditev dodatnega nadstropja podružnične šole v Bočni. Občina novih posojil ni najemala, za staro posojilo, ki ga je najela za naložbo v daljinsko ogrevanje kraja, je lani plačala obrok v vrednosti 150 tisoč evrov. BJ Lani presežek NAZARJE - Občinski svet je na zadnji seji sprejel zaključni račun proračuna. Lani je imela občina 2,7 milijona evrov prihodkov in pol milijona evrov manj odhodkov. Od tega presežka je sto tisoč evrov namenjenih za plačilo starih posojil. Novega zadolževanja v občini ni bilo. Za naložbe je občina lani namenila približno petino odhodkov. Glavne so bile energetska obnova osnovne šole, ureditev več parkirišč pred bloki in začetek protipoplavnega urejanja v industrijski coni Prihova. V tej občini so imeli lani en rebalans proračuna, in sicer zato, ker je prišlo do odložitve začetka urejanja državne ceste skozi Nazarje. BJ Naprodaj NA KRATKO Bukvarnica uspela ŠMARTNO OB PAKI - V mladinskem centru so ob svetovnem dnevu knjige ponovno pripravili Bukvarnico, na kateri je bilo mogoče izmenjati knjige. Bukvarnica je imela tudi dobrodelni značaj, saj so nekaj knjig podarili bolnišnici Celje. V Mladinskem centru Šmartno ob Paki so bili zelo zadovoljni z odzivom, saj so občani prinesli 270 knjig. Pobudnica Bukvarnice in njene dobrodelne note je bila lani, ko so jo prvič izpeljali, direktorica mladinskega centra Mirjam Povh. »Ko sem s sinom obiskovala bolnišnico, sem videla, koliko otrokom pomenijo knjige, ko jim jih prebereš v bolnišnici. Zgodbe iz knjig jih ponesejo v druge svetove, zato želimo otrokom s takšnimi akcijami skrajšati in popestriti bolnišnični čas,« je povedala ob drugi akciji Bukvarnice v Šmartnem ob Paki. RG Obnove cest vodil projekt Tržnice generacij. V starostni skupini od 30 do 60 let je najbolj prepričala Verica Štante, ki že celo desetletje aktivno deluje v Društvu proti mučenju živali Celje in je njegova podpredsednica. Organizira predstavitve pomoči za zbiranje hrane in pomoč brezdomnim živalim v Celju. Med najstarejšimi je priznanje prejela Ljudmila Lampret Conradi, ki že 12 let vodi skupino starejših za samopomoč v Domu ob Savinji. Poleg tega je izjemno aktivna v mestni četrti Slavka Šlandra, sodelovala je na prireditvah in proslavah, ki sta jih pripravila društvo upokojencev in krajevni odbor Rdečega križa. LEA KOMERICKI Foto: SHERPA VELENJE - V teh dneh v nekaterih delih mestne občine obnavljajo ceste in komunalno infrastrukturo, zaradi česar so nekateri cestni odseki zaprti za promet. V središču Velenja podjetje Voc opravlja obnovitvena dela na Jenkovi cesti, kjer bodo prenovili tudi pločnike, kolesarski stezi, avtobusno postajališče in komunalno infrastrukturo. Vrednost del znaša malo več kot 360 tisoč evrov, do sredine junija pa bo zaprt del ceste od mostu čez Pako do uvoza za Jenkovo cesto 19. Dela na območju Zgornjega Šaleka vključujejo tudi obnovo ceste in vodovoda, zaradi česar bo začasno zaprta cesta Spodnje Lipje-Šalek. Iz mestne občine še poročajo, da se je začela sanacija plazu na lokalni cesti Zgornje Laze-Spodnje Laze v krajevni skupnosti Šentilj. Izvajalec del je podjetje NGD iz Ljubljane, njihova vrednost pa znaša 55 tisoč evrov. Zaradi del bo cesta popolnoma zaprta do konca prihodnjega meseca, krajanom pa je omogočen dostop do domov. RG Jurijeva nedelja na Skomarju ZREČE - Na Skomarju je bila minulo nedeljo tradicionalna Jurijeva nedelja. Letos je bila še nekoliko bolj pestro obarvana, saj so jo organizatorji pripravili v sklopu 200-letnice šolstva na Zreškem. Krajani z Jurijevo nedeljo praznujejo rojstni dan in god ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. V okviru prireditve se je zvrstilo več dogodkov. Od pohoda, tradicionalnega srečanja pesnikov v Skomarski hiši do zaključne prireditve v taborniškem domu, kjer so se s kulturnim programom spomnili začetkov šolstva na Skomarju. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi Skomarsko hišo in Vodnikovo zbirko v obnovljenem župnišču. JP Prihranili blizu 300 tisočakov BISTRICA OB SOTLI - Svetniki so na zadnji seji potrdili zaključni račun občinskega proračuna za lani. Občini je uspelo realizirati 95 odstotkov načrtovanih prihodkov, kar znaša približno 2,2 milijona evrov. Realizacija na odhodkovni strani je bila nekoliko nižja, in sicer znaša 83 odstotkov oziroma približno 1,9 milijona evrov. Občina je prihranila približno 290 tisoč evrov in jih prenesla v proračun za letos. V strukturi vseh odhodkov predstavljajo investicijski odhodki 40 odstotkov oziroma približno 770 tisoč evrov. Občina Bistrica ob Sotli se lani ni dodatno zadolževala. JP ROGATEC - Občina je za 8. maj najavila javno dražbo za prodajo nepremičnin v svoji lasti. Gre za več poslovnih in stanovanjskih objektov, med drugim tudi za nekdanjo občinsko stavbo in za dve nezazidani stavbni zemljišči. Izklicna cena vseh prodajanih nepremičnin znaša skoraj 300 tisoč evrov. Župan Martin Mikolič meni, da bo največ zanimanja za zemljišča v stanovanjski coni, medtem ko bi lahko prodaja poslovnih prostorov po njegovem mnenju v rogaški trg prinesla novo življenje. TV Novow stanovanje. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. S': STANOVANJSKI KREDIT Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! Posebna ponudba ugodnejše obrestne mere podaljšana do 30. junija 2015! Možnost do 100 % gotovinskega koriščenja kredita! I) banka celje www.banka-celje.si Zakaj so padle češnje? Na svetovni dan Zemlje podrli manjši cvetoč češnjev drevored CELJE - Na manjši zelenici pri bencinski črpalki ob Dečkovi cesti so odstranili cvetoč drevored okrasnih češenj. Razlog naj bi bila cvetni prah in odpadlo listje, ki sta motila delovanje sosednjega podjetja, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov. »Ubogi drvar, ki je gazil po visokih kupih belega cvetja, je bil čisto preč, ko smo mu povedali, da je dan Zemlje,« je na socialnem omrežju zapisala Iniciativa Ohranimo drevesa. Borci za ohranitev dreves so se na posek, ki se je simbolno - ali pač ne - zgodil prav na svetovni dan Zemlje, odzvali z zapisom: »V slepi gonji za denarjem smo v sto letih uničili skoraj polovico tistega, kar je nastajalo milijone let. Uničujemo gozdove, pobijamo živali, na ljudi mečemo bombe, zastrupljamo okolje. Za vsem tem početjem je ista logika, razlika je samo v merilu. Odvisnost od denarja povzroči, da smo pripravljeni pozabiti na etiko, sočutje, skrb za soljudi, živali in nenazadnje za drevesa. Ta nimajo svojega glasu, a vendar se vse to nespametno početje začne pri njih.« Tako žalosten je bil pogled na padlo drevje. Pravega odgovora na vprašanje, zakaj so morale pasti okrasne češnje, najverjetneje ne bomo nikoli dobili. V uredništvu smo iskali odgovore na vprašanja, za- kaj so padla zdrava cvetoča drevesa in kdo stoji za tem dejanjem. Sosednji podjetji s prstom kažeta druga na drugo. Maja Mišanović, predstavnica za odnose z javnostmi pri podjetju OMV Slovenija, je v odgovoru zapisala: »Za odstranitev divjih češenj smo se odločili zaradi vsakoletnih zahtev po odstranitvi dreves sosednjega podjetja. Vsako leto so se mu namreč pojavljale težave s cvetnim prahom in z listjem, ki so vplivale na opravljanje njegove dejavnosti. Dejanje nas resnično ne veseli, vendar smo bili zaradi spoštovanja pravil sosedskega prava primorani izvesti omenjeni poseg poseka dreves na meji svoje parcele.« Zvonko Fridau, direktor podjetja AC Fri-mobil, pa pravi, da ni nikoli zahteval, naj sosednje podjetje drevesa podre. Potrdil pa je, da je zahteval, naj zmanjša prenos listja in cvetnega prahu na njegovo ozemlje. »To bi lahko dosegli tudi z obrezovanjem drevja. Drevesa niso bila negovana in so se preveč razrasla,« je dejal. Povedal je še, da naj bi mu iz podjetja OMV Slovenija sporočili, da bodo drevesa podrli, v obrazložitvi pa naj bi navedli, da so se za to odločili zaradi lažje košnje zelenice. LK Foto: GrupA Spominska soba v novi podobi V Topolšici jo bodo odprli ob 70-letnici konca druge svetovne vojne ŠOŠTANJ - V Topolšici Muzej Velenje že nekaj časa prenavlja spominsko sobo, ki je posvečena podpisu delne nemške kapitulacije na slovenskih tleh 9. maja 1945. V tem prostoru današnjega zdraviliškega parka je kapitulacijo arma-dne skupine E in nemških sil za jugovzhodno Evropo podpisal general Aleksander Löhr. Ker bo letos minilo 70 let od konca druge svetovne vojne in zmage nad nacizmom in fašizmom, so se v Muzeju Velenje odločili, da bodo Bogdan Mihelak, kustos v Muzeju Velenju, ki skrbi za prenovo spominske sobe v Topolšici, pravi, da bo postavitev po prenovi bolj privlačna za obiskovalce kot doslej. v osveženi in posodobljeni podobi predstavili pomemben zgodovinski dogodek v Topolšici. »Spominsko sobo so odprli ob 50-letnici konca druge svetovne vojne. Njena vsebina in podoba se od takrat nista spremenili, a so se v dvajsetih letih precej spremenili muzejski pristopi in tehnične zmožnosti, zato je danes mogoče poskrbeti za bolj privlačno postavitev,« je povedal Bogdan Mihelak, kustos v Muzeju Velenje. Tudi po prenovi si bo v spominski sobi v Topolšici mogoče ogledati kratek dokumentarni film o dogodkih maja 1945, vendar v boljši resoluciji in na večjem zaslonu. »Vsebinsko v sobi želimo bolj poudariti duh dneva zmage. Ob podpisu kapitulacije je bil v Šoštanju tudi spontan miting, veliko praznovanje ob spoznanju, da je konec štiriletne morije. Zato smo želeli tudi ta miting zajeti v celovito predstavitev, in sicer z dodatnimi besedili, fotografijami in z drugim gradivom,« je še povedal Mihelak. Še naprej individualen ogled Spominsko sobo v Topolši-ci, ki je v zdraviliškem kompleksu, si je od leta 1995 mogoče ogledati individualno, kar pomeni, da tam ni dežur- nih vodnikov. V spominsko sobo je mogoče vstopiti s pritiskom na gumb na vhodnih vratih in si jo ogledati brezplačno kadarkoli. Ob predhodni najavi v Muzeju Velenje pripravijo tudi voden ogleda za skupine. Kot je še povedal Bogdan Mihelak, o številu obiskovalcev, ki jih zanima ogled sobe, lahko le ugibajo, saj nimajo števca, ki bi prikazoval statistiko. Glede na to, da je spominsko mesto v zdravilišču, predvidevajo, da si sobo na leto ogleda nekaj tisoč ljudi. S prenovo spominske sobe bo urejen tudi števec in potem bodo v Muzeju Velenje imeli bolj natančen pregled nad številom obiskovalcev. ROBERT GORJANC Foto: RG, MV Ena od posebnosti spominske sobe v Topolšici je tudi pištola generala Lö-hra, ki mu jo je nekaj dni po podpisu kapitulacije zaplenil Ivan Dolničar. Pištola je razstavljena sredi steklene kocke, kar naj bi simboliziralo ujetost orožja in odpor proti njegovi nesmiselni uporabi, so v predstavitvi sobe zapisali na spletni strani Muzeja Velenje. Predstavitev podpisa nemške kapitulacije v spominski sobi v Topolšici Plačevali bodo več V Spodnji Savinjski dolini višji stroški komunalnih storitev ŽALEC, POLZELA - Prebivalci Spodnje Savinjske doline bodo po novem za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode plačevali več. Višje mesečne stroške so že potrdili polzelski in žalski svetniki. Preostali štirje občinski sveti jih bodo obravnavali na prihodnjih sejah. Občinske seje v Spodnji Savinjski dolini letošnjo pomlad minevajo v znamenju novih cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne vode. Javno komunalno podjetje Žalec jih predlaga na podlagi elaborata, ki ga je pripravilo v skladu z državno metodologijo. Občutno se bodo zvišale cene odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, medtem ko se bodo cene vode, odvoza grezničnih gošč in števnine nekoliko znižale. Več premoženja, višji stroški Direktor žalskega komunalnega podjetja Matjaž Za-konjšek pravi, da so razlog za povečanje mesečnih stroškov novi infrastrukturni sistemi, ki jih je JKP Žalec v zadnjih dveh letih prevzelo v upravljanje. Dolžina kanalov, nad katerimi bdi podjetje, se je od leta 2013, ko so občane doletele zadnje spremembe cen, Zgradbe, priključene na javni vodovod Stara cena Nova cena Razlika Občina Žalec 22,62 25,69 3,06 Občina Polzela 23,67 28,1 4,39 Zgradbe, ki niso priključene na javni vodovod Stara cena Nova cena Razlika Občina Žalec 11,29 13,57 2,29 Občina Polzela 11,28 15,26 3,98 Zgradbe, pri ključene na čistilno napravo Stara cena Nova cena Razlika Občina Žalec 27,06 32,34 5,28 Občina Polzela 31,56 38,27 6,71 Tabela prikazuje informativni prikaz položnice za leto 2015 za štiričlansko družino v občinah Polzela in Žalec, kjer so svetniki že potrdili nove cene storitev javne službe. Cene so v evrih. podaljšala za 36 odstotkov, kar pomeni, da trenutno upravlja že s skoraj 200 kilometri kanalizacijskih sistemov. Število črpališč fekalnih voda se je od leta 2013 povečalo za 57 odstotkov. JKP Žalec ima tako pod svojim okriljem 33 črpališč, od tega jih je kar polovica v občini Žalec. Vzporedno z novimi investicijami, kot pojasnjuje Zakonjšek, naraščajo stroški njihovega vzdrževanja, servisov in električne energije. Glavni razlog za letošnjo podražitev je amortizacija obstoječih sistemov oziroma po- Nove cene komunalnih storitev, ki so jih polzelski in žalski svetniki sprejeli na zadnjih sejah, bodo za občane Žalca in Polzele začele veljati s 1. majem. V ostalih občinah Braslovče, Prebold, Tabor in Vransko bodo nove cene začele veljati s 1. junijem, ker jih bodo svetniki obravnavali šele na prihajajočih občinskih sejah. Stroški omrežnine so seod leta 2013 povečevali predvsem zaradi novih sistemov, ki jih je JKP Žalec prevzelo v upravljanje. (Foto: SHERPA) višanje stroškov omrežnine, ki jo občani po dolini plačujejo komunalnemu podjetju, ta pa jo nato preda občinam, da lahko gradijo nove vodovodne in kanalizacijske sisteme. »Letošnje povišanje je posledica dolgih let, ko so občine gradile kanalizacijo in čistilno napravo ter s tem povečevale svoje premoženje,« dodaja Zakonjšek. Stroški omrežnine se razlikujejo od občine do občine. Določeni so namreč glede na vrednost občinske komunalne infrastrukture. Več kot je na sistem priključenih gospodinjstev, nižja je cena omrežnine. Eni za, drugi proti Kljub temu da so žalski svetniki po burni razpravi nove cene sprejeli, jih je temu nekaj tudi nasprotovalo. Med njimi je bil svetnik Matjaž Krk iz svetniške skupine SDS. Predlagal je njihov ponovni izračun, saj meni, da se neprestano zvišujejo in to naj bi se po njegovem vleklo v nedogled. Jože Krulec iz svetniške skupine SLS je menil podobno. Pogosto višanje cen se mu zdi nepravično predvsem za vse tiste, ki nimajo možnosti priključitve na kanalizacijo in bodo morali v prihodnje poskrbeti za male čistilne naprave. Prav tako je opozoril, da velik del denarja, ki ga zaračuna JKP Žalec, odteče nazaj v občinski proračun, zato imajo glede oblikovanja cen veliko odgovornost tudi svetniki in občina. Župan Janko Kos je podražitve utemeljil z besedami: »Vrednost našega premoženja raste. Omrežnina ni nič drugega kot amortizacija, ki jo moramo obračunavati. Če bi bili njeni stroški nižji, v proračunu ne bi zagotovili denarja za nujne infrastruk-turne projekte, ki so pred nami.« In prav s tem je svoj glas za dvig cene obrazložil tudi svetnik Marjan Vodeb iz svetniške skupine DeSUS. Izpostavil je, da so prav na račun plačevanja omrežnine nekateri občani lani dobili možnost priključitve na javni vodovod. Vojko Zupanc z liste Pošteno in pravično pa je nove cene storitev podprl predvsem zato, ker upa, da bodo čez nekaj let razmere za občane prijaznejše. Več gospodinjstev bo priključenih na kanalizacijsko omrežje, bolj gospodarno bo delovala čistilna naprava. ŠPELA OŽIR Znesek na položnici višji za 34 odstotkov SLOVENSKE KONJICE - Od prvega maja bodo tudi Ko-njičani plačevali več za komunalne storitve. Svetniki konjiške občine so namreč na zadnji seji po dolgi razpravi sprejeli nove cene odvajanja komunalne odpadne vode in nove cene čiščenja komunalne in padavinske vode. Do zvišanja cen naj bi prišlo zaradi izvedenih naložb v Centralno čistilno napravo Slovenske Konjice in kanalizacijo v vrednosti 8 milijonov evrov. V Javnem komunalnem podjetju Slovenske Konjice bodo po novem odvajanje in čiščenje odpadnih voda zaračunavali ločeno, in sicer odvajanje komunalne odpadne vode (omrežnino bodo zaračunavali glede na velikost vodomera in storitev glede na količino porabljene pitne vode), odvajanje padavinske vode (omrežnino in storitev bodo zaračunavali glede na površino strehe in koeficient odvajanja), čiščenje komunalne odpadne vode (omrežnino bodo zaračunali glede na velikost vodomera in storitev glede na količino porabljene pitne vode) in čiščenje padavinske odpadne vode (omrežnino in storitev bodo zaračunali glede na površino strehe in koeficient odvajanja). Več postavk in višja cena Enotnega odgovora, koliko bodo morala po novem plačevati gospodinjstva, ni. Direktor Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice Franc Dover zato podaja konkreten primer gospodinjstva, ki je vezano na kanalizacijsko omrežje Slovenske Konjice: »To pomeni za štiričlansko družino, ki porabi 15 kubičnih metrov vode mesečno in ima 120 kvadratnih metrov veliko streho, od katere se v kanalizacijo odvaja tudi strešna voda, približno 16 evrov brez DDV dodatnega plačila na mesec.« V Tepanju, kjer so do sprejetja obeh elaboratov -za čiščenje in odvajanje odpadne vode - odvajanje in čiščenje odpadnih voda zaračunavali enotno, skupaj za komunalne in padavinske odpadne vode, pa bo takšna družina plačevala približno 9 evrov brez DDV na mesec več, pravi Dover. V Slovenskih Konjicah bo tako mesečni znesek na položnici Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice za štiričlansko družino znašal okrog 62 evrov brez DDV. Končni znesek na položnici bo tako za približno 34 odstotkov višji kot do zdaj, še pravi Dover. Na položnici bo po novem napisanih bistveno več postavk, in sicer približno 18. JERICA POTOČNIK Tako polzelski kot žalski svetniki so se odločili, da bodo občane vsaj deloma razbremenili višjih cen. Polzelski svetniki so potrdili 10-odsotno subvencioniranje omrežnine čiščenja, kar pomeni, da bo za Polzelane namesto 4,22 evra znašala približno 3,8 evra. Žalski svetniki so potrdili 35-odstotno subvencijo omrežnine odvajanja, kar pomeni, da bodo občani zanjo namesto 3,79 plačevali 2,46 evra. Razliko v ceni bosta krili občini sami. A^ualna SPOM DANSKA ponudba: balkonsko cvetje | sadike zelenjave | enoletnice za grede in grobove^J rastni substrati gnojila Telefon 03 427 01 26 www.naglic.co Čebulna muha Kako se zaščitimo in kako jo odpravimo z bio pripravki Največja nadloga - čebulna muha - lahko uniči ves pridelek, če ne ukrepamo pravočasno. Predstavlja nevarnost za čebulo, por, česen in šalotko. Pojavijo se lahko do trije rodovi čebulne muhe. Prvi rod se pojavi aprila (ko je vreme vlažno in deževno), drugi konec maja in tretji septembra in oktobra. Največ škode naredi prvi rod. Proti čebulni muhi se lahko zelo uspešno borimo z ekološkimi oziroma bio metodami. Odličen indikator za ugotavljanje prisotnosti čebulne muhe so rumene lepljive plošče. Namestimo jih največ 30 cm nad čebulo. Druga metoda za preprečevanje razvoja čebulne muhe je, da čebulo prekrijemo z belo tkanino (koprena). Naredimo tunel, čez katerega napnemo tkanino, ki jo na robovih prekrijemo z zemljo, da čebulni muhi onemogočimo dostop do čebule. V primeru zmernega napada čebulne muhe lahko učinkovito ukrepamo z bio pripravkom Zdravko, ki ga najdemo na prodajni polici Vrtnarstva Naglič. Škropimo dva- do trikrat v presledku dva do tri dni. Še bolje je, da sadike čebule poškropimo že pred presajanjem in nato preventivno škropimo vsakih 10 do 14 dni. Če je napad čebulne muhe premočan, je treba čebulo izpuliti in zažgati. Vrtnarstvo Naglič, Kurirska pot 1, 3202 Ljubečna 10 KULTURA Pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju so se v predstavili na tradicionalnem pomladnem koncertu, ki je bil letos v Tomaž Marčič, so v sedmih desetletjih zaznamovala številna danes znamenju obletnice delovanja. Z glasbo so prepletali tako tradicijo 70-letnega delovanja zbora kot mladostniški pridih, ki ga srednješolcem znana glasbena imena. Med njimi tudi kot korepetitor Mojmir Sepe in zagotovo ne manjka. Občinstvo so popeljali od renesanse do najsodobnejših zvrsti slovenske in tuje zborovske glasbe. kot pevca Nuša Drašček in Anžej Dežan. Tradicija, začinjena z mladostjo Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju praznuje 70 let neprekinjenega prepevanja Letne pomladne koncerte tradicionalno pripravita tudi Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje in Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center. Dijaki Šolskega centra Celje pod vodstvom Andreje Ocvirk so na letnem koncertu, ki so ga letos poimenovali Pesem povezuje, nastopili prejšnjo sredo v Narodnem domu. Dekliški pevski zbor pod vodstvom Davida Preložnika se je v Narodnem domu predstavil dan kasneje. Dekleta so tokrat v goste povabila enega najboljših mladinskih sestavov naše države, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Že tradicionalno so se jim pridružili tudi inštru-mentalisti zasedbe The Šlagers in FaVoZa, fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center. Obletnico delovanja je pred dobrim tednom v Narodnem domu v Celju obeležil s tradicionalnim pomladnim koncertom z naslovom Ljubezen je v zraku ... že 70 let. Ob tej priložnosti so mladi pevci pod vodstvom Tomaža Mar-čiča izdali še istoimensko zgoščenko, na kateri so strnili približno 45 minut zborovske glasbe. Prvi zametki prepevanja na I. gimnaziji v Celju segajo v njena prva desetletja delovanja, ko so v šoli delovali različni glasbeni krožki, ki so že takrat pomembno soustvarjali kulturno podobo šole. Mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju, ki so ga ustanovili že v času Avstro--Ogrske, obstajal pa je tudi med obema vojnama, neprekinjeno deluje od leta 1945. Njegov prvi zborovodja je bil dirigent Egon Kunej, med drugim tudi idejni oče celjskega Mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Zbor je hitro dosegel sloves enega najboljših mladinskih pevskih zborov na območju takratne Jugoslavije. Za svoje glasbeno ustvarjanje, s katerim je popestril marsikatero prireditev tako na lokalni kot državni ravni, je leta 1975 prejel celo Titovo priznanje. Delo Kuneja, ki je zbor vodil med letoma 1945 in 1965, sta nadaljevala Ciril Vertač-nik (1967-1976), s katerim so mladi pevci posneli prvo ploščo, in Edvard Goršič (1976-1982). Po krajšem pre- moru v času usmerjenega izobraževanja je zbor na novo sestavila in vodila Adriana Požun Pavlovič (1989-2002), ki ji je sledila Alenka Goršič Ernst (2004-2009). Zadnjih nekaj let ga vodi Tomaž Mar-čič. Vrsta zlatih priznanj Mešani mladinski pevski zbor, ki ga danes sestavlja približno 70 srednješolcev, še vedno ostaja eden najboljših tovrstnih glasbenih sestavov v Sloveniji. Vsako leto nastopi na dveh letnih koncertih - prvega pripravi spomladi in drugega v prazničnem decembrskem času - in se udeleži vsaj enega tekmovanja. Leta 2013 je na mednarodnih tekmovanjih v Avstriji in na Hrvaškem prejel zlati priznanji, leta 2012 na državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi prav tako zlato priznanje in leta 2014 na istem tekmovanju še zlato priznanje z odliko. Zavidljive uspehe niza tudi letos. Prejšnji mesec se je z zborovskega tekmovanja v nemškem Bad Krozingenu vrnil z zlatim priznanjem in kot absolutni zmagovalec kategorije mešanih mladinskih zborov. Marčič je prepričan, da je ključ do uspeha predvsem prepletanje resnega dela in sproščenosti. Po sedmih urah pouka je namreč dijake treba še dodatno motivirati. Zbor se v prvi vrsti usmerja v klasično zborovsko literaturo iz različnih stilnih ob- dobij, seveda pa v njegovem repertoarju ne manjkajo niti lahkotnejše popevke, ki so dijakom praviloma ljubše. Med člani, ki morajo za vstop v zbor uspešno opraviti avdicijo, še vedno prevladujejo dekleta. Fantje se za sodelovanje že tradicionalno odločajo redkeje, a so zato tisti, ki se le opogumijo, toliko bolj vokalno suvereni, da ni mogoče čutiti premoči dijakinj. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Šivanka ostaja edinstvena V Pokrajinskem muzeju Celje odprli del nove stalne arheološke razstave Razstava Od šivanke do zvezd avtorice Darje Pirkmajer nadomešča stalno arheološko razstavo, ki jo je muzej zaradi gradnje nove Osrednje knjižnice Celje podrl leta 2008. V prvem nadstropju Knežjega dvorca je predstavljeno dogajanje v celjski regiji od kamene, bakrene, bronaste do železne dobe. Na ogled so fosilni ostanki, koščene šivanke in kovinsko, keramično ter kamnito gradivo. Izbor gradiva je bil, kot je pojasnila Darja Pirkmajer, zaradi obsega regije, ki jo pokriva Pokrajinski muzej Celje, precej težak. Bdi nad arheološkimi najdbami od Olševe do Sotle in obenem zaobjema še območje Slovenskih Konjic in velik del Zasavja. Na razstavi je zato poseben poudarek namenjen najlepšemu in najbolj povednemu gradivu iz arheoloških najdišč Potočke zijavke, Rifnika in Slatine v Rožni dolini, osrednje mesto pa pripada vsem dobro znani najsta- rejši evropski šivanki. In prav po njej je razstava dobila tudi ime. Z zvezdami v imenu pa se avtorica dotakne tudi zgodovine Celjskih grofov, ki je v Knežjem dvorcu predstavljena na razstavi z naslovom Grofje Celjski. V medveda verovali kot v boga Na razstavi Od šivanke do zvezd, na kateri ne manjkajo puščične in sulične osti, najstarejša šivanka, bodala, amulet, piščalke in drugi podobni prazgodovinski arheološki kosi, je prvič na ogled tudi zbirka fosilov, ki po besedah Pirk-majerjeve ni ena najpomembnejših, a je zato ena najstarejših, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje, ustanovljen leta 1882. V sklopu paleolitika je predstavljen razvoj človeka. Opisana sta tako neandertalec kot kroma-njonec, naš neposredni prednik. Razstava razkriva odnos človeka do medveda, v katerega so v prazgodovini verovali kot v boga. Prinaša kosti velikega medveda, ki je prišel iz Azije pred približno 50 tisoč leti in poselil vzhodni del Alp. V primerjavi z današnjim, ki je težak približno 250 kilogramov, je bil veliko večji. Odrasel samec je tehtal tudi do 1.500 kilogramov in bil na zadnjih nogah visok tudi več kot tri metre. V drugem delu so predstavljene naselbinske najdbe iz bakrene, bronaste in starejše železne dobe. Večina gradiva je z Rifnika, ki je v naši regiji še vedno ostaja najbolje raziskano najdišče. Razstavo zaokrožujejo grobišča iz starejše železne dobe. Še posebej zanimive so rekonstrukcije gradiva iz črnoliške gomile. V pokrajinskem muzeju so se zanje odločili zato, ker je originalne predmete precej načel zob časa in bi bili zaradi tega za obiskovalce razstave manj zanimivi. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Vsaka od razstavljenih muzealij na razstavi Od šivanke do zvezd zrcali svojo zgodbo, drobci, povezani v celoto, pa predstavljajo preteklost različnih starodavnih ljudstev, ki so prebivala na našem ozemlju. Še posebej zanimive so primerjave med današnjim medvedom in njegovim velikim prednikom, ki je živel pred približno 50 tisoč leti. KULTURA 11 V prvi veliki vojni je vsakdo mali človek V Šentjurju stoletnico prve svetovne vojne obeležili z izdajo pomembnega znanstvenega zbornika »Zelo skromno rečeno sta bila znanstveni simpozij v Šentjurju in po njem izdani zbornik Velika vojna in mali ljudje eden največjih dogodkov obeležitve stoletnice prve svetovne vojne na Slovenskem,« je bil nazoren vodja simpozija in urednik zbornika ddr. Igor Grdina. S podporo Občine Šentjur sta zbornik izdala in založila Knjižnica Šentjur in Domoljubno društvo Franja Malgaja Šentjur. Kot je ob priložnosti javne predstavitve v knjižnici dejala direktorica Tatjana Oset, je po simpoziju lani oktobra zbornik izšel z rahlo zamudo. Kljub temu je izjemno tehtno delo, na katero so upravičeno ponosni. »Lahko bi izbrali kakšno cenejšo izvedbo, vendar se je odločitev za kakovostno vezano knjižno izvedbo - zdaj ko je to sploh edini takšen dosežek pri nas - pokazala kot pravilna izbira,« je bil zadovoljen Grdina. »Čeprav je s financiranjem vedno težava, ne smemo spregledati, da je bilo v Šentjurju - glede na standarde znanstvenih projektov takega pomena - z zelo skromnimi sredstvi narejeno zares veliko delo. Rezultat je zelo lep.« Simpozij z mednarodno udeležbo Simpozij v Šentjurju je bil mednarodnega značaja z ameriško-angleško-s češko--slovenskim znanstvenim zaledjem. Kot pravi Grdina, je dandanes tudi znanost prilagodljiva in vpeta v globalni svet. Tako udeležencev ni bilo težko privabiti, četudi mesto Ipavcev ni ravno uveljavljeno univerzitetno središče. V uvodu je Igor Grdina izpostavil izjemnost prve svetovne vojne kot prve totalne in enotne vojne v zgodovini in njene nikoli dokončane zgodbe. V svojem znanstvenem prispevku je ta zgodovinski fenomen iz za- jßt »Cel svet je zelo obsežno in slovesno obeležil stoletnico začetka prve svetovne vojne. Pri nas je odnos do tega kar nekako zadržan. Zbornik Velika vojna in mali ljudje je tako sploh edini rezultat obeležitve res znanstvenega značaja pri nas,« je ob predstavitvi dejal urednik zbornika ddr. Igor Grdina. (Foto: arhiv NT, GrupA) četka 20. stoletja analiziral kot spopad med zaupanjem in modernizacijo ter realizacijo načrtov. Dr. Pavlina Bobič z birminghamske univerze je pisala na temo vojne evforije, ki je še vladala poleti 1914. Dr. Mateja Ratej je svoj prispevek posvetila prototipu vojaškega poročevalca Janušu Golcu, ki je bil vojaški kurat na vzhodni fronti med leti 1914 in 1916. Na primeru Srbije je ddr. Ne-ven Borak razpravljal na temo financiranja prve svetovne vojne. Dr. Stane Granda pa je razčlenil zapleten odnos slovenske Cerkve do nedoumljive morije, v katero se je razplamtela vojna. Razni de-zerterji, uporniki in gverilci so našli svoj odmev kot zeleni kader v razpravi dr. Jakuba Beneša. O odmevih te velike vojne v literaturi sta skozi dela pesnice Anne Ahmatove in pisatelja Vladimirja Levstika pisala dr. Neža Zajc in dr. Anton Šepetavc. O tem, kaj lahko z dediščino prve svetovne vojne naredimo danes, pa sta ob primeru Poti miru predstavila mag. Tadej Koren in dr. Petra Testen. StO NA KRATKO Noordung 1995-20152045 VITANJE - Petdesetletni gledališki projekt Noordung 1995-2015-2045 je prejšnji teden v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij doživel še drugo ponovitev. Premiera te gledališke predstave je bila 20. aprila 1995 v Ljubljani, prva ponovitev pa leta 2005 na isti dan, ob istem času in z istimi igralci. Umetniki Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič razvijajo t. i. postgravitacijsko umetnost. To je umetnost, ki nastaja v pogojih brez gravitacije. Predstavo uprizarja 14 igralk in igralcev. Tretja ponovitev bo leta 2025, četrta 2035 in zadnja, peta, leta 2045. Če bo kdo od igralcev oziroma igralk v desetletnem intervalu umrl, ga bodo nadomestili z daljinsko vodenim »abstraktom« oziroma znakom. Če bo umrla igralka, bo njeno repliko nadomestila melodija, če bo umrl igralec pa ritem. Dragan Živadinov naj bi leta 2045 »substitute« z vesoljskim plovilom prepeljal v ekvatorialno orbito in jih namestil na 14 točkah okrog Zemlje. Znak bo tako v realnem vesolju postal umetniški satelit, vsak od njih pa bo na planet in v globino vesolja pošiljal informacije o igralcu, so zapisali v Ksevtu. Razstava slik na Pilštanju KOZJE - V stari šoli na Pilštanju je na ogled razstava slik, ki so nastale lani poleti v okviru 16. likovne kolonije. Gre za tradicionalno likovno kolonijo, ki je na Pilštanju vsako drugo leto. Na njej sodelujejo priznani slikarji in slikarke iz Slovenije in občasno tudi iz tujine. Tokrat so sodelovali Špela Kotnik iz Celja, Alojz Konec iz Sevnice, Ivan Bogovčič iz Ljubljane in Peter Krivec iz Kozjega. Letos je na ogled 16 slik, vsak avtor je namreč prispeval štiri, ki prikazujejo lepoto Pilštanja in okoliških krajev. Razstava bo odprta še vsaj dva meseca. JP »Ženska, konj in bik - to je vse isto« Tretjo monografijo je Vasilije Ćetković - Vasko v celoti posvetil risbi Linija in oblika sta strast, ki vsestranskemu umetniku Vasiliju Ćetkoviću - Vasku pomaga sproščati notranjo napetost in izpolnjuje potrebo po doseganju vrhunskega v zunanjem prostoru. Risba mu tako pomaga vi-zualizirati določeno temo ali vsebino, ki ni vselej zavedna in konkretna. »Risanje in slikanje sta zame kondicijska priprava, da sem sposoben tudi fizično izpeljati neko idejo v novo, tretjo ali celo četrto dimenzijo. Formo. Jo intimno likovno doreči. Z besedami tega preprosto ne znam. Tudi svojega koncepta in videnja, ki ga občasno razvijam v ciklusih, skozi katere se pretakajo moji spiritualni sokovi, ne znam ubesediti, zato ga tudi nerad razlagam. Saj me ni treba razumeti, vsega navsezadnje ni mogoče meriti z istimi vatli, vsega tudi ni mogoče razložiti,« je izid že tretje monografije, ki je izšla v samozaložbi, pospremil umetnik. S to knjigo želi ljubiteljem umetnosti omogočiti vpogled v zakulisje svojega kiparjenja. V tej knjigi se spušča v antropologijo svoje risbe, ki je izvirno naklonjena atributom ženske, konja, moškega in bika. Kot pravi, so zanj ženska, konj in bik eno in isto. Zaradi te primerjave je bil že deležen številnih srepih pogledov, ki so se, ko je to primerjavo pojasnil, precej razsvetlili. »Konj ima čudovito linijo in je res prekrasna žival. Ampak ženske, ve ste še lepše. Bik je simbol energije in moči in ženske ste močnejše kot bik. Konj je plemenita žival. Ženske ste še plemenitejše.