Vzgoja Revija za učitelje, vzgojitelje in starše junij 2026 Letnik XXVIII/2  številka 110 cena 7,50 eur V žarišču: Vloga pravljice za osebno rast stran 22 stran 26 stran 39 Naš pogovor: ABC-analiza Zakaj (so)ustvarjati Helena Fojkar Zupančič družbo? Kako se starši soočijo s tako težko novico, kot je neozdravljiva bolezen otroka? Kako z njo živijo in kako se spopadajo z vrsto povsem nemogočih vprašanj in še bolj nemogočih odločitev? Kaj sploh preostane očetu in materi, ki imata svojega otroka rada do neba in nazaj, a kljub temu ne moreta zanj skrbeti 24 ur na dan vseh sedem dni v tednu? Se mora življenje dokončno ustaviti, se je treba za vedno odpovedati »normalnosti«, običajnim radostim in drug drugemu? Pretresljiva očetovska zgodba o preizkušanem starševstvu in presenetljivih milostih, ki jih podarja življenje. 140 mm x 210 mm • 256 strani • 26,50 € Ljubljana, Nazorjeva ulica 1 • T 01 244 36 50 Celje, Prešernova ulica 23 • T 03 490 14 20 narocila@celjska-mohorjeva.si 8. mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države DOMOLJUBJE SKOZI ZNANJE IN DEJANJA sobota, 21. november 2026, OŠ Frana Albrehta Kamnik Predavatelji: dr. Helena Jaklitsch, dr. Žiga Turk, dr. Jože Možina ROK za prijavo prispevka - oddaja povzetka: 6. 7. 2026 Informacije o dogodku so dosegljive na: www.mohorjeva.org VZGOJA 110 Uvodnik Revija za učitelje, vzgojitelje in starše junij 2026, leto XXVIII/2 Izdajatelj: Društvo katoliških pedagogov Slovenije Domišljija in Svet revije Jože Mlakar resničnost Marjan Peneš dr. Andrej Perko Marija Šušteršič Marija Žabjek Silvo Šinkovec je predavatelj, terapevt, voditelj seminarjev in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor IFP. Odgovorni urednik dr. Silvo Šinkovec Domišljija je pomembna funkcija možga- zgodovini, življenju in smislu. Montesso- nov. Omogoča, da si predstavljamo situaci- ri poudarja, da se domišljija najbolj razvija Uredniški odbor je, prihodnost, nekaj, česar še ne poznamo. skozi svobodno raziskovanje, osredotoče- Tatjana Fajdiga Predstavljamo si človeka, ki nam ga nekdo nost, gibanje, stik z naravo, izkušnje, besedni Ksenija Fänrich opisuje, bodoče delo, pot na dopust, potek zaklad, umetnost, delo, tudi brezdelje, ko Roman Globokar Alenka Gortan tekmovanja, življenje po izgubi drage osebe najbolj izstopijo osebne notranje motivacije. Dejan Hozjan itd. Naša predstava je lahko zelo natančna, in Preveč pasivne igre pa običajno oslabi otro- Marijana Kolenko  ko se življenje odvija, je sicer vedno drugač- kovo domišljijo, ker otrok dobiva že pripra- Sebastjan Kristovič no, toda zelo v skladu s predstavo. Drugič je vljene slike, namesto da bi jih sam ustvarjal v Saška Ocvirk  predstava popačena in je prihodnost, v kate- svoji predstavi. Jože Pavlovič  ro vstopamo, popolnoma drugačna od naše Jean Piaget je domišljijo razumel kot del Naslov uredništva predstave, lepša ali težja. S tem so povezani otrokovega kognitivnega razvoja. Domišljija Vzgoja, Tržaška cesta 132, 1000 Ljubljana tudi občutki gotovosti in negotovosti. Ra- se razvija skupaj z jezikom, simboli, simbol- 070 449 331 zvojni psihologi, filozofi in umetniki o tem, no igro, imitacijo, sposobnostjo predstavlja- urednistvo@revija-vzgoja.si kako se razvija domišljija, redno razpravljajo. nja stvari, ki niso neposredno prisotne. Po info@revija-vzgoja.si Maria Montessori pravi, da je domišljija spo- enajstem letu se pojavi abstraktno mišljenje. silvo.sinkovec@rkc.si sobnost, ki raste iz resničnih izkušenj, opazo- Mladostnik lahko razmišlja hipotetično, http://www.revija-vzgoja.si vanja in notranjega razvoja. Trdi, da otrok naj- ustvarja teorije, predstavlja možnosti, razmi- ID za DDV prej (do šestega leta) gradi razumevanje sveta šlja o zgodovini, o prihodnosti, razvija pre- SI64231160 skozi konkretne izkušnje: delo z rokami, stik z pričanja in vrednote. Domišljija ni 'napaka', naravo, poskusi z jezikom in gibanje. Otrok si ampak potreben razvoj mišljenja. Transakcijski račun lahko nekaj res ustvarjalno predstavlja šele, ko Ricoeur je bil filozof jezika, simbolov, pri- SI56 6100 0000 9750 496 ima dovolj izkušenj v stiku s konkretnostjo. povedi in človekovega razumevanja samega odprt pri Delavski hranilnici d.d. Ni bila navdušena nad pretiranim fantazij- sebe, zato pravi, da preko domišljije razume- Oblikovanje in prelom skim bohotenjem za zelo majhne otroke (npr. vamo svet. Za Ricoeurja domišljija ni zgolj Tiskarna Oman, Kranj pravljice o vilah ali magičnih bitjih), ker lahko fantaziranje, pobeg iz resničnosti. Domišlji- zamegli razlikovanje med resničnim in nami- ja je sposobnost, da svet vidimo drugače, Tisk šljenim v obdobju, ko otrok intenzivno gradi najdemo nove pomene, si predstavljamo Belin realni stik s svetom. V obdobju od tretjega do možnosti in razumemo sebe skozi zgodbe. Lektoriranje šestega leta se močno razvijajo jezik, simbolna Človek živi v svetu simbolov in pripovedi. Barbara Rodošek igra in sposobnost ustvarjanja notranjih slik. Ricoeur je menil, da zgodbe oblikujejo našo Otrok začne pripovedovati zgodbe, upora- identiteto, pomagajo razumeti človeške iz- Revija Vzgoja izhaja štirikrat letno. Cena bljati predmete simbolično, ustvarjati nami- kušnje, odpirajo moralna in eksistencialna izvoda v letu 2026 je 7,50 €. Naročnina za šljene situacije. vprašanja. naročnike v Sloveniji je 29 € (tujina 40 €). Od šestega do dvanajstega leta se zgodi ek- Pravljica zato ni 'neresnična', ampak izraža DDV in poštnina sta všteta v ceno. Odpoved naročnine sprejemamo samo splozija imaginacije. V tem obdobju je domi- resnična čustva, potrebe, oblikuje načela in pisno za naslednje obračunsko obdobje. šljija ena najmočnejših učnih poti. To obdo- odkriva vrednote. Otrok mora imeti dober Navodila za pisanje prispevkov lahko dobite bje je čas za 'velika vprašanja'. Otrok preko stik z realnostjo, da lahko na podlagi tega na uredništvu ali na spletni strani. zgodb, zgodovine, znanosti in večnih vpra- ustvarjalno uporablja domišljijo, ki vodi v tr- Prispevkov ne honoriramo. šanj razvija sposobnost mentalnega pred- dnost in smiselnost bivanja. Imaginacija po- Če naročniki svojega izvoda ne prejmete na stavljanja stvari, ki jih ne more neposredno stane znanstvena (resnica), moralna (dobro), dom, prosimo, da nas o tem obvestite. Natisnjenih 1100 izvodov. videti. Otrok v tem obdobju lahko mentalno ustvarjalna (lepo) in religiozna (sveto). Danes potuje skozi čas, razume tudi abstraktne ide- se s tem ukvarja filozofija za otroke, saj so ISSN: 1580-0482 je, raziskuje vesolje, razmišlja o vrednotah, otroci v nekem obdobju pravi filozofi. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 3 Vloga pravljic pri vzgoji otrok Uvodnik … Pravljice spremljajo človeka od najzgo- 3 Silvo Šinkovec: Domišljija in resničnost dnejšega otroštva. So del družinskega ži- vljenja, večernega pripovedovanja, otroške V žarišču: Vloga pravljice za osebno rast literature in šolskega programa. Čeprav so izmišljene, nosijo v sebi globoka življenjska 5 Silvo Šinkovec: Vloga pravljic pri vzgoji otrok sporočila, zaradi katerih pomembno vplivajo 5 7 Nežka Černe Gec: Slovenska zgodovina v knjigah za na otrokovo doživljanje sveta, razvoj govora, domače branje oblikovanje vrednot in osebnosti. Že antični filozof Platon je opozarjal, da ni vseeno, ka- 10 Vanja Hočevar: Knjižni junaki kšne zgodbe poslušajo otroci, saj pripovedi 12 Neža Zakrajšek: Ljudska pravljica je vir izročila in oblikujejo njihovo dušo in značaj. … navdih Pravljična Slovenija 14 Darja Arh Centrih: Pravljična Slovenija … Glavna junaka zgodbe sta škrat Slov in 16 Vida Truden: Smo slišali ptičice peti njegova žena Enija, ki vladata kraljestvu v 18 Urška Vrbovšek: Preoblecimo ljudsko pravljico obliki kokoške. Bivata v gradu nad Ljublja- 20 Ifigenija Simonović: Zgodbe so ubesedeno življenje no in naokoli potujeta na hrbtu zmajčka Ljuba. Imata sedem hčera. Vsaka od njih Naš pogovor 14 po poroki prevzame del kraljestva: Greta se poroči na Gorenjsko, Petra na Primorsko, 22 Silvo Šinkovec: Helena Fojkar Zupančič: Glasba je Nina na Notranjsko, Daša na Dolenjsko, nihanje strune, vpete med nebo in zemljo Štefka na Štajersko, Kaja na Koroško in Po- lona v Prekmurje. … Biti vzgojitelj 26 Albin Vrabič: ABC-analiza Preoblecimo ljudsko pravljico 28 Mateja Ilar: Medvrstniško nasilje v prvem razredu … Ljudsko slovstvo nam tako omogoča ogromno možnosti za spreminjanje same- 30 Mihaela Kastelec: Pisanje kot krepitev lastnih in ga besedila. Prav ta lastnost je bila zame narodnih korenin pri izboru besedila za ustvarjanje pravljice z glasbo zelo pomembna. Zavedala sem Starši se, da glasba ni le dodatek, ampak mora v 32 Octavian M. Machidon: Vrnitev k srcu 18 pravljici z glasbo postati del zgodbe. Bese- dilo smo zato najprej zelo oklestili, saj se je 35 Katja Lavrin: Pesem in otroci s posebnimi potrebami šele potem v njem pojavil prostor, ki smo ga lahko napolnili z glasbo. … Področja vzgoje 37 Milček Komelj: Groharjeva gozdna pravljica Medvrstniško nasilje v prvem razredu 39 Boštjan Grošelj: Zakaj (so)ustvarjati družbo? … Medvrstniško nasilje je pojav, ki se lahko pojavi že v najzgodnejših letih šolanja in ima Duhovni izziv dolgoročne posledice za čustveni, socialni in 41 Peter Lavrih: Odkrivajte in negujte talente, ki jih je Bog učni razvoj otrok. V prvem razredu osnov- zasadil ne šole otroci intenzivno razvijajo socialne kompetence, oblikujejo prva trajnejša prija- 42 Marjan Sedej: Zrela družba se prepozna po odnosu do teljstva ter se učijo osnovnih pravil sobivanja. najbolj ranljivih 28 Nasilje, tudi v obliki drobnih posmehov, iz- ključevanja ali fizičnih oblik, lahko negativ- Izkušnje no vpliva na otrokovo samozavest, občutek 44 Mateja Košmrlj: Prešernov Povodni mož nekoliko varnosti in pripravljenost za učenje. … drugače Zrela družba se prepozna po odnosu 46 Barbara Orešnik, Tina Kosi, Andreja Nagode Burger: do najbolj ranljivih Beremo z Glavarjem … Morda je eden največjih problemov so- 48 Veronika Fajdiga: Namesto igranja – programiranje dobne družbe prav v tem, da želi odstraniti 50 Saša Slavković: Knjiga je kot ptica vse, kar spominja na ranljivost. Starost, bo- lezen, umiranje in žalovanje postajajo teme, 51 Iz življenja DKPS ki jih potiskamo na rob. A človek brez stika 52 Napovedni koledar 42 z minljivostjo pogosto izgubi tudi globlji stik z življenjem. Zato je pomembno, da šola ostaja prostor vzgoje za človečnost, ne samo 53 Bralni namig prostor preverjanja znanja. Mladi potrebu- 54 Nova spoznanja jejo odrasle, ki jih bodo učili tudi tega, kako ostati človek ob človeku. … 55 Summary Vloga pravljice za osebno rast Vloga pravljic pri vzgoji otrok Silvo Šinkovec je predavatelj, terapevt, voditelj seminarjev in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor IFP. Pravljice spremljajo človeka od najzgodnejšega otroštva. So del Razvoj jezika in domišljije družinskega življenja, večernega pripovedovanja, otroške literature in Pomembna vloga pravljic je tudi razvoj šolskega programa. Čeprav so izmišljene, nosijo v sebi globoka življenjska jezika. Poslušanje zgodb bogati besedni sporočila, zaradi katerih pomembno vplivajo na otrokovo doživljanje zaklad, razvija razumevanje besed, spod- sveta, razvoj govora, oblikovanje vrednot in osebnosti. Že antični filozof buja domišljijo in krepi sposobnost razu- Platon je opozarjal, da ni vseeno, kakšne zgodbe poslušajo otroci, saj mevanja in izražanja. Otrok ob pripove- dovanju spoznava nove besede, stavčne pripovedi oblikujejo njihovo dušo in značaj. oblike in načine pripovedovanja. To vpliva na njegovo govorno sposobnost, Pomen lepote čustev. Glas nastane pri govorjenju ali pe- kasneje pa tudi na uspešnost pri branju Med temeljnimi cilji vzgoje in izobraže- tju, glasba pa je urejena kombinacija raz- in pisanju. Otroci, ki jim starši pogosto vanja ni samo pridobivanje uporabnega ličnih zvokov, ritma in melodije. Človeški berejo ali pripovedujejo, običajno lažje znanja, temveč tudi razvijanje estetskega glas je eno najstarejših glasbil, zato ima razvijejo sposobnost poslušanja, koncen- čuta oziroma čuta za lepo. Svet ni zgolj ko- pomembno vlogo v glasbi. S petjem lahko tracije in razumevanja besedila ter razu- risten, ampak tudi lep. Človek potrebuje ljudje izražamo veselje, žalost, ljubezen ali mevanja sebe in sveta. Čeprav je vsaka doživljanje lepote, saj mu to prinaša svoj- druge občutke, podobno kot jih izražamo zgodba izmišljena, trdi Platon, vsaka pra- sko zadovoljstvo, notranjo harmonijo in tudi z govorom. Tudi govor ima svoj ritem, va pravljica nosi v sebi veliko resnico in občutek smisla. Zato umetnost v vzgoji ni poudarke in melodijo, zato je v nekaterih pomembna sporočila o življenju. Besede postranska dejavnost, temveč bistveni del primerih podoben glasbi. Glasba pogosto so človekov stik z resničnostjo, zato smo oblikovanja osebnosti. Platon je to izrazil spremlja naše življenje. Lahko nas pomir- brez besed izgubljeni. z znamenito mislijo, da je za razvoj tele- ja, razveseljuje ali spodbuja, lahko pa tudi Pravljice pomembno vplivajo na razvoj sa gimnastika, za razvoj duše pa muzična vznemirja in dela agresivne. Človek s po- domišljije. Otrok si ob poslušanju ustvar- umetnost. Po njegovem mnenju je vzgoja sluhom se hitreje uči jezikov. Glas in glasba ja lastne podobe oseb, krajev, situacij in duše pomembnejša od vzgoje telesa. sta tesno povezana ter pomembna za člo- dogodkov. Domišljija pa ni pomembna K muzični vzgoji sodijo tudi pripovedi, vekovo izražanje in sporazumevanje. Zato samo za umetnost, temveč tudi za ustvar- pesmi in pravljice. Otrok skozi zgodbe je zelo pomembno otrokom pripovedovati jalnost, reševanje problemov in sposob- ne pridobiva le informacij, ampak pred- zgodbe. Pripoved ni samo branje besed, nost razumevanja različnih življenjskih vsem doživlja svet čustveno in domišljij- pripoved je tudi glas, ki se dotika duše. situacij. Domišljija odpira pot v priho- sko. Pravljice imajo posebno moč, ker Glas in duša sta povezana, ker glas po- dnost. govorijo v simbolih in podobah. V njih gosto izraža človekova notranja občutja, nastopajo dobro in zlo, pogum in strah, misli in razpoloženje. Ko človek govori pravičnost in krivica. Otrok preko pra- ali poje, lahko drugi po njegovem glasu vljičnih junakov spoznava, da življenje prepoznajo veselje, žalost, jezo ali strah. ni vedno lahko, vendar je mogoče težave Duša predstavlja človekov notranji svet, premagati z vztrajnostjo, poštenostjo in glas pa je eden izmed načinov, kako ta dobroto. Pravljice pomagajo razvijati ob- notranji svet pokažemo navzven. Glas čutek varnosti in pogum ter moralni čut, razkriva človekova čustva in značaj, stanje ki se izraža v sposobnosti razlikovanja duha. Tudi glasba in petje lahko močno med dobrim in zlim. vplivata na dušo, saj človeka pomirjata, razveseljujeta ali mu dajeta moč. Marsik- daj nas določena pesem gane, ker se do- Glas in glasba takne duše. Glas je zato več kot le zvok, Glas in glasba sta med seboj zelo poveza- saj nosi bistveni del človekove osebnosti. Foto: Peter Prebil na, saj oba temeljita na zvoku in izražanju Glas in duša sta tesno povezana. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 5 Vloga pravljice za osebno rast Vpliv na čustveni in moralni teljstva, odgovornosti in smisla življenja. iz plemenitega značaja in zdrave duševne razvoj Zelo priljubljene so tudi zgodbe Astrid naravnanosti. Zato je pomembno, kakšne Lindgren, zlasti Pika Nogavička, ki spod- zgodbe ustvarjajo pisatelji, ilustratorji, Pravljice imajo pomembno vlogo v ču- buja samostojnost, pogum in pravičnost. filmski ustvarjalci in drugi, ki oblikujejo stvenem razvoju. Otrok se ob zgodbah uči Med slovenskimi deli imajo posebno otroško dušo in kulturo mladih. prepoznavati in razumeti čustva – veselje, mesto pravljice Frana Levstika in Frana žalost, strah, jezo, krivdo, sram, ljubezen Milčinskega, na primer Kdo je napravil in upanje. Ko posluša o junaku, ki pre- Kdo danes izbira zgodbe za Vidku srajčico, ki poudarjajo dobroto, maga nevarnost ali stisko, dobiva občutek otroke? pomoč in povezanost med ljudmi. Pa pra- varnosti in zaupanja, da je mogoče čutiti, vljice Ele Peroci, zlasti Muca Copatarica, Vprašanje izbire kakovostnih besedil je razumeti in premagati tudi lastne težave. ki otrokom na prijazen način približa red, danes še posebej aktualno. V preteklosti Številne klasične pravljice vsebujejo stra- odgovornost in toplino doma. Obstajajo so imele pomembno vlogo pri izbiri pra- šljive ali težke prizore, ki otroku poma- še številne druge. vljic družina, šola in knjižnice. Danes pa gajo razumeti, da življenje ni brez težav. otroci prihajajo v stik z množico vsebin Otrok se ob njih sooča s strahom v var- nem okolju domišljije, kar mu pomaga In svetopisemske zgodbe? preko televizije, spleta, družbenih omre- žij in različnih digitalnih platform. Starši pri notranjem dozorevanju. Zgodbe, ki se Tudi svetopisemske zgodbe imajo po- in učitelji nimajo več dovolj nadzora nad zaključijo po dramatičnem zapletu s sreč- membno vlogo za otrokovo dušo, saj ga tem, kaj otrok posluša ali bere. Pogosto nim izidom, dajo otroku sporočilo, da se učijo dobrote, sočutja, poštenosti, ljube- o izbiri odločajo trg, popularnost ali al- ob primernem vedenju vsaka neprijetna zni in odpuščanja. Prek zgodb o Jezusu goritmi, ne pa vzgojna in umetniška vre- ali zapletena situacija lahko reši. Drama Kristusu, prerokih in drugih ljudeh otrok dnost. se spremeni v zmagoslavje, zgodba kljub spoznava vrednote, ki mu pomagajo raz- Kljub temu države in šolski sistemi še ve- preizkušnjam vodi k upanju, pravičnosti likovati med dobrim in zlim. Te zgodbe dno oblikujejo sezname priporočenega in moralnemu redu. To pa rojeva zaupa- pogosto prinašajo občutek varnosti, upa- branja ter izbirajo besedila za učne načr- nje v življenje in pogum. nja in zaupanja, zato lahko otroka po- te. S tem skušajo ločevati kakovostna dela Pravljice vplivajo tudi na oblikovanje mirjajo in spodbujajo v težkih trenutkih. od manj primernih vsebin. Toda tudi tu vrednot. V kakovostnih zgodbah dobro Poleg tega razvijajo otrokovo domišljijo, se pojavljajo vprašanja, kdo določa, kaj praviloma premaga zlo, potrpežljivost je sočutje in razumevanje drugih ljudi. je dobra literatura, in ali imajo tisti, ki nujna, poštenost je nagrajena, sebičnost Ko otrok posluša svetopisemske zgodbe, izbirajo, vedno pravo presojo. Sodobni pa kaznovana. Takšna sporočila pomaga- odkriva prisotnost popolne Ljubezni in poskusi izločanja nekaterih del iz šolskih jo otroku razvijati občutek za pravičnost, Božje varstvo. Takšne zgodbe lahko moč- programov pogosto sprožajo razprave o solidarnost, odgovornost in spoštovanje no vplivajo na otrokovo življenje, saj obli- cenzuri, ideologiji in svobodi umetnosti. drugih. Platon je poudarjal, da morajo kujejo njegove misli, občutke in pogled Pomembno je zaščititi otroka pred ško- biti zgodbe za otroke skrbno izbrane, saj na svet. Svetopisemske zgodbe imajo po- dljivimi vsebinami, hkrati pa se zavedati, se otrokova duša oblikuje predvsem skozi membno vzgojno in duhovno vrednost. da pretirano nadzorovanje lahko osiro- to, kar posluša, doživlja in posnema. Zato maši njegovo izkušnjo sveta in literature. je menil, da je treba dobre pravljice spre- Katere pravljice so dobre za Dobre izkušnje izbiranja besedil se ka- jeti, slabe pa zavrniti. otroka? žejo tam, kjer šola in družina v soglasju otrokom približata kakovostno literaturo. Dobre pravljice niso nujno tiste, ki otroka Primeri dobrih pravljic Slabe izkušnje pa nastanejo, kadar prevla- samo zabavajo ali mu ponujajo lahkotno Mnoge klasične pravljice so preživele sto- dajo površinske, komercialne ali ideolo- srečo. Vzgojna pravljica vsebuje globlje letja prav zato, ker vsebujejo univerzalna ško enostranske vsebine, ki zanemarjajo sporočilo, estetsko vrednost in moralno sporočila. Med najbolj znanimi so pravlji- umetniško vrednost in globlje človeško usmeritev. Otroku pomaga razumeti ži- ce bratov Grimm, na primer Sneguljčica, sporočilo. Če je literatura izbrana pred- vljenje, razvijati občutljivost za lepo ter Pepelka ter Janko in Metka. Te zgodbe vsem zaradi trenutne priljubljenosti ali spoštovanje do drugih ljudi. Slabe zgod- govorijo o pogumu, vztrajnosti, zvestobi politično-ideoloških interesov, lahko iz- be pa lahko spodbujajo nasilje, cinizem, in zmagi dobrega nad zlom. Večne so tudi gubi vzgojno in estetsko moč. Če otroku prazno zabavo ali površnost. Če otrok Andersenove pravljice, med njimi Grdi dajemo napačna sporočila o življenju, ga odrašča ob vsebinah, kjer ni jasne razlike raček, ki govori o sprejemanju drugačno- nanj ne pripravimo ustrezno, zato se bo med dobrim in zlim, težko odkriva trdne sti, ter Deklica z vžigalicami, ki razvija so- pogosto znašel v frustraciji. vrednote. čutje do revnih in osamljenih. Med najbolj Platon je menil, da je treba paziti na cenjenimi sodobnimi deli je Mali princ ustvarjalce zgodb in umetnike, saj nji- Dotik duše Antoina de Saint-Exupéryja, ki skozi pre- hova dela vplivajo na značaj mladih. Po Platonova misel ostaja tudi danes pre- prosto pripoved odpira vprašanja prija- njegovem mnenju dobra umetnost izhaja senetljivo aktualna. Verjel je, da lepota 6 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Vloga pravljice za osebno rast oblikuje človeka, še preden začne svet do- ali sredstvo za krajšanje časa, ampak po- odgovorno izbirajo zgodbe, ki jih ponuja- jemati z razumom. Ritem, harmonija, be- membna pot oblikovanja osebnosti. jo otrokom. S tem pomembno vplivajo na seda in zgodba prodrejo globoko v dušo Pravljice pomagajo otroku razumeti sebe njegov osebni razvoj. ter vplivajo na značaj. Otrok, ki odrašča in svet okoli njega. Razvijajo njegovo ra- Viri ob lepih in plemenitih zgodbah, razvi- zumevanje resničnosti, domišljijo, doži- • Platon (2004): Država. Prev. J. Košar. KUD Logos. (Originalno ja čut za dobro, resnično, lepo, sveto in vljanje in vrednotenje. Prav zato je po- delo napisano okoli 380 pr. n. št.) • Šinkovec, Silvo (2017): Vzgojni načrt v šoli. Ljubljana: Inštitut pravično. Zato pravljice niso zgolj zabava membno, da starši, vzgojitelji in učitelji Franca Pedička in Založništvo Jutro. Slovenska zgodovina v knjigah za domače branje Nežka Černe Gec, prof. slovenščine in francoščine. Poučuje slovenščino v Šolskem centru Nova začetka srednje šole, ki obiskujejo nižjo gi- Gorica, o. e. Biotehniška šola Šempeter pri Gorici. mnazijo v času, ko je bila slovenščina v šoli in javnosti prepovedana. Po mestu trosijo Ob branju knjig za domače branje dijaki spoznajo določena obdobja in lepijo na izložbena okna letake z napisi slovenske zgodovine, od časa fašizma do druge svetovne vojne in časa »Dol s fašisti! Dol z Italijo! Hočemo svo- osamosvajanja. Posebno pozornost namenimo Slovencem v zamejstvu in bodo! Živeli Slovenci!