« Samosvoja vsestranskost Ivan Sedej je zapisal, da se Vasko preizkuša v vseh Vasilije Ćetković - Vasko, priznan akademski kipar in slikar, se je rodil v Lepencu med Mojkovcem in Bijelim Poljem v Črni gori. Bil je osmi otrok med trinajstimi in prvi sin v družini. Oče je bil gradbeni inženir, med domačini pa je slovel kot izdelovalec spomenikov. Pri petnajstih letih je Vasko zapustil dom in šel iskat znanje najprej v Novi Sad in nato v Split na tedaj znano in njegovemu talentu najustreznejšo Meštrovićevo Malo akademijo. Zatem je dve leti delal v ateljeju znanega akademskega kiparja Jovana Soldatovića v Novem Sadu, nakar se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1965 diplomiral pri profesorjih Borisu in Zdenku Kalinu. Zapustil je Ljubljano in se z ženo Ano preselil v Celje. Od leta 2000 živita v Rogaški Slatini, kjer ima Vasko ob hiši tudi atelje in galerijo. Vasko in njegov Josip Pelikan materialih, ustvarja iz lesa, železa, kamna, betona, stekla, keramike, jekla in aluminija. Skoraj ni materiala in forme, s katerima se ne bi spopadel. Dokazuje se tudi na področju slikarstva, kar kažejo številni akvareli. Vsestranskost vselej dopolnjuje z močno osebnostjo. Sam zase sicer pravi, da ga kot osebnost ni izoblikovalo izobraževanje, ampak narava, okolje in ljudje. Ob mami, četudi nepismeni, je dojel, da mora človek vzeti življenje v svoje roke, znala mu je pokazati, kaj so človeške vrednote. Očeta je občudoval pri klesanju spomenikov. Vaskovo osebnost je oblikoval tudi šport, ob katerem je spoznal, da je na poti do cilja veliko ovir. Zahvaljujoč vsemu temu, je danes, kar je: Vasko, ki se lahko podpisuje samo z imenom. LEA KOMERIČKI Foto: GRUPA »Za marsikoga je edino merilo in edina potrditev kakovosti število razstav, zame ne. Da bi se z njimi preverjal in potrjeval? Ne potrebujem zunanje potrditve, ne potrebujem predalčka-nja, ne potrebujem črede, znotraj katere je lahko udobno. Konceptualno se ne uvrščam v nobeno likovno šolo, smer, strujo ali skupino. Vsaj zavestno ne. Vsaka podobnost s kom ali čim je zgolj naključje. Najraje sem sam, samostojen, v družbi s svojimi materiali.« Najbolj odmevne skulpture v zadnjem obdobju so njegove donacije občinam Celje, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina. Občini Rogaška Slatina je leta 2008 podaril skulpturo krilatega konja Pegaza, v Slovenskih Konjicah je leta 2009 postavil kip ženske na konju, v Celju pa je postavil kipa, ki sta posvečena Almi M. Karlin (2010) in Josipu Pelikanu (2011). »Ob delu sem srečen. Srečen sem, ko pod mojimi rokami nekaj nastaja, ko se s tem polni tudi moja duša in ko z njo vdihujem vedno več duše tudi temu, kar nastaja. In ko je zamisel izpolnjena, ko ideja kip postane, se mu priklonim, a že snujem novega. Zato so depoji v mojem ateljeju vedno polni.« 12 NAŠA TEMA Ljudje z malo znanja so nevarni S prof. dr. Jano Goriup o kapitalu, ki ni dobrina, o delu, ki ni več vrednota, in o državi, ki ni več domovina Jana Goriup: »Problem je v znanju. Človek, ki ga ima veliko, ni nikoli egoističen. Še več, pripravljen ga je razdajati in se učiti. Kdor pa ima malo znanja, je nevaren. Takšen človek je strup. Vso svojo energijo bo usmeril v obrambo svojega položaja in onemogočanje možnih konkurentov.« Redna profesorica dr. Jana Goriup je ženska iskrivega duha, ki kljub nedavni upokojitvi še vedno ostaja vsestransko zaposlena. Doktorica sociologije med drugim pod okriljem Univerze v Mariboru predava tudi bodočim zdravnikom. Izjemno prijetna sogovornica zna na sodobno slovensko realnost pogledati s širše perspektive. In svoje mnenje pove na glas. Tudi če pluje proti toku. Zadnjih osem let, kar živi na Pečovju, vsak prvi maj vstane ob šestih in čaka na godbo iz Štor, ki pride zaigrat budnico. »To je pravzaprav praznik za tiste, ki imamo delo, a bi moral biti tudi praznik vseh tistih, ki nanj (še) čakajo. A slednji ga zagotovo praznujejo z grenkobo,« pravi sogovornica. Kakšno vsebino sploh še ima praznik dela? Danes je postalo vrednota delo v smislu zaposlitve. Raziskave kažejo, da je v vrednostnem sistemu slovenskega človeka delo celo pred družino, ki je prav tako tradicionalno visoko cenjena. Je pa pojem dela vsekakor pridobil grenkobo, glede na vse, kar se danes z zaposlenimi počne. Mi, ki smo doživljali razpad prejšnje države in s tolikimi upi - čisto realnimi - vstopali v novo, se danes na tem področju soočamo s popolnim razosebljenjem. Kaj je danes več vredno - človek ali kapital? Odgovora sploh ne potrebujemo. Ves čas poslušamo, kako pomembna je državna srebrnina. V tem pogledu bi človek pričakoval, da bodo podjetja v stoodstotni državni lasti vzor dobrega upravljanja s kadri in spoštovanja zakonodaje. Ko rečem Slovenija, ločim slovensko domovino in slovensko državo. Slovenijo kot domovino imam zelo rada, slovenske države pa že dolgo ne več. Ker je tudi ne morem soustvarjati. Ker jo ustvarja neka ozka skupina ljudi, ki se kar naprej vrti s položaja na položaj. Očitno imamo zelo majhno skupino zelo sposobnih ljudi. Kar se javnega sektorja tiče, je treba končno povedati, kaj je državna uprava in kaj javni sektor, kot so zdravstvo, šolstvo, predšolska vzgoja ... To sta dva povsem različna svetova, ki ju hote tiščijo v isti koš, da zamegljujejo zadeve. Da je državni aparat predrag in prevelik, ni nobenega dvoma več. Samo poglejte, koliko nekih inštitutov, uradov in agencij imamo. Če karikiram, smo leta 1991 imeli enega ministra, en fikus in eno tajnico. Danes pa . Slovenski novodobni bogataši so bili vendar še včeraj sleherniki naše družbe. In to je tudi glavni problem. V nasprotju z njihovim bogastvom se njihov kulturni kapital ni prav nič povečal. V tujini poznajo prav izraz »novi bogataši«. To so tisti, ki jih stara aristokracija nikoli ni sprejela medse. Je že vedela, zakaj! Ker jim manjkata kulturni in socialni kapital. Ker se jim dozdeva ali pa so celo prepričani, da lahko z denarjem kupijo vse: sinu maturo, sebi novo ženo, njej nov obraz ... Hedonistične vrednote so zamenjale eksistencialne. In to dela ljudi bolne. Če je bila moderna družba predvidljiva, če je človek vedel, za kaj se šola in kaj bo v življenju delal, je danes drugače. V slovenski postmoderni družbi je predvidljiva samo še nepredvidljivost. Tudi najbolj izobražen posameznik ne ve, kaj bo počel. Tudi če smo v tem trenutku zaposleni, če imamo črno na belem službo za nedoločen čas, je to že jutri lahko ničvreden papir. In da je problem še globlji; podobno je tudi v našem zasebnem življenju. Ampak če govorimo o Sloveniji, tudi bogataši še vedno živijo v istih soseskah, med starimi znanci, med tistimi, ki se prebijajo iz meseca v mesec tudi s 600, 700 evri. Saj jih ne vidijo. Tudi, če jih gledajo, jih ne vidijo. Morda celo gledajo skoznje. Sicer pa ne vem, kaj lahko človek naredi s toliko denarja. Če vidiš soseda, ki je v stiki, zakaj mu ne bi pomagal? Večina teh je postala brezobličnih, brezčutnih, pozabili so, od kod so prišli. A so mnogi imeli zgolj srečo, da so se ob pravem času znašli na pravem mestu in jim je bila na voljo zakonodaja, ki jim je to omogočila. Zakonodajo pa so pisali tisti, ki so imeli prav tako prste v marmeladi. V Nemčiji se na primer enostavno ne more zgoditi, da imaš toliko različnih razlag zakonov, kolikor imaš pravnikov. Ali da je nekdo drugače obravnavan na sodišču, ker ima denar. Gre zgolj za stopnjo v našem družbenem razvoju ali smo resnično zašli? »Nedopustno je, da zaposleni v izjemni življenjski situaciji namesto podpore na delovnem mestu sliši, češ koliko jih na zavodu čaka na njegovo delovno mesto. Takšnega šefa bi jaz v trenutku odpustila. Ker nima pojma, kaj je vodstveni menedžement, kako se je treba obnašati...« »Ljudje danes ne puščajo služb, , ni. Zato dovoljujejo, da se z njim o mobingu so na primer pokazal v svojem domačem okolju ne naj srečen, da sploh imaš službo. Am doseže, da ljudem ni težko ostati uspeh kolektiva, da jim ni vseeno Slabi šefi pa najprej začnejo gled minute in jih nadzorovati. Kar im Ali je delo še vrednota? Kaj vse morajo potrpeti tisti, ki še imajo službe? Ali v teh časih res ni druge možnosti, kot da za vsako ceno vztrajaš v službi, kjer si nesrečen? O tem smo se pred praznikom dela pogovarjali s sociologinjo Jano Goriup, sindikalistko Mojco Stropnik in eno od zaposlenih, ki je presekala začaran krog in našla boljšo možnost. NE PREZRITE Na strani Za zdravje lahko preberete še o izgorelosti na delovnem mestu oziroma o tem, kako delo obvlada človeka. stran 39 »Spoznala sem, da so bili napori mnogo preveliki za enega človeka. V prihodnosti se nisem videla kot nadrejena poslovodjem, saj ne bi mogla izvajati nadzora in psihičnega terorja, ki so ga delodajalci pričakovali od mene. Prav tako mi ni bilo všeč, v kakšne ljudi so se spreminjali vodje. Med njimi in delavci ni bilo nobenih človeških odnosov, vsi so bili živčni, nihče ni bil zadovoljen s svojim delovnim mestom.« Ni želela živeti le za službo Težko prigarana dobra plača - Stalnica nadzor, pritiski in odhajanja Bralka iz Celja nam je zaupala svoje izkušnje z delom v eni od trgovskih verig. Njen delodajalec ji je ponudil mikavno plačo in službeni avto ter jo opozoril, da bo delo naporno, da ga bo veliko. Čeprav se je pripravila, da bo morala krepko zavihati rokave, ni pričakovala, da bo v službi od jutra do večera, da jo bodo nadzirali, kot da bi za seboj imela senco, in da se bodo ostali zaposleni menjali kot po tekočem traku. Ko je ugotovila, da je vse podrejeno le njenemu delovnemu mestu in da nima več trohice časa za zasebno življenje, je dala odpoved. »Slabo je bilo že to, da nisem imela natančno opredeljenega delovnega časa, torej od kdaj do kdaj se dela. Od mene so pričakovali, da bom delala ves dan. Res sem imela lepo plačo, a ko sem znesek preračunala na število opravljenih ur, sem ugotovila, da sem v enem dnevu od sedmih zjutraj do enajstih zvečer naredila dva normalna delavnika in da ni moja plača torej nič posebnega,« se spominja. Delala je od ponedeljka do sobote, nedelje so bile proste, možnosti za dopust je bilo malo. Vsa dela na ramenih enega človeka Uvajala se je za nadrejeno poslovodjem. Po mesecu šolanja so ji prepustili vso poslovalnico, za vse stvari je bila odgovorna sama. Ostalim zaposlenim so ob tem omejili oziroma zmanjšali število ur, v trgovini je bilo tako le nekaj sodelavcev, večina dela je tako padla na ramena naše sogovornice. Veliko je bilo fizičnih naporov, kot so dvigovanje težkih zabojev, prenaša- nje škatel, kjer bi potrebovali več moških rok. Odnos nadrejenih do nje ni bil prav nič spodbuden, kvečjemu so jo le nadzorovali, je povedala. »Čutila sem psihični pritisk. Vsako napako so kaznovali z besedami, odnosi so bili zelo formalni. Tudi če niso kritizirali mene, mi ni »Veliko šteje, da si na dela prost dan res prost, brez skrbi, sicer slej kot prej izgoriš. Sama sem bila vsako nedeljo povsem >poklapana<. Tudi družinski člani so mi svetovali, naj to delo pustim.« bilo prav, kako so ravnali z drugimi.« Zgovorno je bilo tudi nenehno menjavanje zaposlenih, saj so skoraj na vsakem sestanku sporočili, da NAŠA TEMA 13 Oboje. Kot so že davno ugotavljali, nam je skupina ljudi de facto ukradla državo. Sprašujem se, kdo jim je dal to pravico? Kako so si upali? In kako se počutijo zdaj? Pri nas pravna država ne deluje, čeprav nam skušata tako pravna stroka kot pravosodje dopovedati, da ni tako. Velikokrat z nelagodjem gledamo na sosednjo Hrvaško, ampak tam so uspeli svojega bivšega premierja resno prijeti in mu naviti ušesa. Mi - se ne spuščam v ad personam situacije - pa se tega lotevamo milo rečeno zelo neuko. Ni res, da ne znamo, očitno nočemo. Pri tem se nekaterim dopušča skrajna dvoličnost, druge se za malenkosti nekritično vrže na »pranger«. Enostavno nimamo več pravih meril, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj ne. In je zato zgled, ki ga dajemo otrokom, zelo slab. Učimo jih in jim v življenju kažemo, da se nepoštenje splača, da je delo stigmatizi-rano, in ne, da se je treba za izobrazbo potruditi z resnim učenjem in s študijem, da bodo lažje in bolje delali. Moje izkušnje kažejo, da sem z višjo izobrazbo morala samo še bolj delati. Le v primeru, da bo delo spet postalo vrednota, se bomo lahko pogovarjali o novi poti. Vendar ne s temi (beri: istimi) ljudmi. S temi obrazi zagotovo ne več. Se moramo res sprijazniti z dvema skrajnima možnostma - ali smo sužnji svoje zaposlitve ali kot brezposelni nekoristno breme družbe? Ko sem pred leti študentom predavala o razslojenosti družbe, so me še čudno gledali. Danes je to že zelo očitno in žal tudi normalno sprejeto. Vedno več ljudi že živi pod pragom revščine in ima vedno manj, del njih praktično nič. Na drugi strani ima majhna skupina vedno več. Najbolj izpostavljena je mlada generacija, ki želi doprinesti k svetu in dobro ter kakovostno dela, a nima možnosti, da bi svoje znanje tudi z delom dokazala. Ko se mladi prijavijo na zavod za zaposlovanje kot iskalci (prve) zaposlitve, so tamkajšnjim uradnikom prepuščeni na milost in nemilost. Izkušnje niso več samo ker si ne upajo, ker alternative i počne, kar se počne. Raziskave \e, da v tovrstnih stiskah tudi 'dejo podpore, češ bodi tiho in npak dober vodja, dober šef tudi uro dlje, da se trudijo za o. Seveda je to dvosmerna pot. atti ljudem pod prste, jim šteti na povsem nasproten učinek.« tragikomične, ampak resnično tragične. Mislim, da bi morali vse takšne službe, vključno s tistimi na ministrstvih in sodiščih, vezati na mandat. Vse zaposlene v tovrstnih ustanovah bi bilo treba vsakih nekaj let zamenjati. Ker je zmotno misliti, da naša ministrstva vodijo ministri. Ne, vodijo jih tretjerazredni uradniki, ki so tam že od leta 1991 in nekateri še dlje. In tako mladi perspektivni ljudje odhajajo v tujino. Ob tem, da izobraževanje enega zdravnika čez palec znaša 300 tisoč evrov, se lahko samo zamislimo. A ne samo zdravnika, tudi učitelja, pilota, strojnega inženirja, arhitekta, celo pravnika ... Pri nas vsi vedo, kakšne so razmere v določenih podsistemih in kje je največ mobinga in drugih vrst nasilja nad zaposlenimi. Največkrat govorimo o tujih trgovskih verigah, ki pri tem izstopajo. Očitno to naša država dovoljuje. Kje so inšpektorji za delo? Morda v Ljubljani, mogoče tudi v Celju, v trgovini še nisem videla nobenega. Pri nas se v ekonomsko družbenem smislu ne moremo natančno odločiti, kaj bi. Socializem ne deluje, a ga vsaj poznamo. Kapitalizem se menda nujno izrodi v brezdušni neoliberalizem, nas strašijo. Res? Sploh ne. Imam prijatelja, ki ima v Avstriji kar veliko podjetje. Delavci dolgo časa sploh niso vedeli, da se je lastništvo zamenjalo. Ker imajo lastniki ob finančnem (in še kakšnem) tudi kulturni kapital, ker se ve, kaj pomeni biti menedžer in kaj so samoumevne delavske pravice. Ko sva ugotavljali, da smo zašli in bo nujno treba narediti rez; bo sprememba prišla z vrha ali od spodaj navzgor? Kar se tega tiče, smo Slovenci res čudni. Veliko stokamo in kritiziramo, za vsako mizo smo sposobni sestaviti zelo dober politični program, a ko je treba stopiti v akcijo, samo čakamo, da bo odločilen korak naredil nekdo drug. Če nisi v Ljubljani, nisi nikjer, pravijo. Jaz bi parlament takoj prestavila v Prekmur-je. To bi bila izjemna spodbuda za to regijo, Ljubljana pa bi še kar stala. In tudi obstala! Mislim, da bi potem oblast gledala malo drugače, kako ljudje živijo. Ne vem, kako bomo iz tega izšli. A vem, da imamo za deset sestavov parlamenta bistveno bolj sposobnih ljudi, kot so tretjekategorniki, ki nas vodijo zdaj. V prvi vrsti je istih obrazov že dovolj. Sploh pa bi morali politikom končno naložiti tudi odgovornost in (finančne) posledice njihovih dejanj in vsakokratnih odločitev. Tako pa se ves čas ukvarjajo s svojimi pravicami in ob privilegijih snujejo svoj naslednji mandat. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA so odpustili nekaj delavcev. Tudi od bralke so pričakovali, da bo tako ravnala s svojimi podrejenimi, kar je bil še en pokazatelj, zaradi katerega se v tem podjetju ni videla. Časa ni imela niti za malico Zaposleni so imeli v sklopu vseh svojih obveznosti čas le za to, da so odšli na stranišče, ne pa tudi za to, da bi v miru pojedli malico. Sama tako večkrat ni imela priložnosti, da bi se najedla. Kot pravi, je vzrok morda tudi v tem, da je želela na začetku dati vse od sebe in je posledično pritiskala tudi sama nase. »Ker te ves čas nadzirajo in je pričakovano, da boš opravil vse obveznosti, posledično to pomeni, da se moraš nečemu odpovedati.« Delovni pogoji so vplivali tudi na njeno počutje. S svojo težo in z mišicami ni bila kos prelaganju težkih bremen, precej je shujšala, na telesu je imela precej modric od dvigovanja, postala je slabokrvna, zaradi prezračevanja in stresa je krvavela iz nosa. Ob vsem tem je bila vedno manj motivirana za delo. Hitro je videla, da tako ne bo šlo več. Vse za službo Pri odločitvi, ali naj v podjetju vztraja ali ne, je pretehtala ugotovitev, da nima več nič časa za zasebno življenje. Na tem delovnem mestu se niso uresničile njene sanje, da bi v službi zaslužila denar, kar bi ji omogočilo, da bi lahko svoj prosti čas preživela, kot si želi. Tudi tisti dan, ko je imela prosto, je bila tako obremenjena s službo, da se ni mogla odklopiti in uživati. O slabih izkušnjah je slišala tudi od ostalih, ko so povedali, kakšne posledice jim delovno mesto pušča pri zdravju - od izgubljanja las do občasne izgube zavesti. Po ugotovitvah delovnih inšpektorjev je bilo lani največ kršitev v gradbeništvu. Pri nadzoru delovnih razmerij pa so že šesto leto zapored največ kršitev ugotovili pri plačilu za delo in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. V zadnjih mesecih lanskega leta je bilo več prijav kršitev počitkov in odmorov. (Foto: SHERPA) Pripravljeni so potrpeti vse Strah in nemoč delavcev vedno večja Denar ni vse Ko pomisli na pozitivne plati te izkušnje, izpostavi plačo. Vendar je na svojem novem delovnem mestu veliko bolj zadovoljna. Zdaj si lahko normalno vzame dopust, s sodelavci ima dober odnos. Njen delodajalec gleda na zaposlene, delovni pogoji so normalni, tudi plačilo je primerno. »Zdaj sem plačana za to, kolikor naredim, in še kaj več, delovni čas je normalen. Tudi odnos nadrejenih še zdaleč ni primerljiv s tistim, kar sem doživela prej,« je povedala. TINA VENGUST »Ne rečem, da je bilo vse samo slabo, vendar mi denar ni odtehtal vseh naporov in stresa. Glede na to, da redkokdo v tem podjetju zdrži dolgo časa, najbrž tudi drugim ljudem denar ni vse. Sicer pa tudi podjetje svoje zaposlene odpusti po enem letu in poišče nove ljudi. Najverjetneje se mu to splača.« Na območju Savinjske regije veliko ljudi dela za minimalno plačo. Zaposleni so pogosto žrtve mobinga oziroma trpinčenja na delovnem mestu. Da so težave že alarmantne, se zaveda tudi Mojca Stropnik, predstavnica savinjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot pravi, delavci potrpijo praktično vse, samo zato, da obdržijo službo. Ker je stopnja brezposelnosti visoka in ker »ljudje stojijo v vrsti za delo«, si lahko delodajalci »privoščijo« kršenje delavskih pravic. Stropnikova pravi, da ni prav, da delavci tako trpijo. Zaradi trpinčenja na delovnem mestu veliko ljudi odhaja na bolniško, saj v tem vidijo eno od začasnih rešitev. Ker se težave ne rešujejo, se še naprej nalagajo. »Ljudje doživljajo hude stiske in strese. Sčasoma enostavno niso več sposobni delati. Zato so bolniške vedno daljše. Posledično je nezadovoljstvo vedno večje tako pri delodajalcih kot delojemalcih,« opozarja Stropnikova. Te zadeve bi morali reševati sistematično, je prepričana. Ob tem dodaja, da ima inšpektorat za delo precej zvezane roke, ker je »mobing« na delovnem mestu zelo težko dokazljiv. Tega se zelo dobro zavedajo tudi delodajalci. Težave naj bi reševali pravilniki, a se pogosto dogaja, da v praksi nikoli ne zaživijo. »V sindikatih poskušamo ljudem pomagati, se vključevati v te težave. Je pa ob tem vedno prisoten strah, ki ga je vedno več. Ljudje se bojijo, da bodo zaradi vključevanja sindikatov delodajalci nanje vršijo še večji pritisk,« izpostavlja Mojca Stropnik. Delodajalci krivijo sindikate Težava je tudi v tem, da delodajalci za stečaj podjetij pogosto krivijo sindikate. »Kar je popoln nesmisel, saj sindikati nimajo nobenega vpliva na poslovanje. Kakšno motivacijo imajo ljudje, če ne dobijo plačila za opravljeno delo niti ne dobijo plačanega na pošten način in jim vsepovsod režejo pravice?« se sprašuje Stropni-kova. Sindikati se trenutno borijo, da bi iz obračunavanja minimalne plače izvzeli vsaj dodatke za nočno delo in delo ob nedeljah. »Delo-dajalska stran pa govori, da bodo zaradi tega propadala podjetja. Mislim, da smo na različnih bregovih. Ljudje bi morali preživeti s б0о evri, kapitalisti pa nosijo domov mnogo več denarja,« zaključuje Stropnikova. JERICA POTOČNIK »Enkrat bo ta milni mehurček počil. In ko bo počil, bo še veliko hujše, kot je zdaj. Menim, da je veliko bolje, da z delodajalci sedemo skupaj in se skušamo na miren način dogovoriti in rešiti spore. Ko bo enkrat prišlo tako daleč, da bo ta milni mehurček počil, ne bomo več zaustavili ljudi. In to je zelo, zelo blizu,« izpostavlja Mojca Stropnik. Delovnih mest ne manjka Duhovnike potrebuje kar 121 župnij, zanje komaj trije kandidati CELJE, VITANJE - »V celjski škofiji zelo občutimo pomanjkanje duhovnikov,« ugotavlja celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Priprave na obsežno proslavljanje 10-le-tnice mlade škofije so zato v znamenju dveh poudarkov, to je pastoralne prenove in pomanjkanja duhovnih poklicev. Številke so več kot zgovorne. Duhovne priprave na 10-le-tnico škofije so se tako že začele. Med njimi so bile prejšnji teden molitve v okviru tedna za duhovne poklice. V Katoliški cerkvi velja namreč verovanje, da gre pri odločitvi za duhovniški poklic za božji klic. Zato imajo tudi v celjski škofiji posebno molitveno ustanovo, to je molitveno zvezo za duhovne poklice. Pomanjkanje v Škofiji Celje je namreč že tako pereče, da posamezni duhovniki vodijo celo po tri župnije hkrati. Duhovnike bi potrebovali za kar 121 župnij, 36 župnij je celo brez duhovnika. Tudi v Vitanju brez rednega župnika Vernikom in tudi nekaterim drugim občanom veliko pomeni, da ima kraj tam živečega duhovnika. Obeti so kljub temu slabi, saj ima celjska škofija komaj tri bogoslovce, to je kandidate za duhovnike. Poleg teh so še trije kandidati za redovne poklice (redovniki ne spadajo v okvir škofij, Dosedanjega »župnika« v Vitanju, patra Alojzija Cvikla, so v nedeljo slovesno ustoličili za novega mariborskega nadškofa. Njegov soposvečevalec je bil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je bil doslej začasni upravitelj mariborske nadškofije. Med slovesnostjo je s pevskim zborom stolne župnije prepeval zbor župnije Nova Cerkev, od koder Cvikl izvira. Na našem območju spadata v mariborsko nadškofijo območji Slovenskih Konjic in Zreč. V Škofiji Celje med drugim niso uspeli najti kandidata za rednega župnika v Vitanju, kjer je začasno to vlogo opravljal Alojzij Cvikl, od nedelje novi mariborski nadškof. (Foto: arhiv NT) pomočnik nov mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Njegova glavna zadolžitev je bila služba začasnega ekonoma finančno propadle nadško-fije. To je opravljal tako, da je odhajal vsak delavnik na delo v Maribor, ostali del dneva je bil med župljani Vitanja. Tudi v prihodnje bo tako, saj bo od začetka maja - po škofovi odločitvi - nov vitanjski duhovni pomočnik Matej Jakopič. Izvira iz voj-niške župnije, je duhovnik v Slovenski vojski in bo poleg te redne službe še med Vi-tanjčani. Delo duhovnega pomočnika je zelo podobno delu župnika. Pomanjkanje duhovnikov bo tako eden osrednjih poudarkov praznovanja 10-le-tnice škofije. Po obsežnih temveč imajo namesto škofov svoje predstojnike). Med slovenskimi škofijami pri kandidatih za duhovnike najslabše kaže prav celjski škofiji - poleg koprske. Še najboljše kaže ljubljanski nadškofiji. V Škofiji Celje tako na primer niso uspeli najti kandidata za rednega župnika v Vitanju. V tem kraju so v zadnjih štirih letih položaj reševali tako, da je bil tam kot tako imenovani duhovni Kontič na čelu SOS prihodnje leto ŽALEC - Skupnost občin Slovenije (SOS), največja in najstarejša reprezentativna organizacija občin v državi, ki združuje 177 občin in s tem predstavlja več kot 90 odstotkov prebivalcev v Sloveniji, njene članice pa so tudi občine v celjski regiji, bo eno leto vodil Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica in nekdanji minister za lokalno samoupravo. Potem bo mandat predal Bojanu Kontiču, županu Mestne občine Velenje in predsedniku Združenja mestnih občin Slovenije. Tako so odločili na ustanovni seji novoizvoljenega predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki je bila nedavno v eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu. Velenjski župan si je za cilj svojega delovanja v predsedstvu SOS zadal, da bi povezali vse skupine, ki zastopajo občine v državi (poleg SOS še Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, ki še nima statusa reprezentativnosti) v enotno močno združenje, ki bo v takšni obliki imelo večji vpliv in bo močnejši pogajalec pri pogovorih z državo. V stiski s časom Na ustanovni seji novega predsedstva SOS v Žalcu so obravnavali tudi trenutno stanje glede pogajanj z ministrstvi za sistemske spremembe financiranja občin, s katerimi naj bi glede na pod- Na predsedstva SOS v Žalcu so razpravljali tudi o postavitvah baznih postaj za digitalni radijski sistem na slovenskem železniškem omrežju na poseljenih območjih, kjer težave predstavlja predvsem neupoštevanje občin in njenih prebivalcev. Pojavljajo se primeri, ko ministrstvo zahteva, da prestavitev bazne postaje plača občina ali da izvajalci del ob nadgradnji sistema poškodujejo ali uničijo občinsko infrastrukturo. Predsedstvo skupnosti občin poudarja, da je takšen odnos do občin nesprejemljiv. pisan dogovor o povprečnini v občinah privarčevali 22,8 milijona evrov. Država bi morala sistemske spremembe zagotoviti do 30. junija letos. Na ta dan naj bi se namreč tudi dodatno znižala povprečnina, ki jo prejmejo občine za opravljanje svojih zakonskih nalog. Županje in župani so v Žalcu opozorili, da pogajanja z ministrstvi potekajo prepočasi in da konkretnega napredka z redkimi izjemami ni mogoče zaznati. To naj bi ugotovila tudi vlada, ministrstvo za javno upravo pa je ocenilo, da je nujna pospešitev ne le procesa dogovarjanja z združenji občin, temveč predvsem iskanja konkretnih finančnih prihrankov občin. Zato predsedstvo SOS ponovno opozarja na zavezo vlade, da bo sredstva za občine, če ne bodo doseženi ustrezno merljivi prihranki, zagotovila na drug način. V SOS zato pričakujejo sestanek z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem in konkretne izračune prihrankov po 1. maju. ROBERT GORJANC NA KRATKO Znani najboljši v orientaciji VRANSKO - Planinsko društvo je pripravilo zadnjo tekmo letošnje sezone Savinjske orientacijske lige. Štart je bil v središču Vranskega in cilj pri planinskem domu na Čreti. V sedmih starostnih kategorijah se je tokrat pomerilo 30 ekip iz šestih planinskih društev. Po zadnji preizkušnji v sezoni so znani skupni rezultati letošnje Savinjske orientacijske lige. V kategoriji do vključno 6. razreda osnovne šole so se na treh tekmah skupaj najbolje odrezali člani Planinskega društva Žalec. Med učenci 7., 8. in 9. razreda so slavili planinci PD Vransko, od koder prihajajo tudi najboljši tekmovalci sezone v starostni kategoriji od 15 do 19 let. PD Dobrovlje-Braslovče ima najboljše v kategoriji od 19 do 26 let in PD Zabukovica v kar dveh kategorijah, nad 27 let in nad 40 let. Med družinami je letos ponovno slavila družina Sadnik iz Žalca, ki sicer tekmuje za PD Polzela. ŠO Poletno počitniško varstvo CELJE - V I. OŠ bodo med poletnimi počitnicami organizirali celodnevno varstvo za učence od prvega do petega razreda. Ob finančni podpori mestne občine bo počitniško varstvo od 29. junija do 28. avgusta. Dnevna oskrba otrok bo zagotovljena vse delovne dni od 6.30 do 16. ure, vanjo bo vključeno malica, kosilo, popoldanska malica in zanimiv ter pester program različnih aktivnosti. Prijave morajo starši oddati najkasneje do 5. junija, plačilo, ki bo odvisno od števila otrokovih dni v varstvu, pa bodo morali poravnati do 18. junija. Za vse učence celjskih osnovnih šol bo znašal prispevek 6 evrov na dan, tedensko varstvo bo znašalo 27 evrov. V varstvo bodo lahko prišli tudi otroci drugih osnovnih šol. Zanje bodo morali starši dnevno plačati 10 evrov, za tedensko varstvo pa 45 evrov. V I. OŠ želijo k sodelovanju pritegniti čim več mladih, in sicer bodočih pedagoških delavcev, ki bi s to obliko dela lahko pridobili nujne izkušnje za svoje bodoče strokovno delo z mladimi. LK novi tednik duhovnih pripravah vernikov bo ta obletnica minila spomladi prihodnje leto. Poleg cerkvenih slovesnosti jo bodo med drugim obeležili z izidom zbornika škofije, z monografijo o zgodovini njenega območja, s Slomškovim oratorijem in škofijskim zahvalnim romanjem v Rim. BRANE JERANKO Za načrt zadnje soglasje MOZIRJE - Po sedmih letih prizadevanj za nov občinski prostorski načrt je občina v preteklih dneh prejela še zadnje državno soglasje. Med sprejemanjem ni manjkalo zapletov. Med drugim je prišlo do spremembe zakonodaje, poleg tega je dve leti trajalo pridobivanje protipoplavne študije. Soglasje so občini poslali z ministrstva za okolje in prostor, na seji občinskega sveta bo sledilo le še sprejetje občinskega prostorskega načrta. Ta nakazuje, kakšen bo razvoj občine Mozirje v prihodnosti. Med drugim omogoča ureditev kampa pri gozdni šoli, turistično dejavnost pri spodnji postaji gondole na Golte in stanovanjsko gradnjo. BJ Vožnja z električnim avtom Razvojna agencija Savinjske regije je na svojevrsten način obeležila 22. april, dan Zemlje. Izžrebanim poslušalcem Radia Celje je omogočila vožnjo z električnim avtom po Celju in okolici. Vse udeleženke so navdušeno prijele za volan in brez zadrege odpeljale. Morda je prav ta akcija koga navdušila tudi za nakup električnega avtomobila, vozila prihodnosti? Promocijsko besedilo Izžrebanke Lucija Jazbec, Nataša Larisa Čretnik, Marija Mraz, Anita Žnidar, direktor RASR Janez Jazbec, Cvetka Gorenc in predstavnica medijske hiše NT&RC Simona Brglez. VSI NASI MOJSTRI 15 AZMISUATE O PRENOVI, »OBRE NAKUPU ALI 01)LI(> M S Preberite aktualno ponudbo Iia si privoščite najboljše1. t MARJAN TERŽAN.sp. Mariborska 54 p.p. 1013,3102 CEUE CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST - LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 * 10% popust * ob nakupu Уг * когенфШ in sončnih očal ČMLjflCl ГЕЕЖ РШСА m-o? 1 m oil \JL. M. Qwtr&rouk 1, Nova vas, 3000 Cdj t www.siviljskiservisflikc^ com DELOVNI ČAJ: ptm. - pet.: od F. d(rWurt; «6.: оШЉИ.им ASFALT ПбТМШШПШ PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uuuuj.strojeplastLka.sL ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A 3825 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7491 031 +3B6 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET f CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITVI GROBOI/, DELO BREZPLAČNO! v iTALACUE VERHOVSEK Z vami že 20 LET. П ПГШ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UUI1 I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC INSTALACIJE VERHOVŠEI d.o.o. Prožinska vas 34/d, Store, gsm: G41 682 907 Kupon za 25 EI/ROI/ Pri naročilu storitev nad 500 eurov r™BALNICA AVTOI 2™n£: io.pmniezaston L? AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač, s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debro 1,3270 Laško IZPUŠNIH SISTEMOV пз/ 734 26 61 HITRO MALI It I NIT 111 IIW» . цпППМП! Konfekcija JANKO Kolar Jože s.p. Podgorje 9, 3000 Celje Tel.: 041 697 243 Tel. trgovina: 051 620 830 E-pošta: jan.ko@amis.net www.jankocelje.si IZREZI KUPON! 10% irchuST ZA NAKUP BAMBUSOVEGA PERILA 11 ■.-A'X-J ce žeiite oglaševati v rubriki vsi iA,asi ntojstri, fotelilitt оз±&Јо.8е>о i^g \Ш nagradatfćSnaPaČGft nagrada uefifrhoi/aj nagrada тајћт kovček Nagrada za glasovalca: denan/iim Tudi letos vas vabimo, da nam pošljete zanimivo potopisno reportažo s katerega od vaših potepanj po domovini ali svetu in se tako potegujete za eno od privlačnih nagrad. Letos bodo kovček prejeli prvi trije avtorji, ki bodo zbrali največ glasov bralcev. Nagrada čaka tudi enega od bralcev, V potopisni reportaži čim bolj privlačno opišite dogajanje na potovanju, vključite kakšno prigodo v besedilo in tako bralcem približajte oddaljene kraje in ljudi. Največ pet tisoč znakov naj bo vašega besedila, ki mu dodajte vs ajpet fotografij z zgovornimi podpisi (fotografije morajo biti ■ ve lite vs аГ 500kb) in svoj o fotografijo s podatki o tem, kdo ste, od kod in kajpočnete. Prispevki morajo poleg tega ustrezati te mejni m zekonftostrm potopisa in slovenskega jezika. t ■ ... Obja vljati jih bom tt zače1 i v začetku julija po vrstnem redu in aštevilčener kol: nam jih boste poslali. Nato se bodo vrstili v poleirnh številkah ičatopisa, dokler ne bodo objavljeni vsi, ki bodo pijsM v izbot. Ko se bodo zvkstNi vsi potopisi, bomo mesec dni objavljali še kupon za glasovanje, nato bomo razglasili naj potopis po izboru bralcev in prvim trem avtorjem podelili nagrade. GPTimisT Kovčki čakajo na n ajboIjše pisce potopisov www.optimist.si Lanski utrinki akcije Navdušite nas s potopisom! siap sopotTO. : 16 KRONIKA Mladoletniku zasegli tudi hladno orožje Medvrstniškega nasilja ni veliko, a je vseeno problem - Nekateri primeri ostanejo neprijavljeni Še vedno je veliko medvrstniškega nasilja prikritega. Lastnosti nasilnih najstnikov oziroma storilcev medvrstniškega nasilja so tudi impulzivnost, dominantnost, fru-striranost. Pogosto imajo težave s sledenjem navodilom, vidijo nasilje v pozitivni luči, so tudi fizično močnejši. Njihova nasilnost v sebi skriva tudi družinske dejavnike tveganja, kot so pomanjkanje ljubezni, preveč permisivna oblika vzgoje, pomanjkanje nadzora staršev ali so ti disciplino dosegali prav tako s fizičnim nasiljem. Raziskave prav tako kažejo, da dečki, ki so v osnovni ali srednji šoli nasilni, do 24 leta storijo več kot eno kriminalno dejanje. Policisti Policijske postaje Celje v teh dneh preiskujejo primer medvrstniškega nasilja, ko se je sprlo več mladoletnikov. Prišlo naj bi tudi do fizičnega spora med njimi. En fant naj bi bil telesno poškodovan. Dve preiskavi nasilja med istima skupinama dijakov celjskih srednjih šol sta že končani. Ker gre za starejše mladoletnike, so policisti nekaj fantov tudi ovadili. Da je bila zadeva resna, kaže to, da so pri enem našli tudi hladno orožje. Šlo naj bi za plinsko pištolo. To, da je medvrstniško nasilje prisotno, je neizpodbitno, čeprav je Celje v primerjavi z ostalimi mesti še dokaj varno, pravijo na celjski policiji. Zaenkrat prehoda iz skupinskih dijaških sporov v ulične tolpe še ni. Pred leti smo pisali, kako pomembno je, da se šola, ki jo dijaki, ki so vpleteni v napad, odzove hitro. Šole odprle oči Tudi če nasilje med vrstniki ni prisotno na šolskem območju, ampak na poti v šolo in nazaj domov, se je šola dolžna vključiti v reševanje tega problema. Dolga leta so si vodstva nekaterih šol zatiskala oči in vodilni so se odzvali le, če se je napad zgodil na šolskem območju, ali so se na naša številna vprašanja o medvrstniškem nasilju največkrat odzivali z odgovori, da med storilci »ni bilo naših dijakov«. To se je zdaj vendarle začelo spreminjati. Večina šol sodeluje s policijo in prijavlja vsak primer, za katerega se izkaže, da je povezan z nasilnim vedenjem. Za varnost v šolah in njihovi okolici skrbijo tudi varnostniki. »Prijave o nasilju, če je prisotno, dobivamo iz šol, od dijakov in tudi varnostnikov. Vodstva šol se zavedajo, da medvrstniško nasilje ni nedolžno, ampak da je resna stvar. Treba je poudariti, da mora nasilje prijaviti vsak, ki ga opazi,« pravi pomočnik komandirja na Policijski postaji Celje Boštjan Kavc. Na žalost mnogo nasilja med vrstniki še vedno ostane neprijavljenega in neodkritega. Pogosto se nasilje pojavlja na krajih v šoli, doma ali soseski, kjer je nadzor odraslih pomanjkljiv ali ga sploh ni. To potrjujejo tudi Kavčeve besede: »Najbolj izpostavljena so območja, kjer je večja skupina mladih, kar pomeni, da se medvrstniško nasilje najpogosteje pojavlja na avtobusnih in železniških postajah in v okolici večjih šol. Tudi na poti od šole do prevoznega sredstva, s katerim se mladi odpravljajo domov.« Nekateri nasilni dijaki že vedo, da obstaja na območju šole večja možnost, da jih bo kdo pri kaznivem dejanju zasačil in prijavil, zato na svoje žrtve čakajo na odročnih krajih. Je vaš otrok morda žrtev? Žrtve z leti vedno bolj prijavljajo nasilje, saj je strpnost do tega v družbi manjša kot v preteklosti, a če nasilja ne prijavijo, je v ozadju največkrat strah. »Strah pred maščevanjem. Mladi, ki so žrtve, se bojijo javno sodelovati s policijo, ker mislijo, da bodo storilci zatem nasilje stopnjevali. Toda primerov maščevanja v Celju ni bilo. Zato je treba vsako takšno zadevo prijaviti. To je dolžnost vsakega posameznika, ne samo varnostnika, šole ali ravnatelja,« poudarja Kavc. In četudi se nasilje pojavi v bližini odraslih, ga včasih spregledajo, saj je lahko precej Otroci s posebnimi potrebami so bolj izpostavljeni medvrstniškemu nasilju. Tega v večji meri izvajajo fantje, čeprav so nasilna tudi dekleta. Še vedno odmeva primer pred meseci, ko so v Celju dekleta pretepla sovr-stnico, da je morala pomoč poiskati v celjski bolnišnici. subtilno ali težko zaznavno. Odrasli se pogosto ne zavedajo nasilja, saj veliko otrok in mladostnikov o tem ne spregovori niti doma. Bojijo se tudi, da odrasli njihovih skrbi ne bodo jemali resno ali se bodo na neprimeren način spopadli z nasiljem. Ampak starši morajo vedeti, kaj se z otrokom dogaja, pravi Kavc. »Z otrokom bi se morali pogovoriti takoj, ko zaznajo, da je drugačen, spremenjen, odsoten. Ali če imajo občutek, da se otrok umika in zapira vase. Pozorni morajo biti na takšno obnašanje, ker lahko nakazuje, da je otroka strah, ker ima težave, a nima osebe, s katero bi se pogovoril. Če zaupnika ne najde, bo morda sam poiskal napačno družbo, kar bo pripeljalo še do večjih težav, sporov in pretepov.« Tudi orožje Policijska statistika kaže na ukrepanje policije v takšnih primerih, torej ko je zadeva že prijavljena. In policija si ne zatiska oči, saj se zaveda, da je nasilja med mladimi še več, kot ga kažejo številke, ki jih poznajo le policisti. Neuradno med mladimi kroži veliko izjav o primerih, ko so mladoletniki tudi oboroženi s pištolami in grožnje ter izsiljevanja med njimi ne poznajo meja. »Vsak nevaren predmet, ki je prirejen za napad, že bo-kser ali kakšna palica, je prepovedan. Seveda obstaja možnost, da imajo mladi te stvari, a res je tudi, da je veliko imitacij orožja ali orožja za izstreljevanje pirotehnič- nih izdelkov, ki je enako kot pravo orožje. In posest tega je prav tako prepovedana za mladoletnike. Letos smo nekemu dijaku tako že zasegli hladno orožje,« dodaja Kavc. Kadar gre za nasilno kaznivo dejanje in tudi za zaseg hladnega orožja, se ne odzove samo policija, temveč tudi pristojni center za socialno Med razlogi za medvrstniško nasilje je največkrat mladostniška ljubezen in spori zaradi nje. Toda v ozadju se kaže boj mladih za ustvarjanje avtoritete, ri-valstvo, dokazovanje, kjer ne razmišljajo o posledicah nasilja. Večina šol ima tudi protokole, po katerih ravnajo, kadar pride do nasilja v šoli. Šole letno pripravijo tudi prometnovarnostne načrte, ki opredeljujejo najbolj varne poti v šolo. S tem seznanijo učence na razrednih urah, starše pa na roditeljskih sestankih. Ponekod imajo že letna izobraževanja za strokovne delavce o tem, kako se odzvati in preprečevati primere medvrstniškega nasilja. delo. Kljub temu se dogaja, da je med mladimi nasilneži veliko povratnikov. Mnogo jih izhaja tudi iz družin, kjer vladajo neurejene razmere in kjer sta doma nasilje ali alkohol. Kavc je pred dvema letoma na lastno pobudo sklical tudi sestanek ravnateljev vseh celjskih šol, vodstev centra za socialno delo, občine, lokalnih skupnosti ter zdravstvenih in tržnih inšpektorjev. Na srečanju so takrat pregledali stanje medvrstniškega nasilja na našem območju in skupaj poiskali možne rešitve in preventivne oblike delovanja, da bi se število teh primerov zmanjšalo. Kot pravi Kavc, je bilo takratno srečanje uspešno, tudi odziv vseh je bil dober. Tudi zahvaljujoč temu srečanju so šole postale veliko bolj odzivne v primeru med-vrstniškega nasilja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Po podatkih celjske policije do zdaj na Celjskem še ni bilo prijavljenega primera nasilnega vedenja dijakov, ki bi bilo usmerjeno proti učiteljem ali profesorjem. V Sloveniji naj bi bil žrtev medvrstniškega nasilja vsak četrti učenec, vsak peti naj bi nasilje nad drugimi sovrstniki izvajal. Pogosto se zgodi, da je nasilje neprekinjeno. Torej ko ga nekdo nad nekom začne izvajati, se nasilje samo še celo stopnjuje. Med najpogostejšimi oblikami tovrstnega nasilja so udarci, suvanje, zbadanje, dajanje vzdevkov, zastraševanje, socialno izključevanje, pošiljanje žaljivih sporočil ali slik s pomočjo mobilnega telefona ali interneta. Medvrstniško nasilje žrtvi povzroča stres, ki posledično vpliva tudi na učni uspeh in sodelovanje pri pouku. Otroci, ki so žrtve nasilja, so pogosteje depresivni, osamljeni, anksiozni, imajo nizko samopodobo, se ne počutijo dobro in razmišljajo o samomoru. Pri njih se pogosto pojavi odklonilen odnos do šole, zato včasih pri pouku tudi manjkajo. Raziskave kažejo, da nasilno vedenje lahko kaže na druge oblike agresivnega vedenja. Otroci, ki so nasilni do svojih vrstnikov, so pogosteje vpleteni v pretepe, poškodovani v pretepih ali vključeni v vandalistična dejanja ali tatvine, posegajo po alkoholu, cigaretih ali drugih drogah, izostajajo od pouka. Pivo v čajni skodelici Celjski policisti izvajajo tudi poostren nadzor v okolici srednjih in tudi osnovnih šol, a ne samo zaradi nasilja, ampak tudi zaradi prodaje nedovoljenih drog. Do zdaj so nekaj droge že zasegli in ovadbe spisali tudi za preprodajalce. Zadnja leta pride občasno neuradno na plan, da drogo prekupčevalci vedno bolj prodajajo pred osnovnimi šolami. In na ponudbe preprodajalcev starejši učenci niso imuni. »Takšne nadzore bomo nadaljevali in bomo pri njih zelo dosledni,« pravijo na celjski policiji. Predvsem v zadnjih mesecih bode v oči neverjeten pogum nekaterih gostincev. »Zjutraj smo odšli v lokal, kamor pogosto zahajamo in je v neposredni bližini naše šole. Natakarica nam je brez težav postregla pivo. Še sama nas je opozorila, da lahko natoči samo v skodelice za čaj, da se ne bo videlo, kaj pijemo,« nam je dejal 15-letni dijak iz ene od celjskih srednjih šol. Ker smo želeli preveriti, ali to drži in ali ima policija podatke o tem, smo celjskim policistom postavili tudi ti dve vprašanji. »Res je. V zadnjem času izvajamo z zdravstvenimi inšpektorji nenapovedane nadzore v lokalih tako zjutraj, v času pred začetkom pouka, kot v času, ko se pouk konča. Inšpektorji ob nadzoru izvedejo tako imenovano vzorčenje pijač, kar pomeni, da s posebnimi testerji pijačo preverijo in v vseh primerih so ugotovili, da je bil mladim postrežen alkohol. Zaradi tega smo zoper gostince tudi ukrepali. Lahko dodamo, da je med kršitelji nekaj tudi takšnih, ki so za tovrstne kršitve že bili kaznovani,« so nam odgovorili na celjski policiji. KRONIKA 17 Naj bodo prazniki varni Opozorila o kurjenju kresov ter varnosti na cesti in doma Ob 1. maju bodo tudi na Celjskem številne javne prireditve, kresovanja in neorganizirana zbiranja. Vsako javno praznovanje mora biti ustrezno in pravočasno prijavljeno na upravnih enotah, organizatorji pa morajo na kresovanjih skladno z Zakonom RS o varstvu pred požarom zagotoviti ustrezne ukrepe, zlasti požarno stražo, ki jo lahko izvajajo le gasilci. Marsikje bodo zagoreli tudi manjši kresovi, zato policisti in gasilci že svetujejo povečano varnost in previdnost. Kurišče mora biti vedno zavarovano in ves čas nadzorovano. Izkušnje kažejo, da opozorila, kljub temu da so pogosta, ne dosežejo ravno vseh, ki se za kreso-vanje odločijo v manjših skupinah, saj ponekod ravno pomanjkanje previdnosti in veseljačenje povzročita, da ogenj uide izpod nadzora. »Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, medtem ko mora biti prostor okoli kurišča očiščen, torej brez gorljivih snovi. Kraj kurjenja mora biti od gozda oddaljen vsaj 50 metrov in od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, vsaj sto metrov,« so splošni napotki policije. Tudi po kresovanju se skrb za varnost ne konča. Ogenj je treba do konca pogasiti in kurišče pokriti z negorljivim materialom. Ker je na Celjskem v zadnjem času pogostejše vetrovno vreme, je dobro vedeti, da je treba ob povprečni hitrosti vetra, ki je večja od 6 m/s, ali ob sunkih vetra, močnejših od 10 m/s, takoj prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj. Kurjenje kresov bi bilo na primer tudi pre- Ob daljšem odhodu od doma je treba poskrbeti tudi za njegovo varnost. Zato je ob tem pametno upoštevati tudi osnovna pravila glede tega, da bosta stanovanje ali hiša ostala nedotaknjena do prihoda lastnikov. Alarm je še vedno najboljši »varnostnik«, a kljub temu je priporočljivo vrednejše predmete v odsotnosti shraniti na varno mesto. Sosedje ali znanci lahko, medtem ko lastnikov hiše ali stanovanja ni doma, večkrat izpraznijo poštni nabiralnik, saj je poln za tatove dober znak, da nikogar ni doma. Tatovi so pozorni celo na to, ali so rože odstranjene z okenskih polic in ali so okna zastrta z zavesami ali roletami. Če so, jim da to prav tako vedeti, da nepremičnina sameva. Če ob prihodu domov lastniki opazijo, da so jim vlomili v dom, morajo takoj poklicati 113, do prihoda policistov pa se ne smejo v prostorih ničesar dotikati, saj bi s tem uničili morebitne sledove, ki jih ob vlomu za seboj pustijo nepridipravi. povedano, če bi uprava za zaščito in reševanje v tem času razglasila veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja na posameznem območju. Privlačno, a nevarno pokanje Za 1. maj niso aktualni samo kresovi, ampak je pogosto tudi pokanje s pirotehniko. Ta je sicer iz leta v leto ob prvomajskih praznikih vedno manj slišna, a tudi na tem področju opozorilo ni odveč. »Pirotehnika je v zabavo le posameznikom, mnogim pa je takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe, največkrat opekline, raztrganine rok, poškodbe oči in podobno, poleg tega moti tudi živali in onesnažuje okolje. Nesrečam botrujejo Ministrstvo za okolje in prostor opozorilom za varno kurjenje kresov še dodaja, da kurjenje vpliva na koncentracije onesnaževal v zraku, predvsem trdnih delcev s premerom 10 mikrometrov in manjših tako imenovanih PM10 delcev. Visoke koncentracije delcev in drugih onesnaževal v zraku so škodljive tudi za zdravje ljudi. To velja še zlasti v primerih, ko kurijo neposušen les in razni odpadni material, kot so gume, pohištvo iz lepljenega lesa in plastika, kar je tudi prepovedano. Vlomi so se vrstili V Malgajevi ulici v Celju so neznanci pretekli teden vlomili v kar tri stanovanja. Iz enega so odnesli računalnik in gotovino, iz drugega računalnik in avtomobilske ključe in iz tretjega ničesar. V stanovanje je bilo minuli teden vlomljeno tudi v Ška-pinovi ulici v Celju. V tem primeru ni storilec ničesar odnesel, a je povzročil nekaj škode, ker je vlomil. Enako se je zgodilo tudi v Pohorski ulici, kjer tat v stanovanje ni uspel priti. Manj sreče so imeli lastniki hiše v Opekarniški ulici v Celju. Storilec je ukradel več radiatorjev, pip in dele klimatske naprave. Dvakrat v Podjavorškovo V petek so tatovi vlomili v dva poslovna prostora v Podjavorškovi ulici v Celju. Najprej je neznan storilec vlomil v prostore šiviljstva in ukradel dva šivalna stroja in nekaj oblačil. Škodo ocenjujejo na dva tisoč evrov. Istočasno je v isti ulici nekdo vlomil še v gostinski lokal in odnesel menjalni denar. Storilce policisti še iščejo. Veliko vztrajnosti, a malo »sreče« je imel neznanec, ki je v Ulici frankolovskih žrtev in Opekarniški ulici v Celju poskušal vlomiti v gostinski lokal in kiosk s časopisi ter kiosk s hrano. V nobe- Kurjenje kresov naj ne uide izpod nadzora. predvsem nepremišljenost, objestnost, nestrokovno ravnanje ali opustitev nadzora polnoletne osebe nad mladoletniki in otroki,« pravijo na policiji. Tokrat svetujejo previdnost še posebej pri uporabi možnarjev. Ta tradicionalna tehnika pokanja se uporablja večinoma še na kulturnih in drugih organiziranih prireditvah, možnar pa po Zakonu o orožju spada med priprave za pokanje s črnim smodnikom. Zakon o varstvu javnega reda in miru dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija. Upoštevati je treba, da morata biti med 22. in 6. uro zagotovljena nočni mir in počitek ljudi. Mladoletnim osebam je uporaba možnarjev prepovedana. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) Prazniki se bodo poznali tudi pri zgostitvi prometa. Večje zastoje je zato mogoče pričakovati predvsem v smeri proti večjim turističnim krajem in Hrvaški. Do zastojev lahko pride tudi ob morebitnih prometnih nesrečah in na cestah, kjer potekajo obnovitvena dela. Voznikom zato policisti svetujejo, naj ostanejo strpni in se zastojem ne poskušajo izogniti s kršenjem prometnih predpisov. nem primeru mu namreč ni uspelo vstopiti. Je pa za seboj pustil za tisoč evrov škode zaradi poskusa vloma. Dva poškodovana kolesarja V soboto malo po 14. uri se je v Braslov-čah zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 69-letni kolesar. Ta je vozil po kolesarki poti iz smeri Pariželj proti Bra-slovčam. Med vožnjo je nenadoma zavil levo pred voznika osebnega vozila, ki je vozil za njim. Voznik avtomobila kljub umikanju ni uspel preprečiti trčenja. Kolesar se je v prometni nesreči huje poškodoval in se trenutno zdravi v celjski bolnišnici. 54-letna kolesarka pa se je poškodovala dan kasneje v Nazarjah. Vanjo je trčil voznik osebnega vozila, ki jo je nepravilno prehiteval. Mobilni tatovi V nedeljo je neznanec v Javorniku na območju Štor ukradel motorno kolo znamke Yamaha YZ 250 F, ki je modre barve in letnik 2004. Policisti tatu še niso našli. Je pa povzročil za 1.500 evrov škode. V Kosovelovi ulici v Velenju je nekdo iz kletnih prostorov odpeljal gorsko kolo, vredno kar tisoč evrov. Izkoristite številne novosti: nižja odbitna franšiza, 15 % popust za nove zavarovance, 15 % popust za mlade prevzemnike kmetij, dodatni popust za imetnike Triglav kompleta, do 10 % stalnostni popust, dodatna ugodnost v naslednjem zavarovalnem letu. PK МШт Ш Vse bo v redu. triglav www.triglav.si 18 SPORT Tako daleč od doma, pa tako veseli Dobovec do prvega naslova državnega prvaka SPORT daleč od doma, pa veseli Dobovec do prvega naslova državnega prvaka Dobovec Pivovarna Kozel. Ekipa, ki je točno 37 let po ustanovitvi kluba spisala nepozabno pravljico. Slavje ob dvigu pokala za najboljše v državi je bilo nepopisno. Klub malega nogometa Dobovec je osvojil naslov državnega prvaka. V finalni seriji prve slovenske futsal lige je opravil z rezultatom 3:0. Po dveh zmagah v Rogaški Slatini je slavil še v Kobaridu. Vodil je že z 2:0 po golih Roka Mordeja, toda Oplast je uspel izenačiti. Sledile so šestmetrovke, ki pa jih je bilo konec že po tretji seriji. Za Dobovec so zadeli Rok Mor-dej, Aleš Marot in Uroš Kro-flič, vratar Alen Mordej pa je obranil vse tri strele. Končno smo prvaki V trenutku se je začelo v kobariški dvorani nepopisno rajanje, v katerem so sodelovali tudi navijači. Kar nekaj časa je preteklo, da je priznanja in pokale pred 700 gledalci lahko podelil predsednik Komisije malega nogometa pri Nogometni zvezi Slovenije Vlado Močnik, sicer tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze Celje. Moštvo Dobov-ca se po slavju ni preselilo domov oziroma v domače okolje, temveč je v Kobaridu rajalo in rajalo ... Trener Aleš Poredski je v eni sapi dejal: »Končno smo prvaki. Dolgo je trajalo. Toliko ljudi nam je pomagalo. Vsak je dal svoj delež, od Jožeta Mordeja naprej. Veseli in srečni smo. Ponosen sem, ker sem bil trener ekipe in fantov, ki imajo tako veliko željo.« A ste še kar tukaj? Zasedba Dobovca Pivovarne Kozel je sicer v Kobarid odpotovala že dan pred tretjo tekmo in tam ostala še dan po tekmi. Predsednik kluba je Slavko Pavlovič. »Zelo težko opišem vse občutke. Resnično so izjemni. Po petnajstih letih tekmovanja v prvi ligi je prišel dan, ko se veselimo fantastičnega dosežka, do katerega so nas pospremili fantastični navijači. Tretjo odločilno tekmo smo si po vodstvu z 2:0 >zakomplicirali<, a na koncu je bilo še toliko bolj veselo. Proslavljali smo do jutra. Domačini so dejali: >Če bi zmagal Oplast, bi zdaj že vsi spali, vi pa ste še vedno tukaj. Neverjetni ste! Tako daleč od doma, pa tako vese-li.< No, nekateri smo šli malo prej domov, saj so nekatere navijačice zjutraj morale na izlet v BiH, najboljše igralce pa smo pustili v Kobaridu.« Za igralce in strokovni štab so po prihodu domov pripravili sprejem pri lovski koči, ob izviru reke Sotle, kjer je župan Občine Rogatec Martin Mikolič čestital prvakom v futsalu. Izpolnjene otroške sanje Brata Mordej sta tudi v letošnji sezoni opravila herojsko delo. Oba sta izjemna. Vratar Alen je po ključni tretji obrambi od gola tekel čez celo dvorano, ostali igralci pa so ga ob nepopisnem veselju le uspeli ujeti. »Mislim, da je bil to šprint njegovega življenja. Vsa čast. Po pokalu je bil na dnu, zdaj pa je na vrhu. Privoščim mu,« je v šali dejal Rok Mordej. Nato je nadaljeval: »Ko sem začel igrati futsal, sem si želel, da bi z Dobovcem postal državni prvak in zdaj mi je to uspelo. Rajanje je bilo neopi- sljivo. Se pa zagotovo še ne zavedamo, kaj smo dosegli. To bo prišlo za nami.« Zatem je znova vskočil presrečen predsednik Slavko Pavlovič: »Sezona je bila izjemno naporna. Srečo smo imeli, da smo uspeli najti generalnega sponzorja Pivovarno Kozel in tudi Dom plin. Sicer še imamo odprtih nekaj obveznosti, a se bo tudi to zdaj rešilo. Rdeče številke nas nikakor ne bodo spremljale naprej.« Občutkov ni skrival izjemen vratar Alen Mordej, ki je bil junak pri strelih iz šestih metrov. »Občutki so fenomenalni. O tem smo sanjali od otroštva. Zame je to najlepši trenutek na športni poti. Kako naprej? Danes se veselimo, sem najsrečnejši človek, upam pa na igranje v ligi prvakov.« Liga prvakov. Da ali ne? Dobovec je državni prvak postal prav na dan, ko je bil pred 37 leti klub ustanovljen, zato je bilo še toliko slajše. Državnim prvakom se je zdaj odprla pot tudi proti ligi prvakov, a obenem ni vse tako rožnato, kot se zdi. Kvalifikacije za omenjeno tekmovanje terjajo velik finančni vložek, kar pomeni, da bodo morali vsi, ki so tako ali drugače povezani s klubom, globoko premisliti in se potruditi, da bodo zagotovili potreben vložek. »Pred nami je velik izziv, ki ga ne smemo prepustiti naključju. To je nov velik met za klub, kraj in občino. Spogledujemo se že s tremi mla- dimi in kakovostnimi igralci, saj se je videlo, da imamo prekratko klop, sploh pa bi bila prekratka v Evropi. Pred vodstvom kluba je torej veliko dela. Verjamem, da nam bo uspelo pridobiti sredstva, organizacijo kvalifikacijskega turnirja za ligo prvakov in še kaj. Poletje bo zelo pestro,« je pristavil predsednik kluba Pavlovič. MITJA KNEZ Foto: DRAGO PERKO Panorama NOGOMET 1. SL, 29. krog: Celje -Domžale 0:0, Zavrč - Rudar 0:0, Olimpija - Koper 0:0, Radomlje - Maribor 1:6 (0:3), Gorica - Krka 3:0 (2:0). 2. SL, 22. krog: Šenčur - Dravinja 2:2 (0:2); Čan-der (37), Brglez (39), Dob - Šmartno 4:0 (2:0). Vrstni red: Krško 43, Dob 41, Aluminij 40, Ankaran 36, Triglav 34, Veržej 31, Tolmin 29, Šenčur 25, Dravinja 22, Šmartno 8. MNZ, MČL Celje, 14. krog: Šoštanj - Kovinar 6:2 (2:2), Vojnik - Zreče 0:2 (0:1), Rogaška - Mozirje 2:2 (1:1), Brežice - Žalec 1:0 (0:0), Vransko - Kozje 0:5 (0:1). Vrstni red: Brežice 36, Zreče 34, Žalec 29, Mozirje, Kovinar 24, Šoštanj 21, Kozje 15, Rogaška 13, Vojnik 9, Vransko 0. MALI NOGOMET 1. SL, 3. tekma finala končnice: Oplast - Dobovec Pivovarna Kozel 2:5 (0:2); Mordej (5), Sovdat (19), Marot, Kro-flič, Mordej (6-m). KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 10. krog: Zlatorog - Krka 64:58; Tratnik 20, Zagorac 13, La-pornik 12; Helilović 14, 9. krog: Tajfun - Zlatorog 76:78; Zimić 16, Lelić 14, Držić 11; Tratnik 26, Zagorac 23, Vašl 11, Rogaška - Union Olimpija 96:90; Če-bular 20, Bubnič 17, Dimec 15; Marinovič 17. Vrstni red: Krka, Union Olimpija, Zlatorog 15, Rogaška 13, Tajfun 12, Grosbasket 11. 1. SL, liga za obstanek, 9. krog: Elektra - Šenčur 70:106; Cohn 16, Čebašek 13, Brčina 12; Blaževič 21, Hopsi - Helios 76:88; Ahmedović 14, Atanackovič 13, Rizman 11; Casey 20. Vrstni red: Helios 33, Portorož 32, Šenčur 31, Hopsi 27, Elektra 22. ROKOMET 1. SL (ž), 21. krog: Zelene doline Žalec - Celje Celjske mesnine 20:28 (11:13). Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator 36, Celje, Žalec 25, Ajdovščina, Krka 23, Koper 13, Velenje 9, Ljubljana 8, Branik, Naklo 4. (MiK) Športni koledar Sobota, 2. 5. NOGOMET 1. SL, 31. krog: Celje -Luka Koper (18), Domžale - Rudar (20.05). 2. SL, 23. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Veržej (17). Nedelja, 3. 5. NOGOMET 2. SL, 23. krog: Šmartno 1928 - Šenčur (17). Sreda, 6. 5. NOGOMET 1. SL, 32. krog: Maribor -Celje (17), Velenje: Rudar -Olimpija (18). Vratar Alen Mordej je ob ključni obrambi na krilih navdušenja »bežal« pred soigralci. Njegov brat Rok je dejal: »Mislim, da je bil to šprint njegovega življenja.« Roku Mordeju je pokal za prvi naslov državnih prvakov v zgodovini kluba izročil predsednik Komisije malega nogometa pri Nogometni zvezi Slovenije Vlado Močnik, ki je tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze Celje. ŠPORT 19 »Verbinjo« iz Celja v Skandinavijo Danci naj bi celjskemu klubu odšteli rekordnih 1,2 milijona evrov odškodnine Benjamin Verbič: »V prvi vrsti bi se rad zahvalil staršem, družini in ostalim najbližjim, ki so mi vedno stali ob strani. Da bom v prihodnje nogometaš tako velikega kluba, je zasluga nedvomno tudi vseh, ki so nad menoj bdeli v Nogometnem klubu Celje. Slednji bo vedno v mojem srcu, sam pa se bom močno trudil, da bi v tujini dobro zastopal njegov ugled. Nikdar ne bom pozabil, da so mi v klubu močno stali ob strani tudi v trenutkih, ko mi ni šlo, tako da bi se še enkrat iz srca rad zahvalil tudi vsem, ki so del klubskega mozaika. Izredno pomemben člen v moji karieri je bil ves čas tudi sedanji trener Simon Rožman, s katerim sodelujem že od mladih let. Vselej mi je dajal ustrezno podporo, me usmerjal, spodbujal, hkrati pa mi je predstavil tudi sodobne smernice nogometa. Za njegov doprinos mu bom večno hvaležen, navsezadnje mi je s svojim načinom dela in sistemom igre omogočil, da se širši nogometni javnosti predstavljam z vsem, kar znam. Za podporo se zahvaljujem tudi vsem ljubiteljem kluba, ki jim obljubljam, da bom naredil vse, da bom moštvu pomagal do lovorike v tej sezoni.