« ali Gregorčičeve in izseljenstvu. Aškerčeve verze. V enem od odlomkov spoznamo Jerka, ki Domače branje v poklicnih Čas fašizma na Primorskem ob očetovem pismu razmišlja o tem, kako šolah Črni bratje mu oče naroča, naj ostane zvest slovenske- Branje daje učencem priložnost za obliko- Eden od sklopov pri književnosti v dru- mu rodu in jeziku. vanje osebne in narodne identitete, širje- gem letniku srednjega poklicnega izo- Z dijaki si ogledamo film z istim naslovom nje obzorja ter spoznavanje svoje kulture braževanja je domovinska tematika. Za in ga primerjamo s knjigo. Pred leti jim je in kulture drugih narodov. Tako gradijo domače branje dijaki preberejo kratko po- bil film še posebno zanimiv, saj so v njem strpen odnos do drugih in drugačnih vest Črni bratje Franceta Bevka. Zgodba je igrali nekateri fantje in dekleta, ki so jih (Učni načrt …). postavljena v Gorico in okolico okrog leta dijaki poznali. V drugem letniku triletnega srednjega 1933. Glavne osebe so »dijački«, danes bi Dijaki preberejo tudi spremno besedo poklicnega izobraževanja (poleg drugih rekli učenci zadnjih dveh let devetletke oz. Mire Cencič o resničnih »črnih bratih«. knjig za domače branje) vsi dijaki prebe- rejo Bevkovo povest Črni bratje. Dijaki Foto: Karmen Sirk prvega letnika nadaljevalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja (3+2) preberejo Črni obroč Marija Čuka, v dru- gem letniku pa Jančarjevo To noč sem jo videl. Poleg tega predstavijo še eno knjigo z zgodovinsko tematiko po lastni izbiri. Čeprav so pisatelji in pisateljice zgod- be preoblikovali, je njihova zgodovinska snov še kako resnična in pretresljiva, osre- dnje sporočilo pa globoko in nagovarjajo- če: »… naše izmišljene zgodbe, narejene iz resničnosti …« (H. C. Andersen). Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 7 Vloga pravljice za osebno rast Jerko je bil v resnici Mirko Brezavšček, Črni obroč Leta 2023 smo pisatelja Marija Čuka po- ki je umrl zaradi mučenja 19. (ali 21.) Zgodba se dogaja v Trstu leta 1920. Iz vabili na šolo. Prikazal nam je širšo sliko februarja 1931 in je pokopan v Gornjem odlomka izvemo, kako pomemben je bil življenja v Trstu nekoč in danes. Cerovem v Goriških brdih. Mira Cencič Narodni dom za Slovence. Beremo o Flori nadaljuje pripoved o tem, kako se je na- in Ottu, ki sta nameravala v Trstu opravi- Druga svetovna vojna daljevala življenjska pot drugih fantov: ti nepremičninski posel in preživeti nekaj To noč sem jo videl nekateri so ostali v Italiji pod strogim po- brezskrbnih dni ob morju. Spoznala sta se Zgodba ekstravagantne Veronike in bo- licijskim nadzorom, nekateri so prebegnili z blejskim parom, zakoncema Roblek. Pri- gatega podjetnika Lea Zarnika se dogaja v Jugoslavijo, nekateri pa »izginili«. kazani so nasilje fašističnega veljaka Giun- pred drugo svetovno vojno in med njo, na te do slovenskih narodnjakov in okolišči- graščinskem posestvu Podgorje na Gorenj- »Ob pogledu na pismo je Jerku živo ne, ki so privedle do zločinskega dogodka, skem, v Mariboru, Ljubljani in Srbiji. Dijake zažarel obraz. Spoznal je pisavo. Bila je požiga Narodnega doma. pred branjem opozorim, da je v knjigi pet očetova, ki je bil podeželski učitelj. Pred pripovedovalcev, ki vsak s svoje perspek- dvema letoma, ko so bile slovenske šole Vilfan: »Povrh boste bivali v zgradbi, tive pripovedujejo o tragičnih dogodkih poitalijančene, so ga premestili daleč v ki je le lučaj od naših uradov, name- neke noči leta 1944, ko sta izginila zakonca Italijo. Tam je životaril in čakal upokoji- stili se boste v hotelu Balkan v Naro- Zarnik. Dijake seznanim z zgodovinskimi tve, da se vrne k svoji družini, ki je ostala dnem domu, v eni najlepših in najbolj podatki in povem, da je pisatelj v romanu v svoji hišici v neki briški vasi. /…/ A še funkcionalnih zgradb v Evropi. Tudi prikazal resnično zgodbo zakoncev Ksenije bolj kot mu je priporočal to, ga je v vsa- na Dunaju poznate sloves arhitekta in Rada Hribar z gradu Strmol. kem pismu spominjal na besede, ki mu Fabianija.« /…/ »Trst je strpno me- jih je govoril pred odhodom. Teh besed sto, drugačno od ostalih. Tu živi več Pripoveduje Veronikina mati Josipina: mu nikoli ni navajal, ker niso bile za narodov, več jezikov, in verjamem, da »Sedela sem ob oknu, povorka je iz- vsake oči in za vsako uho. Jerko se jih je je sedaj napočil pravi čas za pomiri- ginjala za vogalom, zvoki godbe so se živo spominjal. Priporočale so mu zve- tev strasti. /…/ Trst bi lahko bil zgled oddaljevali, po ulici so tekli še zadnji stobo in ljubezen do slovenskega rodu Evropi, delavnica enakopravnosti in zamudniki. Na Kongresni trg grejo, je in jezika. /…/ Jerko je odprl kovček in sožitja. /…/ Videli boste mogočne pa- rekel Filip, tam je veliko zborovanje, položil očetovo pismo v pisano škatlo. lače, med katere sodi Narodni dom, Maršal bo govoril. Kar naj govori, naj Izpod perila je potegnil Gregorčičeve predvsem pa boste dobro jedli in pili igra muzika, naj ljudje mahajo in vzkli- Poezije, materin dar. Obračal je list za odlično vino s Krasa ali iz Vipavske kajo, vojne je konec, naj se veselijo. Jaz listom in iskal besede, ki bi vžgale.« doline.« se ne morem. Filip pravi, naj pazim, kaj (Bevk, 2005: 16–19) (Čuk, 2020: 9–10) govorim z ljudmi, čuden čas je, včasih ponoči koga odpeljejo in ga ni več nazaj. Kakor so Veroniko? sem rekla, kakor so Foto: Karmen Sirk odpeljali Veroniko? sem zaklicala, ko ni nič odgovoril. Saj veste, je rekel čez čas, da sta z Leom odšla, odpotovala sta, go- tovo sta kje na varnem. Zakaj pa se ne oglasita? sem rekla, lahko bi mi poslala vsaj kakšno pismo. In česa naj ne govo- rim, saj sploh z nikomer ne govorim.« (Jančar, 2011: 61) Pripoveduje Joži: Ni vedel, da ga je Veronika rešila iz za- pora, takrat ko so pobrali fante po vaseh in nekatere med njimi ustrelili kot talce. Jaz sem pa to vedela, zato sem vedela, ker sem neki večer slišala, da je rekla Leu: našega Ivana bodo izpustili. Hvala Bogu, je rekel Leo. Pa tudi zdravniku, je rekla Veronika, njemu hvala. (Jančar, 2011: 115) 8 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Vloga pravljice za osebno rast Z dijaki se pogovarjamo o tem, da se lju- dje v vojni obnašajo drugače kot v miru. Foto: Karmen Sirk Nikoli ne vemo, koliko so v svoja dejanja prisiljeni in koliko je v teh dejanjih tudi osebnega maščevanja. Osamosvajanje in vojna za Slovenijo Savitri Knjigo je napisala Silvestra Rogelj Petrič in pripoveduje o družini Petrič, ki se je seli- la v Indijo, kjer je oče postal veleposlanik (takrat še jugoslovanski). Ob prihodu je hči Eva dobila varuško, petnajstletno Sa- vitri, ki je bila že tri leta poročena, a ji še ni bilo treba živeti z možem. Skozi zgodbo spoznavamo indijsko družbo, kulturo in religijo, ne manjka niti dramatičnih zaple- doval je o življenju v Argentini, o svoji tov. Vse se dogaja v letih, ko se je Slovenija prav nasrkala je tista kolegica, ki si je oddaji Okence v Slovenijo, o glasbi in no- osamosvajala. lase ravno barvala …« gometu. Poudarjal je, da se Slovenci ne Nato se je zresnila: »Nekaj mladih fan- tov so ubili … Na Škofijah so strelja- zavedamo, da živimo v raju. Dijaki so mu O dogodkih v Sloveniji pripoveduje oče: »Toda Evica, saj veš, da si Slovenija pri- li na vojake JLA, ki so bili v enem od radi prisluhnili in ga spraševali, najraje pa tankov … Pa tudi Slovenci so padli. je videl, da so kaj zaigrali na harmoniko zadeva postati samostojna država. Veš Tukaj, na morju, ne, drugje po Slove- in zapeli. tudi, da si z mamo iz vsega srca želiva, da bi se to uresničilo. Gotovo si opazila, niji pa na žalost …« Malo je pomolča- la. »No, potem pa je bilo vojne konec Domače branje razkriva da imam zaradi tega težave v velepo- slaništvu. In danes so me iz Slovenije in spet je bilo vse po starem … Spet je zgodovino in zahteva poklicali in prosili, naj grem čim prej bilo lepo.« razmislek v Ameriko in naj tam izborim Slove- Csilla je takoj pomislila: Kaj če bi bil na Ob prebiranju knjig za domače branje sem niji pravice, ki ji pripadajo. To je velika Škofijah Andras? Ali Tuma? Kdor koli pretresena, ko spoznavam, kakšne tragič- in pomembna naloga, ki se ji za nič na od fantov, ki jih imam rada … svetu ne bi odrekel.« Slovenska vojna se je morala zgoditi, ne usode so doživeli posamezniki v oko- da je lahko globlje razumela strah voj- liščinah določenih zgodovinskih obdobij. (Rogelj Petrič, 2000: 164) vodinskih Madžarov pred vojnimi po- Sprašujem se, kako bi jaz ravnala v takih zivi in sploh vseh fantov, še posebej pa ali podobnih razmerah. Bi se znala pra- Dekle kot Tisa njihovih mater, pred vojno. vilno odločati? Pri dijakih želim vzbuditi Mladinski roman govori o ljubezni med (Merljak, 2008: 86–87) najprej vedoželjnost, da spoznajo zgodo- Csillo in Andrasom. Csilla, ki živi v Ko- vinska dejstva, in občutljivost ali empa- pru, se poleti leta 1991 odpravi z mamo tijo do ljudi, ki so se znašli v tako težkih k sorodnikom v Vojvodino. Ljubezensko Zamejstvo in izseljenstvo (zgodovinskih, političnih) trenutkih. romanco prekine vojna v Sloveniji. Šola organizira ogled gledaliških predstav Pogrešam več literature oz. mladinskih v Trstu in takrat se z dijaki sprehodimo romanov, katerih zgodba se odvija v času po Trstu in jih opozorimo na določena osamosvajanja Slovenije. Tudi njene prijateljice so ji imele kaj mesta, ki so pomembna za Slovence, med povedati. Poletje enaindevetdesetega Viri in literatura drugim na stavbo Narodnega doma. Kar • Bevk, France; Cencič, Mira (2005): Črni bratje, povest in re- je bilo razburljivo. Bila je kratka vojna, peš se odpravimo tudi v Gorico, kjer obi- snična zgodba. Škofije: Društvo za negovanje rodoljubnih tra- kot poletna nevihta se je nenadoma dicij TIGR Primorske. ščemo Trgovski dom, ki je prav tako delo • Čuk, Marij (2020): Črni obroč. Trst: Mladika. razdivjala. In minila. arhitekta Maksa Fabianija. V Knjižnici • Jančar, Drago (2011): To noč sem jo videl. Ljubljana: Modrijan. »Si predstavljaš?« se je smejala Jana. Damirja Feigla, ki ima sedež v Trgovskem • Merljak, Sonja (2008): Dekle kot Tisa. Dob: Miš. »Čepela sem v tisti temni kleti, z mo- domu, nam nazorno predstavijo življenje • Rogelj Petrič, Silvestra (2000): Savitri. Ljubljana: Mladinska knjiga. kro glavo, ker so sirene zatulile ravno Slovencev v Italiji. • Učni načrt slovenščina: program osnovna šola. Pridobljeno takrat, ko sem si umivala lase. Toda Srečanja novinarja Mirka Vasleta z dijaki 16. 8. 2024 s spletne strani: https://www.gov.si/assets/mini- strstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ so bila vedno nekaj posebnega. Pripove- UN_slovenscina.pdf. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 9 Vloga pravljice za osebno rast Knjižni junaki Vanja Hočevar je prof. slovenščine in šolska knjižničarka na Osnovni šoli Marije Vere v Kamniku. Na Osnovni šoli Marije Vere že vrsto let izvajamo kulturni dan z naslovom Čarobni dan s knjigo, v okviru katerega obravnavamo teme znotraj mreže Unescu pridruženih šol (projekt S pravljico skozi čas). Kulturni dan poteka v vseh razredih in vsako leto se podrobneje posvetimo posamezni temi. Obravnavamo književna dela na določeno temo – jih preberemo, se o njih pogovarjamo, jih skupaj kritično ovrednotimo, pogledamo pa si tudi kakšen film, risani film ali predstavo, povezano s knjigo, ki nam da dodatno možnost za pogovor in razumevanje določene tematike. Na enem od kulturnih dni smo z učenci obravnavali slovensko ljudsko slovstvo oz. slovenske knjižne junake. Čarobni dan s knjigo – brada devetkrat zraste okoli mize, da se bo ci katerikoli učitelj – ne glede na predmet, slovenski knjižni junaki lahko vrnil med slovensko ljudstvo in mu ki ga poučuje. ponovno vladal. Vsi junaki prihajajo iz V drugem delu so si učenci od 3. do 9. Kulturni dan, ki je potekal 18. oktobra ustnega slovstva, razen Martina Krpana, razreda (za prvo- in drugošolce je bila 2023, je bil sestavljen iz dveh delov. V ki ga je v literarnem delu Martin Krpan z prezahtevna) v Domu kulture Kamnik prvem delu so se učenci v šoli seznanili Vrha upodobil Fran Levstik. Ta lik je po- ogledali predstavo Vsi junaki zbrani. z vsemi knjižnimi junaki, ki so nastopali narodel; kot pravi Miran Hladnik: »Prav Tako so učitelji v 1. in 2. razredu v miru v predstavi, in sicer z Mojco Pokrajculjo, nič težko ni skleniti, da je Martin Krpan in starosti prilagojeno obravnavali samo deklico, ki je v svojem lončku prenočila nedvomno slovenski nacionalni junak snov o knjižnih junakih, namesto ogleda kar nekaj gozdnih živali, Petrom Klep- prvega ranga« (Hladnik, 2002: 227–237). predstave pa so ustvarjali na to temo. Z cem, ki je pridobil moč in se uprl zlobnim Za učitelje sem kot vodja kulturnega dne- drugimi učenci je po ogledu predstave pastirjem, pozneje pa še Turkom, Miklo- va pripravila celotno gradivo s temeljito sledil pogovor o njej. vo Zalo, pogumnim dekletom, ki so jo učno pripravo. Pripravila sem Power- Ta predstava, za katero je avtorsko besedi- zasužnjili Turki, Krištofom Lambergar- Point prezentacijo, ki je bila učiteljem v lo napisala Draga Potočnjak (2015), je bila jem in Martinom Krpanom, ki sta prema- veliko pomoč pri predstavljanju snovi. uprizorjena že v Slovenskem mladinskem gala sovražnika na Dunaju (Lambergar Prebrali so pravljice, jih poslušali v obliki gledališču. Gospa Potočnjak je sredstva, Pegama, Martin Krpan pa Brdavsa), ter radijskih iger, če so imeli dovolj časa, pa ki bi jih namenili za avtorske pravice, v ce- kraljem Matjažem, dobrim in pravičnim so si ogledali tudi animirani film Martin loti namenila šolskemu skladu OŠ Marije vladarjem, ki pod goro Peco čaka, da mu Krpan. Tako je bil lahko v razredu z učen- Vere. V njej je zaigralo 10 učiteljic, ki smo imele dramske vaje enkrat tedensko z rež- iserjem predstave Goranom Završnikom. Premiera je bila že konec junija 2023, 18. oktobra pa smo igro dopoldne ponovili v sklopu kulturnega dneva za učence naše šole, popoldne pa za zunanje obiskovalce. Izkupiček od prodanih vstopnic smo na- menili žrtvam poplave tistega leta. Vsebina in sporočilo gledališke igre Predstava Vsi junaki zbrani nastavlja ogledalo današnji družbi, ki je velikokrat naravnana tako, da vsak misli le nase, se ne ozira na druge in skrbi le za svojo ko- rist. V prvem delu igre spoznamo skupino osnovnošolcev, ki se pripravlja na kviz v poznavanju slovenskega knjižnega izroči- Učiteljska gledališka skupina Verine zvezdice. Foto: Franci Brezar la in spretnostih. Ker vsak izmed njih mi- 10 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Vloga pravljice za osebno rast sli le nase in na nagrado v primeru zmage, se pojavljajo številni prepiri in nesoglasja. V drugem delu igre junaki nastopijo v te- levizijskem kvizu, kjer morajo tekmovati oblečeni v knjižne junake. Kmalu spo- znajo, da zmaga ni vse v življenju, zato se uprejo sodobnemu izkoriščevalskemu in brezbrižnemu sistemu oz. komercialni televiziji, ki želi le zaslužiti na njihov ra- čun. Dojamejo, da je bolje, da sodelujejo in delujejo kot skupina, saj lahko le tako kaj dosežejo za skupno dobro, kar je tudi glavno sporočilo igre. Vsi junaki zbrani. Foto: Franci Brezar Spoznavanje slovenske imela v knjižnici učence petega razreda, teljice, ali likom kot takim. Zgodilo se je, kulturne dediščine preko sem jih v motivacijskem uvodu povpraša- da so bili tako navdušeni nad igro, da jim knjižnih junakov la, ali se spomnijo pripovedi o kralju Ma- je bilo popolnoma vseeno, kdo uprizarja V prvi vrsti je bil naš cilj, da učenci spo- tjažu, ki so jo prebrali v tretjem razredu. like, temveč so se zanje odločali glede na znajo slovenske ljudske junake oz. se se- Večina učencev se zgodbe ni spomnila njihove karakteristike, kar je bil tudi eden znanijo s slovenskim ljudskim izročilom. niti ni znala povedati, kdo je ta za Sloven- izmed naših ciljev – da razumejo dogaja- Starejši učenci so večino junakov že po- ce zelo pomemben junak, zato je toliko nje in odnose med osebami. To se je jasno znali, zato so svoje znanje obnovili in utr- bolj pomembno, da jim ljudsko slovstvo videlo med kvizom, ko so učenci zelo do- dili. oziroma slovenske knjižne junake pred- živeto navijali za svoje favorite. V preteklosti so si ljudje bolj spontano stavimo tudi na nekoliko drugačen način Hkrati si želimo, da se učenci kulturno iz- pripovedovali pripovedke, zgodbe in pe- in tako vplivamo na njihov razvoj kultur- obražujejo in navajajo na primerno obna- smi. Monika Kropej Telban ugotavlja, da ne in narodne identitete. Gledališka igra šanje ter oblačenje v kulturnih ustanovah. je bilo izročilo o kralju Matjažu na Slo- je odličen primer tega. Če pa smo igral- S tem kulturnim dnevom smo dosegli vse ke v gledališki igri učiteljice, ki jih učenci cilje, ki smo si jih zastavili. Učencem smo venskem še močno živo v poznih 60. le- tih 20. stoletja, ko je Matičetov v različnih srečujejo v razredu, na šolskih hodnikih, na zanimiv, sodoben in nekoliko druga- na odru pa se naenkrat pred njimi 'raz- čen način predstavili slovenske knjižne slovenskih pokrajinah zbral kar obsežno gradivo. Še v 70. letih 20. stoletja je Pavle galimo' oziroma nastopimo v popolnoma junake oziroma slovensko ljudsko izroči- drugi vlogi, jim lahko še toliko bolj pribli- lo v zelo velikem obsegu in jim dokazali, Merkù v Brezju/Montemaggiore di Tai- pana posnel pripoved o kralju Matjažu in žamo ne le svet knjižnih junakov, temveč da je lahko kulturna dediščina še kako za- tudi samo sporočilo predstave. nimiva in aktualna ter da je pomembno, pastirju ter jo objavil v Ljudskem izročilu da jo cenimo in negujemo. Hkrati so raz- Slovencev v Italiji. Danes pa pripovedi o kralju Matjažu le redko zaživijo sponta- Več kot le kulturni dan vijali kar nekaj temeljnih kompetenc: pi- smenost; osebno, socialno in učno kom- no med ljudmi. Otroci zanj izvedo v šoli Predstava je odlično uspela in gledalci so petenco; državljansko kompetenco ter iz beril in morda doma iz kakšne zbirke jo zelo dobro sprejeli, tudi zaradi dobre kulturno zavest in izražanje. Pri učencih, ljudskih pravljic in povedk (Monika Kro- priprave nanjo. Razredniki na razredni ki so prišli iz tujine, se je razvijala tudi ve- pej Telban, 2019: 35–59). stopnji in učiteljice slovenščine smo se čjezičnost. Le-ti so spoznali novo okolje V šoli v primeru vseh naštetih junakov dan po kulturnem dnevu z učenci po- in njegovo kulturno dediščino. Zagotovo podobno ugotavljamo tudi učitelji. Doma govorili o njihovih vtisih glede igre, pri so vsi skupaj od tega odnesli veliko več, ni več pripovedovanja, veliko manj je čemer smo spodbujali njihovo kritično kot bi sicer pri klasičnem pouku. branja, tudi sami starši manj berejo pra- mišljenje. Učencem je bila všeč celotna vljice svojim otrokom, zato se otroci ve- zgodba, v katero smo 'zapakirali' slo- Viri likokrat prvič seznanijo s temi knjižnimi vensko ljudsko izročilo, poleg tega se je • Hladnik, Miran (2002): Pa začnimo pri Krpanu. Sodobnost, 66, št. 2. Pridobljeno 27. 8. 2025 s spletne strani: https://lit.ijs. junaki šele v osnovni šoli pri pouku, ko marsikdo v katerem izmed uprizorjenih si/krpan.html. jih obravnavamo po učnem načrtu. In mladostnikov karakterno našel tudi sam. • Kropej Telban, Monika (2019): Razvojna pot in percepcija izročil o Kralju Matjažu in Petru Klepcu. V Božidar Jezernik še takrat ni nujno, da se jim usidrajo v Še nekaj dni po predstavi so učenci nasto- in Ingrid Slavec Gradišnik (ur.): Močni, modri in dobri: juna- spomin. Kot knjižničarka z veseljem za pajoče učiteljice ustavljali na šolskih ho- ki v slovstveni folklori: zbornik (str. 35–39). Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete. Pridobljeno 22. 8. 2025 učence pripravljam vsebine iz ljudskega dnikih in nas pohvalili za igro. s spletne strani: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/ slovstva, zato sem pripravila tudi kami- Zanimalo nas je, ali bodo učenci bolj na- download/173/269/4475?inline=1. • Potočnjak, Draga (2015): Vsi junaki zbrani. Igra za otoke in šibaj predstavo o kralju Matjažu. Ko sem klonjeni likom, ki jih igrajo njihove uči- mladino (scenarij). Ljubljana: Slovensko mladinsko gledališče. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 11 Vloga pravljice za osebno rast Ljudska pravljica je vir izročila in navdih Neža Zakrajšek, mag. prof. razrednega pouka s poučevanjem angleščine, je učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Jožeta Krajca Rakek, Podružnična šola Rudolfa Maistra Unec. Ljudska pravljica je pomemben del ustnega izročila in didaktično orodje v sotni so tudi nadnaravni liki (vile, zma- osnovni šoli. Predstavljene so ključne značilnosti pravljice in poudarjena ji, škrati) ter tipični družinski odnosi je njena psihološka in vzgojna vrednost. V praktičnem delu je prikazan (mačeha, bratje, sirota). Njihova vloga učni sklop Moja pravljica, v katerem tretješolci analizirajo slovenske je simbolna in nosi moralno sporočilo. • Pravljični čas in prostor ljudske pravljice in jih ustvarjalno preoblikujejo v t. i. »narobe pravljice«. Pravljice se začnejo z značilnimi for- S tem razvijajo razumevanje besedila, domišljijo in občutek za pravljično mulami »Nekoč, pred davnimi časi« zgradbo. ali »Za devetimi gorami …«, kar vzpostavi brezčasni in univerzalni Pravljica in njen pomen realnost in čudežnost prepletata. Likom svet. Prostor je simboličen: gozd kot Ljudska pravljica je ena najbogatejših ni pripisana psihološka globina; so tipi- kraj preizkušenj, grad kot cilj poti, zvrsti ustnega izročila. V njej se preple- zirani (kralj, babica, najmlajši sin, čarov- dom kot varno izhodišče. tajo čudežnost, simboli, moralni nauki, nica …). Čas in prostor sta nedoločena, • Pravljična števila značilni liki in ustaljena zgradba. Zaradi dogajanje pa enotno in poteka v linearnih Najpogosteje se pojavljajo tri, sedem teh lastnosti je pravljica izjemno primer- stopnjah (Bettelheim, 1999). Bettelheim in dvanajst. Število tri ustvarja ritem in na za šolski prostor, saj omogoča pogovor (1999) omenja tudi druge značilnosti napetost; sedem nosi mistične in reli- o vrednotah, kulturni dediščini ter razvoj ljudske pravljice: giozne konotacije; dvanajst označuje domišljije in jezikovnih zmožnosti. • Pravljične osebe celovitost in cikličnost. Ponavljanja Kot del tradicije pravljica ohranja kolek- Liki so jasno razdeljeni na dobre in poslušalcu pomagajo, da sledi zgodbi. tivni spomin in identiteto naroda. Učenci slabe. Junak je pogosto skromen in na • Čudežni predmeti in dogodki preko nje spoznavajo, da imajo vsi narodi videz nepomemben, a na koncu uspe Čudežni predmeti (palica, plašč, miza, bogate zakladnice pripovedi, ki prenašajo zaradi poguma ali dobrohotnosti. Pri- ki se sama pogrne) ter nadnaravni do- univerzalna sporočila. V šoli pravljico ne le beremo, temveč jo primerjamo, anali- ziramo in preoblikujemo, kar učencem omogoča, da razumejo književne po- stopke in se preizkusijo v ustvarjalnem izražanju. Pravljica ima močan psihološki vpliv. Otrok jo razume intuitivno in v njej naj- de odgovore, ki mu pomagajo razreševa- ti lastne stiske in dileme. V njej odkriva vzorce, ki se v odraslem življenju poja- vljajo v novi obliki. Obenem pravljica prenaša kulturno izročilo in podpira mo- ralni razvoj – vrednote, kot so poštenost, dobrota in pogum, so v pravljicah jasno poudarjene (Bettelheim, 1999). Ljudska pravljica in njeni elementi Ljudska pravljica je preprosto, ustno pre- Pravljica Peter Klepec. Foto: arhiv Neže Zakrajšek našano pripovedno besedilo, v katerem se 12 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Vloga pravljice za osebno rast godki omogočajo preobrate in prema- • odgovarja na vprašanja o prebranem govanje ovir. Junak jih običajno prej- besedilu; me kot nagrado za dobro dejanje, zato • zna obnoviti dogodke iz pravljice s čudež krepi moralno sporočilo. svojimi besedami; • Nasprotja • izraža svoje mnenje in ga utemeljuje; Osnovni vzorec pravljice temelji na • tvori poustvarjalno besedilo (narobe nasprotjih: dobro – zlo, reven – bogat, pravljico) (Učni načrt, 2018). močan – šibek, domače – tuje, svetlo- ba – tema. Končni obrat, ki nagradi Ustvarjalno delo učencev dobroto, bralcu potrdi moralni nauk. • Pravljični začetek in konec • Preoblikovanje pravljice Uvodne formule odprejo magični V naslednjih urah so učenci pod svet, zaključne pa ga sklenejo: »In ži- vodstvom učiteljice izbrane pravlji- vela sta srečno do konca svojih dni … ce začeli spreminjati: zamenjali so Če nista umrla, še danes živita.« Ko- like, prostor, zaplet ali konec. Tako so nec je praviloma srečen, jasen in pri- usvojili postopke tvorjenja t. i. narobe naša moralno zadoščenje. pravljice. Delo je potekalo najprej sku- pinsko, nato individualno. • Samostojno delo Srečanje učencev s pravljico Učenci so izbrali eno izmed pravljic Tretješolci so spoznavali značilnosti ljud- O pastirčku in volku, O zajčku in ježu, ske pravljice ob branju slovenskih pravljic: Peter Klepec, jo analizirali in preobli- Hvaležni medved, Bela kača s kronico, Bo- kovali. Pri tem so uporabljali osebni gata in uboga sestra. S pomočjo pogovora, načrt dela ter kriterije uspešnosti, ki Kriteriji uspešnosti. Foto: arhiv Neže Zakrajšek razlage besed in ilustracij so prepoznava- so jih sooblikovali z učiteljico. Kriteriji li pravljične osebe, kraj in čas, čudežne so jih usmerjali pri razumevanju zna- večkrat popravil ter jo ilustriral. Učite- predmete, pravljična števila in nasprotja. čilnosti pravljice, načrtovanju spre- ljica je učence sproti usmerjala in jim Nameni učenja v sklopu Moja pravljica memb in pisanju smiselnega besedila. nudila podporo. so, da učenec: • Pisanje narobe pravljice • Predstavitev izdelkov • pozna značilnosti slovenske ljudske Vsak učenec je pripravil ilustriran Zaključni del je bil namenjen kultur- pravljice (pravljična števila, pravljič- 'pravljični bombon', v katerega je nemu dnevu, na katerem so učenke in na bitja, čarobni predmeti, nedoločen vnesel spremenjene elemente. Nato je učenci predstavili svoje knjižice z na- čas/kraj dogajanja); oblikoval lastno narobe pravljico, jo robe pravljico, brali in pripovedovali zgodbe ter razpravljali o ustvarjalnem procesu. Pravljica odpira okno domišljije in moralne presoje Ljudska pravljica ostaja aktualna in učin- kovita pri razvijanju bralne pismenosti, domišljije in moralne presoja pri otrocih. Skozi ustvarjalno preoblikovanje pravljic učenci postanejo aktivni soustvarjalci, kar krepi njihovo samozavest, jezikovne zmo- žnosti in občutek za literarno zgradbo. Pravljica kot del kulturne dediščine po- vezuje otroke s tradicijo, hkrati pa omo- goča, da nanjo pogledajo na nov, sodoben način. Viri in literatura • Bettelheim, Bruno (1999): Rabe čudežnega: o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis. • Poznanovič Jezeršek, Mojca idr. (2018): Učni načrt. Program Reven in bogat brat. Foto: arhiv Neže Zakrajšek osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za izobraže- vanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 13 Vloga pravljice za osebno rast Pravljična Slovenija Darja Arh Centrih, prof. angleščine in francoščine, je učiteljica angleščine in francoščine na OŠ Ljubečna, avtorica dramskih del, mladinskih romanov in slikanic. Največji izziv za učitelja danes je, kako v dobi tehnologije in vseh zanimivih načinov zabave z ekranov ohraniti zanimanje za snov, ki jo obravnavamo v razredu, običajno na klasičen, preizkušen, a učencem manj zanimiv način. Poleg tega so tu še drugi izzivi: kako spodbuditi učence k branju in lastnemu ustvarjanju, kako razširiti njihovo poznavanje lastne države in krepiti ponos na materinščino, ki vse pogosteje izgublja bitko z veliko bolj priljubljeno angleščino. Pri pouku angleščine se s temo Slovenije, v obliki kokoške. Bivata v gradu nad varstva ali podaljšanega bivanja kot de- geografskih izrazov, držav in jezikov sre- Ljubljano in naokoli potujeta na hrbtu javnost za umirjanje in sprostitev. V tem čujemo v petem razredu. V želji, da bi po- zmajčka Ljuba. Imata sedem hčera. Vsa- primeru je treba upoštevati vedno krajšo pestrila pouk in učencem ponudila druga- ka od njih po poroki prevzame del kralje- koncentracijo učencev, zato je priporo- čen pogled na našo državo, se je v mojih stva: Greta se poroči na Gorenjsko, Petra čljivo, da zgodbo poslušajo po delih, saj mislih začela rojevati zgodba, v kateri sem na Primorsko, Nina na Notranjsko, Daša je v njej veliko novih podatkov in bi se Slovenijo predstavila na precej neobičajen, na Dolenjsko, Štefka na Štajersko, Kaja lahko otroci prehitro naveličali. Dolžina a zanimiv način. Pot od ideje do končne- na Koroško in Polona v Prekmurje. Slov poslušanja se lahko prilagodi. Odvisna je ga izida je trajala dobri dve leti. Vmes sem in Enija obiščeta vseh sedem porok, ki od starosti otrok, sestave posamezne sku- naletela na številne ovire, a leta 2023, za- trajajo več dni. V času poročnega slavja pine in časa, ko to dejavnost izvajamo. hvaljujoč svoji trmi, le dočakala slikanico mladoporočenca in svati spoznavajo po- Poslušanje zgodbe se lahko izkoristi tudi Pravljična Slovenija (Arh Centrih, 2023) v krajino ter se razvajajo ob tipični hrani in kot motivacijski uvod v kakšno drugo fizični in avdio različici. Z njeno pomočjo pijači. Na koncu mladoporočenca vedno dejavnost – pred obravnavo snovi ali po sem v šoli nekaj dejavnosti izvedla sama, dobita darila, tipična za pokrajino, katere njej. Če jo poslušajo prej, lahko učenci z nekaj so jih izvedli moji kolegi na drugih oblast bosta prevzela, da bi razbremeni- nevihto možganov nizajo ideje o tem, o šolah, hči pa jo je uporabila kot predlog za la Slova in Enijo. Ko se konča še zadnje čem menijo, da se bodo učili. Po obrav- dejavnosti v vrtcu. Slikanica je primerna slavje v Prekmurju, se škratji par z Lju- navi snovi pa lahko ponovijo že naučeno tudi za branje doma. Številni bralci so mi bom vrne na svoj dom. V čaru poletnega in pri vsaki pokrajini dodajo, kar so se zaupali, da jim je dala zamisli za družinske večera s stolpa gradu v Ljubljani opazu- naučili, a v zgodbi ni omenjeno. izlete. Dejstvo je, da je Slovenija kljub svoji jeta vrvež turistov v mestu in se veselita majhnosti prevelika, da bi vse njene lepote ponovnih obiskov svojih hčera, ko bosta Spodbujanje branja lahko omenila na zgolj dvajsetih straneh. lahko obiskala še druge prelepe kotičke V današnjem času veliko težavo povzro- Lahko pa je to izziv za nova nadaljevanja vsake pokrajine posebej. ča velik upad bralne kulture, zato učitelji obstoječe zgodbe. iščemo načine, kako vendarle nekoliko Uporaba slikanice v šolah povečati voljo učencev do branja. Slika- Zgodba Dejavnosti ob poslušanju nica je lahko pri tem dobra pomoč v vseh Glavna junaka zgodbe sta škrat Slov in Ker obstaja tudi avdio različica zgodbe, razredih. V primeru skupnega branja je njegova žena Enija, ki vladata kraljestvu jo lahko uporabimo v času jutranjega ponovno treba opozoriti na trajanje kon- centracije. Najbolje je branje razdeliti na več delov in prebrano uporabiti kot moti- vacijo za nadaljnje dejavnosti. Pogovor o prebranem in ilustracijah Čezmerna uporaba telefonov pušča vse večje posledice na otrokovem vse skro- mnejšem besedišču. Res je, da je doga- janje na ekranih za otroke veliko bolj zabavno, starši pa s tem pridobijo nekaj Naslovnica slikanice Zmajček Ljubo, Slov in Enija. Ilustratorka: Lea Svrzikapa prostega časa. Veliko bolje bi bilo, če bi 14 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Vloga pravljice za osebno rast si starši vzeli čas, da bi z otrokom brali in ponovijo naučeno, primerjajo pridoblje- se o prebranem ter o ilustracijah tudi po- no znanje z vsebino slikanice, dodajo govorili. Ilustracije namreč niso v knjigi svoje predloge za pokrajine, naredijo mi- le za okras, ampak so odlično izhodišče selne vzorce, jih dopolnijo s svojimi ilu- za pogovor o zgodbi. Otroku lahko ob stracijami … Pri gospodinjstvu bi lahko njih postavimo kup vprašanj o zgodbi, pripravili katero izmed omenjenih jedi nato pa nadaljujemo z vprašanji, ki spod- ali pa bi jedi pripravili doma in jih nato budijo otrokovo domišljijo. Čas s starši, predstavili ter okusili pri pouku. preživet na takšen način, bi zagotovo bil veliko bolj kakovosten. Druženje in po- Iskanje po zemljevidu govor dobro vplivata na besedišče in ra- V pogovoru z eno od kolegic sem izve- zvoj socialnih veščin. dela, da je ob branju slikanice z učenci Na podoben način lahko slikanico upo- vadila iskanje omenjenih krajev po ze- rabimo tudi v šoli. Pogovor ima lahko mljevidu Slovenije. Tudi ta dejavnost je Likovno ustvarjanje po prebrani zgodbi - kako si je škrata tudi globljo noto, če ga izkoristimo za zelo priporočljiva, saj pripomore k boljši predstavljala hči Neža. Narisala Neža Centrih krepitev narodnega ponosa. Menim, da orientaciji po zemljevidu. V višjih razre- so mladi premalo ponosni na vse, kar dih lahko učenci krajem določajo tudi znavali po delih in ob tem ustvarjali svoj smo kot narod dosegli, in na naš jezik, geografsko širino in dolžino. zemljevid. V uvodu bi spoznali njeno ki je kljub majhnemu številu govorcev V slikanici je mnogo idej za izlete, na obliko, nato pa bi po poslušanju izvajali edinstven. Otroci vse prepogosto tar- katerih bi lahko temeljile načrtovane različne delavnice, igre, poučne sprehode najo, kako je težak, le redki pa jim nanj ekskurzije v šoli ali pa družinski izleti. po kraju in plese, kuharice v vrtcu pa bi ponudijo drug pogled. Da je na primer Otroci bi imeli možnost posneti svoje fo- v tem času pripravile vsaj eno od ome- unikaten, saj je eden redkih obstoječih tografije in z njimi, podobno kot otroci v njenih jedi iz obravnavane pokrajine. Na jezikov z dvojino. Morali bi biti veseli, da vrtcu, dopolniti nemo karto Slovenije na koncu bi vzgojiteljice zemljevid Sloveni- ga obvladajo. vidnem mestu v učilnici. je, dopolnjen z izdelki delavnic, razstavile na vidnem mestu, da bi lahko otroci star- Literarno in likovno ustvarjanje Geografski izrazi in bralno šem ob njem razložili, kaj vse so počeli in Po branju lahko učence spodbudimo, razumevanje pri angleščini kaj novega so se naučili. da napišejo svoje zgodbe, morda pesmi, V času korone sem zgodbo prevedla v narišejo svoje ilustracije ali stripe, nada- angleščino in francoščino, saj sem bila Ponos na materinščino in ljujejo pravljico ... Njihove izdelke razsta- prepričana, da bo slovenski verziji hitro svojo državo vimo v učilnici in jih ponudimo na ogled sledila vsaj angleška in da bo slikanica tudi drugim. Kot sem omenila že v uvodu, se učitelji izvirno darilo tujcem, ki obiščejo našo Če na šoli obstaja dramski krožek, bi v zadnjem času soočamo s premnogimi državo. Žal založniški mlini v Sloveniji lahko učitelj s pomočjo učencev zgodbo izzivi, ki jih je v šolo prinesel hiter razvoj meljejo zelo počasi in drago, zato sta obe spremenil v dramsko igro, s katero bi se tehnologije. Za učence smo vedno tisti 'ta prevedeni verziji ostali le meni in redkim učenci predstavili na šolskih prireditvah. tečni', saj od njih zahtevamo delo, pisa- Zelo primerni sta prireditev ob februar- izbrancem, ki sem jim poslala kar slo- nje, branje, razmišljanje, ob tem pa se ne skem kulturnem prazniku ali junijska vensko različico s priloženim prevodom. bleščimo, nas ne spremljajo zvočni efekti prireditev ob slovenskem državnem pra- Vendar moje delo kljub temu ni bilo za- in smo zato manj zanimivi od dogajanja zniku. man. Delčke zgodbe lahko zdaj upora- na ekranih. Kljub temu se je treba zave- bim pri pouku angleščine in ob prebra- dati, da za zdravo in uspešno prihodnost Država in njeni simboli nem izvajam različne dejavnosti bralnega teh nadobudnežev ekrani ne bodo dovolj, razumevanja. Zgodba slikanice ponuja dobro izhodišče zato moramo starši in učitelji najti nači- za pogovor o naši državi, njeni obliki, po- ne, kako jim vendarle nekako privzgojiti krajinah, pomembnejših mestih in vsebi- Uporaba slikanice v vrtcu delovne navade in prave vrednote ter jih ni državnih simbolov. V članku (P)o Sloveniji malo drugače, ki motivirati tudi za branje. In če jim bomo je leta 2024 izšel v 227. številki pedagoške ob tem uspeli okrepiti ponos na materin- Pokrajine in njihove značilnosti revije Didakta, je hči Neža Centrih, zdaj ščino in lastno državo, bo naša zmaga še V zgodbi učenci spoznajo sedem pokra- študentka predšolske vzgoje, na osnovi toliko slajša. jin in njihove značilnosti. Kot sem ome- slikanice predstavila tudi možne dejav- Viri in literatura nila na začetku, jo je v razredu možno nosti za vrtce. Ob slikanici si je zamislila • Arh Centrih, Darja (2023): Pravljična Slovenija. Trbovlje: Za- uporabiti kot uvodno motivacijo pred večtedenski sklop potovanja po naši dr- ložba 5KA. • Centrih, Neža (2024): (P)o Sloveniji malo drugače. Didakta, obravnavo snovi ali na koncu, da učenci žavi, ki bi jo vrtčevski otroci aktivno spo- marec/april 2024, str. 13. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 15 Vloga pravljice za osebno rast Smo slišali ptičice peti Ljudska pesem na noči knjige Vida Truden, prof. likovne umetnosti, je učiteljica likovne in glasbene umetnosti na OŠ heroja men, marveč vedno povezana z življe- Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. njem, spremljevalka človeka od rojstva do smrti, ob vsakdanjem delu in prazno- Udeleženci noči knjige na OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu vanju. Nekatere pesmi so bile zložene ali so v šolskem letu 2023/24 spoznavali pesniško zbirko ljudskih pesmi uporabljene prav za določene priložnosti, Smo slišali ptičice peti. Ob tem so se srečali z zbirateljico Fani Truden kot sestavni del šeg, z njimi so obstajale in in ljudskimi pevkami iz Loške doline. Spoznavali so besedila ljudskih, preminevale.« (Pesmi in šege moje dežele, umetnih in ponarodelih pesmi, ki so spontano prihajale iz grl prebivalcev 1987: 11) Loške doline po drugi svetovni vojni. Ob druženju so se učenci naučili tri Zasluge za to, da so se ljudske pesmi ohranile do današnjih dni, imajo pred- ljudske pesmi, ki so jih dopolnili z ljudskimi plesi in pregovori. vsem zbiralci in zapisovalci. Pri tem je še posebej pomembno, da se poleg besedila Noč knjige kot most do ginja lokalna pripadnost in z njo čustveni ohrani tudi petje pesmi in se z oživljanjem kulturne dediščine domačega odnos do nesnovne kulturne dediščine. ponovno vrača v slovenski prostor. Tako kraja Razvijanje odnosa do nesnovne kultur- se besedilo in napev zlijeta v celoto in ima Bralni dogodek Noč knjige je v šolskem ne dediščine se v vzgoji in izobraževanju lahko ista pesem več napevov ali pa ima letu 2023/2024 potekal na naši šoli že prepleta z različnimi medpredmetnimi več pesmi isti napev. Jezik ljudske pesmi enajsto leto. Vključeni so bili učenci od povezavami. Še zlasti pa je priporočljivo je preprost, v starejših pesmih je običajno petega do sedmega razreda. Dogajanje je sodelovanje z različnimi kulturnimi usta- obarvan narečno. potekalo prav na svetovni dan knjige in novami, društvi in zbiratelji, ki učencem V vzgojno-izobraževalnem procesu se na praznik sv. Jurija, 23. aprila. omogočajo stik z živo besedo in posebni- učenci srečujejo z ljudsko pesmijo že v pr- Ustvarjalni dogodek je temeljil na spozna- mi doživetji. vem in drugem triletju in se ob tem sezna- vanju kulturne dediščine domačega kraja, njajo z značilnostmi ljudske glasbe, pojejo še zlasti ljudske modrosti, ki se odraža v Ljudska pesem – ljudske pesmi s poudarkom na domači pregovorih, ljudskih pesmih in folklor- ljudski glasbeni zakladnici. spremljevalka življenja in nem izročilu. S tem smo želeli v ospredje V vsakdanjem življenju so učenci pogosto postaviti skrb za varovanje in ohranjanje dediščina prihodnosti izpostavljeni zvočni prenasičenosti z glas- vrednot kulturne dediščine, še zlasti zato, Dr. Zmaga Kumer o ljudski pesmi pravi, bo, zato je treba pri vzgojno-izobraževal- ker z množičnim priseljevanjem tujcev iz- »da ni bila nikjer in nikoli sama sebi na- nem delu zagotoviti kakovostne in aktivne učne spodbude, s katerimi učenci zavedno zaznavajo raznolike glasbene zvrsti in s tem krepijo odnos tudi do ljudske pesmi. Ljudska pesem z zbirateljico in ljudskimi pevkami Za osrednjo gostjo večera smo povabili zbirateljico ljudskih pesmi Fani Truden, ki je pesmi najprej zapisovala ljubiteljsko in za lastno rabo, kasneje pa jih je še načrtno iskala in snemala med prebivalci Loške doline. Po večletnem zbiranju gradiva je izdala zbirko z naslovom Smo slišali ptiči- ce peti (Truden, 2021). Zbirateljica o svojem delu pravi: »Besedila pesmi sem pisala na listke, brez namena. Foto: Petra Duhannoy Bil je čas vojne in bili smo požgani. Po voj- ni ni bilo prav urejenega doma. Doživela 16 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Vloga pravljice za osebno rast sem enajsto šolo pod gostilniškim oknom v soseščini. Hranila sem se s pesmimi, ki Foto: Matej Hozjan so prihajale od tam, jih zapisovala in na tak način preživela svoje mladostno ob- dobje. To je bilo lepše kot film: videla sem pijane, videla sem pretep, slišala sem pe- tje … v gostilni se je dogajalo marsikaj.« (Truden, 2021: 13) Jurjevo je pomladni praznik, ki s svojim prihodom naznanja prebujanje narave, tako rastlin kot živali. Dogodek smo sim- bolično poimenovali Smo slišali ptičice peti, zato je bil tudi prihod ljudskih pevk v šolsko knjižnico obarvan z ljudsko pe- smijo Ena ptička priletela. To je bilo hkrati tudi presenečenje za udeležence. ša kot žamet), znanje in modrost. Reki Pri plesu so plesalci tekmovali v prestavlja- V prvem delu srečanja je Fani Truden pred- (aforizmi) pa podajajo splošno veljavno, nju klobukov z ene glave na drugo. Zma- stavila svojo zbirateljsko pot in pomen ljud- po vsebini bogato misel, življenjsko mo- gal je tisti, ki mu je ob spremljevalni glasbi ske pesmi za lokalno skupnost in osrednji drost, pravilo ali izkušnjo. Za rek sta bi- uspelo do konca ohraniti klobuk na glavi. slovenski prostor. Za učence je pripravila stveni klenost misli in duhovitost (bolje več izzivov; pevke so zapele pesem, učenci 'drži ga', kakor 'lovi ga') (Kocijan, 1994: pa so jo poskušali razložiti, nato so pesem Živa kulturna dediščina kot 134). zapeli skupaj. Sledila je predstavitev pesmi temelj vzgoje in izobraževanja Dogajanje smo nadaljevali z iskanjem Kje, sončece moje, ki jo je v otroštvu pela v slovenskih starih poimenovanj za mese- Pri razvijanju celostnega odnosa do kul- šoli. Udeleženci dogodka so se oblikovali v ce, ki so jim morali učenci poiskati ustre- turne dediščine je zelo pomembno, da v pare in zapeli pesem v dialogu. Pesem ima zen par s sodobnim poimenovanjem in procesu vzgoje in izobraževanja poskrbi- osem kitic. Ker je bilo učencev več, so bile razlago. Primer iskanja parov: mo za neposreden stik z živo kulturno de- kitice večkrat pete. diščino kraja, v katerem živimo. Pri tem je • Mali traven: slovensko ime je poveza- pomembno, da se kulturna vzgoja začenja no z mladim in majhnim zelenjem na že v otroštvu in se kontinuirano nadaljuje »Kje, sončece moje, travnikih, poljih in v gozdovih. v vseh nadaljnjih obdobjih izobraževanja. domovje je tvoje, • April: ime je dobil po latinski besedi Ljudska pesem je otrokom prijetna in blizu. kam pojdeš o mraku, »aprire« (slov. odpreti). V aprilu se Učitelj se mora zavedati svojega poslanstva o mraku nocoj?