« Zdaj je konec vprašanj, kje bo po letošnji sezoni kariero nadaljeval Benjamin Verbič. Nogometaš Celja, 21-letni Vojničan, bo po letošnji sezoni, ki je za celjskega prvoligaša zelo uspešna, zagotovo zapustil rumeno-modri tabor in se preselil na Dansko. S športnim direktorjem Ambrožem Krajncem je odpotoval v Skandinavijo, kjer je štiriletno predpogodbo podpisal z danskim desetkratnim državnim prvakom Köben-havnom. Dokončna pogodba bo podpisana po sezoni. Rekordna odškodnina Köbenhavn je največji uspeh dosegel v sezoni 2010/11, ko se je prebil v osmino finala lige prvakov, potem pa ga je izločil Chelsea. Danski klub naj bi celjskemu klubu odštel rekordno odškodnino. Milijon in dvesto tisoč evrov! Gre za sedmi najdražji prestop slovenskega nogometaša iz domačega okolja v tujino (po Josipu Ili-čiču, Etienu Velikonji, Janu Oblaku, Bojanu Jokiču, Branku Iliču in Valterju Birsi). Celjski klub si bo posledično pošteno napolnil blagajno, ki je bila v preteklih sezonah osiromašena. Trenutno enemu najboljših nogometašev v domačem prvenstvu so se torej izpolnile sanje. Oblekel bo dres enega od številnih nogometnih velikanov. Po podpisu predpogodbe ni skrival navdušenja. »Res sem zelo vesel te priložnosti, ki je hkrati tudi zaveza za še več dela in odrekanja v prihodnje. Šel bom v zelo kakovostno sredino, ki jo vodi izredno ambiciozen in strokovno podkovan trener. Klub mi je predstavil odličen program dela, s katerim bom lahko v prihodnje še napredoval.« Velike zasluge gredo tudi športnemu direktorju Ambrožu Krajncu. »Res nam je uspel veliki met. Odgovorni iz danskega kluba so Benjamina spremljali že dlje časa, tako da ni dvoma, da si ga močno želijo v svoji sredini. Kljub temu da je velikan v danskem nogometu in da je posledično vedno pod pritiskom rezultata, hkrati slovi kot izjemen razvojni klub za mlade nogometaše. Kot takšen je tudi idealen za vmesno postajo do največjih evropskih klubov.« Vojnik-Celje-Skandinavija Benjamin je nogometno športno pot začel v domačem Vojniku, zatem oblekel dres celjskega Šampiona, od koder se je preselil k mestnemu rivalu NK Celje. Vojničan je v najmočnejši slovenski nogometni ligi v rumeno- -modrem dresu zbral 99 liga-ških nastopov in dosegel 26 zadetkov. Podpis pogodbe s Köbenhavnom mu daje nov polet, celjskim »mladcem« pa dodaten motiv, da se na vsaki tekmi in vsakem treningu trudijo po najboljših močeh, da bi jim v prihodnje morda uspelo kaj podobnega. »Razveseljivo je spoznanje, da se je naša strategija razvoja mladih nogometašev pokazala za uspešno in da je Benjaminov prestop le prvi v nizu uspešnih zgodb. Napredek, ki so ga naredili on in ostali igralci v tej tekmovalni sezoni, nedvomno dokazuje, da strokovno vodstvo na čelu s Simonom Rožmanom opravlja odlično delo,« je ob prestopu dejal športni direktor Krajnc. 21-letni Verbič bo s soigralci odigral še zadnje odločilne kroge letošnje sezone državnega prvenstva in tudi veliki finale pokalnega tekmovanja. Slovo z lovoriko? Predsednik celjskega kluba Stevan Đorđević je ob lepem dosežku dejal: »Benjaminu bi se najprej iskreno zahvalil za vse, kar je v zadnjih sezonah naredil za nas. Poznam ga že vrsto let, ves čas pa sem bil prepričan, da ima prave lastnosti in predispozicije za igranje v najboljših evropskih klubih. Köbenhavn to nedvomno je, tako da sem izredno vesel, da nam je uspel dogovor. Ponudba, ki smo jo prejeli, je bila rekordna, ob čemer seveda ne smemo spregledati, da bo imel tudi Benjamin odlične možnosti za svoj nadaljnji igralski razvoj. Prepričan sem, da bo Nogometaši Celja niso izkoristili dveh rdečih kartonov Domžalčanov v Areni Petrol. Derbi 29. kroga prve slovenske lige se je pred 700 gledalci končal brez golov. Tako se je končal tudi obračun Zavrča in Rudarja. Tretji Celjani so po 29 krogih na lestvici za Dom-žalčani še naprej zaostajali za točko, medtem ko je šesti Rudar za petim Zavrčem zaostajal za tri. Moštva so pred izdajo naše nove številke že odigrala tekme 30. kroga. Celjani so gostovali v Novem mestu. Grenak priokus Domžale so proti Celju že od 35. minute igrale brez izključenega Kenana Horića in od 80. minute še brez Rudija Požega Vancaša. naredil vse, da se bomo poleti poslovili s sanjsko spisano sezono.« Rumeno-modri so torej v igri za pokalni naslov, nekaj možnosti pa nedvomno ostaja tudi za naslov državnih prvakov. Seveda, vse je odvisno od Maribora, ki je sicer z Olimpijo v borbi za Benjamina Verbiča dobil Oba sta prejela po dva rumena kartona. Kljub temu so gostje ohranili mrežo nedotaknjeno, po tekmi pa so se razumljivo izjemno veselili. Celjanom kljub pritisku ni uspelo ukaniti borbene domžalske ekipe. Po medlem prvem polčasu, v katerem si ekipi nista priigrali resnih priložnosti, so v drugem gostitelji zagospodarili na igrišču, najbližje golu pa je bil v 89. minuti Ivan Ju-gović, ko mu je veselje preprečila prečka. »Težko je, če se osem igralcev brani. Žal moramo biti zadovoljni s točko,« je po tekmi dejal trener Celja Simon Rožman. Celjani bodo po včerajšnjem gostovanju pri Krki v soboto gostili Luko Koper, nato jih že v sredo čaka gostovanje v Mariboru, ko si bodo tekme sledile v ritmu košarico ... Oba kluba sta ponujala enkrat manj kot bodo denarja v Celje »nasuli« Danci. Benjamin sicer ni otrok Celja, ampak je otrok Vojnika, ki je zdaj zelo ponosen nanj, pri čemer ga bodo tudi Celjanke zagotovo od poletja zelo pogrešale. MITJA KNEZ sreda - sobota. Celjani so v 29 tekmah vpisali 15 zmag, 10 neodločenih rezultatov in 4 poraze (gol razlika 42:18, +24). MITJA KNEZ Lestvica 1. SNL MARIBOR 29 19 5 5 58:27 62 DOMŽALE 29 17 5 7 35:15 56 CEUE 29 1510 4 42:18 55 OLIMPIJA 29 1410 5 46:19 52 ZAVRČ 29 12 4 13 27:39 40 RUDAR 29 910 10 34:30 37 LUKA KOPER 29 11 3 15 30:45 36 GORICA 29 7 6 16 29:39 27 KRKA 29 6 7 15 28:45 25 KALCER 29 3 4 22 15:67 13 Benjamin Verbič je odpotoval s športnim direktorjem Ambrožem Krajncem v Skandinavijo, kjer je štiriletno predpogodbo podpisal z danskim desetkratnim državnim prvakom Köbenhavnom. Predstava Celjanov za pozabo Predrag Milović: »Gremo do finala!« V Laškem Udrih, Vujasinovič in Krušič Košarkarji laškega Zlato -roga so ligo za prvaka končali zmagovito, saj so doma na kolena spravili državno prvakinjo Krko. Rezultat je bil 64:58. Že zdaj se lahko pohvalijo, da so po dvakrat v sezoni premagali tako Krko kot tudi Union Olimpijo. Proti Novomeščanom so vodili večji del tekme. Ivan Tratnik je vpisal 20 točk. Včeraj zvečer je bilo po preostalih dveh tekmah zadnjega 10. kroga lige za prvaka jasno, kakšni so pari četrtfinala končnice DP, ki se bo začelo v začetku prihodnjega tedna. V Laškem so novo zmago namenili tudi žal prehitro preminulemu Branku Jovanoviču Brendi-ju, ki bi na dan zmage pro- ti Krki praznoval 53 let. Je namreč avtor himne laških košarkarjev: »Laško naše zmagalo bo ...« Trener Zlatoroga Predrag Milović, spet se lahko pohvalite z izjemno zmago. Ekipi z največ trofejami v Sloveniji vam kar nekako ležita, mar ne? Da, veseli smo teh zmag, ko lahko vidimo, da lahko vsak vsakogar premaga. Po zmagi in predvsem naporni tekmi v Šentjurju je bilo vprašanje, koliko smo se utrudili. A nam je uspelo. Krka je tudi v postavi, ki je tokrat igrala, boljša od nas, vendar nam je še enkrat uspel podvig. Od zadnjih petih tekem ste zmagali na štirih. Zdaj je jasno, da se v prvem delu sezone niste povsem izčrpali. Še imate svoje adute. Čestitke gredo prav vsem igralcem. Iz srca. Ne le za tekme v ligi za prvaka. Sezona je dolga in zelo naporna. Še naprej nam uspeva in v tem je treba uživati. Nedvomno za vse skupaj skrbi tudi uprava kluba, ki zagotavlja, da so vsa izplačila do minute natančna. Klub je izjemno urejen in posledično je lažje delati. So zadnje zmage, ki vam vlivajo samozavest, dodaten zagon za četrtfinale končnice? Zagotovo so, a je treba vedeti, da je četrtfinale zgodba zase. Odigrati je treba dve tekmi, ali tri, ko je treba biti maksimalno pripravljen. Zagotovo bo težava vzdržljivost Črnogorski trener Zlatoroga Predrag Milović v Laškem skrbi, da se iz dneva v dan spet bolj in bolj govori o košarki. naše ekipe, a zdaj smo tukaj in treba je izkoristiti vsako priložnost. Vzdušje v ekipi je odlično. Do prve četrtfinalne tekme boste lahko malo zadihali. Kako boste izkoristili dneve, ki so pred vami? Ravno zdaj razmišljam, kaj moramo še narediti. Ali naj še dvignemo raven treningov ali osvežimo ekipo? Veliko nam pomeni, da bomo prvo tekmo odigrali v ponedeljek v domači dvorani Tri lilije, zato bomo vse skupaj prilagodili temu. Verjamem, da bomo »pravi«. Sicer pa ni pomembno, kdo bo nasprotnik, gledati moramo nase. Laškim košarkarjem mediji namenjajo spet veliko več besed, klub se vrača na stare tire, rezultati so boljši in boljši. Proti Krki so vas s tribune spremljali Samo Udrih, Danijel Vujasinovič, Matej Krušič ... Želja, da bi z Zlatorogom v tem odličnem vzdušju zakorakali do konca, zagotovo je, kajne? Vsekakor. Delam s sijajnimi ljudmi in zelo sem vesel, da sem del tega. Vzdušje je takšno, kot si ga vsak želi. Dihamo drug za drugega in prav to so začutili tudi naši privrženci. Želim si, da bi prišli čim dlje. Še malo in bom dejal, da do finala. Ta ekipa si to zasluži in zdaj potrebujemo navijače, da nam še bolj stojijo ob strani. Zagotovo bo po sezoni ogromno zanimanje za mojo ekipo, na katero sem zelo ponosen. Naše košarkarje si želijo v številnih sredinah, a na to zdaj ne bomo mislili. Najprej moramo opraviti svoj posel na parketu. MITJA KNEZ Foto: SHERPA 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Spet je tu pomlad in vse cveti, le tebe, dragi Dani, med nami ni. V SPOMIN 1. maja bo minilo osem let, kar nas je zapustil naš dragi DANI HOSTNIK (7. 5. 1975 - 1. 5. 2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi najdražji MOTORNA VOZILA PRODAM RENAULT megane 1,9 dti karavan, letnik 2002, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 648-647. 961 PEUGEOT 206 hdi 1400, letnik 2003, maksimalno ohranjen, servisiran, drugi lastnik, prevoženih 178.000 km, kovinsko srebrne barve, ugodno prodam. Telefon 041 515-447. 910 STROJI PRODAM ШШ 1 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljane. REZKALNI stroj, dobro ohranjen, z opremo in orodjem, prodam. Cena pri ogledu. Telefon 031 561-147. 918 KOSILNICO Bcs, rotacijsko, dolžina diska 165 in obračalnik pajek Sip Šempeter, obnovljen, starejši, prodam. Telefon 040 161-394. 963 TRAČNI obračalnik Sip in traktorski mlin šrotar prodam. Telefon (03) 5739-085. 1044 V SPOMIN ROBERTU OPRČKALU (22. 9. 1964 - 29. 4. 2013) Le zakaj te usoda nam je vzela in trpljenje naložila, ker brez tebe, ljubi Robi, nam je prazen in siv ta svet? Zelo te pogrešamo tvoji najdražji NAKLADALKO Sip Novi pionir 15, za manjši traktor, zelo dobro ohranjeno, prodam ali menjam za govedo, dve telici ali brejo kravo. Telefon 031 249-801. Š 72 ШШШ jasnovidnost BI0TERAPQE STAREJŠO vrtno kosilnico s košem (alu) ugodno prodam. Informacije zvečer, telefon (03) 5489-140. 1009 FREZO, rotacijsko, 60 cm, za zemljo, priklop za kosor, prodam. Telefon 041 500-665. 1028 TRAKTORSKI vinogradniško sadjarski pr-šilnik, v brezhibnem stanju, prodam. Telefon (03) 748-3113, 041 585-004. 1039 KUPIM TRAKTOR, lahko je Agt, Tomo Vinkovič, Imt, Ursus, Deutz, Štore ali Univerzal, kupim. Telefon 031 851-485. p HIŠO, enostanovanjsko, v Šentjurju, številka EI 2015-248-224-6674, prodam. Telefon 041 767-720. 966 PARCELO prodam. Travnik, velikost 12.000 m2, od tega je 100 m2 stavbnega zemljišča s kozolcem, travnik se nahaja na ravninskem delu, dostop do parcele je po asfaltni cesti, prodam. Informacije po telefonu 051 791-479. 1010 STANOVANJSKO hišo, potrebno obnove in zemljišče v velikosti 6.735 m2, oboje se nahaja v Šmartem v Rožni dolini, št. energetske izkaznice 2015-4-3-14890, prodam. Telefon 041 898-986. 1025 NA mirni, čudoviti razgledni točki je naprodaj 28 let stara, potresno varno grajena 3-etažna hiša, v velikosti 12 * 10 m (gostinsko-stanovanjski objekt), št. energetske izkaznice 2015-70-1048030, za skoraj polovično ceno. Telefon 041 290-834. Š 73 Kupim parcelo za vikend velikost od 4.000 do 8.000 m2. Savinjska regija. Cena do 10.000 evrov. Telefon: 070 499 499 ODDAM шжта astrologinja 0906430 I STANOVANJE cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja PRODAM UREJENO gradbeno parcelo, v Kulturniški ulici v Celju, 1.350 m2, cena 35 EUR/ m2, prodam. Ostalo samo osebno. Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, Pe-gazov dom, Rogaška Slatina. 978 Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v noč in v prazno: Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA ob prezgodnjem odhodu našega dragega PAVLIJA KRAJNCA iz Vojnika (29. 6. 1945 - 9. 4. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nas tolažili, molili z nami za pokoj njegove duše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Antonu Pergerju, za vse molitve, lepo mašo zadušnico in spoštljiv pogreb. Hvala mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru ter moškemu pevskemu zboru za vse ganljivo odpete pesmi, trobentaču Zlatku za odigrano, pokojnemu drago pesem, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in UKC Maribor za trud in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi društvu kmetic Meta, vsem sosedom za molitve in vsestransko pomoč, vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in cvetje ter pogrebni službi Raj. Hvala vsem, ki delite našo bolečino in ohranjate našega Pavlija v lepem spominu. Žalujoči njegovi najdražji OPREMA •v z IVALI PRODAM PRODAM TRI usnjene fotelje, temno rjave barve, prodam. Informacije po telefonu 041 421-538. 1031 JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.n 1.700 m2 zemljišča, delno zasejanega z orehi, v okolici Celja, oddam. Telefon 051 780-137. 952 ODDAM APARTMA v Savudriji oddam. Telefon 041 424-086. p STANOVANJE za eno osebo ali par in stanovanje, opremljeno, za družino do štiri člane, oddam. Telefon 070 418-525. 979 GARSONJERO, 28 m2, na Lavi, Pucova ulica 1 v Celju, oddam v najem. Telefon 070 810-371. 1008 EES НшВИ Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC LET novi tednik www.novitednik.com Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: 379 —I \AI\M\M novi tednik www.novitednik.com Telefonska številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. 11 Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. _Дј Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporaba in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: ■ naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baški ■ tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ISTRABENZ PLINI PLINSKE PECI ^^ popravila ^^ letni pregledi ^^ prodaja Pooblaščeni serviser za: Vjunkers mVaillanr •Immergas Unicäl Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija Plinarniška 1 3000 Celje 03 426 47 20 alenka.humar@istrabenzplini.si KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 718 KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, črne, grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p PUJSKE, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, možnost prevoza, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. 926 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, cena 1,50 EUR/kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 926 BIKCA in teličko simentalko, stara 10 in 12 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1013 TELICO simentalko, staro 15 mesecev, prodam. Telefon 070 882-415. 1033 TELIČKE, težke 140 kg in bikce, težke 125 kg, prodam. Telefon 031 424-547. Š 77 LEPO kravo simentalko, v 8. mesecu bre-josti, 4. tele, pašno, brez kakršne koli napake, težko približno 700 kg, prodam zaradi opuščanja črede. Telefon 031 710-190. 1040 TELICI simentalki, težki 400 in 280 kg, prodam. Cena prve je 720 EUR, druge pa 570 EUR. Telefon 041 914-286. 1047 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 DEBELE, suhe krave in telice in za dopita-nje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 66 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg in telice in krave za zakol kupimo. Telefon 041 269-989. 905 BIKCA ali teličko, težko do 120 kg, kupim. Telefon 051 822-360. 1034 TELIČKO simentalko, težko do 200 kg, kupim. Telefon (03) 5739-270, 051 470-362. 102 L PRODAM OSTALO PRODAM PODARIM SLADKO seno s hribov, njivsko krmo, ročno spravljeno in sušeno v kozolcu, prva košnja je bila opravljena do 15. maja, nahaja se v okolici Vojnika (Male Dole), prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 932-160. 957 SENO v kockah prodam. Telefon 041 763231. 1026 SUHE jurčke prodam. Telefon 041 210119. 1032 SILAŽNE bale, okrogle, suhe in koruzo v zrnju v big-beg vrečah ali 50 kilogramskih, prodam. Celje. Telefon 041 763-478. 1046 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p UMETNIŠKE slike različnih avtorjev ugodno prodam. Telefon 041 474-615. 951 80 l toplotno črpalko Gorenje, neuporabljeno, še v garanciji, prodam. Telefon 041 425-500. 960 KERAMIKA na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material ugodno prodam. Odkup palet. Hojnik trgovina, Le-skovec 15, Ljubečna. Keramika - 051 617-220, gradbeni - 041 617-220, odkup palet - 031 617-220. 986 SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405. p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 1014 BUKOVA in brezova metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. p MALO rabljen električni masažni stol Cada prodam po polovični ceni. Telefon 031 211-320. p PIRO, oluščeno, jabolčni kis, jabolčnik, vse ekološko pridelano ter smrekove prekle za fižol, prodam. Telefon 070 726-785. 1027 CISTERNO za kurilno olje, 1.000 l, prodam. Telefon 041 500-665. 1028 JABOLČNIK, vino, belo in rdeče in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. Š 75 KUPIM SMREKOVE plohe ( »fosne«) debelina 8 cm, kupim. Telefon 041 743-750 ali (03) 5772-124. 1042 HLODOVINO iglavcev, hrast in sušice kupim. Telefon 031 649-201. 1043 Poroke Celje Poročili so se: Maja SKU-TNIK in Boštjan KORENJAK, oba iz Zlateč, Darinka KO- VŠE iz Brezja pri Oplotnici in Peter KRISTAN iz Klanca. Smrti Celje Umrli so: Nikola MATEŠIĆ iz Štor, 64 let, Ivana BANDEL iz Celja, 89 let, Rezika MA-STNAK iz Celja, 79 let, Anton ŽGANK iz Žalca, 80 let, Slavka MIHELČIČ iz Celja, 91 let, Ana CAFUTA iz Celja, 57 let, Viktor ČREPINŠEK z Dobrne, 83 let, Pavla POŽUN iz Celja, 82 let, Stanislav URLEP iz Štor, 64 let, Franc KLADNIK iz Celja, 68 let, Angela KATO iz Kamnika, 91 let, Janez LUSKAR iz Celja, 75 let, Cecilija ARLIČ iz Velenja, 77 let, Olga GOR-JUP iz Prebolda, 70 let, Marija OCVIRK iz Prebolda, 86 let, Pavla POŽUN iz Celja, 82 let, Bogomir GOMINŠEK iz Prebolda, 79 let, Alojz BIZJAK z Rečice ob Savinji, 74 let, Majda HROVAT iz Žalca, 61 let, Justina GOLOUH iz Laškega, 76 let, Eva ŠKREBLIN iz Mozirja, 87 let, Alojzija VERDEV iz Žalca, 84 let, Ana IVANJ-ŠIČ z Rečice ob Savinji, 91 let, Terezija PLATOVŠEK iz Začreta, 78 let, Angela DOLAR iz Šoštanja, 88 let, Štefan VRBIČ iz Vojnika, 59 let, Zofija ŠMARČAN iz Celja, 81 let, Matija KRESNIK iz Šmartnega v Rožni dolini, 5 let, Valentin Zdravko ROJC iz Celja, 86 let, Pavel TURN-ŠEK iz Laškega, 89 let, Magdalena LEBIČ iz Celja, 88 let, Branka SAŠA iz Štor, 53 let, Anton KOLENC iz Celja, 85 let, Jožefa ŠOLINC iz Dra-melj, 89 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Ivan HORVATIČ iz Vrbnega, 69 let. Žalec Umrli so: Ivan OCVIRK iz Sv. Lovrenca, 75 let, Janez ŠUPERGER iz Zavrha, 75 let, Ana ŠKOBERNE iz Hrušovja, 91 let, Vera JELEN z Gomil-skega, 91 let, Alojzija JUG iz Sevnice, 84 let. Velenje Umrli so: Dragiša BUNIĆ iz Velenja, 57 let, Marija MAR-TINČIČ iz Velenja, 77 let, Zora URATNIK iz Velenja, 86 let, Angela PIRŠ iz Velenja, 90 let, Jožef KAMENIK iz Šmartnega ob Paki, 82 let, Edi BERI-ŠA iz Celja, 73 let, Ivanka MI-KLAVŽINA iz Šoštanja, 84 let. ZASTEKLJENE okenske okvirje, v zelo dobrem stanju in barvni televizor podarim. Telefon (03) 748-3113, 041 585-004. 1039 The weed tvdsw» i HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). Vsebuje: 2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201 www.cinkarna.si MOŠKI, star 58 let, iz okolice Sevnice, je ostal sam na lepo urejeni kmetiji, finančno preskrbljen. Išče žensko, staro od 50 do 58 let, ki se je pripravljena preseliti k njemu. Otrok ni ovira. Zaželen šoferski izpit. Pokliči po telefonu 031 862-391. 969 ZAPOSLITEV BAR Pišek na Lopati 17 išče študentko za delo v Baru Pišek. Vse zainteresirane vabimo, da pokličete po telefonu 041 945-118. n VEDEŽEVANJE in hitri odgovori, po 1,99 EUR. Telefon 090 30-55. Intermel, d. o. o., Kidričeva 6, Celje. 1035 DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM KYLEO® je kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi z različnima mehanizmoma delovanja za vidno hitrejše in močnejše delovanje ob nižjih koncentracijah glifosata. HITRO IN UČINKOVITO (ROBUSTNO) ZATIRANJE Herbicid s sistemičnim delovanjem zatira enoletne in večletne ozkolistne in širokolistne plevele. Deluje tudi na preslico. Zatira plevele, ki jih glifosati ne zatirajo zadovoljivo, REŠITEV NA PLADNJU Tovarniško pripravljena mešanica z dodatkom močila omogoča hitro in lažje škropljenje. Zaradi dveh aktivnih snovi je odmerek sredstva KYLEO® 3-51 /ha. AGRO NASVETI: Zastopa in prodaja za Slovenijo. ii K RA 22 RADIO, KI GA BERETE / VODNIK ČETRTEK, 30. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 1. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 2. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 3. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Ferdo Žerak, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 4. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Ferdo Žerak, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 5. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 6. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HOLD MY HAND - JESSIE GLYNNE (3) 2. SEASONS - OLLY MURS (2) 3. BELIEVE - MUMFORD & SONS (5) 4. TALKING BODY - TOVE LO (5) 5. RULE THE WORLD - WALK OFF THE EARTH (1) 6. DON'T LOOK DOWN - MARTIN GARRIX FEAT. USHER (4) 7. BLOODSTREAM - ED SHEERAN (3) 8. KING - YEARS & YEARS (2) 9. TALK ABOUT YOU - MIKA (4) 10. OVERLOAD - LIFE OF DILLON (1) DOMAČA LESTVICA 1. KOZLAM - DAN D (3) 2. GOZDNA VILA - HULAHOOP (4) 3. V VRTINCU - MAGRATEJA (5) 4. SVETLO SONCE - ANJA BAS (6) 5. LJUBI ME - LUCY FEAT. DARE KAURIČ (3) 6. DEJ NO - ANAY (4) 7. MUSICUS - MIT (2) 8. ISTANBUL - NEOMI (1) 9. TUJ KRAJ - ŽIGA RUSTJA (2) 10. NI SREČE BREZ RNR - SANK ROCK (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: BIG GIRLS CRY - SIA FIRESTONE - KYGO FEAT. CONRAD SEWELL PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: JULIJA - SAN DI EGO TO JE TO - ELI FEAT. ZLATKO M Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Maj: Mami 2. Navihanke: Z nami vsi norijo 3. Ans. Banovšek: Pod Konjiško goro 4. Gadi: Ona 5. Modrijani: Me imaš še sploh kaj rada Spored od 30. 4. do 6. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Brezčasna Adaline - drama, romantični četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.15 petek, sobota: 18.00, 20.15, 22.30 Domov - animirani pustolovski četrtek, sobota, nedelja: 13.50, 16.00 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 Hitri in drzni 7 - akcijski četrtek, nedelja: 13.15, 15.00, 17.45, 19.35, 20.30 petek: 15.00, 17.45, 19.35, 20.30, 22.15 sobota: 13.15, 15.00, 17.45, 19.35, 20.30, 22.15 ponedeljek, torek: 15.00, 17.45, 19.35, 20.30 sreda: 15.00, 17.45, 19.35, 20.30 Maščevalci: Ultronova doba - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 15.30, 18.15, 21.00 Maščevalci: Ultronova doba - akcijski, pustolovski, 3D četrtek, nedelja: 13.45, 14.30, 16.30, 17.15, 19.15, 20.00 petek: 16.30, 17.15, 19.15, 20.00, 22.00 sobota: 13.45, 14.30, 16.30, 17.15, 19.15, 20.00, 22.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.15, 19.15, 20.00 Nočni lov - akcijski, drama od četrtka do srede: 16.40, 20.40 Odklikana - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 20.50 petek, sobota: 19.00, 20.50, 22.40 Pepelka - fantazijski, romantični četrtek, sobota, nedelja: 14.15 Spuži na suhem - animirani četrtek, petek: 15.00, 17.00, 19.10 od sobote do srede: 13.00, 15.00, 17.00, 19.10 Spuži na suhem - animirani četrtek, sobota, nedelja: 13.30, 15.45, 17.40 petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 17.40 Spuži na suhem - animirani, 3D četrtek, sobota, nedelja: 14.45, 16.45, 18.45 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45, 18.45 IllCiropol OD ČETRTKA DO NEDELJE 20.00 Sol zemlje - dokumentarni SREDA 19.30 Čudesa - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Domov - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.15 Čudesa - drama 20.00 Odklikana - grozljivka, triler 20.30 Človeški kapital - drama, triler SOBOTA 18.00 Odklikana - grozljivka, triler 18.35 Človeški kapital - drama, triler 20.00 Brezčasna Adaline - drama 20.30 Čudesa - drama NEDELJA 16.00 Domov - animirana pustolovščina, sinh., 3D 17.00 Človeški kapital - drama, triler 18.00 Brezčasna Adaline - drama 19.00 Čudesa - drama 20.15 Igra imitacije - biografska drama PONEDELJEK 18.00 Odklikana - grozljivka, triler 19.00 Tone, javi se - dokumentarec 20.00 Nikogaršnji otrok - drama OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED k4 VIN 7. MAJEM PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 4. maj, OBDOBj: ob 17- 30 Dobre oči, veselje in smeh, to je naš uspeh :je razstave članic krožka Шспа dela TOREK,^fcOŠČAD PRED 1 5. maj, P^LI ASHAL ALO -Ohranimo 'Slovenijo, ob 17. uri pomagajmo Indiji otografske razstave Tamare Bizjak JIŽKU dprtjef [ŠRE^ KNJIŽNICA PRI MIŠKUI 6. maj, Škotske pravljice ob lMri bodo pripovedovali dijaki Gimnazije Lava ČETRTEK, LE Politik ob 18. uri leta 1?18 Predava Vlasta Stavi A DVORANA slav Kukovec: politično delovanje do PRIREDITVE ČETRTEK, 30. 4. 17.00 Pokrajinski muzeju Celje Alma M. Karin: Poti javno vodstvo po razstavi 19.00 Zdravilišče Laško Zdravljenje z bioenergijo po metodi Zdenka Domančiča predavata Milena in Maks Felser, dipl. terapevta 20.00 Celjski mladinski center Nervozni sistem odprtje razstave Marjana Auguština 21.00 eMCe plac Velenje_ Kresna Playlista klubski večer SOBOTA, 2. 5. 10.00 Ekomuzej Žalec Zdravje žensk in funkcionalna živila predava Stane Benedetič 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina prikaz KD Gašperja Lambergarija starih srednjeveških plesov, lokostrelstva, mečevanja, kostumografije in orožja 20.00 Celjski mladinski center Mesec mladih stand up komedija NEDELJA, 3. 5. 11.00 Citycenter Celje Šuško in gozdni dan pravljična urica v otroškem parku Džungla 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 11.00 do 18.00 Stari grad Celje Živa zgodovina prikaz KD Gašperja Lambergarija starih srednjeveških plesov, lokostrelstva, mečevanja, kostumografije in orožja 19.00 Cerkev na Botričnici Jurjev etno koncert PONEDELJEK, 4. 5. 16.30 Glasbena šola Celje Ernest Kramar - tolkala, Aleš Lesjak - tolkala zaključni recital dijakov 4. letnika umetniške gimnazije 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku za otroke od 3. leta; pripoveduje Daliborka Valadušić 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Moja zgodba predstavitev romana Agice Tovornik Nedelja, 3. maj 2015, ob 11.00 VODNIK 23 18.00 Osrednja knjižnica Celje Dobre oči, veselje in smeh, to je naš uspeh odprtje razstave članic krožka Ročna dela Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Planinsko društvo Polzela se predstavi TOREK, 5. 5. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Zaključni recital dijakov 4. letnika umetniške gimnazije 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec_ Mesečni nastop učencev iz razreda Nine Baša in Melite E. Villasanti 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjigarna Mladinska knjiga Velenje Maček Muri praznuje 40 let zabava ob praznovanju 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Duh je tisti, ki oživlja predava mag. Klaus Einspieler 19.19 Knjižnica Velenje Kako do boljših fotografij predava Marjan Laznik 19.30 Glasbena šola Velenje Nace Fric - tolkala, Jure Koren - klavir predmaturitetni nastop SREDA, 6. 5. 15.00 Velenjski grad Jajčjereja obujanje starih običajev ob praznovanju Florjanovega, prikaz zgodbe o ljudskem zdravilstvu v Šaleški dolini 15.00 Velenjski grad Velenje, moje mesto odprtje razstave fotografij krožka Digitalna fotografija 16.30 Glasbena šola Celje Kim Pavlič - čembalo, Andraž Golob - klarinet zaključni recital dijakov 4. letnika umetniške gimnazije 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Škotske pravljice pripovedujejo dijaki Gimnazije Lava 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic za otroke od 3. leta dalje; pripoveduje Metka Pivk Srdič 18.00 Celjski dom_ Na pragu svobode koncert partizanskih in domoljubnih pesmi 19.00 Glasbena šola Celje Monika Volarič - flavta, Lara Hrastnik - harfa zaključni recital dijakov 4. letnika umetniške gimnazije 19.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Čile in Velikonočni otok potopisno predavanje Darine Gilčvert Berdnik 19.00 Vila Bianca Velenje Kajuh: Zbrane pesmi predstavitev knjige; z urednikom Vladom Vrbičem se bo pogovarjal Ivo Stropnik 19.30 Narodni dom Celje Letni koncert gostje: Oktet Žetev, Nejc Cehner 19.30 Glasbena šola Velenje Domen Šlogar - tolkala; Tilen Šlogar - tolkala predmaturitetni nastop Kresovanja ČETRTEK, 30. 4. 19.00 Pred hotelom Atrij Zreče 19.00 Prireditveni prostor v Vinski Gori 19.00 Pušn šank Pr Tini, Celje 20.00 Kajak kanu klub Nivo Celje na Špici 20.00 Na Tratni pri Grobelnem 20.00 Pod Belim dvorom, KS Gorica Vabimo vas v sredo, 6. maja 2015, ob 18.00 uri na javno vodstvo po razstavi MESTO POD ŠKORNJEM, z avtorjema razstave dr. Tonetom Kregarjem ter Robertom Hutinskim. Vstop prost. Info na: http://www.muzej-nz-ce.si/ 10.30 dalje Creta Prvomajsko srečanje 11.00 do 17.00 Graška Gora Velenje Prvomajsko srečanje govornik: Ferdinand Žerak Prvomajski ■ _ „ shodi I Društva vabU° PETEK, 1. 5. ČETRTEK, 30.4. 8.00 dalje Gora Oljka Prvomajsko srečanje 9.00 do 19.00 Šmiglova zidanica Prvomajsko srečanje 10.00 Celjska koča Prvomajsko srečanje govornica: izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje 10.00 Šmohor - Laško_ Prvomajsko srečanje govornik: predsednik sindikata Fragmat Tim Laško Matjaž Pikl 10.00n Resevna - Šentjur Prvomajsko srečanje 10.00 do 15.00 Mrzlica_ Prvomajsko srečanje 8.00 do 14.30 Poligon Eho, Brezno pri Laškem Tehnični dan preizkus gašenja z gasilniki; cicigasilci -spretnosti; predstavitev GZ Laško 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 8.00 do 18.00 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Dan odprtih vrat vodeni ogledi Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin ob 9.00, 13.00 in 17.00; predavanje, delavnice 9.00 Pred Kulturnim domom v Gorici Pohod po KS Slivnica pri Celju 10.00 Športni park Šentilj Katarinin sejem 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev NEDELJA, 3. 5. SOBOTA, 2. 5. 8.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 8.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami neomejen obisk fitnesa skupinske vadbe funkcionalna dvorana .00 do 14.00 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Dan odprtih vrat vodeni ogledi Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin ob 9.00 in 13.00; predavanje PONEDELJEK, 4. 5. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice... 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Vesak - praznovanje Budinskega praznika z blagoslovom vode TOREK, 5. 5. 15.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Bodi vesel igre, ustvarjanje, varstvo otrok . SREDA, 6. 5. 20.00 Celjski mladinski center Teden Evrope: Evropska vina in poezija gostili bodo tuje bralce TOPFIT www.top-fit.si Razstave Krekov trg Celje: razstava Tu smo doma; Celje na geografskih zemljevidih in kartah iz zbirk Zgodovinskega arhiva Celje, do 30. 5. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Darka Kovačeviča, Pogled skozi okno, do 18. 5. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Pogled 7, do 17. 5. Galerija AQ Celje: razstava hrvaškega fotografa Stanka Aba-džića, Vonj po ženski, do 4. 5. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava Obrazi kraljev ulice, do 9. 5. Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava slikarja in kiparja Štefana Brezovnika, do 17. 5. Mestna galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava slikarke Andreje Valenčak, do 22. 5. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava del Urške Mazej Intra - inter, do 22. 5. Velenjski grad: razstava slik in skulptur Klavdija Tutte Mediteranski svetilniki in plovila, do 6. 6. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem Južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Mlaj postavili na star način V Lesičnem ohranjajo tradicijo Ročno postavljanje mlaja zahteva veliko fizično moč. Zato je zelo pomembno, da pri tem običaju sodelujejo tudi mladi fantje. Postavljanje mlaja v današnjem času povezujemo predvsem s praznikom dela, 1. majem. Vendar so drevesa postavljali že v predkr-ščanski dobi. Po nekaterih razlagah so drevo nekoč postavljali v čast obnovljene drevesne rasti, pozneje pa se je prvotni namen zabrisal. Šego so prevzeli mladeniči, ki so začeli postavljati drevo za svoje izvoljenke. Kasneje so mlaj začeli postavljati tudi ob prazniku dela. Tradicijo postavljanja mlajev ohranjajo tudi v občini Kozje. Čeprav je sodobni čas prinesel uporabo raznih pripomočkov, kot so dvigala, v Lesičnem postavljajo mlaj še vedno na star način - ročno. To delo zahteva kar nekaj znanja, spretnosti, previdnosti in predvsem veliko fizične moči. V Lesičnem že več kot 25 let za postavitev mlaja skrbijo člani Prostovoljnega gasilskega društva Lesično-Pilštanj-Za-gorje. Kot je povedal predsednik društva Franc Žlender, pri postavljanju uporabljajo »žavre«. Gre za dva lesena stebra, ki sta na vrhu povezana z verigo. Letos so uporabili pet parov »žavrov« različnih dolžin. Čeprav je postavitev mlaja v domeni krepkih mož, pri običajih, Tudi v drugih krajih občine Kozje za postavljanje mlaja ponavadi skrbijo prostovoljni gasilci. Kot je povedal gasilski poveljnik občine Kozje Janko Oprešnik, nekateri pri tem uporabljajo tudi moderno tehnologijo. Mlaji, ki jih postavijo s pomočjo dvigal, so lahko nekoliko višji od mlajev, postavljenih ročno. Tako so gasilci v Podsredi s pomočjo avtodvigala postavili približno 30 metrov visok mlaj, je povedal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podsreda Aleksander Osojnik. vezanih na mlaj, sodelujejo tudi ženske. Te so tudi letos spletle velik venec. Kot so nam pojasnile prostovoljne gasilke, iz smrekovih vejic in bršljana najprej naredijo majhne šopke. Te nato spletejo na obroč od soda. Tako nastane venec. Mlajše gasilke izdelujejo pisane trakove, ki jih pripnejo na venec in na vrh smreke. Tokrat so spletle en velik venec, včasih pa sta mlaj krasila tudi po dva. Mlaj v Lesičnem meri približno 25 metrov, po približnih ocenah pa tehta kar tono. Smreka je zrasla v okoliškem gozdu. Pred leti so gasilci dobili smreko zastonj, zdaj jo morajo plačati po simbolični ceni. V središču Lesičnega bo stala cel maj, nato jo bodo podrli. Ker gre pri podiranju za precej nevarno početje, jo bodo odstranili s pomočjo stroja. Glede na to, da mladi, vsaj v Lesičnem, množično in z navdušenjem sodelujejo pri ohranjanju starih običajev, kot je postavljanje mlaja na star način, ni strahu, da se ne bi ohranili. JERICA POTOČNIK Foto: JP Najstarejše poročilo o postavitvi mlaja izhaja iz Francije. Kralj Ludvik Sveti je leta 1257 prepovedal navado postavljanje drevesa prvi dan maja na križiščih ali pred hišami deklet. Brez pravih skakalnic, a med najboljšimi stran 28 Zgodbe s Celjskega -Št. 17 <2f 30. 4. 2015 - Drugi Pariz nad kozjanskimi griči stran 32 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Potovanje proti Everestu zmotil potres Šentjurčan Jernej Pepevnik je na varnem - Informacije dobiva predvsem iz Slovenije V času silovitega potresa je bil v Nepalu tudi Šentjurčan Jernej Pepevnik, sin alpinista Aca Pepevnika. Jernej je 20. aprila odšel na treking v bazo Everesta. Ko so se stresla tla, je bil na srečo na dokaj mirnem območju, v vasici Namche Bazaar na višini okoli 3.500 metrov nadmorske višine. Njegova družina je z njim ves čas v stiku s pomočjo kratkih sporočil. Izkušnjo bivanja na nemirnem območju je za Novi tednik opisalo njegovo dekle Tina Pečar. Jernej Pepevnik je iz zagrebškega letališča proti Nepalu poletel v torek, 21. aprila. V glavno mesto te južnoazijske države je prispel v sredo zvečer. Na treking v bazo Everesta se je odpravil sam, v lastni režiji, povezal se je le z eno od potovalnih agencij, ki mu je začrtala pot. Ko so se zatresla tla, je bil uro hoda do vasice Namche Bazaar na nadmorski višini približno 3.500 metrov. »Ne vem natančno, ali je bil takrat obdan s skupino ostalih >trekin-gašev< ali je bil čisto sam. Po tej glavni poti, ki ni prevozna z avtomobili, v tamkajšnje kraje namreč hodijo vsi - domačini, gonjači jakov in >trekingaši<. Ko je začutil potresni sunek, je bil na prostem in ni imel čisto prave predstave, kako močan je bil potres,« pripoveduje njegovo dekle Tina Pečar. Kakšne so zdaj razmere tam, kjer se Jernej? Namche Bazaar na srečo ni močno poškodovan, razen stavb, ki so bile slabo zgrajene. Ljudje so se po potresu vrnili v svoje domove, ob alarmu za nov popotresni sunek pa so bežali na prosto. Pretok informacij je precej otežen, saj internetno omrežje slabo deluje. Ljudje v oddaljenih vaseh tako ne vedo natančno, kaj se dogaja v Katmanduju in v sosednjih najbolj poškodovanih mestih. Jerneja obveščamo predvsem njegova starša, ki komunicirata tudi z ostalimi slovenskimi alpinisti v Nepalu, in jaz. Povedala sem mu predvsem to, kar sem videla na televiziji, sploh na programu CNN. Medtem ko so bile informacije vodnikov in domačinov neverodostojne. Prevladovala sta strah in panika. Napovedovali so še en močan Tina Pečar in Jernej Pepevnik »Glede na to, da je sam, mu je bilo v tistem trenutku, ko je udaril potres, ko so bili popotresni sunki in ko je vladala panika, verjetno precej težko. Oba sva bila hvaležna za omrežje in za to, da sva si lahko pošiljala kratka sporočila. Če ne bi imela stika z njim, bi mi bilo precej težko, četudi bi vedela, da je z njim vse dobro. Zdaj je šel naprej, kjer potresa skoraj niso čutili, in vem, da je v redu, zato sem pomirjena,« pravi Jernejevo dekle Tina Pečar. potres, kar se na srečo ni uresničilo. Bilo pa je precej popotresnih sunkov. Kako bo zdaj nadaljeval potovanje? Dva dni se je zadržal v Namche Bazaarju, v nedeljo se je odpravil naprej v smeri proti bazi Everest, saj so vodniki trekinga presodili, da je nadaljevanje poti varno. Javil se je, ko se je približeval vasici Mong, in mi povedal, da tam najverjetneje ne bo mogel komunicirati z mano. Sicer sva se doslej pogovarjala s pomočjo SMS-sporočil, medtem ko je internetno omrežje slabo, brezžična povezava ne deluje najbolje. Kako je s polnjenjem baterij telefona? Ne vem popolnoma natančno, kakšne so razmere v vaseh. Verjetno si domačini pomagajo z agregati, ki napajajo omrežje vasi. Na območju, kjer je Jernej, je na srečo vse dokaj normalno. Medtem ko je v Katmanduju uničena celotna infrastruktura, nimajo vode, elektrike ... Kdaj se bo lahko vrnil v domovino? To je težko napovedati. Notranji letalski promet je trenutno ohromljen. Ukvarjajo se le z reševanjem preživelih v vaseh v bližini epicentra Naprej v megli in slabem vremenu Za Novi tednik in Radio Celje se je Jernej Pepevnik prek spleta javil v torek, in sicer iz vasi Machermo okoli 4.500 metrov visoko. Zapisal je: »Ves čas me spremljajo slabo vreme, megla, dež, sneg, tako da čudovitih razgledov himalajskih vrhov tokrat ni, vremenske napovedi pa tudi niso najboljše. Včeraj sem iz Namche Bazaarja, kjer prevladujejo slaba energija, strah in panika, nadaljeval pot do sedla Mong na okoli 4.000 metrih, kjer sem prespal v edinem »lodgu«, ki je ostal cel. Sobe so bile zasedene, tako da smo si s Korejci in Nepalci delili jedilnico. Okoli 18. ure smo čutili popotresni sunek, a vznemirjenost ni bila prevelika. Zjutraj sem zgodaj nadaljeval pot mimo manjših vasi, ki so porušene skoraj do tal. To so manjši zaselki z nekaj hišami, ki so že sicer v zelo slabem stanju. Vas, v kateri sem zdaj, pa je priljubljen postanek »trekerjev«, saj se od tu ponujajo prelepi razgledi in dobro urejeni »lodgi«. Na poti me je ves čas spremljala megla, prispel pa sem v mesto duhov, vas je zelo porušena, ljudi ni, srečal sem le nekaj »trekerjev«, eno reševalno skupino in nekaj domačinov. Predvidevam, da so domačine evakuirali ali so se sami prestavili v bolj varna območja. Pot bom nadaljeval proti Gokyu.« potresa. Na programu CNN spremljam, da je tam precej hudo. Vasi so zravnane z zemljo. Tisti, ki se jim je uspelo rešiti, so si postavili zasilna bivališča, šotore in zdaj jih s helikopterji vozijo v Katmandu. Tam je izjemno hudo, tudi bolnišnica je prepolna, grozljivo je. Katman-dujsko letališče so v zadnjih dveh dneh večkrat zaprli zaradi popotresnih sunkov. Letališče je namenjeno le prevozu humanitarne pomoči, a tudi prevozom vojakov in zdravnikov, medtem ko je za potniški promet zaprto. Nekaj prevozov je bilo le iz Indije, s Kitajske in iz Pakistana. Kako se Jernej sooča s tamkajšnjimi razmerami? So mu v pomoč dosedanje alpinistične izkušnje? Za seboj ima že en treking v Nepalu, v okrožju, kjer je tudi zdaj. Zagotovo ni zanemarljivo, da je njegov oče izkušen alpinist. Pomagal mu je že pred odhodom, ko sta se pogovarjala, kam bo šel, kje bo bival ... A tudi sicer je Jernej vse življenje tako ali drugače v stiku z Nepalom - preko očeta, zgodb, pripovedovanj in fotografij. Zato mu je tamkajšnji svet zagotovo bližje kot nam. Sama si ogledujem zemljevide, na internetu gledam posnetke vasi, da si vsaj približno predstavljam, kje je. V mislih sem z njim in mu pošiljam dobro energijo. Je pa težko gledati posnetke iz Katmanduja, kjer je prava katastrofa in kjer grozijo nalezljive bolezni. Na vem, kaj vse se bo še zgodilo. Tamkajšnjim ljudem želim le, da bi čim prej vzpostavili normalne razmere, kolikor se ob takšnem potresu sploh da. TINA VENGUST, foto: osebni arhiv »Pravzaprav Namche ni zelo poškodovan, razen nekaj starejših zgradb. Precej bolj sta poškodovana Kunjung in Khunde. Ljudje ponoči ostajajo zunaj v šotorih. Žal sem danes videl tudi poškodovan budistični tempelj v vasi Kunjung in nekaj poškodovancev iz Khunde, kjer so opravili helikoptersko reševanje,« je za Val 202 Jernej Pepevnik povedal minulo nedeljo. V Nepalu je bil Jernej že leta 2007. 26 PORTRET Štirikrat na evrovizijskem odru Celjanka Sandra Feketija je kot odlična pevka spremljala kar štiri predstavnike Slovenije - Uživa tudi v pedagoškem delu v štorski osnovni šoli Priprave za letošnji evro-vizijski festival, ki bo maja na bližnjem Dunaju, so že v polnem razmahu. Celjanka Sandra Feketija je prepevala na tej prireditvi svetovnih razsežnosti kar štirikrat, ko je spremljala slovenske predstavnike. »Po mojem doživljanju je to izjemno pozitiven festival. Ljudje iz občinstva so veseli, nasmejani in na nastope komaj čakajo,« se navdušeno spominja odlična pevka iz knežjega mesta, ki dela kot učiteljica v osnovni šoli v Štorah. Sandra Feketija je bila leta 2008 spremljevalna pevka Rebeke Dremelj, leto pozneje je spremljala skupino Quartis-simo in Martino Majerle, leta 2011 Majo Keuc in leta 2012 Evo Boto. »S temi ljudmi sem pred tekmovanjem tako rekoč živela in opazovala, kako zelo veliko sebe vlagajo v svoj nastop. Zelo hudo mi je bilo, ko sem slišala, ko jih del širše javnosti ni podpiral,« se spominja vsakokratnih velikih priprav. »Javnost pozablja, da zastopajo Slovenijo,« je ogorčena. Naši predstavniki na pesmi Evrovizije res nimajo ravno sreče. Sandra Feketija pravi, da je zelo težko oceniti, katera skladba bi bila višje in katera nižje. Tudi po njenem opažanju danes ni več v ospredju glasbena kakovost, prevečkrat gre za to, da se s točkami obdarujejo sosednje države. Za Sandro Feketija je bil v zadnjih letih izstopajoč nastop pevke Lene iz Nemčije, brez mogočnosti in načička-nosti. »Zmagala je s preprosto skladbo, vendar z odlično produkcijo. Na oder je prišla v preprosti črni obleki, s preprosto oblečenimi spremljevalnimi pevkami in brez posebne Sandra Feketija v vlogi, v kateri jo najbolj poznamo. (Foto: Rok Tržan) »Ko si deležen te silne energije iz občinstva Evrovizije, je to nekaj neopisljivega.« koreografije,« se spominja. Ko Sandro povprašamo po njeni najljubši evrovizijski skladbi, se hitro spomni na zmagovito Celine Dion. Na očeh sveta In kako se počuti na evro-vizijskih odrih Celjanka? »Odgovorno. Čutim tudi odgovornost do države, saj zastopam Slovenijo,« odgovarja. Pravi, da ima na vsakem nastopu tremo, kar je nekaj, kar spada zraven, saj gre za nekakšno motivacijsko tremo. »Nastop na Evroviziji mi ogromno pomeni,« je vesela. Že od nekdaj. Ko je bila še majhna deklica, so ji domači celotno prireditev posneli na videokaseto. Nato je kar nekaj let znala vsako skladbo z vsakega tekmovanja na pamet. »In ko sem gledala Emo, sem si mislila: >Joj, ko bi jaz enkrat smela nastopiti na Evrosongu, potem lahko kar mlada umrem,<« se spominja med smehom dekliških sanj. Potem se je to res zgodilo in začelo ponavljati. Z Majo Keuc je nastopila pred 35-tisočglavo množico. Blišča na takšni velikanski mednarodni prireditvi ne manjka. Rdeče preproge, množice novinarjev, ki pričajo o pomenu dogodka. In vedno znova je bila neposredna priča tega, kako države med seboj tekmujejo, katera bo ustvarila večji in boljši oder. Sama je bila rada obkrožena s preprostimi ljudmi, ki so uživali življenje. »Z ljudmi, ki pridejo tja zaradi pozitive, ki jo tam doživijo. Zaradi nasmehov, glasbe in >žura<,« pripoveduje. Najbolj navdušeni oboževalci tako rekoč živijo za to prireditev. »To je festival strpnosti. Tudi sama sem prežeta s sprejemanjem drugačnosti,« poudarja. To je namreč v precejšnji meri tudi gejevski festival. V harmoniji Sandra Feketija velike samostojne pevske kariere ni nikoli gradila. Ne gre samo za glasbo, veliko se moraš pojavljati na drugih dogodkih in v medijih. To zahteva seveda veliko časa, vendar ji poučevanje v šoli pomeni veliko več. »Veliko večji izziv mi je te ljudi spremljati in jih podpirati na odru, iz ozadja. Večji izziv mi je peti v harmoniji,« ugotavlja vedno zno- Z zborom Perpetuum Jazzile v vlogi solistke (Foto: Irena Herak) »Včasih sem mislila, da je lahko dolgoletno poučevanje dolgočasno, vendar to ni res. Ko se menjujejo generacije, obrazi in človeške osebnosti, je vsako leto nekaj novega.« va. Vseeno precej nastopa kot solistka, tudi po naših krajih, saj se povabilom rada odzove. V harmoniji je zelo veliko pela z zborom Perpetuum Jazzile, in sicer vse do lani. Začelo se je pred desetletjem, ko je na njegovem koncertu prejela povabilo na avdicijo. Po dvanajstih letih igranja klavirja se je posvetila študiju jezikov in najprej želela dati glasbo na stranski tir. Ko je opazila, da ji vseeno ostane dovolj časa, se je odločila za avdicijo in bila sprejeta. Nato se je od zbora poslovil umetniški vodja Tomaž Kozlevčar, zato so potrebovali nekoga, ki bi prevzel dirigentsko vlogo. Namestnica umetniškega vodje je ostala tri leta. Kar desetletje se je vozila dvakrat na teden na vaje v Ljubljano, poleg vaj so bili seveda še nastopi. V okviru sodelovanja s Perpetuum Jazzile bo začela po Sloveniji voditi delavnice za zbore in vokalne skupine. Poleg tega sodeluje v več skupinah, med njimi z big band zasedbo Špicikuc Orchestra, s Tribute show to Phil Collins, povabili so jo v Tribute to Pink Floyd, že vrsto let spremlja Uroša Perića, pri čemer bo poleti odšla z njim na nastope po zahodni Evropi, prepeva s svojo odlično prijateljico Re-beko Dremelj ... et Boys in brat džez - nato sta se njuna okusa zbližala. Kot deklica je tudi trenirala atletiko in rada plesala. Danes je njen delavnik v znamenju poučevanja v Osnovni šoli Štore, kjer poučuje angleščino in glasbeno umetnost. Po očetu je nasledila zanimanje za tuje jezike, saj je bil dolga leta v srednji šoli v Celju profesor angleščine. Po študiju angleščine in nemščine, ko je začela učiti v šoli, je takoj ugotovila, da je to nekaj, kar želi početi vse življenje. Danes je prepričana, da je to zelo razgiban poklic. Življenje s šolo »Bolj ali manj živim za šolo. Razmišljam, kaj bi lahko z otroki še počeli, kaj bi jim lahko nudila,« pravi. V Štorah je tako že drugo leto režirala igro, s katero so se predstavili v kulturnem domu. Tudi sama je v svojih osnovnošolskih letih v Osnovni šoli Frana Roša precej nastopala. Letos je za osnovnošolce priredila in re-žirala detektivsko komedijo Skrivnosti šolskega veceja, v prihodnjih tednih bo sledila njena ponovitev. »Navdušena sem, ko opažam, kako otroci uživajo na odru. Ob petkih, ko ponavadi bežijo iz šole na igrišča ali za računalnik, jim Na enem od evrovizijskih nastopov je zastopala Slovenijo v obleki, ki je strahotno pikala. »Kljub temu sem se zavedala, da mora biti vse na takšni ravni, kot je treba.« S tujimi jeziki Zanimivo je, da oče odlične pevke Sandre nima posluha. »Za razliko od mame, ki mi je v otroških letih zelo veliko pela,« so ji povedali. Starša sta poslušala stari rok, Roda Stewarta in Scorpionse, hči je kmalu odkrila Mariah Carey in Whitney Houston. »Name je zelo vplival brat, ki mi je predstavil različne glasbene zvrsti. Zelo rad je poslušal džez,« se spominja glasbenih korenin. Najprej sta poslušala vsak svojo glasbo - osnovnošolka Sandra najstniško zasedbo Backstre- sploh ni težava ostati v šoli,« je opažala med pripravami. Prav tako letos je režirala v štorski šoli Sneguljčico v angleškem jeziku. Skupaj s štirimi pesmimi je bila kot mini muzi-kal. V šoli tudi vodi mladinski pevski zbor. Uživajo tako šolarji kot njihova učiteljica Sandra Feketija. Nič čudnega, da je v svoji osebni predstavitvi - na spletni strani zbora Perpetuum Jazzile - na vprašanje o tem, kateri kraj obožuje, odgovorila da »učilnico v tretjem nadstropju«. BRANE JERANKO mM ■mm T REPORTAŽA 27 Kulturni spomenik državnega pomena Stolp po toliko letih še vedno stoji na istem mestu kot nekoč. Oktobra 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, mesec kasneje je bil tudi podržavljen. V odloku države je zapisano: »Aljažev stolp je simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, vrh 2.864 metrov visokega Triglava. Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije.« Tako se je ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, dokončno udejanjila. Zgodovinske preobleke Aljažev stolp je kot zgodovinski zapis. Na in v njem so prikazani in zapisani zgodovinsko pomembni dogodki za slovensko samobitnost, začenši z idejo o samostojnosti slovenskih pokrajin znotraj Avstro-Ogrske monarhije. Takrat so Nemci dvakrat v Aljažev stolp namestili nemško vpisno knjigo, a se ni obdržala. V Kraljevini SHS je bila po rapalski pogodbi Slovencem odvzeta Primorska, meja je potekala prav čez vrh Triglava. V »malarski vojni« so barvali Aljažev stolp v barve državnih zastav. Druga svetovna vojna je zabeležena v vpisni knjigi, po kateri so sprva Triglav obiskovali Nemci, potem pa vse večkrat partizani. V socialistični Jugoslaviji so stolp pobarvali na rdeče in na vrh namestili zvezdo. Z razpadom Jugoslavije in razglasitvijo samostojne države pa je ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava zaplapola slovenska trobojnica. »Ta pleh ima dušo« Simbol slovenstva že od leta 1895 - Potujoča razstava ob 120-letnici Aljaževega stolpa Aljažev stolp bo letos na vrhu Triglava dočakal 120. leto. Njegova zgodovina je zgodovina Slovencev od konca 19. stoletja. Stolp je izjemen kulturni spomenik in za večino Slovencev pravi nacionalni simbol: je strelovod boja za gore med Nemci in Slovenci pred prvo svetovno vojno, mejnik med Italijo in Jugoslavijo v času med obema vojnama, glavni objekt »malarskih vojn« in predvsem delo triglavskega kralja - Jakoba Aljaža. Ob letošnji 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa vrh Triglava so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili razstavo Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo. Potujoča razstava je nastala pod okriljem celjskega trgovskega podjetja Tuš in je postavljena izven kulturnih ustanov. S postavitvijo kopije Aljaževega stolpa v centrih Planet Tuš želijo organizatorji ta nacionalni simbol približali vsem generacijam. Ohranjanje duše Slovencev »Zgodba stolpa vrh Triglava je edinstvena v Alpah in verjetno v celotnem svetu,« je poudaril soavtor razstave in vodja oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lema-jič in dodal, da moramo, če želimo, da ta zgodba ostane med nami, imeti odgovoren odnos do spomenika. »Aljažev stolp trdno in neomajno stoji na vrhu Triglava že krepko več kot stoletje, kar simbolizira tudi trdnost našega naroda. V tem oziru je njegovo ohranjanje izjemnega pomena, saj z njim ohranjamo tudi dušo vseh Slovencev. Restavrator-sko-konservatorska problematika je v ospredju že dolgo, saj njegovo trdnost ogrožajo tako vremenski pojavi kot tudi človek,« je ob odprtju razstave v Celju izpostavil Lemajič. Za varnejše poti planincev Zaradi želje po ohranitvi tega najbolj pomembnega simbola slovenske kulturne dediščine so se v Tušu povezali s Planinsko zvezo Slovenije. Z nakupom izbranih, posebej označenih izdelkov slovenskih proizvajalcev in dobaviteljev vse do konca oktobra bo družba, v sodelovanju s kupci, prispevala sredstva v Sklad za ohranjanje Aljaževega stolpa ter vzdrževanju planinskih poti. Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko je ob tej priložnosti izpostavil, da je Aljažev stolp treba še posebej skrbno upravljati in ga vzdrževati v skladu s priporočili stroke, prav tako posebno skrb zahteva tudi ustrezno vzdrževanje označenih planinskih poti, ki planince varneje vodijo v gore. Za en goldinar Kako je sploh prišlo do zamisli o postavitvi stolpa? Župnik Jakob Aljaž je med svojim službovanjem na Dov- molel drog, okoli katerega bi se sukala kositrna zastava z letnico. Aljažev prijatelj, kleparski mojster Anton Belec iz Šentvida, je načrt še izboljšal in nato iz posameznih kosov kovine, težkih od petnajst do dvajset kilogramov, izdelal stolp. Dele stolpa je šest krepkih nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so sestavili 7. avgusta 1895, vanj pa je dal Aljaž namestiti tudi kopijo panorame s Triglava, ki jo je naslikal Marko Pernhart. S šampanjcem in patronom Slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta se zgodila 22. avgusta 1895. Jakob Aljaž je dogajanje opisal takole: »Bilo je krasno vreme, navzoči so bili na vrhu poleg mene še pevovodja Hubad, tržaški tovarnar Grassner, delavca Požganc in Koblar. Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kvišku s pokom, mi zapojemo Ave maris stella, potem Triglav moj dom, in otvoritev je bila končana.« Aljaž naj bi takrat pel kleče, Jakob Aljaž ni zaslužen le za stolp na vrhu Triglava, ampak tudi za gradnjo zavetišča pod Triglavom, kočo v Vratih, zavarovano planinsko pot med Malim in Velikim Triglavom in Tominškovo potjo iz Vrat na Kredarico. Zaslužen je tudi za našo najvišje ležečo planinsko kočo, Triglavski dom na Kredarici, s kapelo. Soavtor razstave in vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič, vodja korporativnega komuniciranja v Tušu Anja Marjetič in generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko so se skupaj stisnili v kopijo Aljaževega stolpa, ki bo v Planetu Tuš Celje na ogled do 12. maja. Potujoča razstava se bo nato selila v Planet Tuš Maribor, od tam v Ljubljano in nato še v Koper. Tako je opozoril, da plezanje po stolpu in druge dejavnosti obiskovalcev Triglava pospešujejo njegovo propadanje. Za sprotno vzdrževanje stolpa skrbi Planinska zveza Slovenije, v pripravi pa je tudi restavratorsko-konservatorski načrt zanj, po katerem bi lahko original vrh najvišje slovenske gore stal vsaj še nadaljnjih 120 let. jem opažal veliko zanimanje tujcev za slovenske gore. Tuji prevladi se je želel upreti. Dobil je drzno zamisel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp kot planinsko zavetišče in tudi kot branik slovenstva. Od občin Dovje in Mojstrana je za goldinar kupil »špico« Velikega Triglava, 16 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Tako mu nihče ni mogel preprečiti, da bi na svojem svetu postavil stolp s skromno, toda najnujnejšo opremo in s tem »ohranil slovensko lice našim goram«. To njegovo dejanje je pomenilo upor proti nadaljnjemu ponemčevanju. Od načrta do postavitve Pozimi je v svoji sobi s kredo na tla narisal načrt in mere: pokončen valj s premerom 125 cm, visok približno dva metra, s streho v obliki stožca. Iz vrha koničaste strehe naj bi objemajoč stolp in s solzami v očeh. Napis Aljažev stolp je bil prvi slovenski napis na Triglavu in v njegovi okolici. Zaradi stolpa pred sodišče Postavitev stolpa je šla pošteno v nos Nemcem, ki so na vsak način želeli doseči, da bi ga Aljaž odstranil. Najprej so ga tožili, ker naj bi pokončal podzemeljsko triangulacijsko točko I. reda. »Triglavski stolp bomo odstranili in župnik Aljaž bo plačal tisoč forintov kazni,« naj bi dejal takratni deželni geometer. Preiskava je trajala kar pol leta, Aljaž pa je s pričami dokazal, da so pred 40 leti merilci postavili le leseno piramido za merjenje, ki je zaradi vremenskih vplivov razpadla, niso pa položili tudi podzemeljske triangulacijske točke. LEA KOMERICKI Foto: SHERPA 28 REPORTAŽA V novem skakalnem centru bo pet skakalnic, sedemmetrska (K-7), K-14, K-20, K-35 ter največja 55-metrska (K-55), ki bo nadomestila prejšnjo največjo 80-metrsko skakalnico, ki so jo pred leti porušili. Brez pravih skakalnic, a med najboljšimi Velenjski skakalci in kombinatorci še nekaj časa potrpežljivi »nomadi« V Smučarsko skakalnem klubu (SSK) Velenje bodo vsaj še eno sezono morali trenirati izven Velenja in izbirati različne skakalnice po Sloveniji - od Zagorja do Planice - saj v domačem skakalnem centru pod gradom letos to še ne bo mogoče. Kljub težavnim pogojem za treninge so nordijski kombinatorci tega kluba med najboljšimi v državi v članskih selekcijah. Iz njihovih vrst prihajata tudi udeleženca lanskih olimpijskih iger v Sočiju Marjan Jelenko in Gašper Berlot. Skupaj s skakalci se lahko v klubu pohvalijo z uspehi tudi v mlajših rodovih. »Zaradi sanacije plazov na ki so še na voljo v skakalnem hribu pod gradom v pretekli sezoni skakalci in trenerji niso mogli uporabljati niti treh najmanjših skakalnic, centru. Zato smo imeli malo več dela z organizacijo treningov v ostalih smučarsko skakalnih centrih po Sloveniji - v Zagorju, Planici, Kranju - in tudi v tujini. Ampak se nekako znajdemo,« je o logističnih težavah in rešitvah povedal Bogdan Plaznik, predsednik Smučarsko skakalnega kluba Velenje. V klubu je trenutno 27 registriranih tekmovalcev in tekmovalk. Kot je še povedal Bogdan Plaznik, dosegajo dobre rezultate v vseh selekcijah, od najmlajših do članske, zato tudi ni želel nikogar posebej izpostavljati, ampak je pohvalil prav vse za uspešno delo v minuli sezoni. Iz kluba dva olimpijca v Sočiju Zagotovo sta glavni imeni kluba kombinatorca Marjan Jelenko in Gašper Berlot, ki sta lani nastopila na olimpijskih igrah v Sočiju (Berlot tudi že v Vancouvru leta 2010 in je sploh prvi olimpijec iz velenjskega kluba). Oba sta bila tudi nominirana za najboljšega športnika Velenja v minuli sezoni, a je s svojimi dosežki komisijo prepričal deskar Rok Marguč. Med tistimi, ki prihajajo, pa trenutno največ obeta Vid Vr-hovnik, najboljši slovenski mladinski kombinatorec. »Največ smo na Gorenjskem, v Kranju in Žireh, pozimi v Planici, kadar gremo tja za cel dan. Prednost treningov poleti je, da je dolg dan in da lahko gremo popoldne tudi v Kranj. Planica pa je za eno popoldne predaleč,« je organizacijo treningov opisal Darko Kali-garo, eden od treh trenerjev v klubu. Ob njem, predvsem za mlajše selekcije, skrbita še njegov sin Rolando Kali-garo in Žiga Omladič. Osredotočeni na nordijsko kombinacijo Vadbo organizirajo tako, da opravijo dva treninga skokov in en trening teka na smučeh, saj je večina članov kluba kombinatorcev. »Že pred leti smo se odločili, da se bomo osredotočili na nordijsko kombinacijo. Imamo posameznike, ki odstopajo v solo skokih, tem namenjamo malo več treninga tehnike pri skokih, medtem ko ostali trenirajo skoke in teke,« je še poudaril Darko Kaligaro. Pozimi tečejo v glavnem na Rogli, tudi na Pokljuki in v Ratečah, poleti pa iščejo ceste v okolici, ki so manj prometno obremenjene, da lahko z rolkami pilijo tehniko. Kot najpriročnejšo možnost za poletni tekaški trening Kaligaro izpostavlja tekaški poligon v Mislinji, ki je del asfaltirane nekdanje železniške proge od Doliča proti Slovenj Gradcu. Prejšnja skakalnica zastarela Rolando Kaligaro, trener mlajših selekcij, nekdanji skakalec in reprezentant, se je kot svetnik v prejšnjem sklicu velenjskega mestnega sveta zavzemal za to, da bi največjo, 80-metrsko skakal- nico podrli. Zaradi tega mu ni žal, čeprav novega skalnega centra v Velenju še nekaj časa ne bo. »To skakalnico sem zelo dobro poznal, bil sem tudi prvi, ki sem skočil na njej. Skakalnica je bila zastarela, ni bila več po po zdajšnjih normativih v svetu. Zato sem dal pobudo, da bi jo porušili, in še zdaj verjamem, da je bila to prava odločitev,« je spomine na staro skakalnico, ki je postala črna gradnja, opisal Rolando Kaligaro. Vendar se pravi ljubitelji skokov z nostalgijo spominjajo tekmovanj za celinski pokal in rudarsko svetilko na tej skakalnici. »Teh res ne bo več, a bomo zato pripravljali tekmovanja nižjih kategorij, državna in regijska prvenstva, pokalne tekme. Bolj pomembno za naš klub je, da imamo več manjših skakalnic, ki omogočajo kakovosten proces treninga za vse selekcije, in da lahko tekmovalci postopoma napredujejo,« je še poudaril Rolando Kaligaro. S skakalnim centrom manjši stroški »Z dograditvijo skakalnega centra v Velenju se bodo stroški zelo zmanjšali, saj prevoz v druge skakalne centre in njihova uporaba stanejo. Fantje in dekleta bodo lahko dopoldne nemoteno hodili v šolo, popoldne trenirali na skakalnicah in šli teč v Misli-njo. To bo ogromen prihranek časa in denarja,« je še povedal trener Darko Kaligaro. Predsednik kluba Bogdan Plaznik dodaja, da je vedno težje zagotavljati denar sponzorjev za nemoteno delovanje kluba, za kar na sezono potrebujejo malo več kot 50 tisoč evrov. Denar prispevajo Mestna občina Velenje (MOV), sponzorji in donatorji ter tudi starši, za vadnine, nakup kombinezonov ter druge opreme. Nova sezona treningov v Smučarsko skakalnem klubu Velenje se bo že po tradiciji začela prvi ponedeljek v maju. ROBERT GORJANC Foto: RG Bogdan Plaznik, predsednik SSK Velenje: »V zvezi s skakalnim centrom smo optimisti. Prepričan sem, da bo v sodelovanju z Mestno občino Velenje, ki bo investitor gradnje novih skakalnic, nekaj del izvedenih že letos, ostalo pa v prihodnjem letu. Občina je že lani imela denar za gradnjo, vendar je bilo najprej treba sanirati plazove, kar je stalo 300 tisoč evrov. Zato je del predvidenega denarja za skakalni center šel v ta namen. To je bila pravilna odločitev, saj ni mogoče graditi novih objektov na terenu, ki je plazovit, zaradi česar so potem vedno večji stroški sanacije, objektov pa ni mogoče uporabljati.