« zemlja 'odpira' v novo rast. in posredovati učencem ljudsko zakladnico Sledila je dejavnost, pri kateri je vsak iz- »Čez sinje vodice, v melodijah ljudskih pesmi. Mnogo ljud- med učencev naključno izbral del prego- na zlate stopnice, skega izročila je zapisanega in ohranjenega. vora, ki se je navezoval na dan sv. Jurija. tja v grad bom odplavalo, Nekateri stari starši poznajo ljudske pesmi, Ustrezni pari so se morali med seboj po- plavalo svoj.« zato jih moramo vključiti v šolski prostor in iskati, prebrati pregovor v celoti in ga ra- (Truden, 2021: 204) tako ljudska pesem ne bo pozabljena. zložiti. Nekateri učenci so imeli pri tem Pri učencih moramo razvijati spoštovanje težave, saj so bila nekatera poimenovanja in narodni ponos do jezika ter s tem tudi do Ob zaključku srečanja smo skupaj zapeli besed v pregovorih arhaična, zato smo nesnovne kulturne dediščine, ki nam v sve- pesem Loška dolina, za katero je besedi- jih skupaj razložili. tovnem prostoru daje prepoznavnost in po- lo in glasbo prispeval ljudski pevec Matija »O sv. Juriju se vlezi v razor: če vidiš kaj trjuje bogastvo naše narodne identitete. Turk. zelenega na njivi, pusti rasti; če ne vidiš, pa podorji!« (Šašelj, 1945: 82) Viri in literatura • Kocijan, Gregor (1994): Slovensko slovstvo skozi stoletja. Uč- Zakladnica slovenske benik za višje razrede osnovne šole. Ljubljana: Založba Mla- Ples s klobuki dinska knjiga. dediščine • Pesmi in šege moje dežele (1987). Ljubljana: Državna založba Družabne dogodke in opravila v prete- Slovenije. Posebna veja ljudskega slovstva so pre- • Šašelj, Ivan (1945): Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih klosti je pogosto popestril ljudski ples, in vremenskih prislovicah. Št. Lovrenc ob Temenici. Pridoblje- govori in reki, ki jih pogosto vpletamo v ki je bil ljudem v razvedrilo in druženje. no 15. 4. 2024: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/ Etnolog_10_11_1937_1939_saselj_svetniki.pdf. vsakdanji govor. V pregovorih zaznava- Tako smo tudi mi sklenili večer s fanto- • Truden, Frančiška (2021): Smo slišali ptičice peti: zbirka pesmi iz mo splošne resnice, življenjske izkušnje, vskim ljudskim plesom s klobuki, pri ka- Loške doline. 1. izd., 1. natis. Cerknica: Javni sklad Republike Slo- venije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava; Cerknica: Kul- posmehljivke, primere (pamet je bolj- terem so učenci še posebej uživali. turno društvo Notranjska; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 17 Vloga pravljice za osebno rast Preoblecimo ljudsko pravljico Urška Vrbovšek, prof. razrednega pouka, je učiteljica razrednega poka na OŠ Notranjskega odreda Cerknica in vodja otroških pevskih zborov. Prispevek predstavi proces ustvarjanja pravljice z glasbo. Glavno vlogo procesu ustvarjanja pravljice z glasbo. v njej ima besedna vsebina, glasbeni premori pa dogajanje podkrepijo. Sama sem najprej želela vedeti, katere in- Besedilo, ki smo ga z učenci preoblikovali v pravljico z glasbo, je vzeto strumente igrajo tisti, ki obiskujejo glasbe- iz zakladnice ljudske zapuščine in je zato zelo dovzetno za različne no šolo, in kakšna je njihova raven znanja. Zato sem jih povabila k sodelovanju na spremembe, kar je bilo za novo – preoblečeno podobo pravljice zelo razrednem koncertu. Na njem smo slišali primerno. trobento, dve violini, kitaro, flavto ter dve harmoniki. Učenci so zaigrali skladbe, ki Pouk glasbene umetnosti potencial. V tem prispevku bom predsta- so jih sicer pripravljali tudi za nastope v Pri svojem delu v razredu uporabljam raz- vila, kako sem učence vodila skozi proces glasbeni šoli, in tako pred sošolci poka- lične ustvarjalne pristope. Zavedam se ve- in kaj smo skupaj ustvarili. zali svoje znanje. Koncert smo pripravili likih ustvarjalnih zmožnosti svojih učen- v prazničnem decembrskem času in je bil cev in si želim, da bi te zmožnosti lahko Glasbena pravljica ali res lep dogodek, na katerega so učenci po- pokazali in jih razvijali. Vsaka skupina pravljica z glasbo? vabili tudi svojo razredničarko. otrok je drugačna, zato moram vedno is- kati nekaj novega. Poskusim se osredoto- Z učenci smo najprej spoznavali, kakšno Pravljica iz ljudskega izročila čiti na to, kar že zmorejo, in tisto, kar bodo delo je glasbena pravljica. To je delo, ki ga Slovensko ljudsko izročilo je izredno bo- z nekaj vaje zagotovo zmogli. Pogosto se z napiše skladatelj. Instrumentalna glasba učenci znajdemo tudi pred izzivom, kako poslušalcu predstavi značajske lastnosti gato in zaradi vestnih zapisovalcev tudi dobro ohranjeno. Ker se je dolgo ohra- sposobnosti in ustvarjalnost oblikovati v junakov, ponazori njihovo gibanje in pod- njalo preko ustnega izročila, obstajajo celoto in jo predstaviti na različnih prire- krepi dogajanje v pravljici. Vokalna glasba številne variante ali različice istega bese- ditvah. ima v njej vlogo pripovedovalca zgodbe. V dila. Ljudsko slovstvo nam tako omogoča Za ustvarjanje pravljice z glasbo pri po- pravljici z glasbo ima glavno vlogo govor- ogromno možnosti za spreminjanje same- uku glasbene umetnosti v četrtem razre- no besedilo, glasba pa predstavlja le glas- ga besedila. Prav ta lastnost je bila zame du sem se odločila, ker sem v skupini po beni premor, ki z zvočno sliko podkrepi pri izboru besedila za ustvarjanje pravljice nekaj urah poučevanja opazila zelo veliko dogajanje v pravljici (Borota, 2015). z glasbo zelo pomembna. Zavedala sem glasbeno nadarjenost in velik ustvarjalni Učenci zelo dolgo niso vedeli, da smo v se, da glasba ni le dodatek, ampak mora v pravljici z glasbo postati del zgodbe. Bese- dilo smo zato najprej zelo oklestili, saj se je šele potem v njem pojavil prostor, ki smo ga lahko napolnili z glasbo. Pripovedka o nastanku Cerkniškega jezera Za ustvarjanje glasbene pravljice smo iz- brali pripovedko o nastanku Cerkniškega jezera. Nekateri so besedilo že poznali, drugi pa so se z njim srečali prvič. Pripo- vedka je ljubezenska zgodba dveh mladih ljudi, ki izhajata iz sprtih družin. Lahko bi rekli, da sta mladi Šteberčan in Karlovška Foto: Petra Duhannoy hči Romeo in Julija s Cerkniškega polja. Princ s šteberškega gradu in princesa s 18 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Vloga pravljice za osebno rast karlovškega gradu se pogosto srečujeta v v tej glasbeno-dramski predstavi sem imela • Prihod Šteberčana s spremstvom gozdu in se zaljubita. Skrbi ju, da njuna zato nekaj težav. Nekateri učenci bi namreč pred karlovški grad. Fanfare izvaja očeta poroke ne bosta dovolila, ker sta lahko prevzeli katerokoli vlogo in celo več trobenta. družini sprti zaradi starih zamer. V času, njih, nekaterim pa bolj vidne vloge nisem ko je bilo Cerkniško polje še suho, je na- mogla podeliti in so nastopili le v skupin- mreč na viteških igrah gospodar šteber- skih kadrih. škega gradu do smrti premagal Karlovča- Najboljši kader naše predstave je bila na. Zamera se je tako vlekla že dolgo vrsto po mojem mnenju uprizoritev nevihte. let. Mladi Šteberčan se vseeno opogumi Učenci so takrat postali orkester in so z • Melodična tema povodnega moža. Iz- in stopi pred očeta svoje izvoljenke ter ga lastnimi instrumenti (s tleskanjem s prsti, vaja duo flavte in kitare. prosi za njeno roko. Vendar ga stari Kar- z jezikom, z rokami in nogami) uprizorili lovčan postavi pred nemogočo nalogo – zvoke, ki jih slišimo ob padanju dežja in ko se bo lahko s čolnom pripeljal na grad prihodu nevihte. Občutek skupnosti ob po nevesto, se bo lahko poročil z njo. To se tem skupnem muziciranju je bil izjemen zdi nemogoča naloga, vendar pa Šteberča- in so ga odlično podali tudi poslušalcem. nu priskoči na pomoč povodni mož in mu • Nevihta. Izvajajo vsi učenci z lastnimi pove, kako lahko Cerkniško polje res pre- Zvočne slike instrumenti. Upoštevamo naslednje krije jezero. Svetuje mu, naj volovske kože Po preoblikovanju pripovedke o nastanku zaporedje zvokov: drgnemo dlan ob povezne na požiralnik, te pa naj zasuje z Cerkniškega jezera je sledilo oblikovanje dlan – tleskanje s prsti – tleskanje z ilovico. Ker vode potokov, ki pritečejo na zvočnih slik za besedilo. To je potekalo v jezikom – tolčemo z rokami po kole- Cerkniško polje, ne bodo mogle odtekati, štirih fazah: nih – z nogo udarjamo ob tla – tolče- se bodo zbrale in nastalo bo jezero. Mladi • zbiranje idej za zvočno sliko in razi- mo z rokami po kolenih – tleskanje z Šteberčan res naredi, kot mu svetuje povo- skovanje zvoka; jezikom – tleskanje s prsti – drgnemo dni mož. Cerkniško polje prekrije jezero • odbiranje glasbil/zvočil in izbiranje dlan ob dlan. in zaljubljenec s spremstvom se s čolnom zvokov; odpelje po izvoljenko (Jenče, 2015). • snovanje idej in oblikovanje glasbenih Priložnost za vse učence V ljudskem izročilu se povedka konča s zamisli; smrtjo obeh zaljubljencev, saj stari Karlov- S projektom Preoblecimo ljudsko pra- • oblikovanje glasbene celote (Borota, čan svoje obljube ne drži. Mladega Šteber- vljico smo z učenci spoznali pravljico 2015). iz bogate ljudske zapuščine. Zgodbo so čana pogoltne voda v požiralniku, in ko Predstavila bom nekaj zvočnih slik, ki smo poslušali z velikim zanimanjem, saj je za smrt svojega ljubega izve mlada Kar- jih z učenci vstavili v besedilo: dogajanje postavljeno v njihov kraj in so lovčanka, skoči z zidu in umre tudi sama. • Bojevanje vitezov dveh gradov. Izvaja- si ga zlahka predstavljali. Zelo so bili po- Mi pa smo konec povzeli po slikanici Pre- mo s činelami. nosni, da ima njihov kraj tako zanimivo povedana ljubezen (Pergar, 2011) in tako zgodovinsko legendo. ustvarili srečen konec te lepe ljubezenske Ponavadi na šolskih prireditvah nasto- zgodbe. V njej oba očeta sprevidita svojo • Šumenje potokov. Izvajamo z ropotu- pajo učenci, ki so na določenem podro- zmoto in prekličeta dolgoletno sovraštvo. ljo in glasovno – ŠŠŠŠŠ. čju bolj nadarjeni; glasbeno nadarjeni Zaljubljenca se poročita, svatba pa je dolga nastopajo v zborih ali pa pripravijo glas- in bučna. bene točke s svojimi instrumenti, dram- Ob pripravi odrske postavitve za prireditev sko nadarjeni nastopijo v predstavah. ob dnevu državnosti so se učenci kot razre- • Glas kopit oponašamo s tleskanjem z Ob strani pa ostajajo učenci, ki v niče- dna skupnost zelo povezali. Vsak od njih jezikom. mer ne izstopajo dovolj. Tako nekateri je imel svojo vlogo, za katero se je potru- • Prihod čolnov pred karlovški grad. Iz- učenci nikoli ne dobijo priložnosti, da dil po najboljših močeh. Tu moram ome- vajamo z malim bobnom, ropotuljo in bi nastopili za svoje starše. Mislim, da niti dejstvo, da to ni bila skupina interesne tamburinom. je bil nastop mojih četrtošolcev v tem dejavnosti, kamor bi se vpisali le tisti bolj pogledu redka izjema in da smo bili na nadarjeni in zainteresirani posamezniki, ki koncu res lahko veseli in ponosni na to, so ponavadi zelo angažirani za delo in ni- majo težav z nastopanjem. To je bil oddelek • Melodična tema zaljubljenega para. Iz- kar smo prikazali. četrtega razreda z nadpovprečnim številom vaja duet violin. Literatura glasbeno nadarjenih učencev. Res je bilo v • Borota, Bogdana (2015): Glasbene dejavnosti in vsebine. Ko- per: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. skupini tudi nekaj nezainteresiranih otrok, • Jenče, Ljoba (2015): Povedka o nastanku Cerkniškega jezera. ki jim je bila priprava na skupni razredni Cerknica: Pajn, Zavod za sonaravno bivanje. • Pergar, Saša (2011): Prepovedana ljubezen. Murska Sobota: nastop nekoliko odveč. Z razdelitvijo vlog Ajda. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 19 Vloga pravljice za osebno rast Zgodbe so ubesedeno življenje Ifigenija Simonović je slovenska pesnica, esejistka, pisateljica, prevajalka in lončarka. Pomembno Knjiga naj nam bo hrbtenica je zaznamovala sodobno slovensko književnost s poezijo za odrasle in otroke ter esejistiko. Leta 2009 je prejela Rožančevo nagrado za zbirko esejev Konci in kraji, 2017–2020 pa je bila predsednica Slovenskega Knjiga naj nam bo hrbtenica še naprej! In centra PEN. se je začelo: prireditve, obujanje spominov na kulturnike in zgodovinske osebnosti Premišljevala sem v smeri Gabrijelčičeve misli: v novem tisočletju je treba iz različnih slovenskih mest in pokrajin, narediti nekaj tako velikega, da bo zapustilo sledi, tako močne sledi, kakor potem širitev teme iz literature in zgodo- so jih zapuščali pajdaši Trubarja v 16. stoletju, Valvazor v 17. stoletju, vine k okoljevarstveništvu. Naj omenim Vodnik v 18., romantiki in realisti v 19. stoletju, v 20. stoletju modernisti, gibanje Korenček v Novem mestu, ki ga je simbolisti, eksistencialisti, v 21. stoletju pa smo na vrsti mi, da poskrbimo, predstavila Branka Kalenić Romšak. Pater Silvo Šinkovec je izpostavil vzgojo in vlo- da za nami ostane nekaj trajnega. go družine. Omenil je, da je za gibanje Rastoča knji- Ob 25. obletnici Rastoče Za gospodom Gabrijelčičem se je oglasil ga izvedel od dr. Kraševca ob pripravi knjige Milček Komelj, ki je povedal – v zase zna- razstave o Svetem pismu, ki je bila del Rastoča knjiga kot gibanje za slovensko čilnem anekdotičnem stilu – kako je bilo svetovnega kongresa biblicistov v letu kulturo in za rast posameznika, posebej ali tik pred letom 2000 v Novem mestu, kjer Svetega pisma 2007 v cerkvi sv. Jožefa v v skupnosti, mi je blizu že od vsega začet- se je vse skupaj začelo. Izvirna ideja je bila Ljubljani. V antologijsko izdajo velikega ka, čeprav sem šele 14. aprila letos na pra- tako nora, da je bilo težko prepričati ljudi, mednarodnega knjižnega projekta Biblija zničnem druženju ob 25. obletnici Rastoče da so pristopili. Nastala naj bi velikanska Slavica, kjer so zbrani prvi prevodi Svete- knjige v dvorani Državnega sveta Republi- palača, ki bi poosebila, ponotranjila in po- ga pisma v slovanske jezike, so tisto leto ke Slovenije pravzaprav izvedela, kako je zunanjila knjigo kot simbol vsega, kar nas zaradi izjemnega in prepričljivega priza- bilo na začetku. Gospod Janez Gabrijelčič je stoletja držalo pokonci kot Slovence. devanja Jožeta Krašovca vključeni tudi je svoji skromnosti primerno govoril o vseh Bilo je več skeptikov, a najbolj duhovito se prevodi, ki sta jih Trubar in Dalmatin na- zaslužnih za to, da se je 'rast' prijela. Ni šlo mi je zdelo, da je Niko Grafenauer, idealist redila še pred izdajo Dalmatinove knjige gladko od začetka, a sčasoma, z vztrajno- v najžlahtnejšem pomenu besede, pod- (še preden so drugi slovanski narodi do- stjo je šlo vedno lažje. Zdaj se porajajo že vomil o naslovu gibanja. Baje je rekel, da bili prevode v svoje jezike!). Velika čast. ideje o Rastočih gozdovih! Gospod Gabri- knjige ne rastejo tako kot gobe po dežju! In nam v velik ponos! Hvala, protestanti! jelčič, kje so meje vašega entuziazma!? Seveda ne, treba jih je napisati in brati! Prav zaradi tako veličastnih dogodkov Foto: Rebeka Hozjan 20 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Vloga pravljice za osebno rast se je 'očetom' in 'materam' Rastoče knji- ge porodila želja po širitvi gibanja čez Foto: arhiv revije Vzgoja slovenske meje. Tako že nekaj let nasta- ja park Navje v Ljubljani, park s kipom Deklica s knjigo (kip Jerneja Malija), kjer dobivajo mesto klasiki svetovne literatu- re. Gibanju se je pridružilo že sedemnajst držav. Če to ni uspeh! Ampak o vsem tem bodo pisali novinarji, ki imajo posluh za dobre (ne le katastrofalne, senzacionali- stične) novice. Upam vsaj. Vrednote in želje mladih V tem skromnem poročilu bi rada izpo- stavila predvsem nastop mladih v prvem delu srečanja. Poleg tega, da so nastopali kot pisatelji in glasbeniki, so odgovarjali tudi na vprašanja odraslih in zastavljali svoja. Katere so njihove najvišje vrednote? Prijateljstvo, solidarnost, mir ... do izra- za je prišla tudi ljubezen. Branje, ker širi obzorje, bogati besedni zaklad (ki sploh omogoča sposobnost izražanja) in prika- zuje svet z najrazličnejših zornih kotov, in ljubezen, ki naj bi pomagala ohranjati mir na zemlji. Ko so dobili besedo, so prosili podpirajo po svojih močeh. Tudi dejstvo, poslušalcev ... Beseda ima največjo moč, nas, odrasle v dvorani, naj jim prisluhne- da je Državni zbor RS pokrovitelj Rastoče če je v družbi drugih besed, kakor ogrli- mo, naj jim zaupamo, naj upoštevamo, knjige in da je Krka več kot finančna pod- ca, nasnuta v vrstice, stisnjena med ločila, da so tudi njihove izkušnje pristne in jim pornica, dviga raven celotnega gibanja. Če vprašaje, klicaje, podaljšana s tremi piki- omogočajo globljo presojo ter pametno bi se zanimali še mediji, bi gibanje raslo cami ... V pripovedih, pesmih, romanih, rešitev problemov. Tudi otrok ima lahko hitreje in močneje – a že v tem zdajšnjem esejih, časopisnih člankih, na gledališkem prav in prav je, da mu dovolimo, da misli objemu privržencev meji na slovenski kul- odru, v razredu ali ob gostilniškem omizju po svoje. Radi bi imeli pogovore s starši, turni čudež. besede rastejo v zgodbe ... kakor drevesa, ne prepirov. Medsebojno spoštovanje je kakor kvašeno testo, kakor zdravilni izviri. nujno za medsebojno ljubezen. Torej tudi Pomen in moč besede Zgodbe so ubesedeno življenje. V zgod- pogoj za mir na svetu. Kdaj človek dojame, da beseda ni konj? Če bah so besede najbolj žive, trdožive, celo prisluhnemo sogovorcu, če premislimo, nesmrtne. Učiti živeti in vera v dobro kaj nam sporoča, če pretehtamo resnič- Zanimivo se mi je zdelo to, kar so izre- nost sporočila, če se sogovorcu posvetimo, kli učitelji oziroma ravnatelji nekaterih potem besedo tako rekoč opolnomočimo. šol: učiti živeti! Niso mogli odgovoriti na Sama po sebi je beseda nestvarna stvar, v vprašanje, kako doseči rezultate, a vse svo- stiku s poslušalcem, bralcem, govorcem, je pedagoško delo naslanjajo na upanje, da piscem pa zaživi, tako rekoč steče. Samo jim bo uspelo. živa beseda ima moč, da zmore nositi in Zvezda srečanja je bila Marijana Kolenko, prenesti pomen, da postane pretočna, da ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju. postane jezik, ki je zelo konkretno orod- Kot predsednica gibanja Rastoča knjiga je sporazumevanja. Beseda sama po sebi, Tema naslednjega žarišča: ostaja zvesta sama sebi in v sebi lastnem brez nas, brez ljudi, je brez moči. Je nema, Papež Frančišek slogu vodi dogodek brez trohice zadrege. jalova, brez prihodnosti. Od kod njena moč, samozavest, navdu- in okolje šenje? Prepričana sem, da izvira iz vere v Pripovedujemo zgodbe dobro vsega, kar dela, v dobro gibanja in v Pripoved je treba tudi zapisati, sicer se po- dobro ljudi, ki so gibanju naklonjeni in ga razgubi v trenutku, dogodku, v spominu Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 21 Naš pogovor Glasba je nihanje strune, vpete med nebom in zemljo Naš pogovor: Helena Fojkar Zupančič Silvo Šinkovec je predavatelj, terapevt, voditelj seminarjev in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor IFP. Helena Fojkar Zupančič je ena najvidnejših slovenskih zborovskih dirigentk, pedagoginj in strokovnjakinj za vokalno tehniko. Po izobrazbi je glasbena pedagoginja in diplomirana solopevka. Dolga leta deluje v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, kjer vodi Dekliški zbor sv. Stanislava in poučuje vokalno tehniko. Vodi Zbor sv. Nikolaja Litija, vodila je tudi Slovenski otroški zbor ter sodelovala s Komornim zborom Radia Slovenija in Zborom Slovenske filharmonije. Njeni zbori redno dosegajo vrhunske rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih, med največjimi uspehi pa je absolutna zmaga na tekmovanju Let the Peoples Sing v Oslu leta 2009. Med večjimi uspehi dekliškega zbora je zmaga na evroradijskem tekmovanju EBU Let the Peoples sing (Oslo 2009), povabilo in sodelovanje na dveh najpomembnejših svetovnih zborovskih dogodkih: Svetovnem zborovskem simpoziju (Barcelona 2027) in Nacionalna konferenca ameriških dirigentov (Kansas City 2019). Zelo pomemben, za dirigentko najpomembnejši in najbolj dragocen umetniški dosežek je bil projekt Critas abundat in omnia z glasbo srednjeveške mistikinje in opatinje sv. Hildegarde iz Bingna. Glasba tega projekta je pred nekaj meseci izšla na novi zgoščenki. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim državno priznanje za posebne dosežke na področju glasbenega šolstva in srebrno Gallusovo plaketo. Kot umetnica se odlikuje po poglobljenem razumevanju pevskega glasu, izjemno izpiljenem zborovskem zvoku, izraziti muzikalnosti in inovativnih interpretacijah različnih glasbenih slogov. Pogosto naroča in izvaja nova dela slovenskih skladateljev ter tako pomembno prispeva k razvoju sodobne slovenske zborovske literature. Njeno osebnost sodelavci in pevci opisujejo kot odločno, zahtevno in strokovno, hkrati pa tudi toplo, razumevajočo in navdihujočo. S svojim pedagoškim delom, umetniško vizijo in sposobnostjo navduševanja mladih že več desetletij pomembno oblikuje slovenski zborovski prostor in vzgaja nove generacije pevcev ter glasbenikov. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije smo ji z veseljem in zanimanjem prisluhnili na 59. Mednarodnem kongresu SIESC 2014 Umetnost, duhovnost in vzgoja v Kranju, kjer je imela navdihujoče predavanje z naslovom Glasba je nihanje strune, vpete med nebom in zemljo. Njen najnovejši in verjetno največji dosežek v zadnjem obdobju je zmaga Zbora sv. Nikolaja Litija na tekmovanju za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, enem najprestižnejših zborovskih tekmovanj na svetu. Zbor je pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič aprila 2026 v Mariboru osvojil prvo mesto med najboljšimi evropskimi zbori. Ta dosežek je bil povod za pogovor s to izjemno pedagoginjo. Vaš zbor je dosegel izjemen uspeh nas pa je bil v finalu tudi APZ Tone Tom- doseči, kakšni želimo biti na tekmovanju na evropskem tekmovanju. šič. To je bilo res posebno in tudi razlog oz. konkretno – na tekmovalnem odru. Gre za tekmovanje za veliko nagrado Evro- za ponos, saj sta bila v finalu kar dva slo- Pogovarjali smo se o tem, da so tekmova- pe oz. Europeean Choral Grand Prix, ki je venska zbora. Na koncu smo zmagali in se nja relativna in da se lahko zgodi karkoli. najpomembnejše zborovsko tekmovanje. uvrstili med le tri slovenske zbore, ki smo Naš cilj je bil, da v času priprav na tekmo- Le-to ni omejeno samo na evropske zbo- do zdaj prejeli ta prestižni naziv. vanje kar najbolj napredujemo in da gre- re, temveč združuje najboljše zbore z vsega mo na oder pokazat, kaj smo 'pridelali'. Se- sveta, ki se lahko v finale tekmovanja uvr- Kakšni so bili vaši občutki ob veda smo se pogovarjali tudi o tem, kaj bo, stijo šele kot zmagovalci petih mednaro- zmagi? če zmagamo, in kaj bo, če ne. Zmaga bi bila dnih tekmovanj v okviru zveze, ki potekajo S pevci smo se pred tekmovanjem veliko sladka – kdo si je ne želi? A uspeli smo se v pretekli pevski sezoni. Naši sotekmovalci pogovarjali o tem, zakaj gremo na tekmo- tako naravnati, da smo želeli zmagati sami so prišli iz ZDA, Indonezije, Italije, poleg vanje in kaj želimo v času do tekmovanja s seboj. V smislu, da se kar najbolje pripra- 22 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Naš pogovor vimo in da na odru kar najbolje odpojemo. In da ob tem tudi uživamo, da naredimo lépo in nepozabno doživetje sebi, pa tudi poslušalcem v dvorani. Da se zavedamo, da je biti finalist evropskega Grand Prixa verjetno naša edina priložnost, zato jo daj- mo kar najbolje izkoristiti. V zboru smo precej povezani in to se je gotovo odražalo tudi v muziciranju na odru. Zato so meni bolj pomembni občutki, ki so bili prisotni med pevci, ko smo prišli z odra po tekmovalnem nastopu. Bili so ga- njeni, srečni, zadovoljni in hvaležni. Obje- mi, solze ... In govorili so: Mi smo zase že zmagali, od tu naprej pa ni več pomemb- no. Res smo dobro odpeli in to je bilo to! Sama sem se po prihodu z odra počutila pomirjeno in zadovoljno in na nek pozi- tiven način izpraznjeno. Naredila sem, kar sem lahko, dala sem, kar sem lahko. Zma- ge smo bili seveda vsi veseli. Vedeli smo, da smo bili dobro pripravljeni, da je bila men- talna naravnanost prava – ne premagati drugih, ampak dati od sebe v ključnem trenutku največ in najbolje. Vse skupaj se je postavilo v pravem trenutku na pravo mesto. V meni pa je bilo: Aleluja! Aleluja! Aleluja! Kakšni so bili odzivi v domovini ob tem dosežku? V prvih nekaj dneh so bili odzivi kar inten- zivni, predvsem zato, ker je novica našla pot tudi na javno TV, Planet TV in v neka- tere druge medije. Veliko je bilo podpore rigent. Ko hodimo po poti radovedno in drugačen. Na vajah se je treba poslušati, in čestitk stanovskih kolegov doma in iz se veselimo drug drugega, se medsebojno usklajevati barve, glasnost, fraziranje, se sveta. Pa tudi odobravanja s strani splošne povezujemo, podpiramo in se imamo radi, navaditi na dih drug drugega, na intenzi- javnosti. smo pripravljeni za skupno dobro marsi- teto zvoka, poslušati sebe, soseda in sku- kaj narediti. Ko pevci začutijo, da je nekaj pinsko zvočno sliko, začutiti drug drugega. Kaj po vašem mnenju naredi zbor vredno, potem v to dejavnost poleg svoje- Tu je toliko skupnega dela, ki aktivira vse vrhunski? ga časa vložijo tudi veliko ljubezni, kar je naše čute, čustva in duha. Vse to nas dela najbolj pomembno. To je namreč vezivo, Zbor je zelo zanimivo, živo in spreminja- bolj žive in nas tudi poveže. Neverjetno je, ki iz različnih posameznikov naredi sku- joče se telo, v katerem je povezanih veliko kako lahko v nekem trenutku začutimo, da pnost, zbor, ki je eno telo in en duh. To se različnih ljudi in hotenj. Da zbor postane smo zazveneli kot eno telo in en duh. To je potem čuti tudi pri muziciranju in to začu- vrhunski, je potrebnega veliko trdega dela nekaj najlepšega. in jasne vizije. Če je cilj zbora, da zmagu- tijo tudi poslušalci v dvorani. Včasih res prosim pevce, da note doma je na tekmovanjih, postane storilnostno vzamejo v roke, a to bolj v smislu, da se na- naravnan in tu počasi ni več prostora za Kakšna je vloga pevskih vaj in učijo na pamet besedilo, ki je v tujem jezi- sproščeno raziskovanje, uživanje ob glasbi osebnega dela pevcev? ku. Nekaj pevcev pri nas ne bere not. Med in umetniški polet. Petje v zboru je skupinska dejavnost. Če bi seboj si tako pomagajo, da jim bolj izkuše- Zbor je tek na dolge proge ter šola v vztraj- pevci skladbe naštudirali sami doma in bi ni sopevci posnamejo glasovne linije, ki jih nosti in zvestobi. Vrhunskega zbora ne se potem skupaj dobili na nekaj vajah pred potem doma poslušajo. Sicer pa je bistvo naredijo le vrhunski pevci ali vrhunski di- tekmovanjem, bi bil rezultat popolnoma zbora v skupinskem delu. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 23 Naš pogovor Glasba niso samo vaje, tehnika, razum in čustva. Glasba vznikne iz tišine. Preplet tišine in zvoka. Kaj je glasba? Platon pravi, da je za telo gimnastika, za dušo pa 'muzična vzgoja'. Tako kot je govor niz besed in premorov, je tudi glasba preplet zvočnega žuborenja in tišine. Bolj je ta preplet urejen in harmo- ničen, bolj je prijeten za človekovo uho in 'koristen' za dušo. Platon je glasbo razumel celostno. Ne zgolj kot umetnost ali zabavo, ampak kot silo, ki oblikuje človeka na telesni, duševni in duhovni ravni. V antični Grčiji je beseda musiké pomenila veliko več kot današnja beseda glasba: vključevala je petje, igranje instrumentov, poezijo, ritem, ples ter vzgo- jo duše, skratka celostno oblikovanje člo- veka. Učil je, da harmonija in red v glasbi ustvarjata harmonijo v človeku, neurejena ali pretirano čustvena glasba pa lahko pov- zroči notranji kaos. Kakšna je razlika med zborovskim in sem jih prej že omenila, se pevec lahko Verjetno je prav vsak izmed nas že izkusil, in solističnim petjem? tudi čustveno in duhovno odpira. V zbo- kako lahko glasba vpliva na naše počutje, Nekaj sem že povedala o tem. Bistvena ru pevec kaj hitro ugotovi, kje so njegovi čustvovanje in vedenje. razlika je po mojem v tem, da je pri pe- osebnostni izzivi. Včasih se zdi, kot da so tju v zboru, poleg pozornosti nase, treba zborovski pevci samo veseljaki in najbolj Slovenci radi pojemo. Zakaj je ogromno pozornosti usmeriti še na dru- odprti ljudje. Še bolj pogosto v zbor pri- tako? gega in na celoto. Posledično je potreb- dejo ljudje, ki so bolj zadržani, negotovi in Res je, da imamo Slovenci skupinsko pe- nega ogromno usklajevanja, prilagajanja, iščejo podporo skupnosti. V interakciji s sprejemanja drugačnosti, sodelovanja in sopevci se medsebojno brusijo in tudi so- tje kar nekako vgrajeno v naš DNK. Petje medsebojne podpore. Pa tudi vztrajanja, cialno zorijo. je bilo v preteklosti še močnejše sredstvo združevanja, saj je spremljalo vse naše zvestobe in potrpežljivosti. Hkrati pa običaje. Je medij, s pomočjo katerega so se je pomembno tudi zavedanje, da ni vse Glasba je nekaj čarobnega. Vsak prenašale in ohranjale zgodbe in legende odvisno le od mene, ampak da sem jaz človek poje. Sam, skupaj z drugimi. ter je vtkan v našo kulturno in narodovo pomemben del neke večje celote, katere Glasba je najljubeznivejši izraz Boga do dediščino. delčki so medsebojno povezani in se pod- človeka. Glasba, zvoki, to je vsepovsod pirajo. okrog nas in tudi v nas. V sebi ima nekaj Kakšno mesto naj ima petje v mističnega. Glasbo si lahko pojem ali jo šolskem življenju? Kako zborovsko petje vpliva na slišim, ne da bi jo resnično pela z glasom osebnostni razvoj in identiteto V naših šolah je petja vse manj. Žal je ali slišala iz nekega zunanjega vira. Lahko pomnjenje glasbenozgodovinskih in te- mladih pevcev? se odvija samo v meni in je zato še toliko oretičnih podatkov nadomestilo aktivno Za mladega človeka je pomembno, da se bolj dragocena – glasbe mi ne more nihče muziciranje. Verjetno zato, ker je to lažje dokaže, izkaže, da 'stopi na oder in zažari'. vzeti. Je umetnost, ki presega materijo, čas numerično vrednotiti in ker je na vsak na- Zbor je za to idealen prostor, saj pevec v in prostor. Glasba je posebna tudi zato, ker čin vse treba oceniti, spraviti v neke vre- varnem in podpornem okolju lažje prese- neposredno nagovarja človekova čustva, dnosti in številke. ga svoje frustracije in omejitve ter ob tem ne glede na to, ali sam aktivno muzicira ali Aktivno muziciranje, sploh petje v zboru, osebnostno napreduje. Petje v zboru je glasbo le posluša. Glasba je tudi neverbal- pa na učence vpliva zelo spodbudno, saj precej več kot le dobro odpeta pesem. To no sredstvo sporazumevanja. Je univerzal- v možganih sproža vedno nove povezave je pravzaprav šola za življenje. Poleg tega, ni jezik stvarstva in zmore povezati ljudi med levo in desno možgansko hemisfero. da se v zboru nevede urimo v veščinah, različnih starosti, jezikov, veroizpovedi, Izboljša koncentracijo, spomin, sposobnost ki so nujno potrebne za uspešno življenje prepričanj, stanov. pozornosti na več stvari hkrati, izboljša tudi 24 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Naš pogovor logične sposobnosti, prostorsko predstavo, jezikovne sposobnosti. Učenci, ki pojejo v zboru, so praviloma bolj uspešni tudi na drugih področjih, bolje organizirani, soci- alno močnejši, bolj empatični in sočutni. O tem je bilo narejenih že veliko raziskav. Če bi se odločujoči zavedali, kakšne dobrobiti ima petje v zboru na človeka in posledično na razvoj zdrave družbe, bi bili predmetni- ki v šolah precej drugačni. Kakšna je razlika pri petju na koncertih in pri bogoslužju? Mislim, da ni bistvene razlike med petjem pri bogoslužju ali na koncertu, bolj gre za razliko v namenu in seveda v naboru skladb, ki so pri bogoslužju specifične. Pravimo, da kdor poje, dvakrat moli. A s pesmijo lahko molimo tudi na koncertu in po drugi strani pri bogoslužju lahko sle- dim le lepim glasovom in harmonijam in ob tem ne molim. Gre za pevčevo narav- nanost do tega, kar poje in kako poje. Ali pojem samo note in iščem le lepoto har- monije ali pa iščem neki globlji smisel tudi v vsebini? Sem ob petju iskrena, pristna, odprta? Zmorem pesem izpeti oz. izmoliti tako, da me vsebina nagovori in spreme- ni, ali pa glasbi in vsebini ne pustim blizu? Ali se zmorem v pesem spustiti do te mere, da postanem eno s pesmijo, da postanem pesem sama? Ni preprosto, ker ob tem postanem odprta in ranljiva. A le v takšen prostor lahko vstopa Bog. Kaj bi radi sporočili glasbenim pedagogom in staršem? Petje v zboru povezuje in otroke na zaba- ven način uči medsebojnega poslušanja, sodelovanja, odgovornosti in discipline. V otroku vzbuja najbolj pristne občut- ke in nudi prostor, da preko pesmi izrazi različna čustva, ki so se nabrala čez dan. V otroku vzgaja občutek za lepo in harmo- nično, ga umirja in ureja. Hkrati ga v času, ko je vse dosegljivo na en klik, uči, da se je za lepo odpeto pesem treba potruditi in biti vztrajen. Zato veliko pojmo, v mislih pa imejmo tudi, s kakšno glasbo hranimo naše otroke in tudi sebe. Hvala vam za pogovor. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 25 Biti vzgojitelj ABC-analiza Albin Vrabič, mag. znanosti, je upokojenec. Delal je v gospodarstvu in šolstvu, bil je inženir, učitelj in ravnatelj. Je avtor in soavtor gradiv s področja srednješolske mehanike in strojništva ter soavtor priročnikov o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti dela v šolah s poudarkom na samoevalvaciji. V knjigi Srce in razum v šoli – iz ravnateljeve prakse za učitelje, starše in stare starše, ki je izšla leta 2026, je več pomembnih pedagoških tem. Pisali smo že o pomenu in načinu ocenjevanja (Vzgoja 109), v tem članku obravnavam vprašanje ABC-analize, ki je ključnega pomena za uspešno poučevanje. Italijanski inženir, ekonomist in sociolog ki so prisotni pri reševanju izziva. Odločil- Področje A pri pouku Vilfredo Pareto je že v 19. stoletju uteme- no pa je, da nam uspe prepoznati bistvene, Samo 20 % dejstev in povezav (abscisa) ljil ABC-analizo. Opredelil je tri skupine ki jih ni veliko, samo 20 %, in če se ukvar- dejavnikov: jamo z njimi, bomo lahko obvladovali 80 lahko prinese 80 % doseženega razume- • A (20 %) so ključni, ker prispevajo 80 % vrednosti izziva, s katerim smo soočeni. vanja snovi predmeta (ordinata). % vrednosti (npr. ključna znanja pri Krivulja ABC-analize pri šolskem predme- Pri vsakem predmetu – gledano z vidika pouku ali pomembne naloge pri vode- tu, npr. mehaniki, in ravnateljevanju šole: učitelja – je veliko število dejstev, povezav, nju šole). • Abscisa (vodoravna ali x-os): različna premislekov, ki so seštevek področij A, B • B (30 %): so srednje pomembni in pri- dejstva, znanja in povezave, ki so po- in C. spevajo 15 % vrednosti. trebne za razumevanje predmeta po- Na kaj od tega se osredotočiti v 45 minu- • C (50 %): so manj pomembni in pri- učevanja, npr. mehanike, v odstotkih. tah, kolikor traja ena šolska ura, da bodo spevajo le 5 % vrednosti. • Ordinata (navpična ali y-os): doseže- dijaki predstavljeno razumeli, je za do- Pri vsaki stvari, ki jo začnemo, je vedno ve- no razumevanja predmeta, npr. meha- brega učitelja ključno vprašanje, vredno liko bolj ali manj pomembnih dejavnikov, nike, v odstotkih. največje pozornosti. Določiti moramo 26 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Biti vzgojitelj ključne vsebine, to osvetliti in razložiti z različnih zornih kotov, ponazoriti s pri- ABC-analiza učitelja pri učni uri meri iz vsakdanjega življenja ter na kon- cu še utrditi z vajo. Na področju B in C ostanejo manj pomembna dejstva in po- vezave, ki pa jih je pri vsakem predmetu veliko. Te moramo načrtno izpustiti, ker samo begajo in zamegljujejo uvid v bistvo problematike, ki jo obravnavamo. Obrav- navamo jih izjemoma, ko smo področje A že utrdili. Lahko bi tudi rekli, da je manj več, a ob jasnem zavedanju, da točno vemo in opredelimo, kaj je manj – to so ključna dejstva in povezave področja A. Zato je naša naloga, ki jo moramo imeti vedno pred očmi, izluščiti najbolj po- membno od naštetega. To je v diagramu območje A. Gre za to, da se trudimo, da Učitelj se osredotoča na A Učitelj naj ne meša te bistvene stvari predstavimo dijakom A z B in C čim bolj nazorno in s primeri. Samo nekaj stvari je, ki so res pomembne, in z njimi orientacijo in praktično oceno vrednosti se v šoli pri razlagi temeljito ukvarjamo. Sklepna ugotovitev marsičesa, s čimer se pogosto srečujemo. Pri tem poskusimo najpomembnejše pri ABC-analiza nas uči, da pri pouku in rav- Zato morajo v tretjem razredu vseh 100 predmetu še izčistiti in povezati z uporabo nateljevanju ključnih 20 % vsebin in izzi- kombinacij znati vsi na pamet. Včasih v vsakdanjem življenju. Poskrbimo, da jih vov (področje A) zagotavlja 80 % učinka, smo rekli, da tudi če te zbudim ob polno- vsi dijaki usvojijo pri pouku že v šoli, če zato je najpomembnejša naloga učiteljev či, moraš poštevanko znati. Praksa kaže, le pazljivo poslušajo. To mora zadostovati in ravnateljev, da jih znajo prepoznati, da je ne znajo vsi. Običajno sem zelo pre- vsaj za pozitivno oceno. Ne pozabimo, da osredotočeno obdelati ter zavestno ločiti senetil dijake v zaključnem letniku stroj- so dijaki ure in ure v šoli. Najpomembnej- od manj bistvenih področij B in C. ne tehniške šole, pri njihovih 18 letih, ko ša naloga učitelja je, da velik fond ur skrb- sem pri prvi kontrolni nalogi dodal nekaj no uporabi za to, da se po njegovi profe- vprašanj iz poštevanke, kar sem napove- sionalni presoji ključne vsebine 'usedejo' dal vnaprej. Približno petina jih je imela že v šoli. Rečeno z drugimi besedami: s tem težavo. Vztrajal sem in po ponovi- pazimo na izkoristek ur. Ne pozabimo, tvah kontrolne naloge so se poštevanko le da so po pravilu vsi učni načrti različnih naučili. Na obletnicah mature se o tem v predmetov preobsežni. Na žalost se pri smehu radi pogovarjamo in ugotovimo, vsaki prenovi obseg učnih načrtov samo da je bilo prav in koristno. povečuje, in to pri enakem ali celo zmanj- Več informaciji o knjigi šanem obsegu ur pouka za vsak predmet Srce in razum v šoli na: Desetprstno slepo pisanje besedil v šoli. V vseprisotni digitalizaciji, ki se samo https://albinvrabic.com/ Torej, učitelj mora v preobilici učnih vse- še stopnjuje, je čedalje bolj koristna in bin izluščiti ključnih 20 % (področje A), pomembna spretnost desetprstnega sle- jih nazorno razložiti, ponazoriti in utrditi, pega pisanja besedil. Težava pa je, ker se saj prav te temeljne povezave omogočajo te spretnosti v osnovni ali srednji šoli ne največ razumevanja in trajno znanje dija- učimo – z redkimi izjemami nekaterih ad- kov. ministrativnih šolskih programov. Po mo- jem mnenju je usvojena kompetenca de- Primera za področje A setprstnega slepega pisanja besedil tipična kategorija A. Pomislimo samo, koliko časa Poštevanka v osnovni šoli izgublja vsak posameznik dnevno ali v ce- V tretjem razredu osnovne šole se učen- lem letu, če te tehnike ne obvlada. Zato bi ci srečajo s poštevanko, ki pri matematiki morali načrtovalci šolskih programov na prav gotovo sodi na področje A. Je temelj nacionalni ravni to kompetenco uvrstiti za različne matematične operacije in po- v pouk, tako kot je npr. uvrščena v večini membna v vsakdanjem življenju za hitro ameriških šol. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 27 Biti vzgojitelj Medvrstniško nasilje v prvem razredu Mateja Ilar, dipl. vzg. predšolskih otrok, je druga učiteljica v prvem razredu na Osnovni šoli Šentjernej. Medvrstniško nasilje je pojav, ki se lahko pojavi že v najzgodnejših letih Pri nekaterih je prisotna tudi potreba šolanja in ima dolgoročne posledice za čustveni, socialni in učni razvoj po prevladi ali nadzoru nad drugimi. otrok. V prvem razredu osnovne šole otroci intenzivno razvijajo socialne Pomembno je poudariti, da so lahko otroci z nizko samozavestjo tako izva- kompetence, oblikujejo prva trajnejša prijateljstva ter se učijo osnovnih jalci kot tudi tarče nasilja. pravil sobivanja. Nasilje, tudi v obliki drobnih posmehov, izključevanja • Vrstniški vplivi in skupinska dinamika ali fizičnih oblik, lahko negativno vpliva na otrokovo samozavest, občutek V razredu se hitro oblikujejo socialne varnosti in pripravljenost za učenje. hierarhije. Otroci si prizadevajo za pri- padnost skupini, status ali pozornost. Otroški konflikti Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v Če skupina tolerira posmehovanje ali Medvrstniško nasilje je vedenje, s katerim zgodnjih letih je ključno za razvoj otrokove izključevanje, se takšna vedenja utrjuje- jo. Raziskave kažejo, da ima pomemb- posameznik ali skupina namerno in po- socialne kompetence, empatije in sposobno- navljajoče se škoduje drugemu otroku ali sti reševanja konfliktov. Zgodnje ukrepanje no vlogo tudi odziv opazovalcev – pa- sivnost lahko nasilje spodbuja, medtem otrokom. Po Olweusu (1993) je za nasilje zmanjšuje možnost, da bi se nasilni vzorci značilno neravnovesje moči med izvajal- vedenja utrdili in prenesli v višje razrede. ko podpora tarči deluje zaščitno (Sal- mivalli, 2010). cem in tarčo ter ponavljanje dejanj skozi • Šolska klima daljše časovno obdobje. To lahko vključuje Vzroki medvrstniškega Okolje, kjer pravila niso jasno oprede- fizično nasilje (udarjanje, brcanje), verbal- nasilja ljena ali kjer odrasli ne reagirajo do- no nasilje (posmehovanje, grožnje), social- sledno, lahko poveča tveganje za nasi- no izključenost (ignoriranje, izključevanje Vzroki za medvrstniško nasilje so kom- iz igre) ter digitalno nasilje, ki je sicer po- pleksni in jih ne moremo pripisati zgolj lje. Nasprotno pa jasna pričakovanja, spoštljiva komunikacija in pozitivna gostejše pri starejših otrocih. eni okoliščini. Gre za preplet individual- V prvem razredu se nasilje pogosto kaže v nih značilnosti otroka, družinskega okolja, razredna klima delujejo kot varovalni na videz manjših oblikah: izključevanje iz vrstniške dinamike ter širšega šolskega in dejavnik (UNESCO, 2019). igre, posmehovanje, vlečenje ali jemanje družbenega konteksta. Razumevanje teh dejavnikov omogoča uči- igrač, zasmehovanje ob napakah pri bra- • Družinski dejavniki telju, da ukrepa premišljeno in celostno, ne zgolj kaznovalno. nju ali pisanju. Čeprav se takšno vedenje Družina predstavlja primarno okolje odraslim včasih zdi kot običajni otroški socializacije. Otroci, ki so doma iz- konflikti, lahko pomembno vpliva na otro- postavljeni pogostim konfliktom, ne- Oblike medvrstniškega nasilja kovo čustveno dobrobit in občutek varno- predvidljivim odzivom odraslih ali celo Medvrstniško nasilje se lahko kaže na raz- sti v šoli. Otrok, ki se počuti ogroženega ali nasilju, lahko takšne vzorce vedenja lične načine, pogosto pa se posamezne zavrnjenega, težje sodeluje pri pouku, se ponotranjijo kot sprejemljive načine oblike med seboj prepletajo. redkeje vključuje v skupinsko delo in lahko reševanja sporov. Tudi pretirano ka- • Fizično nasilje razvije odpor do šole. znovalni ali ponižujoči vzgojni pristo- Gre za najbolj vidno obliko nasilja in pi lahko povečajo tveganje za agresiv- vključuje udarce, brce, porivanje, vleče- no vedenje, saj se otrok uči, da je moč nje, metanje predmetov ali uničevanje sredstvo za doseganje ciljev (Olweus, lastnine. Pri mlajših otrocih se lahko 1993). Po drugi strani lahko pomanj- pojavlja tudi v obliki prerivanja med kanje meja in doslednosti vodi v slabše igro, ki pa ob ponavljanju in namerno- razvito samokontrolo. sti presega okvir običajnega konflikta. • Osebnostni in razvojni dejavniki • Verbalno nasilje Otroci z nižjo stopnjo samoregulacije, Obsega žaljivke, posmehovanje, gro- impulzivni otroci ali otroci, ki težje pre- žnje, poniževanje ali zasmehovanje ob Foto: Matej Hozjan poznavajo in izražajo čustva, so lahko napakah. Ta oblika je lahko posebej bolj nagnjeni k agresivnim odzivom. boleča, saj posega v otrokovo samopo- 28 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Biti vzgojitelj dobo. Dolgotrajno zasmehovanje lahko ševanje konfliktov, empatija – pomembno javnosti. Sošolci so jo pogosto zavračali z vodi v zmanjšano samozavest in soci- prispeva k zmanjševanju nasilja (Espelage besedami, da se z njo ne želijo igrati. Po alni umik. in Swearer, 2003). individualnem pogovoru z učenko in