« Darko Kaligaro, trener v SSK Velenje: »Vsi naši tekmovalci imajo status športnika, tako da jim gredo tudi šole zelo na roko. Za cel teden jim pripravim načrt treningov, tako da se lahko z učitelji in s starši dogovorijo zlasti za tiste dneve, ko so ves dan zdoma. Večinoma so fantje in dekleta zelo pridni in dobri učenci. Na treninge vzamejo tudi zvezke in knjige, da se lahko v kombiju učijo.« Rolando Kaligaro, trener v SSK Velenje: »V svoji skakalni karieri sem med drugim tekmoval v Holmenkolnu in Innsbrucku, v obeh je res fenomenalna infrastruktura, ki jo uporabljajo celo leto, ne samo za skoke, marveč tudi za druge zadeve. Ko gledam ta grajski hrib v Velenju, sem prepričan, da bi to moral biti glavni prireditveni prostor v našem mestu.« AKCIJA 29 Kaj delamo ob sredah? DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Z velikim pričakovanjem se vsi vsako sredo veselimo akcije Do polnega vozička brez mošnjička. Mi, ki smo kot ekipa zadolženi, da vse poteka brezhibno, in komaj čakamo, da se nakupovanje začne, in vi, ki upate, da bomo izžrebali prav vas. Tokrat je bilo spet napeto, saj se do konca zvonjenja ni oglasil prvi izžrebanec. Ni kaj, treba je bilo žrebati ponovno in drugič je uspelo. Jožica Rabuza iz Kostriv-nice se je oglasila takoj. Veselo je dodala, da jo je tokrat Bog pogledal skozi veliko okno. Izkazala se je kot res zvesta poslušalka Radia Celje. Če kdo mogoče ni vedel, kaj pomeni sreda, je ona takole pojasnila: »Takrat se posluša Do polnega vozička brez mošnjička in Mali O!« Tudi Novemu tedniku je zvesta, nanj je naročena in kupone za to akcijo pošilja DOS-RAS Extreme 2015 Na deveti dirki okoli Slovenije tudi kolesarji s Celjskega Športno-kulturno društvo Notranje iz Postojne letos organizira že deveto mednarodno ultramaratonsko kolesarsko dirko okoli Slovenije, ki velja za eno najzahtevnejših dirk v Evropi in slovi po zelo dobri organiziranosti. Na njej bo sodelovalo 74 kolesarjev in kolesark iz 11 držav sveta. Dirka se bo začela v četrtek, 7. maja, z večernim štartom tekmovalcev in končala v nedeljo, 10. maja. Spremljati jo bo mogoče na računalnikih in mobilnih napravah tudi z GPS-sledenjem Blackblox preko uradne spletne strani http:// www.dos-extreme.si/. Na zelo zahtevno progo po razgibanem terenu, dolgo več kot 1.200 kilometrov in z več kot 14 tisoč metri vzponov, se bodo odpravili tudi naši regijski kolesarji. V kategoriji moških posameznikov se bosta dirke udeležila večkratni udeleženec in dobro znan slovenski ultramara-tonski kolesar Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji in Grega Slapšak iz Laškega, ki je na dirki sodeloval že lani, a takrat v kategoriji moških dvojic. Poleg njiju se bosta na dirko v kategoriji moških dvojic ponovno odpravila tekmovalca iz ekipe Biciklus Tomaž Novak iz Mozirja in Zoran Dimitrijevič iz Celja, ki sta na dirki prav tako sodelovala že lani. Zahtevne priprave Erik Rosenstein pravi: »To je ekstrem in zato moraš imeti glavo na pravem mestu. Psihofizična priprava je zelo pomembna. Verjetno je to moj zadnji nastop na dirki okoli Slovenije, zato so pričakovanja nekoliko bolj visoka kot na prejšnjih dirkah, ampak dirka je dolga in med njo se lahko pripeti marsikaj.« Grega Slapšak, ki je bil na dirki v dvojicah že lani, se bo letos na progo podal sam. Na dirko se pripravlja že od lani in jo želi prevoziti v časovnem limitu. Verjame, da mu bo uspelo, saj ima ob sebi ekipo, za katero ve, da bo odlična podpora in asistenca. Tomaž Novak in Zoran Dimitrijevič iz Biciklusa, ki se na dirko prav tako pripravljata že od lani, si želita letos pridobiti pri času, in sicer na račun boljše pripravljenosti in že vsa leta. Simoni Brglez, ki po nareku izžrebancev polni nakupovalni voziček, je najprej polepšala dan z novico, da ima napisan seznam, le ena malenkost se ji je zdela vseeno pomembna - Planeta Tuš ni poznala in tega, kako si sledijo police, prav tako ne. Morda je ob tem podatku postalo kar malo vroče Simoni in Katji, ki je tokrat pomagala pri teku med policami, zato sta se napotili k štartu pri hladilnikih in zamrzovalnikih. Za dober štart je Jožica Rabu-za še na hitro poiskala očala in med suverenim narekovanjem, ko se je voziček bogato polnil, ni bilo nikjer mogoče opaziti, da se ne znajde pri postavitvi izdelkov v trgovini. Med vsem skupaj, kar je pod črto stalo 140,45 evra, je bilo poleg zamrznjenega programa spet dovolj mesa. To bo prišlo ravno prav za pogostitev, ko bodo med prvomajskimi prazniki doma imeli delo, pri čemer se spodobi, da je na mizi vsega dovolj. Bi nakupovali še za vas? Brez težav, samo kupon je treba izpolniti in poslati. Če bo sreča na vaši strani, se bomo slišali v sredo ob 12.15 na Radiu Celje, da boste v akciji Do polnega vozička brez mošnjič-ka prav vi dokazali, koliko se da kupiti v treh minutah. NL, foto: GrupA Jožica Rabuza je napolnila voziček, čeprav ni poznala razporeditve polic v Planetu Tuš. Več slik na www.radiocelje.com in FB-strani Novi tednik in Radio Celje Erik Rosenstein (foto: osebni arhiv) V kategoriji moških posameznikov se bosta na dirko odpravila tudi Domen Kir-biš iz Hrastnika in Iztok Pohar iz Radeč. V kategoriji ženskih dvojic bosta sodelovali Nina Dolinar iz Velenja in Irena Voglar iz Domžal. boljše logistične podpore, saj se bosta letos na dirko odpravila z dvema spremljevalnima voziloma in močnejšo spremljevalno ekipo. Vsem želimo, da bi dirko odpeljali do konca in dosegli zastavljene cilje. Promocijsko besedilo Druženje ekip Be Brave in Biciklus. Z leve: Jernej Oblak, Grega Slapšak - oba iz ekipe Be Brave, Tomaž Novak in Zoran Dimitrijevič - oba iz ekipe Biciklus (Foto: Boris Vrabec) Oo polnega vozička brez mošnjička 13-GT Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje ^p KUPON tednik radio Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preše Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 30 AKCIJA 36 _ I ■ Zadnji teden pred zaključkom glasovanja za tretji par finalistov imamo v uredništvu 1.091 glasov. Največ jih prejemajo dekleta, kar pet jih že ima več kot sto glasov. Vodilni par zaenkrat sta Tjaša Žerjav (372) in GregorPodpečan (32). [ADNJI DAN GLASOVANJA 5. maj i! Opravičilo V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Pri oblikovanju strani je portre-tna fotografija Karin Buček z zaporedne številke 9 »zdrsnila« na zaporedno številko 30 in prekrila fotografijo Tjaše Pungartnik, ob tem pa je izpadla tudi fotografija Katje Strnišnik (18). Za napako se opravičujemo. Uredništvo akcije! Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja NAJ MAT V akciji Naj maturantka, naj maturant bralci letos že četrtič izbirate, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata. Maturant in maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja in marca smo objavljali prva kroga kandidatov, aprila sledi še tretji. Vseh šest finalistov se bo v končnem obračunu pomerilo maja. V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Srednje šole za storitvene dejavno 1 Denis Gorenc 4. P1, SŠSDL Lucija Novak 4. B, SZŠ -> It T0 Tjaša Pungartnik 4. A, GCC Spela Aškerc 4. P1, SŠSDL 17 Aljaž Vasle 4. C, SZŠ Gregor Podpečan 4. B, GCC 3 Luka Babič 4. P2, SŠSDL fJl Katja Strnišnik 4. C, SZŠ 32 Iza Hrastnik Fink 4. B, GCC 4 5 Lea Gračnar 4. P2, SŠSDL Ф- 19**" David Ivanovski 4. D, SZŠ Denis Lazarikić 3. C1, SŠSDL 20 Andraž Marinko 4. E, SZŠ Dean Pungaršek 4. C, GCC Maruša Leskovšek 4. C, GCC ¥3 6 Alenka Legvart 3. C1, SŠSDL Ana Jakop 4. E, SZŠ ш35 Jernej Kralj 4. Č, GCC 8 / V i ф r „V David Očko 3. C2, SŠSDL Monika Lukič 3. C2, SŠSDL ~ t— v 222 23 Anita Košar 4. KT, SZŠ Uroš Pušnik 2. PTI, SZŠ Sara Sarenac 4. Č, GCC Matic Seligo 4. D, GCC Karin Buček 3. C3, SŠSDL Zmagovalca aprilskega kroga glasovanja bomo objavili 7- /maja Tjaša Žerjav 4. D, GCC AKCIJA 31 Učitelji lahko pomagajo Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. sti in logistiko - SŠSDL ■ Srednje zdravstvene šole Celje - SZŠ ■ Gimnazije Celje - Center - GCC d Jakob Turnšek 3. B1, SŠSDL л _ CWn\ Blaž Vodopivc 3. B2, SŠSDL 11 Tilen Pečnik 2. B4, SŠSDL 13 Gašper Letanje 4. A, SZŠ 14 Nika Mulej 4. A, SZŠ H Žan Andrejc 4. B, SZŠ Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Kuponi za glasovanje v aprilu so ZELENE barve. Pri štetju ne bomo več upoštevali modrih marčevskih kuponov. Tajda Krajnc 2. PTI, SZŠ Ш9 Žan Šumiga 4. E, GCC Žiga Smodiš 3. FB, SZŠ Kristina Skerbiš 4. E, GCC 22 7 8 Patricija Plahuta 3. FB, SZŠ Matic Fideršek 3. GB, SZŠ Nejc Tevž 4. H, GCC Saša Malovšek 3. GB, SZŠ •rt BL И3 Marina Krajnc 4. H, GCC Aleksander Masnec 4. I, GCC m — m * Nejc Gerečnik 4. A, GCC C 44 4 \ m Sara Polanc 4. I, GCC Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 32 REPORTAŽA Drugi Pariz nad kozjanskimi griči Na Žusmu to nedeljo tudi uradno odprli Stolp ljubezni - V prihodnje celo poroke? Na Žusem tamkajšnje planinsko društvo organizira več tradicionalnih dobro obiskanih pohodov. Tokratna lepa nedelja je na vrh privabila več obiskovalcev kot kadarkoli doslej. Stolp ljubezni se dviga nad vrhovi dreves in ga je mogoče videti že od daleč. »Ko ste pred nekaj leti prišli na dan s to idejo, smo bili vsi nekoliko ... skeptični,« je diplomatsko začel svoj govor šentjurski župan Marko Diaci. Člani društva pa so rekli bobu bob: »Vsi so nas imeli za malo nore.« Ampak z neskončno vero v projekt, z zaupanjem in neomajno vztrajnostjo so uspeli. Razgledni stolp na nekem kozjanskem hribčku v teh časih ni samo planinska znamenitost, ampak je pravi mali čudež nad morjem vsakdanjega malodušja. Planinsko društvo Žusem povezuje krajevne skupnosti Sv. Štefan, Slivnica pri Celju in Loka pri Žusmu. Ustanovili so ga leta 2008. Takrat je Martin Ozis, verjetno napol v šali in napol zares navrgel idejo, da bi morali na svojem Žusmu postaviti razgledni stolp. Čeprav so ga najprej pisano gledali, so misel hitro ponotranjili. »Ogromno ljudi je živelo za to idejo, brez tega nam nikoli ne bi uspelo,« po prerezu traku ni mogel skriti navdušenja predsednik društva Simon Mansutti. Leta 2011 so idejo prvič uradno predstavili, leto kasneje so že resno začeli zbirati sredstva. Konec Kratek rez s škarjami in zven kozarcev ob slovesnem trenutku - češnja na torti za množico ljudi, ki so zadnja leta živeli za ta projekt. Člani Planinskega društva Žusem imajo še cel kup idej. leta 2013 je Občina Šentjur spremenila prostorski načrt in jim s tem dala zeleno luč za gradnjo. Od lanskega junija do novembra so stolp postavili. 25. marca letos je prestal tehnični pregled, pred nekaj dnevi pa je društvo uspelo pridobiti še zadnjo birokratsko piko na i v obliki uporabnega dovoljenja. »To je velik prispevek k lokalni turistični ponudbi,« je bil navdušen tudi župan Podčetrtka in predsednik slovenske turistične zveze Peter Misja. Brez ljubezni samo les »Tako kot ljubezen je tudi ta stolp precej brez veze,« je zbrano množico na vrhu Žusma provokativno nagovoril slivniški župnik Marko Šraml. »Kaj koristnega pa človek ima od tega? Ne bi v teh časih za ta denar raje naredili kaj pametnega?« Kot je nadaljeval, so ob prizadevanjih članov društva in krajanov mnogi tako razmišljali. V resnici je ljubezen vse, kar v življenju šteje. »Če ni predanosti, ljubezni in stremenja za višjimi vrednotami, noben denar na svetu ne pomaga. In zaradi tega stolpa se bo zgodilo še veliko drugih dobrih reči. Ta stolp bo ljudi spomnil, da je vse mogoče, da je mogoče premagati tudi navidez nepremagljive ovire. In v tem smislu naj bo ta stolp res eno sveto znamenje.« Za konec je prisotnim še položil na srce: »In tudi če boste kdaj skeptični do katere ideje -nikar je ne rušite. Ker ljudje delajo čudeže.« StO Foto: GrupA Za stolp je več kot 600 do-natorjev prispevalo 77 tisoč evrov, skupaj z materialnimi sponzorstvi so zbrali 107 tisoč evrov, z obračunanimi stotinami ur prostovoljnega dela in drugih storitev pa je vrednost krepko presegla investicijsko oceno 150 tisoč evrov. »Idej imamo še veliko veliko. Tudi o zarokah, ki se bodo na stolpu prav gotovo dogajale, smo že razmišljali. Sam sem se hotel na stolpu poročiti, pa nas je za mesec dni povozilo vreme. Ampak sem prepričan, da se bo prav kmalu našel kdo drug s to željo. To bo drugi Pariz,« nam je nasmejano zaupal Simon Mansutti. Stolp v številkah 25,9 metrov višine 116 stopnic 22 podestov 2 razgledni ploščadi 44 kubičnih metrov macesnovega lesa 33 kubičnih metrov betona 2 toni nerjaveče pločevine 600 donatorjev 150 tisoč evrov 7 let od ideje do odprtja Janez Golf iz Ivančne Gorice in Jože Vodišek iz Dobja sta pod Stolpom ljubezni obeležila svoj peti rojstni dan. Toliko časa je namreč minilo od takrat, ko so obema presadili srce. Na komaj 669 metrov visok hrib Žusem vodi tudi čisto prava planinska pot z vrvmi in s klini. Zabava, ki so jo s številnimi ansambli in z izjemno logistično podporo pripravili pri domačiji Žurej na Ječovem ob izhodišču planinske poti na Žusem, je upravičila veselje ob tem dogodku. In kot so namigovali skoraj vsi govorniki ob slovesnem dogodku, je predvsem v ljubezni prihodnost tega sveta. novi tednik Št. 17,30. april 2015 NOVI TEDNIK ŽE 70 LET 33 Naš zvesti bralec Alojz Jesih je bil v minulem letu še posebej priden. Zapisal je namreč svoje spomine na otroštvo in jih izdal v samozaložbi. V uredništvo Novega tednika se je v minulem tednu oglasil tudi naš bralec iz Klanca pri Dobrni, ki pa ni zbral poguma za objavo imena in priimka v našem časopisu. Kljub temu nam je prinesel pokazat precej starih številk Novega tednika, med njimi izvod iz leta 1968, in nam povedal številne zanimivosti. Razveseli se ga vsak četrtek Najraje bere novice s Celjskega, kakšno zanimivost si tudi izreže Novi tednik se je že leta 1963 znašal na seznamu prejete pošte Alojza Jesi-ha iz Harja v občini Laško. Kljub temu da se je naš zvesti bralec kar enajstkrat preselil, je z njim vandral tudi naš časopis. Alojz Jesih izvira z Vrha nad Laškim. Ko se je zaradi službe preselil v Zreče, se mu je zdelo, da je prišel v tuj kraj. Da bi ohranil vedenje o tem, kaj se nasploh dogaja na Celjskem in predvsem v gospodarstvu, se je pridružil družini naročnikov časopisa. »Najbolj me zanimajo novice iz bližnjega okolja, iz naših krajev. Še posebej rad preberem, če se kaj zanimivega dogaja v Laškem,« nam je povedal. Časopis skrbno pregleda ob četrtkih, ko ga dobi v nabiralnik, podrobneje pa se mu posveti še, ko ima več prostega časa. Tistim, ki pravijo, da časopis preberejo od začetka do konca, ne verjame čisto na besedo. Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje organizira tudi številne nagradne igre in akcije. Alojz je pred dvema letoma pridno izpolnjeval kupone za sodelovanje v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Zdi se mu, da je vsako sredo težko »dežurati« pri telefonu, še posebej kadar človeka zamika kakšen izlet ali obisk, zato zadnje čase ne pošilja več dopisnic za sodelovanje. Preimenovali smo ga In kako to, da je naš zvesti bralec naštel kar enajst selitev? Najprej je služil domovini, nato se je z družino selil v različna stanovanja, potem je kupil hišo v Šmarju pri Jelšah in kasneje novo postavil v Harju. Poštarji so ga vedno našli, pri čemer smo v uredništvu njegov priimek v vseh 52 letih prijateljevanja enkrat po pomoti spremenili v Esih, vendar smo napako kmalu popravili. Od leta 1997 je v pokoju, vendar ima vedno dovolj dela okoli hiše in na vrtu. Nazadnje je bil zaposlen kot vo-zovni preglednik tehničnega stanja vagonov in naklad pri Slovenskih železnicah. »To je tisti delavec, ki z dolgim kladivom tolče po kolesih. Dejali smo, da imamo kladivo na dolgem ročaju zato, da smo čim dlje stran od dela,« je razložil v smehu. O tkalstvu in glasbi Novi tednik mu služi tudi za manjši osebni arhiv različnih zanimivosti. Med drugim je iz časopisa izrezal prispevek, v katerem sta bila leta 1987 ob zlati poroki predstavljena njegova starša. Oče je bil kot tkalec predstavljen tudi v eni od reportaž Jureta Krašovca o starih obrteh. V svoj osebni arhiv je Alojz spravil tudi izrezke o glasbenih dogodkih na Vrhu nad Laškim. Še posebej skrbno je pregledal prispevek o nastopih ansambla Savinja, v katerem je igral njegov sin. Shranil si je tudi posebni izvod Novega tednika, ki je izšel po poplavah leta 1990, in izvod, v katerem je zabeležena 50. obletnica razreda, v katerem je s sošolci gulil šolske klopi. TINA VENGUST Foto: TV Ni ga čez Novi tednik »Ta deklica tu je moja vnukinja Lara. Leta 2006 je bila najmlajša nagrajenka v vaši akciji Naj voščilnica,« je naša zvesta bralka Vikica Okorn iz Škofje vasi z nami delila nekaj najbolj dragocenih biserov iz svojega arhiva izrezkov Novega tednika. Njena družina je naročnica Novega tednika že od nekdaj. »Vse preberem in ga komaj čakam,« pravi simpatična sogovornica. Vmes je imela tudi kratko avanturo v druge medijske vode. »Prepričali so me, da sem se za tri mesece naročila na drug časopis. A ni bilo primerjave. Sem se hitro vrnila in Novi tednik naročila za celo leto vnaprej,« se smeji Vikica. Ob tem se lahko le skromno zahvalimo in upamo, da nas bo zadovoljno brala še mnogo let. »Si pa zelo želim, da bi kmalu spet organizirali kakšen izlet. Tistega v sodelovanju s Tušem hranim kot enega najlepših spominov v življenju,« še namigne. Vračamo namig - kdo ve, kakšna presenečenja vse Novi tednik še pripravlja za svoje zveste bralce ... StO Neka sila jo vleče k časopisu Nekateri bralci nas obiščejo z zanimivimi dokazili o svoji dolgoletni zvestobi, drugi nam napišejo kaj prijaznega o svojih spominih na časopis in povezanosti z njim. Žalosti pa nas, kadar zaradi finančnih težav niso več naročniki, kot nam je na primer napisala Marija Vozlič iz Podplata, ki pa očitno ne more brez časopisa. »Ker Novi tednik 2. junija praznuje 70 let, bi tudi jaz rada dodala kamenček v mozaik teh let, ki so tudi mene velikokrat povezala ali z Novim tednikom ali Radiem Celje. Žal zaradi finančnih težav nisem več naročnica Novega tednika, a ga za svojo dušo velikokrat kupim, ker me vežejo nanj lepi spomini. Novi tednik mi je omogočil, da sem si v živo ogledala Radio Celje, se preizkusila s Simono Šolinič in Simono Brglez pred mikrofonom. 13. aprila je minilo štirinajst let od tega. Vse imam dokumentirano, 25. aprila je bil takrat zapis o tem objavljen v Novem tedniku št. 33. To je zame tako nepozabno, da sem vas morala na to spomniti. Veliko je spominov, ki jih ohranjam: izlete z Zelenim valom, različne članke v vašem tedniku. Veliko let vas že spremljam, zato je veliko tega, česar se ne da pozabiti. Še vedno rada preberem članek, ki sem ga shranila iz Novega tednika - Moje odštekano mesto - s katerim sem si zaslužila izlet po mestu Celje. Nepozabno! Veliko je še tega in prav zato Novi tednik še danes rada vzamem v roke, ne vsak teden, a brez njega sem težko. Ko ga kje vidim na polici v trgovini, me kar vleče tja, neka sila, potem ga preberem od začetka do konca. Priznam, da zelo rada rešujem križanke, nagradne igre, mogoče prav zato, ker pravijo, da imam srečo, a pravim, da malo že mora človek imeti tudi pameti oziroma nekaj v glavi. Tudi sama bom januarja praznovala isto obletnico kot Novi tednik in se počutim polna energije, sem polna novih idej, ki jih potem izlijem na papir. Zato, dragi Novi tednik, 70 let je že nekaj prehojene poti, poti doživetij, lepih in slabih spominov, a tudi ti si vedno boljši, vedno je kaj novega, torej sva si enaka po letih in po prepričanju, da leta niso pomembna, pomembno je, kaj še pričakuješ, kaj upaš, in nenazadnje kaj si upaš. Upam, da bom še nekaj časa listala po Novem tedniku, spremljala usode ljudi, takšne ali drugačne, občudovala ljudi, ki kljub težkim preizkušnjam gredo naprej. Tebi, Novi tednik, pa ob 70-letnici čestitke z željo, da ostanemo prijatelji, takšni, ki vedno ponudijo roko, ko je nekomu hudo, takšni, ki od svojega dajo pomoč drugim, čeprav samo s tolažilno besedo. Hvala za vse lepe trenutke, preživete z Novim tednikom, vsem, ki ga ustvarjate, pa lepo praznovanje.« novi tednik Povabilobralcem Nekateri bralci ste se že odzvali na naše povabilo in prinesli izrezke iz časopisov, ki ste jih shranili iz različnih razlogov. Ostale še čakamo, da se opogumite in prinesete karkoli, kar vas povezuje z našim časopisom. Pred rojstnim dnevom Novega tednika, 2. junija, bomo tri bralce, ki so že sodelovali ali še bodo, povabili v uredništvo, kjer bodo lahko pobliže spoznali delo novinarjev. Za vse, ki ste že ali še boste nastopili s svojo zgodbo, povezano z našim časopisom, smo pripravili hišna darila. Vabljeni! 34 SLEDI CASA St. 17, 30. april 2015 Nekaj mejnikov v krajih, gospodarstvu in športu Tokrat povzemamo nekaj nekdanjih zapisov o dogajanju v Laškem, Radečah, Podčetrtku, Bistrici ob Sotli in Kozjem Laško je bilo v Novem tedniku pogosto omenjeno v povezavi s turizmom in pivo-varstvom, žal pa smo iz te občine večkrat poročali tudi ob poplavah. Savinja ter drugi potoki in hudourniki so se tam med drugim močno razbesneli v letih 1990, 1998, 2007 in 2014. Strani Novega tednika so zabeležile tudi precej športnih uspehov Laščanov. V tokratnem pregledu smo izpostavili zlato kolajno deskarja Roka Marguča. TINA VENGUST Pred približno 160 leti je blizu sotočja Rečice in Savinje zraslo kopališče, ki ga danes poznamo pod imenom Thermana Laško. Če sklepamo po naslovu prispevka iz leta 1953, ki ga je zabeležil Savinjski vestnik, je »laško zdravilišče« že večkrat doslej doživelo vzpone in padce. Leta 1930 so bile laške »toplice« na prodaj, kupil jih je Urad za socialno zavarovanje delavcev in - kot je poročal vestnik - okrog zdravilišča zgradil neviden zid. »Toplice« so takrat postale republika v mestu, ki ji ni bilo več mar, kako se bo razvijal kraj. Turistični promet je padel in v nekaj letih čisto zamrl. Mnoge spremembe so v zdravilišču nastale med vojno in po njej. Leta 1953 je vladal v zdravilišču strog internatski režim, »toplice« so bile neprivlačne za turiste in dopustnike. Pozivi so se takrat vrstili v smeri, da mora zdravilišče odpreti vrata širši javnosti. Dober dan, žalost Laško ponovno močno prizadeto M s Jo (t* poldne, ko Je vlak te popihal proti I .a tkem, Je bil pogled na pokrajino grozljiv. Voda J« prestopila bregove, tabriu-la sledove cest, travnikov, njiv in beaao udrihata po vsem kar jI je prlilo na pot. Ljudje so mrko pogledoval i vodo, ki Je vdirala v njihove kleli in ie karo viie, odnaša ti. kar se je reiiti dalo in bili prisiljeni gledati kako tulj za tu t jem. ki »o ga prigarali v minulih letih, neusmiljena od p lavi ja. V Laškem povoden] nI presenetila Vraževerni bt dejali, da so se v občini Laiko morati гл meriti bogu, saj seje nebo ie večkrat spozabilo nad r\jirru Lani se je razhudilo nad okolico Laikega. letos, ko so si le meh roke, 6ei, tokrat smo povodrui uili, pa je udarilo na dan, ko se spominjamo mrtvih. Letos je bilo treba lega dne reievati žive. in Laičani pokažejo takrat, ko okoli 18, ure. Takrat se je v Laike m nenadoma zabli skalo, večerno nebo je zala relo, za nekaj sekund je bilo svetlo kot podnevi (v Rimskih Toplicah, so kasneje pripovedovali ljudje, so ta soj videli) potem pa je Laiko ovila trda tema SIliaU je bilo le le Sumeče butanje pobesnele reke. Kasneje so mi pojasnili, da je prUlo do ne pogostega pojava, ki (i imenujemo korona, ko zažanjo električne žice. zaradi vlažnosti zraka oride namreč do V 4tabu »e je oglasil lud zdravnik In se pozanimal katere cesu? so prevozne, čt bi morebiti potrebovali bo) minico Najugodnejša se je zdela varianta prevoza do Tr bovelj po gozdnih cestah. Voda je iz ure v uro naraščala in grozila. Najbolje sojo odnesli Usti Laičani. ki pre bivajo na levem bregu Savi iye od mostu navzgor, proti gradu Tabor, tudi strogi center mesta je bil nepoplavljen. Že čez dan so morali evaku Narasli tokovi Savinje so mnogokrat doslej prizadeli občino Laško. Ta je bila na udaru tudi v poplavah 1. novembra 1990. V prispevku z naslovom Dober dan, žalost so novinarji pisali o grozljivi podobi pokrajine in o nemoči ljudi, ki so lahko le gledali, kako odpla-vlja žulj za žuljem, ki so ga prigarali v minulih letih. Savinja je bila najvišja približno ob 21. uri, ko je bil njen vodostaj šest metrov in pol. Nekaj dni kasneje, ko je bilo že lažje podati prve ocene, je Novi tednik poročal, da je v laški občini nastalo za takratnih 600 milijonov dinarjev materialne škode. Od tega je je bilo za približno 90 milijonov dinarjev v industriji in obrti. Porumenele stani Novega tednika spominjajo tudi na nekdanja podjetja, ki so dajala kruh občanom Laškega in drugih krajev. Med letoma 1948 in 1996 je bilo med drugim dejavno podjetje Volna. Podjetje Volna je nastalo iz dveh predvojnih podjetij, in sicer iz podjetja Hinka Brečka z imenom Lateks in iz podjetja Franja Gerkmana z imenom Lava. Izdelovalo je volneno blago iz mikane in česlane volnene preje ter umetnih vlaken. Med podjetji, ki so bila v letu 1953 še omenjena v Savinjskem vestniku, so tudi Izbira Laško, Gostinsko podjetje MLO Laško, Rudnik Laško Huda Jama, Tovarna usnja Rečica ob Savinji ... Laščan Rok Marguč je leta 2013 na svetovnem prvenstvu v Stonehamu v paralelnem slalomu osvojil zlato kolajno, s čimer je postal najboljši slovenski deskar vseh časov. Kolajna v Stonehamu je bila Margučeva tretja na svetovnih prvenstvih. Čeprav je v finalu izgubil prvo vožnjo proti Američanu Justinu Reiterju, je v drugi vožnji zaostanek nadoknadil. Zmage takrat 26-letnega Marguča so se veselili tudi njegovi sokrajani, po prihodu v domovino seveda ni šlo brez sprejema na občinskem dvorišču. Rok Marguč, najboljši deskar v slalomu na svetu Leta 1976 so v Pivovarni Laško proslavljali več »delovnih zmag«. 150-letnico pivovar-stva so proslavili z odprtjem novega proizvodnega objekta - polnilnice in skladišč. Jure Krašovec je zapisal, da s to pridobitvijo pivovarna ni širila obsega proizvodnje, a se je podjetje z njo lahko prožneje prilagajalo tržišču. Med drugim je bilo odpravljeno nočno delo žensk. Po zaslugi novih skladiščnih prostorov za prazno embalažo in za skladiščenje piva v steklenicah in sodih so se v podjetju rešili množice tovornjakov, ki so v poletnih mesecih čakali na osvežilno pijačo. Medtem ko je drugod v Jugoslaviji zaradi različnih dejavnikov prodaja piva padla za 20 odstotkov, je bilo v Laškem zmanjšanje le 2-odstotno. Z območja radeške občine je bilo v preteklih desetletjih veliko zapisov o delu in poslovanju papirničarjev. Časopis je spremljal njihove vzpone in padce, vse do razpleta, ko je po stečaju papirnico konec leta 2013 prevzel dubajski investicijski sklad Emkaan Investments in poskrbel za zagon proizvodnje. Četrt stoletja prej so se nad »tovarno dokumentnega in kartnega papirja TOZD Muflon Radeče, ki se je pripravljala na proizvodnjo plastičnih vrednostnih, identifikacijskih in reklamnih kartic po sodobni britanski tehnologiji«, zgrinjali črni oblaki. »Za nakup opreme, ki je stala 250 tisoč funtov šterlingov, so dobili mednarodno posojilo. Zdaj, ko naj bi pričeli z množično proizvodnjo, se je zataknilo, saj jugoslovanska pošta, s katero so naredili predpogodbo, kartic še ne potrebuje,« je konec leta 1987 poročal Novi tednik. Pošta obrača brbet Muflonu iz Radeč V tovarni dokumentnega stim, kar in kartnega papirja TO/I) v žepu to Muflon Kadeče se priprav- naročil d» Ijajo na proizvodnjo pla- Ros je sice stičnih vrednostnih, identi- uporabe k; fikacijskih in reklamnih v bančniiU kartic po Nodobni britanski mu, račun« tehnologiji. Opremo, ki je nih sistemi stala £50 tisoč funtov iter- dar se pri m^jo trenuten 1 nekaj matiji^ lačih kupcev da je možnost ic vsestranska trgovini, r.uriz uitvu, varnost in še kje. veti is njihova upt St. 17,30. april 2015 SLEDI CASA 35 Spremembe med nekoč nerazvitimi Občine Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje so dolgo »nosile oznako nerazviti kraji, bogu za hrbtom«. Po osamosvojitvi so se ti kraji precej razvili. Podčetrtek je postal prepoznaven turističen kraj, v Kozjem so ogromno naredili na področju gradnje infrastrukture. Tudi v Bistrici ob Sotli se razmere izboljšujejo, trenutno se trudijo, da bi v občino privabili več turistov. Tokrat smo izbrali novinarska besedila iz različnih obdobij, ki delno nakazujejo, zakaj so omenjene občine dolgo veljale za nerazvite, kažejo pa tudi spremembe, ki so v prihodnjih desetletjih omogočile pospešen razvoj. JERICA POTOČNIK Zgodovinski dogodek za Podčetrtek prebivalci so svečano pričakam prvi vlak in pogostili graditeijf, — velik pomen proge za obsoteij5ko dolino — dokaz sodelovanja med ljudstvom in jla pri socialistični graditvi dežele — do dneva replblike bodo progo zgradim V Podčetrtku so prebivalci leta 1958 svečano dočakali prvi vlak. Na prireditvi ob tem dogodku se je zbralo več kot dva tisoč ljudi. Jože Jurak, predstavnik občinskega odbora Klanjec, je izpostavil, da bo dograditev proge politično in kulturno dvignila okoliške kraje na raven, dostojno dvajsetemu stoletju. Proga naj bi bila tudi dokaz bratstva in enotnosti med Slovenci in Hrvati. Obsotelje pa naj bi zaradi te proge na novo zaživelo. Podčetrtek je v zadnjih desetletjih postal razvit turističen kraj, ki ga obiskujejo turisti s celega sveta. Turisti iz Ljubljane se pogosto pripeljejo tudi s tako imenovanim kopalnim vlakom. Pred kratkim je iz Celja do Podčetrtka začel voziti še muzejski vlak, s katerim želijo še dodatno obogatiti turistično ponudbo na tem območju. KOZJE je zadnjič praznovalo D. SEFTKMHEK — РНЛ7.МК KOZJA НВКВОЛ. PO T K t: 11 t.ITT III VIDEN NAI'EFJtEK. ZADNJIC SO V KOZJEM ZAZVENEU AKORDI POZDRAVNE KORACNICE OU OBČINSKEM PRAZNIKU. V KVICTlJSTVLt V TREH I.ETIII ZA DVAJSET LET. Rahlo Je bilo prepredeno nrt» x Inki, kl so hitdl od jiUrfcojrtcga Vetar-r.'kti ler sen&tll оШттљ RWferve proti Bohorju. «adovnjake, pain ike In vinO-Rnnlr pfuti Bućaro ter polja proti Sota. Zdaj in zdaj vj topli »rnfnl prameni j» Je tudi v tem, da raste na &tebli »ntl. Z.4 «ml rKw. pa sploh pravilo, da je »kcajarttki hmelj« In ti imamo 15 hektarov. Sadjarstvo pa je najbolj napredovalo V treh letih vt> nasadili v strnjenih nasadih v«* Jablan, kol Je SLnec ob Sotli, Stanka CVmrllt iz Le-siCnefcQ. Janet Pustliek i* Buć in Ivan Kunej. Induitrlje Karte Ri imela, dokler te tli omctvnUi rKtajtmkn. teki ti Im obrat. Prebroditi Je moral vrsto teiav, saj je prtntnnjltovaJo ixurjeneoa jnjuiniflju In kvaRficlraneea kadra In tudt dobre-KO vodstva. Sale zdaj 40 postopoma Izvija In na nuptavl it bilo ojyaziti vrsto lepih tkalskih in konfekcijah izdelkov S ored videno lafHirno na so bo Septembra 1958 je takratna Občina Kozje zadnjič praznovala občinski praznik. Združila se je namreč z občinama Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina, je poročal novinar Novega tednika. Kozje je bilo pred tem samostojna občina tri leta. Prvi predsednik je bil Jožko Lojen, ki je leta 1955 to dolžnost prevzel kot najmlajši v republiki. Sedež se je po združitvi občin preselil v Šmarje pri Jelšah. Samostojna občina je Kozje ponovno postalo leta 1994. Od lanskih lokalnih volitev jo vodi Milenca Krajnc. Do lanskih volitev nobena kozjanska in obsoteljska občina ni imela županje. GRADNJA ZDRAVSTVENIH DOMOV NA KOZJANSKEM POCENITI GRADNJE Oktobra 1974 je bila veAN* deLBgacLja republiške ^rtrsiv-Btvetie skup&ostj na območju občin Šmarje pri JeJfiah tn Šentjur* ti si je ogtedala objekte, potrebne jtft opravljanje zdravstveriEi elutt«, to cia fcaliittCijn U.ih »üjektcw zavisi od efedate* eolidux-nos-tne^a skSada rupubU^ke airavstvenp skupnosti in re Kiooa]iw värtTMvent skupnost! Celjp treba biti skromen in Izkoristiti vse nmf.- Novinar Milenko Strašek se je decembra 1975 z direktorjem regionalnega zdravstvenega doma v Celju pogovarjal o graditvi zdravstvenih domov v Podčetrtku in Kozjem. Domova so že gradili, ko so se pojavili finančni zapleti. Prednost pri gradnji so dali zdravstveni postaji Podčetrtek, čeprav je imela manj bolnikov kot tista v Kozjem. Tako Kozje kot Podčetrtek leta 1975 še nista imela stalnega zdravnika. O katastrofalnih zdravstvenih razmerah na Kozjanskem v tistem času je pisala tudi zdravnica Ruža Vreg. Knjiga Podeželska zdravnica prikazuje življenje in težave kozjanskih bolnikov brez olepšav. V Osnovni šoli Marije Broz v Bistrici ob Sotli so 10. maja 1984 pripravili že peto šahovsko simultanko v spomin na 10. maj 1979, ko jih je Tito zadnjič obiskal. Leta 1984 je šolo obiskovalo 207 učencev. V telovadnici je v šahovski simultanki sodelovalo 92 učencev. Toliko zato, ker je v tistem letu minevalo 92 let od rojstva »velikega učitelja Tita«, je v reportaži zapisal novinar Tone Vrabl. Osnovna šola Bistrica ob Sotli je danes sodobna podeželska šola. Zanimivo je, da jo približno trideset let kasneje obiskuje precej manj učencev, trenutno zgolj 175. Požar, poplave, vojna Zgodovina Novega tednika (17. del) Vstop v 90. leta je za kolektiv celjskega časopisa in radia predstavljal pravo apokaliptično obdobje. Kataklizmi sistema, ki je sproducirala prve demokratične volitve (aprila 1990), je oktobra isto leto sledil požar, ki je dodobra uničil delovne prostore in inventar. Že mesec kasneje so novinarji morali v zasilno urejenih in usposobljenih prostorih slediti uničujočim posledicam visoke Savinje, ki je na dan vseh svetih zalila polovico Celja in vse kraje v svojem porečju. Kot zanimivost omenimo, da se je v Luče, odrezane od sveta, od vseh novinarjev prva prebila prav novinarka - pripravnica na tedniku in radiu - Urška Kolenc Selišnik. Sledila so poročila z decembrskega referenduma za samostojno Slovenijo. Pol leta kasneje so spremljali še desetdnevno vojno. www.kamra.si iovuednik V nesreči nismo ostali sami № Vse o potoni v Novem tedniku In Radiu Celje Strani IS, IT, VSi Rlntnl llifct Stol » razbitem ogledalu Uraret snubi dve vladi • л. . -- Ци I [Veriga za [izsiljevanje Novi tednik, 25. oktober 1990 Nekaj naslovov iz številke, ki je izšla po požaru v prostorih NT&RC: V nesreči nismo ostali sami Razvojni center prodaja oddane prostore Naliti čistega vina Vsi piratovi stiki Svet v razbitem ogledalu Dvorec snubi dve vladi Veriga za izsiljevanje Vsebino številke si lahko ..„...., ji:l ■ bralci preberete na WWW.QIID.SI 36 FOTOREPORTAŽA Gustav, pred in kisla »žup V program Šentjurjevega od 23. aprila do 3. maja uvrščenih v Vrvež Šentjurjevega je parkirišča pod kostanji Zgornji trg napolnil prav do zadnjega kotička. Celo mesto je od železniške postaje od povezoval cestni vlakec. Pisalo se je leto 1869, ko je bil Gustav Ipavec prvič izvoljen za župana. Njegova dediščina je v Šentjurju še danes vidna na vsakem koraku. In morda tudi zato črno opravljen mož s klobukom na promenadi Zgornjega trga ni bil tujec. V dneh Šentjur-jevega so namreč domačini ponovno predali ključ svojega mesta legendarnemu županu iz 19. stoletja. Rdeča nit tokratnega šentjurskega pozdrava pomladi je bila namreč prav kulturna dediščina znamenite dinastije zdravnikov in skladateljev. Gustav Ipavec je v svojem času izdajal priložnostni časopis. Po zgledu petelinjega bujenja ga je poimenoval Kikiriki in ga obesil na razglasno desko. Tokratno izdajo so študentje Šolskega centra Šentjur med obiskovalce sobotne prireditve delili na papirju. Gustav Ipavec pa je v duhu svojega razsvetljenega voditeljstva obiskovalce večkrat nagovoril. O zgodbah posameznih hiš in kotičkov so pričale informativne table, z oživitvijo obedovalnice, pivnice oziroma »oštarije« s starimi družabnimi igrami, kot je zabijanje žebljev, pa so mnoge tudi obudili. Kuhanje tradicionalne šentjurske kisle »župe« je iskrivo povezovala Sla' predsednika države Boruta Pahorja, ki je bil zvezda sobotnega dogajanja Diaci in njegov zgodovinski kolega Gustav Ipavec, ki ga je upodobil Luka V dneh, ko se je Šentjur prestavil v 19. stoletje, so bila tudi 130 let stara kolesa na njegovih ulicah nekaj povsem običajnega. Družabne igre s starimi pripomočki in z novimi pravili so navdušile zbrano množico. Tudi gasilce je v Šentjurju v prav takšni podobi ustanovil Gustav Ipavec. Mestne četrti so se pomerile v številnih izzivih. Smerokazi in informativne table so obiskovalce tokrat opominjali na častitljivo dediščino med letom malo zapostavljenega Zgornjega trga. Stojnice so se šibile od kulinaričnih dobrot in izdelkov domače ter umetne obrti. Med širše obiskanimi prireditvami Šentjurjevega je tudi tradicionalna razstava staro-dobnih avtomobilov in motorjev. Letošnje devete po vrsti se je udeležilo okrog 200 starodobnikov. 36 članov domačega kluba Večno mladi iz Šentjurja, tokratnega organizatorja, se ponaša z nekaj zelo starimi in precej prestižnimi eksponati. FOTOREPORTAŽA 37 K \ dsednik Borut >a« za vse reč kot 20 različnih prireditev vica van der Minnen v podobi Trzuklnove Pepe. Široko je nasmejala tudi . Desno od nje sta dogajanje spremljala aktualni šentjurski župan Marko Žerjav. Šentjurske barve z mlajem pod nebo »Letos je ena večjih novosti prizorišče pod kostanji pri obnovljeni hiši v Ulici skladateljev Ipavcev 30. Tam je zgoščeno dogajanje za otroke, tam so se predstavile tudi folklorne skupine. Poleg tega smo tja -tokrat na prosto - postavili tudi tradicionalno razstavo Naravno je zdravo,« je povedala Alenka Tastaniere iz šentjurskega Tica. Staro tradicijo v novi preobleki so v Zgornjem trgu obudili že v petek s postavitvijo mlaja. 28 metrov visoko obeljeno smreko, okrašeno v šentjurskih barvah, so domačini s bližnjega Kamena postavili na star način. Z dvema konjskima vpregama so jo ceremonialno pripeljali, potem pa je več kot 20 mož zavihalo rokave in jo ob pesmi Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev na »horuk« postavilo pokonci. Mali župan, kot pravijo predse- Dobrote naših kmetij so bile na vsakem koraku na voljo tako za denar kot tudi le dniku mestne skupnosti, Jure Raztočnik, je bil ob tem videti dobre volje. A kot je obtežen s skrbmi organizatorja dodal, si bo zares oddahnil, ko bo maje-vska smreka tudi srečno padla. Simbol in blagovna znamka Umetnostni zgodovinar Aleš Stopar že dolga leta živi v Zgornjem trgu in je med prvimi zagovorniki ohranjanja žlahtne meščanske tradicije. V vrvežu pred svojo hišo je bil vidno zadovoljen, a kot pravi, je možnosti za nadgradnjo še veliko. »Pozna se nov veter v organizaciji, kar je vsekakor pohvalno. Vsak začetek je težak, premika pa se v pravo smer.« Kot pravi, je tovrstnih prireditev po Sloveniji veliko. »A vizija mora biti takšna, da bodo ob besedi jurjevanje ljudje pomislili na Šentjur. Na nič drugega.« Poleg mestne skupnosti in občine je bila med organizatorji tudi Razvojna agencija Kozjansko. Direktorica Andreja Smolej je uživala v sobotnem vrvežu. »V prvi vrsti moramo biti hvaležni za lepo vreme. Sicer pa je vzdušje odlično in kar mi je najbolj všeč - je ogromno druženja, srečevanja, takšnega žlahtnega vrveža, kot bi si ga v vsaki soseski želeli. Šentjurjevo lahko zagotovo tudi izven meja naše občine izstopa po zgodbah Ipavcev. Vendar je to v prvi vrsti naša prireditev in če bomo mi zares živeli zanjo in z njo, bomo nedvomno zgradili tudi širšo prepoznavnost.« StO Foto: GrupA Nad Zgornji trg se je na čast Šentjurjevega tokrat dvignila 28 metrov visoka lepotica, ki so jo domačini tako kot celo ulico okrasili v šentjurskih barvah. Dan, ko brez narodnih noš enostavno ni šlo. Г k EE ]'> ' Park pod kostanji je bil namenjen otrokom. Na stojnicah so se poleg čebelarjev predstavili vrtci, na odru so zaplesali mladi folkloristi, ves dan pa so lahko mladi in stari ustvarjali pod vodstvom izkušenih mentorjev. novi tednik Šentjurjevo je praznik, ki združuje. Svoje znanje in dobro voljo so prispevali tudi dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Zeleno za vse čase Vrtnarska zapuščina Alojza Kojca (1898-1945) (4.) Letos mineva 770 let odi smrti vrtnarja Alojza Kojca. Njegova zapuščina, ki je nema priča nekega časa, je predstavljena v stalni zbirki Vile Mayer v Šoštanju. Alojz Kojc je bil izrednoce-njen in globoko spoštovan vrtnar.Vsak predmetzapu-ščine pripoveduje zgodbo. Zgodb«; šepetajo tudi parki in prostori, ki jih je negovala skrbna vrtnarjeva roka. Mojitri, Vot je bil Alojz Kojc, so opravljali vaa opravila, od najpreprostejših do najzahtevnejših in najbolj odgovornih. od njihove zagnanosti, radovednosti in znanja so bili odvisni njihova prepoznavnost in povpraševanje po njihovih uslugah.Delo z mikroskopom in s preparati, poznavanje mikrobiologije in mensšbojnih odnosov rastlin ter mikroorganizmov in ugotavljanje meteoroloških dejavnikov so bile veščine le najboljših vrtnarjev, ki so radi raziskovali. Alojz Kojc je bil med tistimi, ki so bili nedvomno strokovno zelo dobro podkovani. Kemijska posoda in pripomočki Kemijske posode in drugi pripomočki so bili nujni pri mikroskopiranju, tehtanju in spravilu drobnih semen, Izlet Zelenega vala Kupon št. 2 АЈА Ime Priimek Naslov «SUBBJ^ Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. Prijavite se za letošnji izlet, ki bo 6. junija. Štirideset potnikov bomo izžrebali 20. maja v času oddaje Zeleni val. Ekskurzija v zeleno se bo začela na pragu Savinjske doline, v vrtu zdravilnih in aroma-tičnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer je zelena karavana vsakoletni gost. Z vrečko dobrot za popotnico do Celjske koče nas bo letos obdarila Mlekarna Celeia, naša medijska hiša pa bo poskrbela še za nekaj presenečenj. novitednik radiocelje Steklovina in pripomočki za merjenje vlage in temperature (Foto: Barbara Pajk) odmerjanju kemičnih zaščitnih in drugih sredstev, določanju pH tal, merjenju tlaka in temperature. V preteklosti je vrtnar Kojc na podlagi merjenja temperature tal in zraka določil najprimernejši čas setve ali spravila pridelka, čas, ki je bil primeren za obrezovanje dreves in grmov, čas počitka in dela, saj je imel vse, kar spada k mini vremenski postaji. Z opazovanjem vremena in rastlin je vrtnar pridobil tudi znanje o primernosti posamezne vrste ali sorte prinesene rastline za rast v našem podnebju, saj so že od nekdaj prinašali k nam tujerodne rastline, v obdobju vrtnarja Kojca ponavadi z Dunaja. Danes so vrtnarji, ki bi sami delali analize in imeli tovrstne pripomočke, redki, saj vremenske pojave, faze razvoja rastlin, pojavnost bolezni in škodljivcev na rastlinah spremljajo ter posredujejo informacije in obveščajo inštituti in druge raziskovalne ustanove, in sicer z namenom, da se izvajajo nega, zaščita rastlin in spravilo pridelkov v optimalnem času. V zadnjem od šestih nadaljevanj bo sledilo še nekaj podatkov o vrtnarju Alojzu Kojcu in njegovi zbirki litera- Alojz Kojc v Zagorju (iz zasebne zbirke Vlada Kojca) ture. Obširnejši zapisi so objavljeni na spletnem portalu Kamra, zbirka je na ogled v Vili Mayer v Šoštanju. Zapuščina vrtnarja Alojza Kojca je podrobneje predstavljena tudi v publikaciji Vodnik po stalnih zbirkah Vile Mayer. NATAŠA DOLEJŠI BARBARA PAJK Se nadaljuje Ljubica Uvodić Vranić: Pustolovščina osebne preobrazbe Ko smo v slepi ulici, pomaga štiriperesna deteljica O avtorici: Priljubljena hrvaška psihologinja Ljubica Uvodić Vranic je ob pričujočem priročniku za osebno rast odraslih Pustolovščina osebne preobrazbe napisala še kar nekaj knjig, ki so po vse vrsti na Hrvaškem bolj ali manj uspešnice: Neizgovorjena vprašanja in odgovori, Prijatelj, kako si?, Kako se dobro skregati... Avtorica že skoraj 20 let v Zagrebu prireja delavnice in predavanja pod naslovom V petek ob petih, na katerih razpravljajo o prijateljstvu in ljubezni. Na drugem programu hrvaškega radia ima ob četrtkih svetovalno oddajo, redne kolumne objavlja tudi v najbolj prodajanem hrvaškem dnevniku Večernji list. Knjiga Pustolovščina osebne preobrazbe je v slovenskem prevodu izšla jeseni lani v okviru zbirke Terapevt pri založbi Ebesede, izvirnik v hrvaškem jeziku (Avantura osobne promjene) so izdali leta 2010. V življenju ne gre vse premočrtno v smislu uspešnosti, zadovoljstva in sreče po merilih, ki si jih postavimo. Naše potovanje skozi življenje spremljajo vzponi in padci in na določeni poti se lahko znajdemo v slepi ulici. V ljubezni, partnerskih odnosih, službi ... V takšnem položaju bi utegnili pomagati nasveti iz knjige Pustolovščina osebne preobrazbe, ki jih je spisala ena najbolj karizmatičnih hrvaških psihologinj Ljubica Uvodić Vranić. Življenje posameznika je svojevrstna pustolovščina, prav takšna je lahko tudi pot naše osebne preobrazbe, če se zanjo odločimo. In druge poti, kot da se odločimo za avanturo osebne preobrazbe, ko se v življenju znajdemo v težavah na osebnostnem in čustvenem področju, pravzaprav ni, meni avtorica. Na podlagi bogatih dolgoletnih terapevtskih izkušenj s primeri, ki jih niza tudi v knjigi, avtorica ugotavlja, da ključne gradnike človekove psihične stabilnosti in osebnostne rasti predstavljajo samozavest, obvladovanje čustev, meje v medosebnih odnosih in aktivno življenje. Harmonija vseh teh dejavnikov je pot do sreče, katere simbol je štiriperesna deteljica, ki jo avtorica v knjigi uporabi kot prispodobo za smisel in cilj osebne preobrazbe in tudi kot grafično podobo na naslovnici knjige. Ljubica Uvodić Vranić je namreč prepričana, da velik korak naredimo že, če zberemo pogum in težave, ki nas spremljajo v osebnem življenju, začnemo odpravljati. Tako da spreminjamo svoje življenje. Pri tem bi si lahko izposodili misli znamenitega slovenskega tragično preminulega alpinista Nejca Za-plotnika, da ni pomemben le cilj, ampak tudi pot do njega. In če smo na tej poti vztrajni, lahko z nekaj sreče tudi pridemo do cilja. Kot ključno kategorijo za uspešen konec pustolovščine osebne preobrazbe Ljubica Uvodić Vranić šteje negovanje samozavesti. Če z njo nismo zadovoljni, o čemer že veliko pove to, ali smo si všeč, ko se pogledamo v ogledalo, si jo lahko izboljšamo s postavljanjem realnih, dosegljivih ciljev v življenju, s prilagajanjem okoliščinam življenja in z druženjem z ljudmi, ki nas imajo radi in nas spoštujejo. Prav tako je zelo pomembno, kot še v svoji knjigi poudarja avtorica, da dnevno poskrbimo vsaj za nekaj minut pozitivnih čustev ne glede na vse težave in obremenitve v službi in doma. Tako da se znamo nasmejati, najti prijazno besedo za sodelavce, povabiti prijatelja na kavo, se spomniti prijetnega dogodka iz preteklosti. V življenju je tudi bolje biti igralec kot opazovalec ali gledalec. Zato avtorica svetuje, naj ne opazujemo preveč tistih, ki plešejo, in hrepenimo po tem, da bi počeli isto, ampak raje kar sami zaple-šimo. Poskrbimo za aktivno življenje, saj je prekratko, in naj nam ne spolzi skozi prste, polaga na srce Ljubica Uvodić Vranić. In naposled, kot četrti ključni element stabilnega in uravnoteženega psihofizičnega življenja, avtorica navaja postavljanje mej v medosebnih odnosih. S pravilnim zarisovanjem meja negujemo, ščitimo in utrjujemo svoje dostojanstvo, brez tega tudi ni pozitivne samo-podobe in samozavesti. In tako smo spet pri tistem znamenitem reku, ki pride prav tudi pri osebni preobrazbi: če se sami ne spoštujemo, nas tudi drugi ne bodo. Zdaj pa pogumno začnite pustolovščino osebne preobrazbe ali si knjigo Ljubice Uvodić Vranić prikličite v spomin, ko bo prišel čas za to. Ali ste morda eden redkih srečnežev, ki te pustolovščine v s svojem življenju ne potrebuje? ROBERT GORJANC ZA ZDRAVJE 39 Ko delo obvlada človeka in ne obratno Izgorelost: zelo nevarno stanje - Tak človek mora v življenju narediti spremembe Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Ali ste vedeli? Človek, ki uspešno okreva, močno spremeni svoj življenjski slog. Morda je glede na zunanja merila manj uspešen in produktiven, a je vsekakor bolj zadovoljen in miren v sebi. Pomembno je, da otrok dobi dovolj pozornosti, pohval in naklonjenosti ne glede na to, ali je priden in ubogljiv ali ne. Otrok, ki dobiva pozornost ali pohvale le takrat, ko zadovolji potrebe drugih, sicer pa ne, se postopoma nauči, da je vreden le takrat, ko dela in se peha za dosežki. Morda se mu celo očitajo prostočasne aktivnosti, druženje ali občasno brezdelje. To se kasneje izraža tudi v službi. Na razpolago je več pripravkov v obliki prehranskih dopolnil ali zdravil brez recepta, ki pomirjajo. Vendar velja opozorilo, da brez spremembe načina življenja s temi pripravki dolgoročne rešitve težav ni smiselno pričakovati. Knajpanje naj bi dokazano pomagalo pri premagovanju stresa, ki vodi v izgorelost. Izmenično polivanje s hladno in toplo vodo pripomore k prijetnemu sproščanju. Če si tako polivamo roke, ublažimo glavobole, hladne ročne kopeli pa poživljajo. Idealna je tudi nordijska hoja. Gibanje poskrbi za poživitev presnove in pomaga pri razgrajevanju stresnih hormonov adrenalina in kortizola. Že dva- do trikrat tedensko po 30 minut sprehoda zaščiti srce in uravnava krvni pritisk. Damiana, slezenovka z rumenimi cvetovi, se tradicionalno uporablja pri telesni in duševni izčrpanosti. Ima harmoničen in vitalen učinek. Za popoln učinek delovanja jo kombiniramo z ambro in ginsengom. Baldrijan pomirja, šentjanževka pa razvedri. Delovno mesto lahko močno spodbudi izgorevanje, če ne zagotavlja temeljnih potreb človeka. Poleg ustreznega plačila so pri delu zelo pomembni tudi priznavanje dobro opravljenega dela, varnost delovnega mesta, stabilni pogoji dela in nadzor nad okoliščinami dela, jasno opredeljene delovne naloge in dobri odnosi na delovnem mestu. Če tega ni, so ljudje bolj podvrženi izgorevanju. In izgorijo tisti, ki se v takšnih okoliščinah najbolj trudijo, si prizadevajo in najdlje vztrajajo. Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti. »To je eno najhujših stanj, saj je posledica nenehne izpostavljenosti stresu,« pravi psihoterapevtka Damjana Voglar. Medtem ko se stres kaže na vseh področjih življenja, je izgorelost tesno povezana z delovnim okoljem. Obremenitve so za človeka tako hude, da odpovedo vsi prilagoditveni mehanizmi. Namesto da bi človek obvladal delo, delo obvlada njega. Gre za težko popravljivo stanje, zato je življenjskega pomena, da človek pravočasno zazna, da je v primežu izgorelosti, in se sooči z njo. Tako zdravi svoje telo in dušo. Kadar udari izgorelost, je odvisno od človeka, ali bo prve znake zaznal telesno, čustveno ali na mentalni ravni. Težave se najprej pokažejo na tisti ravni, ki je pri človeku najšibkejša, pravi Damjana Voglar. A telesni simptomi so največkrat tisti, ki človeka streznijo do te mere, da začne razmišljati, da je nekaj hudo narobe. Ker pride do oslabelosti imunskega sistema, se pojavijo glavoboli, bolečine v križu in težave s prebavo in presnovo. Trpijo srce, ožilje, živčni sistem. Vzporedno s telesnimi težavami se pojavijo čustvene težave. »Ogromno je tesnobe. Morda ta še ni takojšnji znak izgorelosti, Tik pred izogorelostjo? a je zagotovo alarm, na katerega moramo biti pozorni,« dodaja psihoterapevtka. Simptom izgorelosti je tudi brezvoljnost, torej človek, ki je bil še nedavno poln energije, nima več volje do ničesar. Postane jezljiv, njegova strpnost se zniža. Pojavijo se pesimizem, zapiranje vase, celo čustvena otopelost. Pasti izgorelosti »Izgorelost je vezana na poklice, kjer gre za poglobljeno in naporno delo z ljudmi. Človek, ki izbere takšno delo, je sprva empa- tičen, čustveno odziven, a zaradi izgorelosti naenkrat postane otopel. Izgorelost ga vodi celo tako daleč, da se lahko pojavi žaljiv odnos do ljudi. Skrajnost je, da se na slabše spremeni človekov odnos do ljudi, s katerimi dela,« navaja Voglarjeva. Na miselni ravni nato sledijo še slabša zbranost, slabša sa-mokritičnost, pozabljivost, površnost. Izgorel človek postane prepirljiv, opušča telesne aktivnosti, možna je zloraba psihoaktivnih substanc. »Do izraza prihaja vedno bolj tudi duhovni del osebnosti. Ljudje mislijo, da je vse nesmiselno, postajajo nestrpni, destruktivni, zanemarjajo in opuščajo vrednote, ki so bile pred časom, ko še niso bili izgoreli, pomembne,« razlaga Voglarjeva pasti izgorelosti, bolezni sodobnega časa. To je najhujša oblika izpostavljenosti stresu in je bolj nevarna kot anksioznost, ki je le simptom tega stanja. To je treba poudariti, ker se izgorelost zelo težko popravi, saj človek doživi močan ko-laps. »Ljudje, ki pridejo po pomoč in imajo diagnozo izgorelosti, morajo narediti dolgoročni preventivni program zase. Ker mnogi težko sprejmejo to stanje in se ves čas borijo proti njem, češ >saj še vedno lahko opravim neko delo<, si očitajo in imajo občutek krivde. A čutijo, da ne zmorejo več. Nekoč so neko delo opravili hitreje, v njem uživali, imeli energijo, zdaj pa mislijo, da lahko, vendar vidijo, da so takoj utrujeni, imajo odpor ali se ne morejo zbrati,« nadaljuje sogovornica. Kako poskrbeti zase Ni skrivnost, da so izgo-relesti bolj podvrženi ljudje, ki največ delajo, a nas Voglarjeva popravi: »Raje bi rekla, da so izgorelosti podvrženi ljudje, ki od sebe veliko pričakujejo in ki pri delu pogosto presegajo meje svoje zmogljivosti. Zakaj? Dokler se človeški organizem odziva normalno na stres, je dobro, a ko izkoristi vse zaloge in strategije takšnega odzivanja, pride do težav. Toda človek je navajen postaviti sebe na stran, zato prvo lekcijo, ko poišče pomoč, predstavlja učenje, kako poskrbeti zase. Nekateri to dojamejo kot sebično, ker mislijo, da morajo storiti in opraviti vse. Ko se na terapijah pogovarjamo o tem, pravijo, da so vseeno uživali, da je bilo lepo, če so dobili pohvalo, ko so zmogli vse. Toda treba je vedeti, da izgorelost pride potiho in nas preseneti. In ko udari, udari zelo močno. Čeprav so bili prej znaki, ki jih človek ni opazil.« Dejstvo je, da mora izgorel človek v življenju narediti spremembe. Mora postaviti meje, se soočiti s trenutnim stanjem. »Opažam, da želijo biti ljudje učinkoviti in si zato nalagajo vedno več dela kljub številnim priti- skom v službi, pri čemer naenkrat ni več meja. Zato je treba narediti spremembe pri organizaciji dela ali tudi nadrejenim reči, da tega ne zmorejo. Ljudi pa je strah, kaj bodo rekli drugi, strah jih je, da ne bodo dovolj dobri ali da bi izgubili delo. Zato se zapletejo v mrežo in dela ne obvladujejo več. To stanje je zelo nevarno,« še zaključuje psihoterapevtka. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Damjana Voglar opozarja, da bi morala biti v Sloveniji vsaj krizna intervencija psihoterapevtov ljudem ponujena na način, da stroške poravna zavarovalnica. Tako bi ljudje začeli svoje težave reševati pravočasno, manj bi bilo uživanja zdravil in tudi manj bolniških odsotnosti z dela. OSTEOPATSKA-KIROPRAKTl ČNA AMBU1ANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTHRZDRAVJA.NETi E-POŠTA: VERS]NlN.ANDREJ@CMA]L.COM Izgorelosti so enako izpostavljeni tako moški kot ženske. Ženske le nekoliko prej priznajo, da imajo težave, moški pa pogosto mislijo, da bodo težave razrešili sami ali s prijatelji. Zato je pri moških več pojava alkoholiziranosti. VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 j 95.9 | 100.3 | 90 ; WWW.radlOCel ti me pogled fiue M 40 BRALCI POROČEVALCI Od polžereje do drog med mladimi Spodnja Savinjska dolina prizorišče letošnjega državnega kviza Mladi in kmetijstvo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Zvezo podeželske mladine Slovenije vsako leto pripravi državni kviz Mladi in kmetijstvo. Njegovi letošnji gostitelji so bili člani Društva podeželske mladine (DPM) Spodnje Savinjske doline, ki so na lanski preizkušnji pometli z vso konkurenco in s tem pridobili čast organizacije letošnjega dogodka. V Spodnji Savinjski dolini li podeželani iz vse Slovenije. so se v soboto, 11. aprila, zbra- Dogajanje se je začelo zgodaj popoldne na gradu Komenda na Polzeli, kjer so na delavnici, ki so jo naslovili Mladi kmetje v novem programskem obdobju od 2014 do 2020, preučili ukrepe iz novega Programa razvoja podeželja 2014-2020. Pri tem so posebno pozornost namenili mladim prevzemni- kom kmetij in denarju, ki jim je pri tem na voljo. V razpravi so se jim pridružili predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so programske usmeritve predstavili iz prve roke in obenem imeli pri- ložnost izvedeti, kaj o njih menijo mladi kmetje. »Mladi na podeželju so ambiciozni. Vedno več jih vidi priložnosti tudi v kmetovanju. Pomoč pri tem so jim lahko tudi različni razpisi, zato so tovrstna srečanja več kot dobrodošla,« je bil jasen predsednik DPM Spodnje Savinjske doline Primož Žagar. Najboljši Korošci Po delavnici se je karavana mladih podeželanov s Polzele preselila na Gomilsko. Letošnji državni kviz Mladi in kmetijstvo je bil v tamkajšnjem domu krajanov. Pravico do tekmovanja na državni ravni so si zagotovile ekipe podeželske mladine, ki so zmagale na regijskih tekmovanjih. Barve naše regije so zastopali člani DPM Šoštanj dolina, ki so na regijskem delu tekmovanja na Grobelnem med vsemi mladimi iz naše regije pokazali največ znanja. Pravico do nastopa so kot lanski zmagovalci in gostitelji kviza imeli tudi člani DPM Spodnje Savinjske doline. Devet ekip se je pomerilo v poznavanju jagodičja, polžereje, ohranjanja biotske pestrosti in problematike drog med mladimi. Z najbolj suverenimi odgovori so se izkazali člani DPM Mislinjske doline in si s tem priborili organizacijo kviza prihodnje leto. Na drugem mestu so pristali člani DPM Suhe krajine in na tretjem DPM Krško. Spodnjesavinjčani so bili sedmi. ŠO Prijetno druženje Posebej za regionalno srečanje DEKD v Šoštanju so vrtčevski otroci pripravili majhno razstavo na temo lokalne kulturne dediščine, ki je na ogled v Vili Mayer. Kulturna dediščina v vrtcih in šolah Pred dnevi je bilo v Vili Mayer regionalno srečanje v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki je bilo v znamenju prikazov sodelovanja med ustanovami s področja kulturne dediščine in vzgojno-izobraževalnimi zavodi v Šoštanju. Prav Vila Mayer, ki je srečanje pripravila v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je primer dobre prakse sodelovanja s šoštanj-skimi vrtci in šolami. Kot je povedala Špela Poles, ki skrbi za zbirke in projekte v Vili Mayer, imajo vrsto pedagoških programov, ki jih ponujajo vrtcem in šolam. Lani so v okviru DEKD z Muzejem usnjarstva na Slovenskem za devetošolce OŠ KDK Šoštanj pripravili program Spoznajmo kulturno dediščino Šoštanja. Sodelovanje Vile Mayer z novim vrtcem v Šoštanju se je z odprtjem okto- bra lani še dodatno okrepilo. Otroci se vsakodnevno igrajo v vrtu vile, v okviru raznih projektov, ki jih imajo v vrtcu, prihajajo v vilo tudi na ogled posameznih zbirk ali predmetov. »Občasno jim pripravimo tematske delavnice, vsak december lutkovno predstavo, jeseni bomo izvedli pripovedovalski dogodek. Povedali jim bomo dolinsko bajko Nekoč je bilo jezero.