opa- • Socialno nasilje (relacijsko nasilje) Sodelovanje s starši je ključno za enotnost zovanju razredne dinamike smo izvedli Vključuje izključevanje iz skupine, vzgojnih pristopov. Ministrstvo za izobraže- pogovorni krog o občutkih in prijateljstvu. ignoriranje, širjenje govoric ali mani- vanje, znanost in šport RS (Smernice za …, S pomočjo igre vlog so otroci preizkusili puliranje z odnosi. Ta oblika je pogosto 2018) poudarja pomen celostnega pristopa, drugačne odzive. Uvedli smo tudi struk- prikrita in zato težje prepoznavna, ven- ki vključuje vse zaposlene na šoli. turirano delo v manjših skupinah, kjer so dar ima lahko dolgotrajne posledice za se učenci menjavali v vlogah vodje in po- občutek pripadnosti in varnosti. Strategije preprečevanja močnika. S postopnim spremljanjem in • Digitalno nasilje sodelovanjem s starši se je razredna klima Čeprav je v prvem razredu redkejše, ga Preprečevanje nasilja mora biti sistematič- izboljšala, učenka pa se je začela bolj samo- zaradi zgodnje uporabe digitalnih na- no, dosledno in dolgoročno. zavestno vključevati. prav ne smemo zanemariti. Vključuje • Oblikovanje razrednih pravil Primer potrjuje, da sistematično in empa- pošiljanje žaljivih sporočil, širjenje ne- Pravila naj bodo jasna, konkretna in tično ukrepanje prinaša pozitivne rezultate. primernih vsebin ali spletno ustraho- oblikovana skupaj z učenci. Ko otroci vanje. sodelujejo pri oblikovanju pravil, jih Zgodnje prepoznavanje Pomembno je, da učitelj otrokom poma- lažje ponotranjijo in prevzamejo odgo- ga razlikovati med šalo in vedenjem, ki vornost za njihovo spoštovanje. nasilja prizadene drugega. Jasno poimenovanje • Redni pogovorni krogi Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, različnih oblik vedenja zmanjšuje njihovo Pogovorni krogi omogočajo otrokom, ki se lahko pojavi že v prvem razredu, ko normalizacijo. da izrazijo občutke, delijo izkušnje in otroci šele razvijajo temeljne socialne kom- V prvem razredu prevladujeta fizična in razvijajo empatijo. Takšne dejavnosti petence. Čeprav se lahko začne v na videz verbalna agresija ter socialno izključevanje. krepijo zaupanje in odprto komunika- majhnih oblikah, ima lahko dolgotrajne Ker otroci pogosto ne razumejo posledic cijo. posledice za otrokovo samopodobo, obču- svojih dejanj, je naloga učitelja, da vedenja • Poučevanje socialno-čustvenih veščin tek varnosti in učno uspešnost. jasno poimenuje in razloži njihov vpliv. Sistematično učenje prepoznavanja Ključnega pomena je zgodnje prepozna- čustev, aktivnega poslušanja, asertivne vanje znakov ter sistematično preventiv- Znaki, da je otrok tarča ali komunikacije in reševanja konfliktov no delo. Učitelj kot vodja razreda, zgled in dokazano zmanjšuje pojavnost nasilja izvajalec nasilja mediator pomembno vpliva na oblikovanje (Espelage in Swearer, 2003). razredne klime. Z doslednim spodbuja- Tarča nasilja: • Igra vlog in dramatizacija njem empatije, spoštovanja in odgovorno- • umik iz igre ali skupinskih dejavnosti; Otroci skozi igro varno preizkusijo raz- sti postavljamo temelje za zdrave medoseb- • strah pred šolo ali določenimi učenci; lične odzive in spoznajo posledice do- ne odnose. • pogost jok ali živčnost; ločenega vedenja. Le celostni pristop, ki vključuje učitelje, • nepojasnjene poškodbe; • Pozitivna okrepitev starše, strokovne službe in učence, lahko • zmanjšana samozavest. Pohvale za prosocialno vedenje – po- dolgoročno zmanjša pojavnost nasilja ter Izvajalec nasilja: moč, prijaznost, sodelovanje – krepijo prispeva k oblikovanju varnega in vklju- • pogosto agresivno vedenje; želeno vedenje. Pozitivna klima zmanj- čujočega šolskega okolja, v katerem se vsak • težave pri upoštevanju pravil; šuje potrebo po iskanju pozornosti z otrok počuti sprejetega in cenjenega. • pomanjkanje empatije; negativnimi dejanji. Preprečevanje medvrstniškega nasilja v • iskanje pozornosti na neprimeren način. • Sodelovanje s starši in strokovnimi zgodnjem obdobju šolanja predstavlja Zgodnje prepoznavanje znakov omogo- službami tudi pomembno naložbo v razvoj odgo- ča pravočasno ukrepanje in sodelovanje s Redna komunikacija s starši omogoča vorne, empatične in socialno kompeten- starši ter strokovno službo. usklajenost pristopov. Pri zahtevnejših tne družbe. primerih je pomembno vključevanje Vloga učitelja svetovalne službe. Literatura in viri Učinkoviti programi preprečevanja so tisti, • Espelage, Dorothy L.; Swearer Napolitano, Susan M. (2003): Učitelj ima ključno preventivno in inter- Research on school bullying: What we know and what we can ki vključujejo celotno šolo in niso omejeni do. Teachers College Press. ventno vlogo. Vzpostavitev jasnih pravil zgolj na posamezne intervencije (Smernice • Olweus, Dan (1993): Bullying at school: What we know and in doslednost pri njihovem izvajanju otro- za …, 2018). what we can do. Oxford: Blackwell. kom dajeta občutek varnosti. Pomembno • Salmivalli, Christina (2010): Bullying and the peer group: A review. Aggression and Violent Behavior, 15(2), 112–120. je, da pravila oblikujemo skupaj z učenci, saj jih tako lažje sprejmejo. Primer iz prakse • Smernice za preprečevanje nasilja med vrstniki v osnovni šoli (2018). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in Sistematično poučevanje socialnih in ču- V razredu sem opazila ponavljajoče se šport Republike Slovenije. • UNESCO (2019): Behind the numbers: Ending school violence stvenih veščin – prepoznavanje čustev, re- izključevanje učenke iz skupinskih de- and bullying. Paris: UNESCO. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 29 Biti vzgojitelj Pisanje kot krepitev lastnih in narodnih korenin Mihaela Kastelec, magistrica znanosti, prof. slovenščine in nemščine, pedagoginja montessori Avtor želi, da se njegovi učenci natančno 3–6 in 6–12, je učiteljica slovenskega jezika na Inštitutu Montessori, zavodu za pomoč staršem pri razvoju izražajo: »Želim, da dobro pišejo, ne za- otroka v Ljubljani. radi bližajočega se testa, ampak zato, ker jim bo dobro pisanje pomagalo do konca Pisanje je ključna dejavnost osnovnošolcev, saj jim pomaga pridobiti življenja, ne glede na to, ali se prijavljajo spoznanja o lastni identiteti, pripadnosti določeni skupnosti, kar posledično na fakulteto ali v službo« (prav tam: 49). vpliva tudi na njihovo narodno identiteto. Na naši šoli osmošolci vsako leto Po njegovem mnenju je treba najti dobre v okviru projekta Mladi pisatelj napišejo svojo prvo knjigo in pridobijo zelo strategije in aktivnosti, ki bi otrokom po- magale, da bi boljše pisali. S svojimi učenci uporabne veščine za življenje tako s področja slovenščine kot razvijanja počne naslednje štiri stvari: kognitivnih ter ustvarjalnih zmožnosti in usvajanja znanja s področja • vsakodnevne slovnične vaje; informacijske tehnologije. • tedenski spisi; • mesečno poročilo o knjigi (neke vrste Pomen pisanja za Po njegovih besedah sta učenje branja in domače branje); osnovnošolce razvijanje ljubezni do branja prioriteta uči- • projekt Mladi avtorji. teljev (Esquith, 2007: 30). Avtor si želi, da Na Zasebni osnovni šoli Montessori pisanju njegovi učenci radi berejo, »saj je branje te- v maternem jeziku posvečamo veliko po- Projekt Mladi avtorji melj življenja, dejavnost, ki jo ljudje, ki se zornost, saj najstniki že v osmem razredu ukvarjajo s svetom, počnejo ves čas« (prav To je projekt, v katerem ima vsak učenec napišejo svojo prvo knjigo. Pisanje knjig tam: 33). eno leto časa, da napiše svojo knjigo. Poti, imajo na programu na nekaterih ameri- Esquith še pravi, da se mladi, ki radi be- kako to doseči, je več. Avtor se zaveda, da ških šolah. Ameriški učitelj Rafe Esquith je rejo, lažje povežejo s svetom okoli sebe. je ta projekt težko izvesti, saj zahteva veli- v knjigi z naslovom Teach Like Your Hair's Ustvarjajo asociacije med liki in situacija- ko časa in potrpljenja. Pisanje v njegovem on Fire (2007) v poglavju o branju in pi- mi, ki lahko vplivajo na njihove odločitve razredu poteka po naslednjih korakih: sanju predstavil svojo izkušnjo s pisanjem (prav tam: 42). Hkrati pa tudi verjame, da • Najstniki večino svojih knjig pišejo knjige v obliki celoletnega projekta Mladi bodo imeli mladi boljše življenje, če razvi- med poukom dvakrat do trikrat na te- avtor. jejo ljubezen do branja. den od trideset do petinštirideset mi- nut. • Po vsakem pisanju se učitelj s petimi ali Podelitev knjig na Gala večeru 2021. Foto: Katarina Jerele šestimi učenci pogovori, o čem pišejo. Povedo mu, kaj so napisali, in tako lahko pomaga pri slovničnih in pravo- pisnih napakah. Predstavijo mu svoje like, saj meni, da se najboljše zgodbe vrtijo okoli likov, ki jih imamo radi. • Večkrat na leto učitelj razdeli razred v majhne skupine treh ali štirih otrok, ki delijo svoje zgodbe in pomagajo drug drugemu pri nastajanju vsebine. V skupini se učijo pisanja tako, da po- magajo drugim in dobijo koristne na- svete. S tem učitelj prihrani čas, ker na ta način mladi popravijo številne po- vršne napake, preden oddajo končne zgodbe. 30 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Biti vzgojitelj • Med pisanjem učence spodbuja k upo- razvijanje sedmih tipov inteligentnosti sanjem nadaljujejo tedensko po petinšti- rabi pesniških sredstev, k primeram, (prim. prav tam: 8–9). rideset minut v zvezek za spise. Najstniki poosebitvam, metaforam … V okviru našega projekta Mladi pisatelj na lahko svojo knjigo sproti ilustrirajo. Mla- • Učenci zgodbe v celoti napišejo na šolo vabimo različne ustvarjalce, da nam di se z mentorico občasno dobijo v dveh roke in jih uredijo, potem pa pretipka- predstavijo svoje ustvarjanje in način pi- skupinah in se pogovorijo o knjigah ter o jo v računalnik, pri tem pustijo prostor sanja. Znanega mladinskega pisatelja Petra pravopisnih in slovničnih izzivih pri pisa- za ilustracije. Risbe naredijo posebej in Svetino smo povprašali, katere lastnosti nju. Nato začnejo s prepisovanjem svojih jih prilepijo v knjigo. mora imeti pisatelj, da napiše dobro knjigo. rokopisov na računalnik. V tabeli so zapi- • Knjigo, pripravljeno za vezavo, zve- Odgovoril je, da »mora biti dobra knjiga sane še druge dejavnosti, ki jih izvedemo. žejo skupaj z učiteljem. Pri tem upo- napisana tako, da so jezik, zgodba in literar- Dejavnosti v časovnici so okvirne, saj ne- rabijo debel karton za platnice knjig ni liki v dobrem ravnovesju in prepričljivi. kateri najstniki knjigo napišejo pred dogo- in ustvarjajo vezave s kontaktnim pa- Če želimo, da bo zbudila bralcu pozornost, vorjenim rokom, nekateri pa knjigo pišejo pirjem, lepilom in maskirnim trakom mora s čim presenetiti. Malo humorja ne z zamudo. (prav tam: 59). škodi« (zasebni zapis iz intervjuja). Mladim priporoča, naj veliko berejo in Projekt Mladi pisatelj na naši opazujejo, kako kdo od pisateljev ali pisa- šoli teljic kaj pove, na kakšen način s pripove- dovanjem doseže določen učinek na tiste- Naša šola izvaja ta projekt že od prve ga, ki bere. Nato naj tekst, ko ga napišejo, generacije osmošolcev (od šolskega leta pustijo nekaj tednov čisto pri miru in ga 2017/2018). Letos je začela pisati knjigo potem ponovno preberejo in 'pomečejo' v osmem razredu že deveta generacija. ven čisto vse, kar se jim ne zdi več bistve- Doslej je svojo prvo knjigo napisalo že 85 no. Pomaga tudi, če ustvarjeno pesem ali osmošolcev. Nekateri izmed njih knjigo zgodbo prebere nekdo drug na glas. Sve- pišejo tudi v devetem razredu. Ena učen- tina je prepričan, da lahko čisto vsakdo ka, ki je zdaj v četrtem letniku srednje napiše knjigo. šole, piše že svojo tretjo knjigo. V okviru projekta je ena učenka v enem letu napi- sala rekordno število strani, saj je v enem Časovnica projekta Mladi Ilustracija iz knjige Ko poletje zažari. Ilustracije: Amalija Ličen letu napisala kar dve knjigi. pisatelj Nekatere učenke so s svojo knjigo sodelo- V začetku septembra se najstniki na pisa- Zaključek vale na natečaju za mlade avtorje med de- nje pripravijo tako, da določijo temo (rde- setim in sedemnajstim letom starosti, ki ga čo nit) svoje zgodbe, si zamislijo glavno Projekt Mladi pisatelj je zelo obogatil vsako leto razpiše Založba 5KA. osebo, njene značilnosti, določijo kraj in ustvarjanje najstnikov na naši šoli. Pro- Projekt enoletnega pisanja knjige je zah- čas dogajanja. S pisanjem začnejo običajno jekt je miselno zelo zahteven, saj zah- teven projekt, ki od najstnika poleg je- v tretjem tednu septembra, nekateri pa so teva celoletno delo, zbranost in razvija zikovnega znanja, vztrajnosti in jasne nad pisanjem tako navdušeni, da začnejo miselne sposobnosti najstnikov, hkrati zgradbe zahteva tudi obilo ustvarjalno- pisati že med poletnimi počitnicami. S pi- pa najstniki napredujejo tudi na podro- sti. O sadovih ustvarjalnosti in pisanja čju informacijske tehnologije, saj knjigo piše Milena Mileva Blažić v priročniku Tabela 1: Časovnica projekta Mladi pisatelj na naši šoli oblikujejo, vstavljajo ilustracije, fotografi- Kreativno pisanje (2003). S pisanjem po je, ustvarjajo naslovnice. Projekt prinaša September Priprava: določitev teme, junakov ... njenem razvijamo divergentno mišljenje številne veščine in pokriva veliko stan- Začetek pisanja v tretjem tednu (fluentnost, fleksibilnost, originalnost in dardov znanja s področja besediloslovja, septembra. elaboracija), logično mišljenje (analiza, skladnje, pravopisa, književnosti. Pred- abstrahiranje, posploševanje, sklepanje), Oktober– Tedensko pisanje in pogovor. stavlja celovit pristop do spoznavanja slo- domišljijo, opazovanje, spomin in smisel november venščine kot našega maternega jezika, saj za humor. Pisanje vpliva na splošno raz- December– Branje odlomkov knjig in pogovor o je to jezik, v katerem sta naše čustvovanje gledanost, besedišče, branje z razume- marec slogu. in razmišljanje izjemno povezana z našo vanjem, izražanje v različnih književnih Tipkanje rokopisov na računalnik. identiteto, pripadnostjo primarni družini zvrsteh in vrstah. Po njenem mnenju pi- April Knjige so napisane in pretipkane. in pripadnostjo narodu. sanje vpliva na motivacijo, prizadevanje Maj Pisanje kolofona, izdelovanje Viri in literatura in uresničevanje ciljev, radovednost in naslovnice. • Blažić, Mileva Milena (2003): Kreativno pisanje: vaje za razvi- vztrajnost pri nalogah. Ko ustvarjamo, Vstavljanje ilustracij, risb ali fotografij. janje sposobnosti kreativnega pisanja. Pridobljeno 16. 2. 2024 s spletne strani: https://www.dlib.si/results/?query=%27keyw doživljamo zadovoljstvo, razvijamo ob- Junij Oddaja knjig v tisk. ords=Bla%C5%BEi%C4%8D,%20Milena:%20Kreativno%20 čutek za pravičnost in sposobnost vživlja- Slavnostna podelitev knjig na gala pisanje%27&pageSize=25. • Esquith, Rafe (2007): Teach Like Your Hair's on Fire. Penguin nja. Ustvarjalno pisanje ima velik vpliv na večeru. Books. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 31 Starši Vrnitev k srcu Umetna inteligenca in Katoliška cerkev Octavian M. Machidon, dr. znanosti iz elektrotehnike in telekomunikacij ter diplomirani teolog, je docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V naših prejšnjih člankih o umetni inteligenci (UI) smo raziskovali, kako McLuhan je na to opozarjal že pred dese- je ta postala globalna preoblikovalna sila, ki ne spreminja le naše družbe, tletji, ko je poudarjal, da nove tehnologije načina življenja in medosebnih odnosov, temveč tudi naše razumevanje, kaj tvegajo, da nas bodo oddaljile od čutne in odnosne globine. pomeni biti človek. Priča smo resničnemu civilizacijskemu premiku, ki ni le Podoben logični vzorec je opazen tudi tehničen, ampak globoko antropološki, kulturni in duhovni. Pomembno je pri razvoju novih, z UI podprtih genskih poudariti, da Katoliška cerkev ob tem ni ostala tiho. Prav nasprotno – leti tehnologij, ki si prizadevajo 'izpopolniti' 2024 in 2025 bosta morda v prihodnosti videni kot prelomni točki, ko je bodoče otroke s predhodnim izbiranjem lastnosti v postopku oploditve z bio- Cerkev odgovorila z izjemno teološko in moralno jasnostjo. medicinsko pomočjo. Te tehnologije ne stremijo več zgolj k temu, da bi izboljša- Sporočila papeža Frančiška z vračanjem k srcu – kraju ljubezni, svobo- le otrokovo zdravje v odrasli dobi; cilja- Leta 2024 je papež Frančišek podal močna de in srečanja – se bomo lahko uprli priti- jo tudi na povečanje inteligence, lepote, globalna sporočila: na svetovni dan miru, sku, da postanemo bolj učinkoviti, a manj višine, moči in drugih lastnosti. V tem svetovni dan družbenih komunikacij in človeški. prizadevanju po popolnem nadzoru nad celo na vrhu G7, kjer je pozval k »etič- življenjem se učimo zavračati ranljivost ni UI«, ki varuje človeško dostojanstvo. Razosebljanje človeške osebe in nepopolnost – prav ti pa nas delata za- Predstavil je pojem algorethics – etični UI ne spreminja le tega, kar počnemo res človeške. okvir, utemeljen na bratstvu in skupnem – preoblikuje tudi to, kdo smo. Ne gre Učiteljstvo Cerkve in sporočila papeža dobrem. Oktobra 2024 je nato izdal svojo zgolj za avtomatizacijo nalog; UI posega Frančiška, še posebej v njegovem za- temeljno encikliko Dilexit Nos (Ljubil nas globoko v našo identiteto in medosebne dnjem letu pontifikata, nas spominjajo, je), s katero je razpravo dvignil še više: ne odnose. Jasen primer so UI-spremljevalci da ljubezen živi v ranljivosti in skrivnosti. le k etiki, ampak k teološki antropologiji. oziroma klepetalni boti. Aplikacije, kot Če to izbrišemo, tvegamo, da izgubimo Ne le k smernicam, ampak k viziji človeka, sta Character.ai in Replika, ljudem omo- svojo človeškost. ki temelji na ljubezni, ranljivosti in Božji gočajo, da vzpostavijo navidezno intimne bližini. odnose z boti, ki se vedno strinjajo, vedno Učinkovitost brez ljubezni Januarja 2025 je Cerkev svoje razmišljanje poslušajo in nikoli ne izzivajo. Ponujajo UI ne spreminja le naših odnosov – spre- še poglobila z objavo dokumenta Antiqua naklonjenost brez zahtevnosti resničnih minja tudi to, kaj cenimo pri človeku. et Nova: O človeku v dobi UI, ki ga je izdal odnosov. Toda ta 'popolna' intimnost ima Priča smo novemu načinu razmišljanja, Dikasterij za nauk vere. To pomembno be- visoko ceno: zmanjšuje našo sposobnost ki ga oblikujejo stroji in ki povzdiguje sedilo opozarja, da v dobi UI obstaja nevar- za soočanje s konflikti in povzroča, da se učinkovitost, predvidljivost in uspešnost nost, da bi človeka na novo opredelili zgolj resnični odnosi zdijo dolgočasni ali ne- nad vse drugo. Te vrednote same po sebi kot vozlišče v mreži, kot reševalca pro- zadovoljivi. V skrajnih primerih to vodi niso slabe, vendar postanejo nevarne, če blemov ali nosilca podatkov, namesto kot celo v čustveno odvisnost in tragične izi- jih začnemo uporabljati kot merilo za vse, skrivnost, ki jo je treba ljubiti in odrešiti. de, vključno s samomori. saj s tem izkrivljajo naše razumevanje člo- Ti dokumenti skupaj oblikujejo močan te- Poleg odnosov UI ruši tudi naše notranje veškosti. ološki odgovor na naš zgodovinski trenu- življenje. Stalna digitalna stimulacija ote- To jasno vidimo v naši obsedenosti z op- tek. Prepoznavajo, da prava nevarnost UI žuje tišino, razmislek, molitev in prepro- timizacijo. Od zmenkarskih aplikacij do ni v uporu strojev, temveč v zmanjšanju sto prisotnost – trenutke, ki so bili nekoč genetskega presejanja zarodkov; življenje človeka na nekaj, kar lahko stroj posnema. namenjeni duši. Ko vera in duhovnost vedno bolj dojemamo kot nekaj, kar je Cerkev zato v ospredje ne postavlja možga- postaneta le orodji za tolažbo ali nadzor, treba zasnovati in izpopolniti. Tehnolo- nov, ne kode, ampak srce – kot pravo sredi- ju tehnologija zlahka nadomesti. gije, ki obljubljajo odpravo napak že pred šče človeškega dostojanstva. Ta članek želi Ta trend vodi k t. i. »digitalni razoseblje- rojstvom – odpravljanje bolezni, pa tudi pokazati, da ta izbira ni nostalgična, ampak nosti«, življenju, ki je vse bolj odmaknje- izbiro lastnosti, kot sta inteligenca ali vi- preroška. Kajti doba UI bo preizkusila ne le no od telesa, skupnosti in resnične člove- dez – tvegajo, da bodo otroke spremenile našo etiko, temveč tudi našo človeškost. Le ške prisotnosti. Kanadski mislec Marshall v 'projekte' namesto v dar. 32 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Starši To odpira globoko vprašanje: Kakšna je vrednost življenja, ki ga ni mogoče opti- Foto: BS mizirati? Kaj se zgodi z invalidnim otro- kom, ostarelo osebo z demenco ali z vsa- kim, ki po družbenih merilih »ne dosega standardov«? Cerkev pred tem opozarja že dolgo. V dokumentu Dignitas Personae (2008) je Vatikan odločno zavrnil misel- nost, da so vredni le 'popolni', in nas spo- mnil, da ima vsako življenje, ne glede na svojo krhkost, enako dostojanstvo. Enaka logika se vse pogosteje prikrade tudi v naše odnose in celo v duhovno življenje, saj UI prodira tudi tja. Ljubezen začnemo dojemati kot nekaj, kar naj bi nas takoj za- dovoljilo, potolažilo ali potrdilo. In če tega ne stori, poiščemo drugega – tako kot s potegom prsta na telefonu poiščemo nasle- dnjo vsebino. Tudi molitev lahko postane zgolj orodje za samouresničitev namesto zaupljivega srečanja z Bogom. Toda prav tu UI razkrije svoje meje. Lahko posnema poslušanje, ne more pa resnično trpeti z nami. Lahko nam odgovarja, ne more pa nositi naših bremen. Lahko po- snema prisotnost, a se ne more podariti v ranjeni – in tam se začne zdravljenje. Ta- Jezusa. Nekaterim se to morda zdi zasta- ljubezni. Učinkovitost nas nikoli ne bo na- kšnega srca ni mogoče posnemati ali pro- relo ali nepovezano z razpravami o UI. A učila ljubiti. In ko človeško vrednost meri- gramirati. papež Frančišek ga postavi prav v sredi- mo le po uporabnosti, tvegamo, da bomo Papež opozarja, da naša kultura prehaja šče sodobne krize. V svetu, obsedenem z zavrgli najbolj ranljive med nami. od oseb k profilom, od resničnega po- optimizacijo, nadzorom in učinkovito- Papež Frančišek nas v Dilexit Nos opozar- slanstva k zgolj optimizaciji, od srečanja k stjo, nas presveto Srce spominja na nekaj, ja, naj ne pademo v to past. Spominja nas, vmesniku. UI ne zamenjuje le nalog, tem- česar noben algoritem ne more zajeti: na da če izgubimo srce – prostor ljubezni, več spreminja skrivnost v meritev. Stroji skrivnost in globino človeškega bivanja. usmiljenja in resničnega srečanja – izgu- ne morejo zares upati, trpeti ali odpustiti. Jezus, ki je Bog, ni okleval sprejeti naše bimo tisto, kar nas dela človeške. Prav zato Ne morejo pogledati človeka in reči: »Lju- ranljive človeškosti po svojem presvetem se moramo v tem času meriti ne po stro- bim te, ne zato, ker si popoln, ampak kljub Srcu. S tem nam je pokazal, da prava lju- jih, ampak po srcu. tvojim pomanjkljivostim.