« RG Izmenjevalnica semen, znanja in prijetnega druženja je, tudi ob čudoviti razstavi starodobnikov, na Trju spet povezala ljudi. Kolesa, ki jih je daljnega leta 1938 naredil Puh, in motorji Tomosa iz leta 1958 še kar vozijo. Zdaj nimamo več svoje tovarne koles - se še spomnite Roga - niti motorjev. Tudi traktor, ki je iz leta 1958, je še iz časov, ko so pridelovali hrano še na sonaraven način. Traktor je čudovito obnovil Bojan Pečnik. Ljudje so se ob pogledu na starodobnike šalili, da so tudi fantje še iz časov, ko so dali punco na štango in jo popeljali v lepši svet. Zdaj pa velikokrat tudi največja kolesa in bremena nosijo ženske, fantje pa velikokrat le ob strani skakljajo. Ja, včasih so bili pogumni in vztrajni možje - zdaj pa jih večina sedi pred televizorji ... Ali bodo ponesli pogum in znanje tudi za osnovno preživetje in varovanje vrednot naprej, bo pokazal čas. IRENA ROTAR novi tednik 7Q / LET Ljudje so lahko izmenjevali semena, za prijetno druženje so poskrbeli z razstavo starodobnikov. Setveni koledar Čas za presajanje je do 7. maja. 30. ČE korenina 1. PE -------, od 15. ure korenina 2. SO korenina 3. NE korenina 4. PO cvet; polna Luna ob 6. uri 5. TO cvet do 8. ure, od 9. ure list 6. SR plod do 12. ure, od 13. ure list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. vaja Lajše 2015 Velenjsko območno združenje Zveze slovenskih častnikov je v soboto, 11. aprila, na letališču v Lajšah pri Šoštanju Velenje pripravilo taktično vajo in letno skupščino, kjer so člani pregledali pestro in bogato delo v preteklem letu in sprejeli ambiciozen načrt dela za leto 2015. Po skupščini je sledilo izobraževanje članov OZSČ Zahodno Štajerske pokrajine, s Koroške in iz Zasavja. OZSČ Velenje je vajo Lajše 2015 organiziralo v sodelovanju z 20. PEHP iz Celja in s 151. helikoptersko eskadri-ljo iz Cerkelj ob Krki. V vaji so sodelovali pripadniki iz-vidniškega voda z oklepnim vozilom Hummer in helikopter SV Coguar s 4-član-sko posadko. Na taktični vaji so bili prikazani situacija vpada izvidniškega vozila v nasprotnikovo zasedo, aktiviranje enote za hitro posredovanje na ogroženem območju in izvedba medicinske evakuacije s pomo- čjo helikopterja. Prikazano je bilo tudi komuniciranje »ground-air-ground«. Dobro zasnovana vaja je prikazala visoko usposobljenost pripadnikov SV v izvajanju postopkov, v katerih delujeta kopenska in zračna komponenta. Izjemen odziv iz OZSČ, udeležba je dosegla številko 160, je potrdila zanimanje članov. Vajo so zaključili na tovariškem druženju, kjer je bila v ospredju izmenjava izkušenj. ANDREJA PETROVIČ BRALCI POROČEVALCI 41 Veseli Ljubitelji četrtkov na 50. izletu na Soriški planini Jubilejni izlet planincev četrtkarjev Litostrojska koča na Soriški planini je bila prostor srečanja ob 50. izletu članov PD Za-bukovica, ki se družijo že pet let vsak tretji četrtek v mesecu. Pohodniki so se na jubilejni dan, 16. aprila, razdelili v dve skupini, ki sta ju vodila Štefka Urh in Franci Naraks, in se odpravili iz Litostrojske koče do vrhov Možic, Lajnar in Drauh na višini več kot 1.500 m. V lepem vremenu so med danskim cvetjem, med ka- lega podleska, vmes je bilo zadnjimi zaplatami snega in terim so prevladovale velike tudi nekaj cvetov tradicio-razcvetelim prvim spomla- površine gosto rastočega be- nalno modrega, pogumno in Prvi trije zlati (z leve): Štefka Urh, Franci Naraks in Dragica Straže odločno stopali proti vrhu. Po vrnitvi v kočo je bila slovesnost s podelitvijo prvih zlatih znakov za udeležbo na vseh petdesetih izletih. Prejeli so jih Franci Naraks, Štefka Urh in Dragica Straže. Doslej je 12 pohodnikov osvojilo srebrno značko za 35 opravljenih izletov in 36 bronasto za 20 izletov. Vseh petdesetih pohodov po slovenskih gorah se je udeležilo 2.037 planincev ali več kot 40 na izlet. Za zadnje izlete je izredno zanimanje, saj je prijav tudi več kot 70, v poletnih mesecih se bodo pridružili še otroci. Za četrtkove pohode je izjemno zanimanje, kar organizatorjem mnogi, ki se ukvarjajo s podobnimi aktivnostmi, močno zavidajo. Povezuje jih tudi pesem Prijetno druženje različnih generacij od Šentjurja do Savinjske doline se ponavadi konča ob ogledu kakšne krajevne zanimivosti in s petjem, za kar poskrbijo mnogi člani, ki so aktivni pevci pri zboru v Gotovljah. Na jubilejnem izletu so si pohodniki ogledali rojstno hišo velikega slovenskega slikarja Ivana Groharja, ki ga je imenitno predstavil akademski slikar, domačin Miro Kačar, ki tudi skrbi za muzejsko zbirko. Letos so Ljubitelji četrtkov, kot se uradno imenujejo, že obiskali Smlednik, Limbarsko goro, Korado v Brdih, Mrzlico in Soriško planino, maja pa bodo odšli na Golico. 20. novembra bodo člani v knjižnici v Žalcu pripravili jubilejno srečanje ob peti obletnici. Pripravili bodo razstavo fotografij (vsak posameznik, ki fotografira, se bo predstavil z vsaj enim svojim najlepšim posnetkom) in program. T. VRABL Mozirjani poznajo Kazahstan »Ali veste, kako se po ka-zaško reče lovcu?« so bili v nedeljo vprašani Mozirjani, zbrani v skoraj polni dvorani kulturnega doma. »Angši!« jim je prebral eden od voditeljev prireditve. »In veste, kako se po kazaško reče lovski družini?« se je glasilo naslednje vprašanje. V Mozirju je bila namreč odmevna dobrodelna prireditev ob 10-letnici misijonskega dela domačina Mihe Majeti-ča, ki zadnja tri leta deluje v Kazahstanu. Misijonar pater Miha bi bil, če bi na prireditev lahko prišel, poleg povezovalca edini, ki bi znal odgovoriti na vprašanje. V njegovi novi do- movini, v Kazahstanu namreč lovskih družin sploh nimajo, saj vsak pravi Kazak lovi na konju s pomočjo lovskega psa in orla. Orlovega mladiča materi odtujijo, ga nato doma vzgajajo in mu včasih posvečajo celo več skrbi kot lastnemu otroku. Takšna je nova domovina Mozirjana v Aziji, po povr- šini deveta največja država na svetu. V stepah nekdanje republike Sovjetske zveze živi na skoraj treh milijonih kilometrov komaj 17 milijonov prebivalcev. Kazakov je 60 odstotkov, veliko je Rusov. Pestro je tudi v verskem smislu, saj je muslimanov 70 odstotkov, rusko pravoslavnih 24 odstotkov, med verskimi manjšinami so katoličani, evangeličani in budisti. Mi-noritski pater Miha Majetič vodi v tej revni državi župnijo in med drugim skrbi za njen vrtec. V Mozirju so že drugo leto pripravili dobrodelni koncert v korist tega vrtca, ki potrebuje skromna igrala. Povezovalec je kot misijonarja posebne vrste napovedal kantavtorja Adija Smolarja, ki v svojih skladbah prisega na različne duhovne vrednote. Mimogrede so prav tako pohvalili pevca Modrijanov Blaža Švaba, ki je kot misijonski boter pomagal do konca šolanja kar dvema šolarjema iz Vietnama. Glasbe je bilo nasploh v izobilju. Duhovno glasbo je predstavil mlad mo-zirski zbor Sinaj, ki praznuje 30 let delovanja, prav tako so nastopili duet Opala, ansambel Stil in trije pojoči minoriti. BJ Mladi planinci na Kraškem robu Za spomin na prvi obisk Kraškega roba je bila obvezna še skupinska fotografija. V sodelovanju s PD Vojnik smo se mladi planinci POŠ Nova Cerkev in POŠ Šmartno v Rožni dolini tokrat podali na daljši planinski izlet. To je bil tudi naš prvi planinski pohod v sodelovanju s PD Vojnik. Spoznavali smo Kraški rob - slovenski del skalne pregrade, ki se razteza od Italije proti Učki. Odpeljali smo se do naselja Movraž. Ko smo se med apnenčevimi škrapljami in žlebiči prebili na vrh roba, smo opazovali dolino proti Buzetu. Razgledi vse do cerkvice sv. Kvirina nad Sočergo so bili izjemni. V približno treh urah hoje smo občudovali pestrost kraškega sveta - rastje, škraplje, žlebiče, kraško polje, naravni most, spodmole v pečini Veliki Badin ... Temu so sledili še dobro kosilo v bližnji gostilni in zabavne ure vožnje proti domu. Za čudovit in nepozaben izlet se zahvaljujemo planinskim vodnikom Benu Po-dergajsu, Slavku Božniku in Mirku Blazinšku. IDA GROBELNIK 42 BRALCI POROČEVALCI Zlato Slivničanom Člani turističnega krožka Osnovne šole Slivnica pri Celju so se tudi letos udeležili tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava. Pripravili so raziskovalno nalogo z naslovom Povodni mož vabi. V zadnjih tednih so se z mentoricama Bredo Županc in Jožico Vodeb aktivno pripravljali na predstavitev naloge na turistični tržnici, ki je bila v torek, 14. aprila 2015, v Mercator centru v Celju. Predstavljenih je bilo 17 osnovnih šol. Stojnica, ki so jo pripravili učenci z mentoricami OŠ Slivnica pri Celju, je še posebej izstopala in je bila po oceni komisije najboljša. Za nalogo, predstavitev in stojnico so učenci prejeli zlato priznanje, za turistično tržnico pa so prejeli še eno zlato priznanje. Ti zlati priznanji sta jim omogočili udeležbo na zaključni tržnici, ki je bila 21. aprila v Mariboru. Predstavljalo se je 35 šol iz cele Slovenije, ki so na posameznih tržnicah dosegle zlata priznanja. Vse stojnice so bile odlično pripravljene. Tudi tokrat je komisija pozorno ocenjevala predstavitve, posameznike in stojnice. Med najboljše so se ponovno uvrstili člani turističnega krožka OŠ Slivnica pri Celju. Vid Palčnik je prejel zlato priznanje za najboljšega turističnega promotorja, kar pomeni, da je med vsemi posamezniki najbolje opravil predstavitev svoje stojnice in programa. Poleg tega so se Slivničani uvrstili med 12 najboljših šol v Sloveniji in dobili še posebno nagrado. Za ta izjemen uspeh so zaslužni učenci, ki so sodelovali na tržnici: Gregor Mansutti, Maja Mesarec, Barbara Zalokar, Nika Pungeršek, Patricija Tanšek, Brina Gor-za, Vid Palčnik, Anja Furdi, Kaja Tovornik, Maks Mikša, Rok Krašovec, Daša Zeme in Anja Artiček. ZDENKA KOSABER ■ a v v in Lasčanom Turistični krožek iz OŠ Primoža Trubarja Laško se je 14. aprila v Celju udeležil državnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava na temo Laški perkmandeljci. Naša turistična zgodba je nastala v sodelovanju s Francem Napretom, ki nas je sprejel v rudarskem muzeju v Hudi Jami in nam predstavil rudarjenje v tamkajšnjem rudniku. Nato smo se odpravili v Rudarski muzej Laško, kjer smo dobili veliko uporabnih informacij od Tomaža in Aljaža Majcna ter posneli tudi film. Zanimiva in za našo temo zelo uporabna je bila tudi pripoved Olge Šola, hčere iz rudarske družine. Povezali smo se tudi z Vilo Monet za izvedbo zaključne prireditve s »knapovsko« malico, ki bi jo pripravili. Ob prepletu vseh informacij smo oblikovali razgibano turistično ponudbo za otroke, ki sicer že ob besedi muzej zdolgočaseno obračajo oči. Predstavljena je skozi otroške oči, začinjena z navihanim perkmandeljcem, s skokom čez kožo in z zabavnimi igrami ter s »knapovsko« malico. Pripravljeni smo jo izpeljati s skupinami do dvajset otrok. Čakamo povabila. Bili smo izjemno uspešni, prejeli smo kar dve zlati priznanji: za sodelovanje na 29. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava in za najboljšo projektno nalogo. Kot dobitniki zlatih priznanj smo se 21. aprila udeležili še zaključnega tekmovanja v Mariboru. Za predstavitev turistične zgodbe so poskrbeli člani turističnega krožka Gaja La-pornik, Neja Lapornik, Zarja Nemec, Katja Pajk, Tajda Velikonja, Tilen Pasarič, Jon Bezgovšek, Nastasija Uratarič, Barbara Lo-kovšek, Lea Lešek Povšič in Taja Padežnik, za izvirno sceno pa člani tehnično-likovnega krožka in nadarjeni na likovnem področju Jakob Pirš, Rok Planko in Luka Šrgan. Jakob Pirš je bil obakrat tudi naš fotograf. Učence smo pripravile in vodile mentorice Anita Drnovšek, Mojca Povše in Slavica Šmerc. SLAVICA ŠMERC, vodja projekta Dve zlati priznanji Dva dijaka Ekonomske šole Celje sta na dveh državnih tekmovanjih iz angleščine osvojila zlati priznanji. V soboto, 11. aprila, se je dijakinja Ekonomske šole Celje Tjaša Jerman iz 3.c-ra-zreda udeležila 10. državnega tekmovanja iz angleškega jezika Poliglot, ki je bilo v Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Tekmovanje je namenjeno dijakom tretjih letnikov strokovnih šol in zadnjim letnikom poklicno-tehniškega izobraževanja. Tjaša je osvojila zlato priznanje in 2. mesto v državi, njena mentorica je bila Alenka Pavlin. Teden kasneje, v soboto, 18. aprila 2015, je bilo v Ekonomski šoli v Celju 6. državno tekmovanje v znanju iz angleškega jezika Poliglot za triletne programe poklicnih šol. Udeležilo se ga je 64 dijakov. Aljoša Počuč iz 3.d-razreda Ekonomske šole Celje je ponovno stopil na zmagovalni oder z mentorico Alenko Pavlin in prejel zlato priznanje za 1. mesto v državi. Iskreno mu čestitamo in želimo, da bo na izletu v London, ki ga je dobil za nagrado od turistične agencije Twin, preživel nepozabne dni. MAJA JERIČ Mentorica Alenka Pavlin s Tjašo ... ... in Aljošo Prvi tridnevni lanparty v Celju V Celjskem mladinskem centru je bil drugi konec tedna v aprilu prvi Chillan lanparty v mestu, ki se ga je udeležilo približno 30 mladih. Organizator dogodka je bilo Društvo za elektronske športe Spid, ki je poskrbelo za obilo zabave. Chillan je zasnovan kot zabaven in zanimiv igričarski dogodek, kjer je bolj kot tekmovalnost izražena zabavna nota igranja videoiger. Udeleženci so se merili v različnih igrah - od League of Legends, Counter Strike: Global Offensive do pokra, pomerili pa so se tudi v čisto pravem namiznem tenisu. Udeleženci prvega lanpartya v Celju se že veselijo naslednjega. Knežje mesto ga bo namreč ponovno gostilo že konec maja. MAJA PODJED MLADI ZA MLADE 43 Večer pod mestom Člani Rotaract kluba Celje so organizirali prav poseben večer - Večer pod mestom. Z dogodkom so združili dobrodelnost, vrhunska vina, kulinariko in glasbo. Projekt so pripravili v edinstvenem ambientu Mesta pod mestom, kjer se nahajajo arheološki ostanki našega zgodovinskega mesta. Goste je v sprejemni dvorani pričakal kozarec šampanjca, za glasbo pa je z igranjem na citre poskrbela Janja Brlec. Po uvodnem delu je sledil pobeg v Mesto pod mestom. Ogled odličnih monumen-talnih objektov izpred skoraj dva tisoč let, ki so odlično dopolnjeni s tekstovnimi in slikovnimi razlagami, je po- pestril nastop Šaleškega študentskega okteta. Ta z vsakim koncertom ustvari doživetje, ki poslušalcev ne pusti ravnodušnih, kar so pevci dokazali tudi na sobotni prireditvi. Po krajšem koncertu je Karmen Gracer, predsednica Rotaract kluba Celje, podelila donacijo, zbrano z dobrodelnimi prispevki na prireditvi. Organizatorji so večer še dodatno polepšali dvema nadarjenima dijakoma iz Šolskega centra Celje, saj so obema podarili prenosni računalnik, ki si ga sama ne moreta privoščiti. Po podeljeni donaciji se je prireditev preselila v zgornje prostore muzeja, kjer so gostje brbončice razvajali ob pokušanju izbranih vin v kombinaciji s sadjem in pršutom. Druženje je z nekaj vrhunskimi priredbami ponovno popestril Šaleški študentski oktet. Za pomoč pri izvedbi projekta se Ro-taract klub Celje zahvaljuje sponzorjem, brez katerih mu prireditve ne bi uspelo izpeljati tako uspešno. Posebna zahvala gre sponzorjem: Le-dek.si, Pekarna Geršak, Vinska klet Goriška Brda, Santo-mas, Eko vinarstvo Šuman, Vina Valdhuber, Hiša vina Doppler, Vina Kauran, Vina s Krasa Širca-Kodrič, Glavač, Pivovarna Laško, Pokrajinski muzej Celje, Restavracija Amerika, Frangos in Etra. TAJA PLEVNIK Nastop Šaleškega študentskega okteta je pokazal, da fantje niso le odlični vokalisti, ampak prav tako zelo dobri stand up komiki, saj so se jim gostje nekajkrat iz srca nasmejali. Zlato in srebro za kajuhovki Dijakinja I. gimnazije v Celju, drugo-šolka Anastasia Carai, je po sklepu senata Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici prejela zlato Gosarjevo nagrado v kategoriji dijaški esej za leto 2015. Zelo uspešna je bila tudi četrtošolka Nadja Ogrinc, ki je prejela srebrno nagrado. I. gimnazija v Celju je tako zavzela večino stopničk med srednješolci. Tema natečaja je bila Zasvojenost v sodobni družbi. NP Nadja Ogrinc in Anastasia Carai sta bili na nagradnem potovanju po Švici, kjer je nastala tudi ta fotografija. Maček Muri na obisku v III. OŠ Celje Maček Muri na obisku Ponedeljek, 20. april, je bil v naši šoli za učence prvega triletja prav poseben dan. Dan, ki smo ga pričakovali cel teden, saj smo prebirali zgodbo o znamenitem mačku Muriju. Ta nas je res obiskal s prav posebnim namenom. Letos aprila namreč mineva 40 let, odkar je prišel na svet in se odpravil po prigode v Mačje mesto. Njegovo zgodbo je napisal pisatelj Kajetan Ko-vič, podobo mu je dala ilu-stratorka Jelka Reichman, z njegovim obiskom pa smo obeležili svetovni dan knjige, ki ga praznujemo 23. aprila. V razred je maček Muri prispel z našo knjižničarko Urško Sotler. Povedala nam je zgodbo o pravem mačku Muriju. Njegov lastnik in avtor pravljice Kajetan Kovič ga je imel doma, a so mu neprijazni ljudje v Ljubljani poškodovali nogo, zato mu je naredil opornico, ga preselil na deželo na Štajersko in mu dal še nekaj neprecenljivega - nesmrtnost. Kdo danes ne pozna mačka Murija? Poznajo ga babice, dedki, mamice in poznamo ga mi. Zato smo bili še toliko bolj navdušeni, da nas je obiskal. Pozorno smo opazovali, kako se bo izkazal v različnih nalogah, da bi se vpisal v našo šolo. Naloge je uspešno opravil in zdaj ga že z nestrpnostjo pričakujemo. Maček Muri, želimo ti vse najboljše in pridi še kdaj, saj nam je bilo s teboj čudovito! Učenci I. triade III. OŠ Celje V studiu Radia Celje Novinarji na Radiu Celje Mladi novinarji OŠ Pe-trovče smo se v sredo, 15. aprila, odpravili v Celje, da bi si od blizu pogledali, kakšno je delo novinarjev, tehničnih mojstrov, monta-žerjev in drugih na Radiu Celje. Na vlak smo odšli že ob desetih. Ko smo izstopili, smo hitro odšli do stavbe, kjer se dogajajo čarovnije radijskega dela. Ko smo prišli v stavbo, nas je pričakala Simona Brglez. Najprej nam je razkazala studio, kjer vnaprej snemajo reklame in oddaje. Tudi sami smo se lahko preizkusili v vlogi voditeljev, saj je vsak nekaj povedal v mikrofon. Tehnični mojster je posnel naše glasove, mi pa smo z zanimanjem spremljali montažo in obrezovanje mašil, ob koncu pa smo poslušali, kako naši glasovi zvenijo na radiu. Nato smo odšli v studio, kjer smo izve- deli, kako oddaje nastajajo v živo. Pogovarjali smo se tudi s tonskim mojstrom, ki nam je povedal, kako posredujejo pesmi v program. Izgledalo je zelo težko, ampak mojstri obvladajo. Na koncu smo si ogledali še pisarne novinarjev, ki so bili večinoma na terenu. Bilo mi je zelo všeč, saj sem izvedela veliko novega. ALISA ŽAGAR -SLEMENŠEK, 6.b OŠ Petrovče Po državah Srednje Amerike Klub študentov občine Celje je v petek, 17. aprila, v MCC Kavarni organiziral potopisno predavanje o državah Srednje Amerike. Svojo dogodivščino je z obiskovalci delil Aljaž Kolar. Predstavil je del trimesečnega potovanja po državah Srednje Amerike, ki ga je začel v Panami in končal v Mehiki. Pravi, da Srednja Amerika kljub geografski majhnosti na vsakem koraku preseneča glede števila vulkanov, prelepih plaž Karibskega morja in Tihega oceana ter kulturne raznolikosti. Po letu in pol ga je pot zanesla še v Kanado, kjer je pridobil delovno dovoljenje in si nabral dragocene izkušnje dela v tujini. Ravno zaradi tega je v potopisnem večeru predstavil tudi nekaj utrinkov življenja v Torontu, kjer sta bila glavna izziva iskanje službe oziroma stanovanja in privajanje na življenje v tako ogromnem mestu. TIMOTEJ VITEZ Foto: MATIC GABRIEL Aljaž Kolar med predavanjem 44 ŽIVALSKI SVET Val jim je spremenil življenje Eleganten kosmatinec z nežno dušico je rešil hišo pred požarom LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI Če bi prišel v drugo družino, ga danes najverjetneje ne bi bilo. Marsikdo bi namreč dvakrat premislil o njegovem dolgotrajnem in dragem zdravljenju. Vendar je bilo Valu na srečo namenjeno drugače. Družina Toplak, ki je znana tudi po Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit v Celju, je pirenejskega planinskega psa v svoj dom sprejela z vso ljubeznijo in toplino. Val je v družino prišel kot darilo za hčer Ulo za osemnajsti rojstni dan. Borci za dobrobit živali mnogokrat opozarjajo, da žival ni darilo, ampak živo bitje, in tudi to namenili precej denarja in neprespanih noči. Val je prestal dve operaciji, med katerima so minili le trije tedni. Ko je imel operirano drugo tačko, še ni mogel stopiti niti na prvo. Mišo in Daša sta se zato skoraj tri mesece intenzivno posvečala kosmatincu, kdaj pa kdaj tudi prespala z njim v dnevni sobi, ga nosila na malo in veliko potrebo ... Rad ima družbo Med okrevanjem se je pes še močneje navezal na svoje lastnike. Še danes je najraje v njihovi družbi. Med poležavanjem na terasi ali v hiši ves čas išče njihovo »Vala smo razvadili prav zaradi operacij, najverjetneje pa je že v leglu imel slabo izkušnjo, zaradi katere se boji škatel in ljudi z brki ali brado. Danes ne zna biti več sam,« opisuje Mišo Toplak. Družina Toplak z Valom. Kosmatinec, ki je najbolj navezan na Dašo (desno) in Ulo, je pasme pirenejski planinski pes, ki jo v domovini Franciji uporabljajo za varovanje črede ovc ali krav pred volkovi in medvedi. Tudi Val je dober čuvaj. »Najprej smo imeli velikega šnavcerja. Ko je umrl, smo se odločili, da bomo zaradi natrpanega urnika raje brez živali. S hčerjo sva se čez nekaj let pogovarjali, da bi morda kupili kakšnega manjšega psa. Ko je Ula dobila za darilo Vala, smo bili pravzaprav postavljeni pred dejstvo. In s tem tudi pred veliko obveznost in odgovornost,« pravi Daša Toplak. Daša in Mišo Toplak nista bila najbolj navdušena, da jim nekdo drug določa način življenja. Dan po tem, ko je mladiček prišel v novi dom, ga je Ula peljala na jutranji sprehod. Ko sta odhajala od doma, sta opazila, da je v kotlovnici prišlo do samovžiga, in z opozorilom na nevarnost hišo rešila pred požarom. Ker je bila Ula na pragu študija v prestolnici, trenirala je tudi rokomet, je pretežno breme skrbi za pi-renejca med tednom padlo na njena starša. Skrb za nepokretnega kužka Ko je bil Val star pol leta, so njegovi lastniki opazili, da težko hodi. V Veterinarski bolnici Toplica so ugotovili, da ima za dva centimetra izpahnjen desni kolk, tudi levi ni bil zdrav. Toplakovi so se odločali med tem, ali kužka uspavati ali poskrbeti za njegovo zdravljenje. Odločili so se za slednje in za -scssrj ▼ ____veTerinarskaboLnicasentjur^ www.vb-sentj ur.si V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: 1 iT T ^ - ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E'inail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! bližino. S seboj ga vzamejo tudi v službo. Še posebej rad zadrema v pisarni, kjer dela Daša. Nič nima proti oddihu v toplih krajih, saj rad plava v morju, medtem ko si v apartmaju izbori prostor, kjer čuti pihljanje klime. Prav tako je zvest sopotnik, ko se družina odpravi na smučanje. »Kot pirenejski pes ima razvitih sedem krempljev, v snegu zelo uživa,« pravi Mišo Toplak. Kadar je potovanje preveč naporno za štirinožca, ga k sebi vzame družinska prijateljica ali pa pri Toplakovih prespi eden od prijateljev in psu dela družbo. Trmast, a pameten Obiskoval je tudi šolo za pse. Ko so drugi psi sodelovali na treningu, je on raje legel na tla. Kljub temu da je zelo pameten, je namreč precej trmast in neposlušen. Pri tem ne pomagajo niti pri-boljški, saj ga hrana ne gane posebej. Čeprav ukaze dobro pozna, jih uboga le, kadar to sam želi. Val se je še pred nekaj meseci normalno gibal, rad je hodil na sprehode. V zadnjem času se bolj zadržuje na posesti okoli hiše, lastniki mu morajo zaradi težav s kolki pomagati pri vstopu v avto. Pozna se namreč, da bo kmalu dopolnil deset let. Ni ga čez bedrce Nega tako velikega in dolgodlakega psa ni majhen zalogaj. V obdobju, ko mu izpada dlaka, ga je treba skrbno česati. »Tudi če ga počešemo trikrat na dan, se kupi dlake še vedno ne končajo. Sesali bi lahko dvakrat dnevno, vendar smo se s tem sprijaznili. Veliko hodi ven in noter, tako da nam v hišo prinese blato, a se na to ne oziramo pretirano. Enkrat na tri mesece ga odpeljemo k pasji frizerki, ki ga ves dan neguje in češe,« pojasnjuje Daša Toplak. Kar se hrane tiče, je Val zelo občutljiv. Je večinoma brikete, vsak večer mu skuhajo dve do tri piščančje bedrce. Ta gurmanska pojedina je postala navada v času operacije, ko je bil kuža precej neješč. Njegovim lastnikom pa je kar težko pri srcu, če mu kdaj zaradi časovne stiske ne uspejo pripraviti priljubljene večerje. Kadar gostuje pri družinski prijateljici, ga ta sladka s svežimi žemljicami, namazanimi z maslom, ki mu gre še posebej v slast. Od mišk do krapov Beli kosmatinec z nekaj črnimi lisami ni edina žival, ki je osmislila življenje Toplakovim. Na Ulino željo so v svoj dom najprej sprejeli bele miške. »Ker so bile druga na drugo ljubosumne, smo jih morali ločiti. Ko je ena drugi odgriznila del repa, smo za pregled pri veterinarju odšteli več, kot če bi kupili deset novih živalic. Vendar je bila med Ulo in njimi takšna ljubezen, ki jo težko opišeš z besedami,« razlaga Mišo. Pri njih je gostoval tudi hrček, štirinajst let so bili ponosni lastniki šnavcerja, danes imajo v ribniku približno dvesto japonskih krapov. »Na žival se izredno močno nave-žeš. Ko umre, je tako hudo, kot bi umrl človek. Pri hiši imamo psa skupaj 25 let,« razlagajo Toplakovi. »Boter« oslici Družini ni tuja niti skrb za prosto živeče živali. Mišo tako od novembra do maja krmi ptice okoli hiše in prostorov Top-Fita. Kot pravi, lahko cele ure opazuje različne vrste teh pernatih bitij in njihovo obnašanje. Je tudi »boter« oslici Mo-reti na Lošinju. Med letom njenemu lastniku dostavlja kakovostne brikete za konje, ko je na morju, ji zjutraj in zvečer postreže s korenčki, senom, sladkorčki in z drugimi priboljški. Nemalokrat s hčerjo Ulo hrani živali, ki jih brezvestneži odvržejo v bližini. In težko razumeta, kako so nekateri ljudje zmožni tako krutega ravnanja. TINA VENGUST Foto: GrupA PISMA BRALCEV 45 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Pohvali Brez skrbi v dom upokojencev Laško Pred tremi leti je mojo teto, ki mi je kot mama, njena hči dala v dom upokojencev v Laško, ker je postala dementna. V Domu starejših Zdravilišča Laško je bila srečna. Ker so nastopili v zvezi s plačilom različni problemi, je tukaj nastopila vodja programa in poskrbela, da so se razrešili. Teto vsa leta redno obiskujem, vedno nenapovedano in ob različnem času. Njena bolezen je zelo napredovala, zdaj potrebuje že popolno oskrbo. Ob obiskih veliko vidim in opazujem. Ljudje, ki so tam zaposleni, dajejo sebe za trpeče. Vsi se zelo trudijo, da bi olajšali samoto in trpljenje. Tudi sorodniki prihajajo k teti in nikoli nismo zaznali nepravilnosti. Zakaj ljudje damo svojega človeka v dom? Obstaja več možnosti. Doma lahko dobiš negovalko, ostali čas ga neguješ sam. V času službe lahko svojca odpelješ v varstvo, ga po službi neguješ sam. Ugotoviš, da tega nisi sposoben, da nisi sposoben LO 5 CM_ 5. MAJ 117. uril Taktična vaja na Vrtec Hudmja 9. MAJ 119- uri Osrednja slovesnost ob 110-letn.c. 9. MAJ 120. uri Družabna prireditev s srečelovom za gasilskim domom v Skofp vasi Vabljeni! www.facebook.com * /Pgd Škof)a Vas/ T www.pgd-skofja-vas.si D < 0Ć > C CLINIC *360SL HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). Vsebuje: Glifosat (čista a.s.): 360 g/l (30,8 % w/w) Glifosat v obliki IPA soli (tehnična a.s.): 486 g/l (41,5 %w/w) Pakiranje: 11 in 201 www.cinkarna.si DODATNO MOČILO Clinic®360 SL ima dodano močilo, ki preprečuje odtekanje kapljic iz listov poškropljenih rastlin (manjša površinska napetost). NIŽJI ODMERKI Dodatek močila mehča vodo, veže Ca2+ in Mg2+ ione (vodni kamen); tako ne pride do vezave dela glifosata na vodni kamen. ^ Herbicid s sistemičnim delovanjem zatira enoletne in večletne ozkolistne in širokolistne plevele. ^ Uporablja se po vzniku plevela, ko je plevel v fazi aktivne rasti (višina 10 - 30 cm). AGRO NASVETI: 031 504 512 (Nande Osojnik) 051 367 008 (Vili Kurnik) CINKARNA Zastopa in prodaja za Slovenijo. skrbeti za nekoga svojega, ki ga imaš rad. V domu pa pričakujemo, da bo ena sestra, ena negovalka skrbela za deset ali več oskrbovancev. Tudi ti ljudje, ki so v domu zaposleni, so ljudje. Izgorevajo za tuje ljudi, mi pa ne moremo za svojce. Bolje poznamo ljubljeno osebo kot oni in tudi hitreje jih lahko opozorimo na napake. Vem, da so pripravljeni sodelovati za dobro svojih gojencev. Mogoče se dogovorimo, kaj bi bilo bolje - ali človeku pri hranjenju povečati odmerek pomirjeval ali ga privezati, pri drugem zmanjšati odmerek, da ne bo toliko spal. Ko zračijo prostore, mogoče napis - pazi, prepih. Ne vem, z dobro voljo svojcev in z njihovimi predlogi bi bili vsi zadovoljni. Tudi previje-mo lahko ljubljenega, hkrati ugotovimo, da je koža vneta, in opozorimo, še mi dodamo svoja mazila, plenice ... Ne iščimo napak, pomagajmo jih odstraniti, ko je naš ljubljeni še živ, in mu tudi mi lajšajmo dostojno slovo od življenja, ne samo tujci. Ko je človek otrok, vsi hodijo in tekmujejo, kdo ga bo previl, ko ta isti človek osta-ri in postane kot nebogljeni otrok, ga damo v dom, da ne bomo izgorevali ob njem, da ne bo smrdelo doma, da bomo lahko šli tudi na dopust. Od tujih ljudi pričakujemo, da bodo vse to počeli za nizko plačilo. V domu v Laškem to vse tudi počnejo. Res je premalo zaposlenih, kljub temu dajo vse od sebe, več kot plačilo jim verjetno pomenijo pogled hvaležnosti, nasmeh, dobronamerna beseda. Pohvaliti sem hotela določene osebe, vendar bi bilo krivično. Vodja programa daje vse odRfflginyl ИИВшВВ in osamljenim lažje, in tudi sama daje zgled kolektivu. Upam in verjamem, da zaradi posameznika ne boste izgubili volje in da boste še naprej kot družina. Ostanite srčni. V življenju se vse vrača, moji teti se njena dobrota vrača, saj je med vami srečna. Vsem zaposlenim naj da moč hvaležen nasmeh oskrbovancev in svojcev. In tega, vem, ni malo. IRMA MACUH, Šentjur Pohvala za^ ZD Šentjur in Šmarje Prejšnji torek je bila naša mama odpeljana v Zdravstveni dom Šentjur, kjer jo je medicinsko osebje zelo lepo in prijazno sprejelo, oskrbelo ter se zavzelo za njo. S srede na četrtek so se ji bolečine deloma ponovile, zato sem za pomoč prosila Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Na mojo prošnjo za pregled so se urgentno odzvali z rešilnim avtom dve zdravnici in dva zdravstvena tehnika. Ponovno so jo pregledali in se trudili z njo ter jo lepo oskrbeli. Najlepša hvala za trud in prijaznost obema zdravstvenima domovoma, ko v stiski nisi sam, ko ne veš, kako in kaj bi pomagal. Ko ti prisluhnejo in priskočijo na pomoč. Še enkrat iskrena hvala. MARJANCA ZALOKAR, Sveti Štefan Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. novi tednik 46 RAZVEDRILO ANEKDOTE Ko so Dalai Lamo vprašali, kaj ga najbolj preseneča, je odgovoril: »Človek. Ker žrtvuje svoje zdravje, da bi zaslužil denar. Potem žrtvuje denar, da bi spet dobil svoje zdravje. In potem je tako zaskrbljen za prihodnost, da ne uživa sedanjosti. Rezultat tega je, da ne živi v sedanjosti ali prihodnosti, živi, kot da nikoli ne bo umrl, in potem umre, ne da bi kdaj zares živel.« Premalo rejeni Na Šentjurjevem sta ob našem kotlu s kislo juho največ pozornosti zbujali sodelavki Lea Komerički in Simona Šolinič, ki sta bili oblečeni v račjo opravo z napisom RaCe, kar lahko pomeni tako živali kot tudi Radio Celje, da »novinarskih rac« niti ne omenjamo. Kritiki so jima očitali le, da sta imeli zadnji del premalo obilen. Seveda, ko pa se zadeve lotita dve najbolj suhi novinarki v uredništvu, od katerih je ena še nekaj mesecev hujšala z letošnjo skupino! Do prihodnjič bomo morali malo spitati naši raci, da bosta dostojni svojega kostuma. Protokol samo v ravni črti Odgovornost organizacije je težko breme že na sindikalnem pikniku, kaj šele, če gre za logistični zalogaj, kot je na primer raznovrsten in razvlečen praznik Šentjur-jevo. Huda čast, ki jo pomenijo visoki državni gostje, je hkrati nočna mora lokalnega protokola. V Šentjurju so se na primer celo dopoldne pred Pahorjevim obiskom drli, naj za božjo voljo lastnik že umakne en nesrečno parkiran avto. »Ja pa kaj, Pahor in konjenica nimajo kje parkirati?« se je pozanimal naključni občan. In izvedel: »Ne. Peš bo šel tam mimo ...« Spraševali smo vas, o kateri metodi zdravljenja smo pisali v rubriki Za zdravje. Pravilen odgovor se glasi: pisali smo o homeopatiji. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Aga Senčiča iz Vojnika, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenuje vsakoletna prireditev v Šentjurju, del katere je bilo tudi kuhanje »kisle župe«? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ovčke Vnuk reče dedku: »Poglej, sosedi imajo ovčke, jaz bi jih tudi rad imel!« Dedek: »Saj jih boš dobil, ko bom šel v >penzijopenziji