« Ne morejo ob- bezen pomeni sprejemanje krhkosti in jeti nepopolnosti, ker ne morejo biti ra- trpljenja. Tudi mi smo poklicani, da še Srce kot zadnje svetišče njeni. Človeško srce pa to zmore. In prav naprej sprejemamo to človeškost in ne v tem paradoksu tiči upanje našega časa: zapademo v očaranost nad tehnologija- Če nas UI preseže v znanju, spominu in bolj kot so stroji močni, bolj se moramo mi, ki obljubljajo popolnost, učinkovitost celo ustvarjalnosti, kaj nam ostane resnič- vračati k temu, kar je krhko in resnično. in napredek, a hkrati tvegajo, da nam od- no človeškega? To ni teoretično vprašanje. V svetu, obsedenem z uspehom, nas Cer- vzamejo našo bistveno identiteto. Ko UI postaja vse bolj sposobna – piše pe- kev spominja, da ranljivost ni napaka, Papež Frančišek piše: »Jaz sem svoje srce, smi, postavlja diagnoze, komponira glas- ampak izvir ljubezni. Srce zato ni umik saj je moje srce tisto, kar me dela edin- bo, celo poučuje – se soočamo z globoko pred tehnologijo, ampak najgloblja oblika stvenega, oblikuje mojo duhovno identi- identitetno krizo: Kaj še ostane za nas? Pa- odpora proti temu, da bi postali kot stroji. teto in me povezuje z drugimi.« Medtem pež Frančišek v Dilexit Nos (2024) ponudi Spominja nas, da smo dragoceni; ne zato, ko algoritmi razkrivajo, kako predvidljive jasen in radikalen odgovor: srce. ker smo koristni, ampak zato, ker smo so naše misli, srce po njegovih besedah Toda ne misli na srce kot na čustvo ali sen- ljubljeni. ostaja svobodno in nepredvidljivo (papež timentalnost. V svetopisemskem pomenu Frančišek, 2024: št. 14). je srce središče spomina, vesti, ranljivosti in ljubezni. To je prostor, kjer drugega Presveto Srce proti UI lahko posnema naše misli in pogovo- re, a ne more se dotakniti našega najglo- ne vidimo kot podatek ali spletni profil, tehnokratski paradigmi bljega jedra – prostora spomina, nežno- temveč kot osebo. Tam začutimo sočutje, V središču Dilexit Nos (papež Frančišek, sti, ranljivosti in ljubezni. Kot lepo oriše odpuščanje in milost. Prav tam smo tudi 2024) stoji močna podoba: presveto Srce Frančišek, noben algoritem ne more za- Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 33 Starši jeti nostalgije ob tem, ko z babico zapira- more nositi pomena, tako kot ga nosi člo- Od raztelešenosti k srečanju mo robove pite, veselja ob skupnem na- veško srce: z ljubeznijo in bolečino. Videli smo, da UI ni le nevtralno orodje. smehu ali nežnosti, ko najdemo ptička, Frančišek nas spomni, da je vsak človek Postaja močna sila, ki oblikuje ne le naše ki je padel iz gnezda (papež Frančišek, ustvarjen predvsem za ljubezen. To ni le delovanje, ampak tudi to, kako se povezu- 2024: št. 20). poezija. To je klic, da se spomnimo: nismo jemo, kako se spominjamo, premišljujemo Ti drobni, tihi trenutki so za tehnologijo ustvarjeni zato, da bi postali bolj učinko- in celo ljubimo. V tem spreminjajočem se brez vrednosti – neučinkoviti, neprofitni, viti ali optimizirani, ampak da bi postali svetu ni dovolj vprašati: Kaj zmore UI? Mo- nemerljivi. A prav ti trenutki dajejo življe- bolj človeški, bolj sposobni ljubiti in biti ramo si upati vprašati tudi: Kaj dela z nami? nju smisel. UI lahko obdeluje podatke, a ne ljubljeni. Katoliška tradicija – kot nas tako lepo spo- minjata Dilexit Nos (2024) in Antiqua et Nova (2025) – ne dovoli, da bi tehnologi- ja določila, kaj pomeni biti človek. Nismo samo um, poln podatkov, ali telo, ki ga vo- dijo želje. Smo srca s svojo zgodbo, ustvar- jena ne za učinkovitost, ampak za občestvo. Ko papež Frančišek postavi presveto Srce v središče svojega razmišljanja, nam ne ponuja le pobožne podobe, ampak močno povabilo: vrniti se k temu, kar nas resnič- no dela človeške – k odnosu, ranljivosti in ljubezni. V svetu, ki nas vabi, da bi živeli v urejenih profilih in digitalnih iluzijah, nas Cerkev kliče nazaj k navzočnosti in srečanju. V tem paradoksu se skriva srčika krščan- ske vere: najbolj človeški postanemo ne prek nadzora in popolnosti, ampak prek daru, medsebojnega zaupanja in deljene krhkosti. Pravi izziv, ki ga UI postavlja Cerkvi in družbi, ni le tehnološki, ampak globoko človeški: se bomo pustili zmanjšati na po- trošnike in profile ali se bomo spomnili, da je vsak človek edinstvena skrivnost, ustvar- jena iz ljubezni in za ljubezen? Naša naloga zato ni samo kritika ali prilagajanje, ampak pričevanje in utelešenje vizije človečnosti, ukoreninjene v milosti in odnosu – vizije, ki srce ohranja v središču, tam, kamor no- ben algoritem ne more prodreti. Viri • Dignitas Personae (2008). Dostopno na spletni strani: https:// www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/docu- ments/rc_con_cfaith_doc_20081208_dignitas-personae_ en.html. • Dikasterij za nauk vere (2025): Antiqua et Nova: Note on the Relationship Between Artificial Intelligence and Human In- telligence. Dostopno na spletni strani: https://www.vatican. va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_ddf_ doc_20250128_antiqua-et-nova_en.html. Izdaja v sloven- skem jeziku: Antiqua et nova: navodilo o razmerju med ume- tno in človeško inteligenco (Cerkveni dokumenti 181, Založba Družina). • Papež Frančišek (2024): Encyclical Letter Dilexit Nos of the Holy Father Francis on the Human and Divine Love of the Heart of Jesus Christ. Vatican.va. Dostopno na spletni strani: https://www.vatican.va/content/francesco/en/encyclicals/ documents/20241024-enciclica-dilexit-nos.html. Izdaja v slo- venskem jeziku: Dilexit nos: o človeški in Božji ljubezni srca Foto: Peter Prebil Jezusa Kristusa: okrožnica (Cerkveni dokumenti 178, Založba Družina). 34 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Starši Pesem in otroci s posebnimi potrebami Katja Lavrin, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike, je zaposlena na OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi. Prispevek poleg teoretičnega uvoda prikazuje enega izmed možnih sposoben (ali celo bolj) kot vrstniki. V pristopov k obravnavi slovenske ljudske pesmi v posebnem programu vzgoje glasbi se oseba dobro počuti in se čuti in izobraževanja. Posebna pozornost je namenjena učencem, ki imajo varno ter sprejeto. To pozitivno vpliva na njegovo samozavest in samopodobo tudi primanjkljaje na področju komunikacije. Obravnava pesmi je tako (Habe in Sicherl Kafol, 2020). zasnovana na podporni in nadomestni komunikaciji ter njeni uporabi pri učencih z motnjami v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami. Podporna in nadomestna komunikacija Raziskovanje in spoznavanje korenin slo- predvsem pa od učenčevih sposobnosti.« venskega naroda je zelo pomemben proces (Roblek idr., 2004: 3) Podporna in nadomestna komunikacija v vzgoji in izobraževanju. Eden od nači- Učenci z motnjami v duševnem razvoju (PINK) je namenjena vsem, ki zaradi do- ločenih vzrokov niso razvili govorno-je- nov spoznavanja zgodovine slovenskega lahko pri pouku doživljajo glasbo na po- naroda in njegovih korenin je poznavanje seben način. To večinoma ni glasba v no- zikovne komunikacije ali njihov govor ni dovolj razumljiv za okolico. Z njo lahko ljudskih pesmi. Včasih so jih prepevali med tnem črtovju niti ne glasba s teoretičnimi opravljanjem različnih opravil. Petje otrok vsebinami. Učenci se s pomočjo glasbe podpremo in/ali nadomestimo govorno- jezikovno komunikacijo, kadar je ta mo- je bilo pogosto združeno z rajalnimi igra- urijo v različnih socialnih veščinah. Za mi. Pesmi so bile preproste, kratke, melo- mnoge je glasba področje, na katerem so tena. Gre za postopen in dolgotrajen pro- ces, ki poteka v vseh življenjskih okoljih. dije pri najmlajših otrocih enoglasne, pri lahko prav tako uspešni kot drugi učenci. PINK delimo na sisteme brez pripomoč- starejših pa tudi večglasne. Ena melodija Izkušnje, ki jih učenci s posebnimi potre- kov (npr. geste, mimika obraza, kretnje, je imela lahko več različnih besedil in eno bami dobijo z glasbenim izražanjem, so znakovni jezik) in s pripomočki (enostav- besedilo je imelo lahko več različnih melo- pomembne tudi za čustveni in socialni ni komunikatorji, računalniški komuni- dij. Po poročanju sogovornikov v terenskih razvoj otrok, saj z glasbo izražajo svoja katorji s sintetičnim govorom ter grafični raziskavah so pesmi prepevali brez instru- čustva, pri čemer besede niso potrebne komunikacijski pripomočki). Uporaba mentalne spremljave in dajanja intonacije (Medved idr., 2023). PINK v prvi vrsti spodbuja razvoj govor- na začetku petja (Novak idr., 2021: 14). Marta Macedoni Lukšič v knjigi Glasba no-jezikovne komunikacije. Posameznik in avtizem (Habe in Sicherl Kafol, 2020) je tako samostojnejši, bolj vključen in ima Glasba in učenci s posebnimi omenja, da lahko glasbo razumemo kot boljšo kakovost življenja. Zmotno je pre- potrebami posebno okno v svet avtizma. Leo Kan- pričanje, da PINK zavira razvoj govora. ner, ki je leta 1943 prvi opisal klinične »Najpomembnejši cilji glasbene vzgoje pri Uporaba le-te omogoča razvijanje pred- značilnosti otrok z avtističnimi motnja- delu z učenci z zmernimi, težjimi in težki- verbalnih komunikacijskih spretnosti in mi, je kar pri šestih od enajstih otrok opa- mi motnjami v razvoju so: veščin, izražanje potreb, misli, čustev in zil posebne glasbene sposobnosti. Kljub • da imajo glasbo radi, da jim postane želja, krepitev samozavesti, izboljšanje temu da se področji procesiranja jezika pomembna sopotnica v življenju in ji razumevanja govora, širjenje socialnega in glasbe v možganih delno prekrivata, znajo prisluhniti; kroga, lažje reševanje konfliktov, učenje so glasbene sposobnosti večinoma ohra- • da doživljajo glasbene vsebine na svoj izbire itd. (Bajc idr., 2019). njene, čeprav otrok ne govori ali govor in način, da se v skladu s svojimi mo- jezik uporablja slabše. Otroci z avtistič- žnostmi vživijo vanjo in jih čustveno nimi motnjami imajo radi ponavljajoče Obravnava pesmi s PINK sprejemajo ter začutijo v glasbi njene se vzorce in kode, kar glasba omogoča s V posebnem programu vzgoje in izobra- estetske komponente; pomočjo not, ki so hierarhično struktu- ževanja pouk glasbene vzgoje prilagajamo • da optimalno razvijejo svoje glasbe- rirane in pričakovane. Ob glasbi otroci glede na potrebe in sposobnosti učencev. ne sposobnosti; predvsem ritmični in z avtističnimi motnjami razvijajo komu- Ob različnih dejavnostih naredimo uvod melodični posluh. nikacijske sposobnosti in socialne spre- v obravnavo ljudske pesmi. Lahko jim Kakšen bo nivo doseganja teh ciljev, bo tnosti. Gre za umetniško področje, kjer predvajamo posnetek pesmi, pokažemo seveda odvisno od mnogih dejavnikov, je otrok z avtistično motnjo lahko enako konkretne predmete v povezavi s pesmijo Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 35 Starši ter se glede na učenčeve zmožnosti po- učenci uživajo ob spremljavi učitelja na čemer največkrat uporabljajo preprosta govorimo o vsebini in razložimo nezna- različne instrumente. Glede na zmožnosti glasbila (palčke, ropotulje, bobne …). Pri ne besede. Pri petju ali pripevanju pesmi pesem občasno spremljajo tudi sami, pri učencih, kjer je komunikacija manj razvi- ta, se lahko lotimo obravnave pesmi s po- močjo PINK. Pri mlajših učencih začnemo z enostavni- mi ljudskimi pesmimi (npr. Marko skače, Majhna sem bila, Ringa raja, Mi se ima- mo radi, Na planin'cah sončece sije, Zima zima bela, Barčica po morju plava, Čuk se je oženil …). V predstavitev pesmi lahko vključimo slikovni material in tako pe- sem izgleda podobno kot slikopis. Če je le možno, uporabljamo slikovni material, ki ga otroci poznajo. Mnogo ustreznih pik- togramov lahko dobimo na spletni strani Arasaac (https://arasaac.org/). Tu najde- mo tudi piktograme, ki so del osnovnega temeljnega besednjaka PINK. Pri obrav- navi pesmi učenci spoznavajo novo bese- dišče, ki ga lahko podkrepimo s slikami, ali le utrjujejo že poznano besedišče. Lah- ko pa je slikovna podlaga zgolj pomoč za hitrejše pomnjenje besedila pesmi. Pomen individualizacije Obravnava učne snovi pri učencih z mo- tnjami v duševnem razvoju in avtistič- nimi motnjami je pri vsaki skupini dru- gačna in hkrati individualna za vsakega učenca posebej. Upoštevati moramo po- sameznikove sposobnosti. Tukaj izposta- vljene pesmi in slikovni material so zgolj možni primeri, in nikakor ne edine mo- žnosti za delo z učenci. Vedno znova se je treba prilagajati posameznikom in skupi- ni. Pomembno je, da učenci ob ciljih indi- vidualiziranega načrta čim bolj celostno spoznavajo slovensko ljudsko glasbo in v njej uživajo. Viri in literatura • Bajc, A.; Bucik, K.; Glatz, A. idr. (2019): Podporna in nado- mestna komunikacija PINK (zgibanka). Društvo logopedov Slovenije. Sekcija za PINK. Pridobljeno 15. 8. 2025 s spletne strani: https://cirius.splet.arnes.si/zdravstvo/medicinska-re- habilitacija/logopedija/nadomestna-komunikacija/. • Habe, Katarina; Sicherl Kafol, Barbara (ur.) (2020): Glasba in avtizem. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. • Medved, Ana; Žgur, Erna; Jež Brezavšček, Brina (2023): Vpliv glasbe na otroke s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Glasba v šoli in vrtcu, 1/2023, letnik 26, str. 23–31. • Novak, Nina; Kmetec, Mojca; Lubej, Nežka (2021): Priročnik za otroško ljudsko izročilo v šoli: Sija bija kam pa gre? Maribor: Zveza kulturnih društev. • Palao, Sergio (b. d.): Piktogrami ARASAAC. Licenca: CC BY- NC-SA. Lastništvo: Gobierno de Aragón (España). Pridoblje- no 15. 8. 2025 s spletne strani: http://www.arasaac.org. • Roblek, Irena; Sajovic, Loredana; Stergar, Irena idr. (2004): Po- Prva kitica ljudske pesmi Na planin'cah luštno biti. sebni program vzgoje in izobraževanje: učni načrt za področje Vir piktogramov: https://arasaac.org/pictograms/search. Foto: arhiv Katje Lavrin glasbena vzgoja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 36 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Področja vzgoje Groharjeva gozdna pravljica Ivan Grohar: Pravljica, olje, 1909 Akad. Milček Komelj, dr. znanosti, likovni kritik in pesnik, je do upokojitve leta 2011 predaval movala čarovnica in je o duši v naravi in na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Je redni član umetniških razredov gozdnih duhovih govoril tudi Ivan Cankar. Slovenske akademije znanosti in umetnosti in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu ter častni občan Novega mesta. Deset let je bil predsednik Slovenske matice. Njegova Kettejevemu popotniku pa so v eni izmed bibliografija ima več kot 2200 objav, od tega več kot 30 knjig in vrsto katalogov. pesmi starše in prijazne bratce zamenjala gozdna drevesa, dobre sestre svetle zvez- Slikar Ivan Grohar (1869–1911) je v in- pomorfno utelešenje, razvidno kot slutnja de in »poljana krasna« ljubico, ki ga drži v timnem ustvarjalnem stiku z naravo do- čarovnega ali demonskega bitja, ki bi lahko naročju in mu »šepeče tajne bajke«. Kako mačo pokrajino dojemal kot v svetlobi simboliziralo tudi dušo narave ali njenih je pesnik naravo oživil v pravljično bitje, je drhteče živo bitje. V njeno tkivo je vse bolj skrivnih gozdnih pojavov in dreves, tako v svoji ilustraciji tudi dobesedno prikazal projiciral lastna čustvena doživljanja, ki so kot je v Murnovi pesmi o ajdi zimo zazna- Maksim Gaspari. vdihovala njegovemu impresionizmu po- Na Groharjevi Pravljici se v mračno vi- duhovljen pečat in ga nazadnje pribli- joličnem breznu pod obsijanim drev- žala vizionarnemu simbolizmu. jem kot iz sanj dviga zabrisano Na sliki Pravljica (naslavljana naslikana prikazen. Drevesa je tudi kot Bajka) iz ume- nad njo obdajajo previsno tnikovega poznega ustvar- globino, kot bi strmela v jalnega obdobja pa je duha dogajanje pod sabo; smre- narave doživel celo antro- ka nad previsom celo ra- pomorfno. dovedno spušča veje prek Slikarsko zaledje za nje- roba brezna, na tleh se govo Pravljico lahko ugle- zvija zverižen grm. Vse je damo v umetnikovih kra- naslikano skrajno široko- jinskih podobah Jesensko potezno in slikovito, kot sonce (Praprot) in Na se- bi umetnik dahnil v obsi- dlu iz približno istega časa, jano naravo še skrivnosten na katerih prevladuje ena- privid iz osrčja neznane ko rumena svetloba. Nad pravljice, bajke ali legende, drevescema v dnu prve ki ga je dvignil iz globine slike se dviga iz jesenske lastnega občutenja kot slu- rumenine stkana prapro- tnjo figure v modri halji, tna preproga, raztopljena ki skuša z razprostrtimi v barvito celovitost orna- rokami obredno zarotiti mentalno prelivajočih se nevidne moči matere na- umetnikovih potez. Pot rave. na sedlu pod osenčeno, Ko je bila slika razstavljena z drevesoma obdano ze- v Jakopičevem paviljonu, meljsko strmino pa oživlja je očarala že poročevalca luč, ki ožarja tudi okoliško Frana Kobala, ki je njen zelenje in samoto podobe motiv takole opisal: »V oživlja z gozdno tišino in istini očarljivo vpliva Gro- barvnim drhtenjem. Ži- harjeva oljnata romantična vljenjski utrip take narave fantazija 'Bajka': pekoče je umetnik očitno začel solnce se vsiplje na razvali- doživljati tako intenzivno, ne gradu, v ozadju iz gozda da je na sliki Pravljica naj- sem mimo seči plaho sto- brž povsem instinktivno pa vila in krog in krog se postavil na dnu podobne- poigravajo bleščeči solnčni ga previsa še njeno antro- žarki po listju.« Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 37 Področja vzgoje Ne glede na opis, ki je v sliki ugledal tudi tu, da zamegli s prijetnimi, čeprav neresnič- zazveni pokrajina v slikarstvu Franceta Pa- romantične razvaline, pravljičnost take nimi prividi mrzlo stvarnost. Le če življenje vlovca ali slikarsko potovanje Štefana Pla- slike ni zajeta v folklornem smislu, saj ne zmoremo v vsem sprejeti kot nenavadno ninca v pisano izsanjane eksotične pravljič- ilustrira ljudskih pripovedovanj ali kake pravljico, nam vrednoti eksistenco življenja. ne dežele, v kakršnih se je znašel tudi nežni konkretne pravljice z grajskim ambientom, Kajti globoko doživljena stvarnost je z vsem Maksim Sedej, da ne govorim o barviti ampak sije neposredno iz občutenja, ki je krutim vendarle neka svojstvena pravljica, magičnosti nekaterih mlajših slovenskih prežarjeno s soncem in je zato žgoče, a pre- prav vsled svoje bežnosti v kratkotrajnosti. ustvarjalcev. pojeno tudi s skrivnostno vijoličnim nela- Ko skozi kratko vidno pot prehajamo iz Najbolj neposredno pa se kaže odnos do godjem, saj v nakazani postavi vsaj toliko mraka v mrak.« Da je vsako življenje tudi pravljic iz knjižnih ilustracij številnih slo- kot vilo slutimo sinjo čarovnico, ki spremi- pravljica, je v zvezi z Jakcem in Groharjem venskih slikarjev, od katerih so nekateri na- nja realnost v pravljičnost. Med Groharje- napisal tudi France Stele, ki je življenje ume- kazali tudi smisel za srhljivost (Ivan Vavpo- vimi slikarskimi vrstniki je bila pravljičnost tnikov, če je le bilo mogoče, prav rad ugle- tič), spet drugi bolj za šegavost (Maksim blizu zlasti Rihardu Jakopiču, ki je svojo dal skozi perspektivo tovrstnih pravljic ali Gaspari) ali eksotiko Indije Koromandije deklico s krono naslikal kot sicer mnogo legend in je v taki luči umetnike kdaj tudi (Hinko Smrekar). V povojnem razcvetu bolj otipljiv privid iz pravljičnega ali mor- primerjal. Umetnikov življenjepis pa si je slovenske ilustracije pa so se posebej odli- da biblijskega sveta; čustveno doživljanje, rad zamislil kot umetnikovo zgodbo, ki jo kovale ilustratorke, ki jih pogosto celo stro- ki ga lahko v človeška srca vliva poslušanje je približal svojim predstavam o izpolnitvi kovno označujemo kot pravljičarke, a so bajk ali pravljic, pa je vtisnil tudi v obličja ustvarjalnega življenja, ki se nazadnje spre- tudi one svoje doživljanje sveta ob izboru sestric, ki poslušata bajke, in kot Pravljico je meni v umetniško legendo. V monografiji o upodobljenih pravljic lahko izrazile kot naslovil podobo ležeče deklice s knjigo tudi Ivanu Groharju je celo napisal, da je vsako ustvarjalno osebno izpoved. že Ferdo Vesel. Prav prelivanje resničnosti v življenje »nazadnje svojevrstna pravljica, Ta izpoved je v osnovi razpeta med ozna- pravljične razsežnosti, ki lahko segajo tudi bolj ali manj zanimiva, lahko pretresujoča njanje lepote in radosti človeškega življe- v ekstatično duhovne vizije, daje bistven pa tudi dolgočasna; nazadnje ni niti važno, nja, ki se mu lahko prepuščamo z otroško pečat vsej Jakopičevi umetnosti, tako pa ali je bilo veselo ali žalostno, še manj, ali je predanostjo, in med trpkostjo bolečine, ka- so umetnika doživljali tudi njegovi najzve- za nas poučno ali brezbrižno – naš čas nas je kršna s poetično otožnostjo usodno zazna- stejši občudovalci, med katerimi je izstopal zadosti poučil, da je zgodovina pač zgodovi- muje posebno ilustracije Marije Lucije Stu- Božidar Jakac. na, poučiti pa nas razen o zgodbah ne more pica, ki jo je bilo mogoče tudi v njeni krhki Kadar je Jakac še kot mladenič med obiski kaj dosti, kajti svojo vlogo mora vsak sam osebnostni podobi doživljati kot pravcato v Ljubljani prespal doma pri Jakopiču, je v odigrati, kakor ve in zna.« Seveda so te ži- otožno kraljično iz romantičnih pravljic. njegovi sobi začudeno gledal prav Grohar- vljenjske pravljice lahko različne, srečne ali Nasploh pa za pravljico velja, da nam lahko jevo Pravljico, ki je tam visela po Groharjevi manj srečne, pa tudi tragične; pravljičnost v ponuja beg iz realnosti in hkrati omogoča smrti. Ta pravljična slika se mu je za vedno umetnosti pa izžareva iz narave in življenj- zazrtost v zakonitosti življenja, polnega vtisnila v spomin. V poznejšem življenju je ske naravnanosti ustvarjalcev, vsaj tistih, ki negotovosti, strahu in bolečin, iz katerih v pokrajinskih motivih rad poiskal bolj idi- pričakujejo od umetnosti še vse kaj drugega je vzklilo romantično hrepenenje po ide- lično pravljičnost tudi sam, tako kot v jed- kot le golo realnost, izpostavljeno v pogosti alnem svetu, ki je v romantiki, tako kot v kanici Barjanska pravljica s podobo samo- krutosti življenja. kakem tedanjem romanu, lahko dojet celo tne zverižene koče na Ljubljanskem barju, Tako kot v samih pravljicah prebiva pra- kot utopičen nikogaršnji otok z angelskimi in se je tega, da se človek v tegobah življenja vljičnost tudi v vseh zvrsteh umetnosti, pa ljudmi, medtem ko je lahko birokratsko zateka tudi k pravljici, posebej zavedal in to naj si pod njo predstavljamo idilično zave- urejeni svet za romantika ali novoromanti- tudi nekajkrat zapisal. Ko je na Dolenjskem tje pred tegobami sveta ali pa naj tudi vanjo ka v resnici kaos. Pravljica, ki nam presve- risal vejevje ob vodi, je značilno pomislil: vstopata groza in tegobnost realnosti. Tudi tljuje življenje, pa je lahko tudi brezčasna »Mnogo lepega raste ob potoku, pretvarja pravljice so namreč lahko polne tesnobe ali resničnost, povzdignjena v sanje; in sanjam se v lepo pravljico.« Najraje pa je kot pra- otožnosti, tako kot Grimmove ali Anderse- irealnega sveta, pa naj bo srhljiv ali blažilno vljične označeval prizore z zasneženim ve- nove; spet druge pa nas prestavljajo v svet, idealen, se na skrivnostni sliki Pravljica pri- jevjem, ki jih je dojemal kot pravcato zim- kjer se na koncu pravljice cedita le med bližuje tudi ožarjena Groharjeva narava, saj sko pravljico, torej kot pojem, dobro znan in mleko. Pravljičnost sije že iz naslikanih se njena duša iz vijoličnih prepadnih globin tudi iz literature. svetniških legend, tako v srednjem veku učlovečuje v pravljičnem bitju, ki je s svo- Kot pravljico je doživljal tudi človeško ži- na primer v prizorih s svetim Miklavžem jo prividnostjo lahko spremenilo v gozdni vljenje in o pomenu življenjske pravljice ali v baroku, kjer na primer ob delu Krem- pravljični prizor tudi navzven vsakdanjo je na praznični novoletni dan leta 1953, ki ser-Schmidta zaradi zasanjane atmosfere Groharjevo pokrajinsko sliko. Tik pred mu je umirjeno potekel v tihi domačnosti govorimo o pravljičnosti celo ob prizorih smrtjo pa se je tako strmečemu umetniku z ženo Tatjano, takole tudi posebej razgla- svetniških mučeništev. Miha Maleš je na navzven tradicionalen žanrski prizor s čre- bljal: »Radio mi je prinašal zvok iz sveta in grafiki Pravljica antropomorfno oživil celo dnikom spremenil v kristomorfno občuten naju uspaval v lepoto in pravljico, ki je zato predmete; kot izsanjana pravljica ponekod nadzemeljski privid Dobrega pastirja. 38 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Področja vzgoje Zakaj (so)ustvarjati družbo? Od šolske klopi do družbene participacije Boštjan Grošelj je univ. dipl. teolog, mož, oče, komunikator, organizator, koordinator in besede; ne le strankarsko, temveč v vseh prostovoljec v različnih skupnostih, trenutno zaposlen na Socialni akademiji. dejavnostih s ciljem vplivanja na odlo- čitve, ki zadevajo vse. Politika izhaja iz V tej rubriki predstavljamo vsebine s portala razgledan.si, ki učiteljem besede polis: v stari Grčiji je bila to me- in učencem odpirajo vrata v svet domovinske in družboslovne stna država s pripadajočim podeželjem, pismenosti. Namen portala je bralcem približati kompleksne družbene ki je skrbela za vse. procese. Pri pedagoškem delu je pomembno, da otrokom in mladim • Participacija 'za' ali participacija ponudimo orodja, s katerimi bodo lažje razumeli svet okoli sebe in 'proti'. Učinek participacije bo boljši, postali dejavni členi družbe. če nam uspe narediti obrat od negativ- nega k pozitivnemu. Ko vemo, 'proti' Tokrat se bomo posvetili temi, ki je srce »udeležba«, a v praksi participacija pome- čemu se borimo, lahko zanetimo revo- vsake demokratične skupnosti: družbe- ni nekaj več – pomeni aktivno udejstvova- lucijo. Vendar ni dobro ostati zgolj pri ni participaciji. Ta se pri ljudeh pogosto nje posameznika ali skupine z namenom, nezadovoljstvu ali prizadevanju za od- začne kot kritika ali nezadovoljstvo glede da se družba spremeni na bolje. pravo pomanjkljivosti. Če vemo, 'za' kaj določenih stanj v okolici (na primer ne- Poznamo več vrst participacije: se zavzemamo (izboljšanje življenjskih varna pot v šolo, ker ni pločnikov; črna • Družbena participacija pomeni, da pogojev, pridobitev pravic za določeno odlagališča odpadkov na vidnih mestih). sta posameznik ali skupnost vključena skupino z manj priložnostmi), pravilo- V takšnih primerih državljani pogosto v dogajanje v družbi, na primer v dru- ma lahko dosežemo bolj vključujoče in ostanejo zgolj pri kritiki stanja, lahko pa štvu, športnem klubu, na trgu dela ali v pozitivne spremembe. Kdor ima jasno storijo kaj, da bi ta stanja vsaj nekoliko izobraževanju. Participiramo običajno vizijo, ima tudi več možnosti, da prite- izboljšali. takrat, ko nam nekaj ni všeč, ko so na gne somišljenike in sodelavce ter z nji- primer klopi v parku polomljene, ko mi doseže boljše rezultate. Več kot le odhod na volišče opazimo krivico v zakonodaji ali ko Leto 2026 je v Sloveniji volilno leto. Ko želimo zaščititi lokalni gozd ali ogro- Lestvica participacije slišimo besedo participacija, marsikdo žene živali. Pri tem ne gre le za korist Participacija je lahko aktivna ali pasivna. najprej pomisli na volitve ali referendume. posameznika; prava participacija ve- Razlika med njima je očitna. Na razpravi A družbena participacija je precej širši po- dno stremi k skupnemu dobremu. o novem otroškem igrišču lahko na pri- jem. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo • Politična participacija je ožji pojem od mer zgolj sedimo v zadnji vrsti (pasivno) opredeljuje kot udeležbo ali sodelovanje. družbene participacije in pomeni udej- ali pa vstanemo in argumentirano poda- V skrbi za jezik bi lahko rekli preprosto stvovanje v politiki v najširšem pomenu mo svoje mnenje (aktivno). Vir: Razgledan.si/lekcije/druzbena-participacija Vir: Razgledan.si/lekcije/ druzbena-participacija Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 39 Področja vzgoje Zgolj delitev na aktivno in pasivno parti- • Učitelj kot zgled: učitelj ni le podaja- • Demokratično odločanje v razredu: cipacijo pa različnih oblik sodelovanja še lec snovi, ampak oseba, ki jo učenci učenci naj sami (v okviru možnosti) ne opiše dovolj dobro. Veliko boljši kon- opazujejo. Njegov odnos do urejenosti odločajo o postavitvi klopi, okrasitvi cept je lestvica Sherry Arnstein (1930– šolskega okolja, aktivno članstvo v lo- učilnice ali celo o vrstnem redu obrav- 1997), ki participacijo razdeli na tri se- kalni skupnosti (gasilci, pevski zbori, navanih tem. gmente in znotraj njih na osem stopenj. društva) in spoštljiv dialog o različnih • Problemsko učenje: snovi ne podaja- Ta pripomoček lahko uporabimo tudi v temah so najmočnejša vzgojna lekcija. mo kot 'izgotovljena dejstva', temveč razredu, kjer učenci ali dijaki za vsako Mladi o družbenih problemih razpra- kot izzive. Naj učenci sami iščejo rešitve stopnjo participacije iščejo primere iz vljajo – bodisi na hodnikih bodisi na za resnične probleme. Šola je ekosistem, svojega življenja: družbenih omrežjih. Da bodo znali kjer lahko hitro najdemo probleme: • Neparticipacija: na tej stopnji od- spoštljivo izraziti svoje mnenje, sta kako zmanjšati količino odpadne hrane ločevalci le navidezno vključujejo učenje in zgled dialoga v razredu zelo v šolski jedilnici ali porabo vode, kako druge (manipulacija ali terapija), v pomembna. graditi medosebne odnose in medge- resnici pa sledijo le svojim interesom, neracijsko sodelovanje, kako razvijati vključene osebe pa sploh ne vedo, kaj Premoščanje ovir digitalno soodgovornost, kako po/skr- se zares dogaja. beti za verodostojnost informacij. • Simbolična participacija: izbrane V praksi teorija tako v šoli kot tudi v druž- osebe dobijo informacije (informi- bi pogosto trči ob 'prepad med državljani • Terensko raziskovanje in seminarske naloge: učenci naj opravijo intervjuje ranje) ali so celo vprašane za mnenje in institucijami'. Ovire se pojavljajo na (posvetovanje, npr.: »Katero barvo obeh straneh in so lahko različno velike. s krajani o aktualni temi, s čimer raz- vijajo socialne in raziskovalne veščine stene bi imeli?«), vendar ni nobenega • Pri državljanih oziroma učencih: zagotovila, da bo to mnenje tudi upo- pomanjkanje zgleda in samozavesti, ter občutek pripadnosti. • Šolski vrt ali skupni kotiček: deljena števano. V angleščini ta pojav imenu- strah pred izpostavljanjem, občutek jemo tokenism – dajanje »žetonov« osamljenosti, udobja, vseenosti. odgovornost za živo bitje ali skupni pro- namesto realne moči. • Pri institucijah oziroma vodstvih šol: stor je odlična lekcija, saj skupno dobro zahteva nenehen trud vseh vpletenih. • Prava participacija (partnerstvo, de- zapleteni obrazci, nedostopne uradne legirana moč), ko se moč deli. Vklju- ure ali neuvidevni uradniki, dolgotraj- čene osebe ne le predlagajo, ampak ni postopki in odločevalci, ki partici- Kako začeti? skupaj z odločevalci tudi načrtujejo pacijo vidijo kot 'motnjo pri delu'. Brazilski pedagog Paulo Freire (1921– in prevzamejo odgovornost za izved- Eden uspešnejših primerov premoščanja 1997) pravi, da sveta ne smemo sprejemati bo ukrepov. ovir za participacijo v nekaterih sloven- takega, kot je. Ne smemo se mu prilagodi- skih občinah je participativni proračun. ti. Svet je problem, za katerega je treba is- Šola kot poligon za družbo Z njim občina na dostopnejši način opol- kati rešitve. Poklicani smo, da nismo zgolj nomoči občane, da do določene mere (pri objekti ali opazovalci, ampak subjekti, ki Zakaj bi v šolskem prostoru sploh razmi- manjših projektih) sami odločajo, kaj se svet spreminjajo. Prvi koraki so lahko: šljali o družbeni participaciji? Zato, ker bo v njihovi okolici financiralo. • Bodite proaktivni! šola ni le ustanova, kjer se uči in podaja • Opredelite, kaj je resničen problem! informacije; za otroke in mlade je to prva prava 'zunanja' institucija. Izkušnja s šolo Ideje za dvig participacije v • Pridobite somišljenike in se povežite! • Organizirajte se, soustvarjajte, vztra- jim v veliki meri predstavlja model celo- šoli tne družbe. Kako zamisel družbene participacije pre- jajte! Družbena participacija v šoli ni le doda- • Šola kot ogledalo družbe: otroko- nesti v prakso in jo začeti uresničevati? ve izkušnje v šoli (ali ga kdo sliši, ali Kompleksnega in utečenega šolskega sis- tek k pouku. Je proces, v katerem se mla- di učijo, da njihova prisotnost šteje. Ko ima vpliv na pravila, ali so postopki tema ni mogoče spremeniti čez noč, lahko pravični) se lahko odražajo v njego- pa začnemo z majhnimi koraki v okolju, učenec s svojo pobudo doseže majhno spremembo v svojem razredu, dobi naj- vem kasnejšem odnosu do države, ali kjer imamo vpliv. Primer so razredne, šol- bo na primer verjel, da njegov glas na ske in dijaške skupnosti, ki so po ustroju, pomembnejše sporočilo za prihodnost: sprememba je mogoča, če se je lotimo na volitvah kaj šteje ali ne. delovanju in nalogah podobne nekaterim • Kakovost učenja: raziskave so ja- drugim strukturam v družbi: občinskim pravi način. sne – večja soudeleženost pomeni svetom, društvom, zakonodajni in izvršni Več o tej temi boljše učenje. Učenec, ki snov zgolj veji oblasti. Učitelji in učenci se v teh sku- • Arnstein, Sherry R.: A Ladder of Citizen Participation (članek sliši, si zapomni le delček; učenec, ki pnostih lahko skupaj učijo, kako doseči 1969, Arnstein, Ladder of participation, original text.pdf). • Družbena participacija (b. d.). Ljubljana: Razgledan.si. Dosto- pri učnem procesu aktivno sodeluje spremembo in kaj je za to treba storiti. pno na spletni strani: https://razgledan.si/lekcije/druzbena- z več čutili in ga celo sooblikuje, si Nekaj primerov, kako nekatere šole skrbi- participacija/. • Hozjan, Dejan (2015): Aktivnosti učencev v učnem procesu. gradi znanje za življenje. jo za dvig participacije: Ljubljana: Univerzitetna založba Annales. 40 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Duhovni izziv Odkrivajte in negujte talente, ki jih je Bog zasadil Peter Lavrih, dipl. teolog, duhovnik, frančiškan, komisar za Sveto deželo. Pomagajte jim razvijati, kar so prejeli Dragi pedagogi, vzgojitelji, učitelji! Prepoznati talent je le prvi korak. Drugi ko- Danes (na dan, ko je nastal ta zapis) praznujemo spomin svetega rak je pomoč pri njegovem razvoju: papeža Damaza, ki je imel izjemen dar prepoznati talente. Ko je spoznal • napeljite jih k virom, mentorjem, knji- svetega Hieronima, ni videl le učenega moža – videl je poslanstvo. Poslal gam, izkušnjam; ga je v Betlehem, da tam izvede delo, ki je zaznamovalo stoletja: prevod • povezujte jih z ljudmi, ki delijo podob- Svetega pisma v latinščino, ki je postal temelj vere za zahodne narode. ne darove; Ta zgodba nas uči nekaj bistvenega: talenti so Božji dar, njihovo odkritje • spodbujajte vztrajnost, ko postane težko; • učite jih, da je talent brez dela kot seme in razvijanje pa sta naše poslanstvo. brez vode. Vaše poslanstvo je sveto kar ga navdušuje, se mu zasvetijo oči. To je Pomagajte jim razumeti Vsak otrok, ki pride v vašo učilnico, nosi Božji šepet: »Tukaj sem zasadil nekaj po- v sebi semena talenta, ki jih je Bog zasadil. sebnega.« namen Nekateri so očitni – otrok, ki blesti v mate- Dajte prostor za poskuse in napake. Sveti Sveti Damaz I. ni poslal Hieronima v Be- matiki, dekle, ki zapleše zgodbo brez besed, Hieronim ni postal velik prevajalec čez noč. tlehem, da bi bil slaven ali bogat. Poslal ga fant, ki vidi svet skozi barve in oblike. Toda Potreboval je čas, študij, napor in napake. je zato, ker je bilo delo treba opraviti – za največji talenti so pogosto skriti, zakopani Njegova pot je bila dolga, z judovskimi ra- Cerkev, za vernike, za resnico. pod strahom, dvomom ali preprosto ne- bini se je srečeval v Kapadokiji, preživljal Tudi vi lahko mladim pomagate razu- prepoznani, ker ne ustrezajo običajnim samoto puščave, zaslutil je niti Božje bese- meti, da so njihovi talenti darilo, ki jim je merilom. de, ki se je učlovečila prav v tem za nas od- bilo zaupano za skupno dobro. Muzik naj Vaša vloga ni le poučevati – vaša vloga je ročnem svetu. Tudi vaši učenci potrebujejo razveseli srca. Zdravnik naj zdravi. Učitelj biti kot sveti Damaz: tisti, ki prepozna, kliče varno okolje, kjer lahko rastejo, padejo in naj razsvetljuje in vzgaja. Zidar naj gradi in pošilja. vstanejo močnejši. domove, kjer bodo družine varne. Talenti niso za sebičnost – so za služenje. Kako odkrivati skrite Pomagajte jim verjeti vase – zaklade? zdrava rast samozavesti Ne pozabite: vsak ima talent Mnogi mladi ljudje ne verjamejo v svoje ta- Morda najtežje delo pedagoga je odkriti ta- Glejte z ljubeznijo, ne le z ocenami. Otrok, lente tistih, ki se zdijo navadni, povprečni ki ne more mirno sedeti, morda ne po- lente, ker jih nihče ni prepoznal ali jim nih- trebuje kritike, ampak telovadnico ali če ni dejal: »Ti si sposoben tega. Jaz vidim v oder. Otrok, ki postavlja 'čudna' vpraša- tebi nekaj velikega.« Foto: Matej Hozjan nja, morda ne moti Bodite ta glas. Vča- pouka – morda je sih je ena sama rojen znanstvenik. »Talenti so kot luči – ne smejo spodbuda učitelja Tisti, ki tiho opazu- ostati pod mernikom, ampak tisto, kar spremeni je, morda nosi v sebi morajo svetiti vsem v hiši« smer življenja. Ena prihodnjega pisate- (prim. Mt 5,15). beseda – »To ti gre lja ali filozofa. odlično« ali »To je Poslušajte, kaj jih edinstveno, nada- veseli. Talent ni le spretnost – je strast, ki ljuj« – lahko zakuri plamen, ki bo gorel celo podžiga srce. Kadar otrok govori o nečem, življenje. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 41 Duhovni izziv ali celo boječi. Toda v Božjih očeh ni niko- Mlade odpošiljate v njihovo do dozorelega sadu. Morda ga ne boste vi- gar navadnega. Vsak otrok je neprecenljiv poklicanost deli takoj, toda Bog ga vidi. Nobena vzgoj- in vsakdo nosi nekaj, kar lahko da svetu. Dragi pedagogi, na, spodbudna, ple- Včasih je to dobrota, poslušanje, zvesto- vaše delo je sveto menita in iskrena ba, potrpljenje. Tudi to so talenti – morda »Razumni se bodo lesketali poslanstvo. Vi ste beseda ni vržena najbolj potrebni. To potrjujejo Jezusove tisti, ki odkrivate, kakor sijaj neba. Ti, ki so proč. In nekega dne besede: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje spodbujate in odpo- mnoge pripeljali do pravičnosti, se bo otrok, ki ste ga besede pa nikakor ne bodo prešle« (Mr šiljate mlade ljudi v pa bodo kakor zvezde za vso spodbujali, spomnil 13,31). Božja beseda je v Svetem pismu za- njihovo poklicanost. večnost« (Dan 12,3). vaših besed in ure- četek stvarstva: vse stvaritve, začenši z ne- Vi ste moderni pa- sničil dar, ki ste ga vi besnimi telesi, kot so sonce, luna, ozvezdja, peži Damazi, ki pre- prvi prepoznali. so pokorne Božji besedi, ki jih je ustvarila. poznajo Hieronime svojega časa. Naj vas Bog blagoslovi v tem lepem in po- Tudi materina beseda, beseda učitelja, za- Prosim vas: ne obupajte. Ko se zdi, da otroci membnem delu! sajena v srce otroka, ne bo nikdar prešla. ne poslušajo ali da vaš trud ni viden – verje- Opomba Sveta je, Božja je. mite, da vsako seme, ki ga zasadite, pripelje Besedilo je pridiga učiteljem pri sv. maši na Viču. Zrela družba se prepozna po odnosu do najbolj ranljivih Marjan Sedej, dr. znanosti, je direktor hiše Ljubhospic. postaja nekaj, kar mora biti čim kraj- še, čim tišje in čim manj moteče. Tudi Vsaka družba sama o sebi rada verjame, da je humana, napredna in odrasli pogosto ne znajo več govoriti razvita. O tem govorijo statistike, gospodarska rast, tehnološki napredek o smrti. Ko otrok izgubi bližnjega, se in politični govori. Toda resnična zrelost skupnosti se ne pokaže v času marsikateri učitelj ali vzgojitelj znajde udobja, temveč v trenutkih ranljivosti. Pokaže se v odnosu do bolnih, v zadregi. Strah nas je, da bomo rekli starejših, umirajočih, žalujočih in vseh, ki so se znašli v življenjski nekaj napačnega, zato pogosto ne reče- mo ničesar. A prav molk lahko človeka stiski. Pokaže se v sposobnosti človeka, da se ustavi ob bolečini drugega najbolj zaboli. človeka. Zrela družba zna obiskati bolnega človeka, tudi kadar je Otroci in mladostniki ob izgubi ne potre- neprijetno. Zna sedeti ob umirajočem, čeprav ne zna najti pravih besed. bujejo popolnih stavkov. Potrebujejo ob- Zna ohraniti spoštljiv spomin na preminule in zna zaščititi dostojanstvo čutek, da njihova bolečina obstaja in da je ljudi v času tragedije. Nezrela družba pa pogosto beži pred trpljenjem, nekdo pripravljen ostati ob njej. ga banalizira, spreminja v senzacijo ali ga čim hitreje odmika iz svojega vidnega polja. Najbolj grenka kava Ivan Cankar je v svojih delih izjemno na- Strah in beg pred ranljivostjo sežkov, učinkovitosti, tekmovalnosti in tančno opisoval prav človeško ranljivost Prav zato vprašanje odnosa do bolezni, zunanje uspešnosti. Mnogo manj pa jih in moralno občutljivost. Njegova litera- uči, kako ostati človek ob človeku. Kako tura ni velika zaradi veličastnih zgodb, smrti in žalovanja ni zgolj osebno ali prenesti nemoč. Kako ostati prisoten ob ampak zaradi sposobnosti, da vidi male- zdravstveno vprašanje, ampak pomemb- žalosti. Kako razumeti minljivost. ga človeka in njegovo notranjo bolečino. no kulturno in pedagoško vprašanje. Smrt je iz vsakdanjega življenja skoraj V črtici Skodelica kave zapiše: »Nikoli Današnji otroci in mladostniki odraščajo izginila. Umiranje se pogosto dogaja za več je ne bom pil tako grenke kave, ka- v času izjemne hitrosti. Svet jih uči do- vrati bolnišnic in ustanov, žalovanje pa kor je bila tista.« V nekaj besedah razkrije 42 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Duhovni izziv težo neizrečenega odnosa, krivde in spo- mina. Prav ta občutljivost za drugega člo- veka je danes nekaj, kar v vzgoji pogosto izgubljamo. Tudi Oton Župančič je zapisal: »Človek, glej človeka.« Ta misel bi lahko postala eno ključnih vodil sodobne vzgoje. Vide- ti človeka. Ne samo njegov uspeh, ocene, vedenje ali storilnost, ampak človeka v njegovi celoti. V šolah veliko govorimo o kompetencah, znanju, digitalni pismenosti in učinkovi- tosti. Vse to je pomembno. Vzgajamo eli- te. Toda družba, ki zna ustvarjati uspešne posameznike, ne zna pa razvijati empa- tije, dolgoročno izgublja svojo človeško podstat. Foto: Petra Duhannoy Iskanje krivca in kazanje s prstom memben civilizacijski pokazatelj. Druž- straniti vse, kar spominja na ranljivost. V zadnjih letih lahko opazujemo tudi ba, ki zna človeka spremljati ob koncu Starost, bolezen, umiranje in žalovanje spremembe v načinu javnega odzivanja življenja, je družba, ki še ni izgubila stika postajajo teme, ki jih potiskamo na rob. na tragedije. Ko se zgodi nesreča, se zelo s svojo človečnostjo. A človek brez stika z minljivostjo pogosto hitro začne iskanje krivca, javno komen- V hiši Ljubhospic vsakodnevno spre- izgubi tudi globlji stik z življenjem. tiranje, moraliziranje in pogosto tudi raz- mljajo ljudi v času hude bolezni, umira- Zato je pomembno, da šola ostaja pro- človečenje ljudi, ki so v tragedijo vpleteni. nja in žalovanja. Njihovo delo kaže, kako stor vzgoje za človečnost, ne samo pro- Ob nedavni tragični smrti dijakinje v pomembna je prisotnost. Pogosto ljudje stor preverjanja znanja. Mladi potrebu- Ljubljani je bilo veliko govora o odgo- ob koncu življenja ne potrebujejo velikih jejo odrasle, ki jih bodo učili tudi tega, vornosti, prometu in sistemskih vpraša- besed, ampak občutek, da niso sami. Da kako ostati človek ob človeku. Kako njih. Toda ob tem je pomembno ohraniti je njihovo življenje vredno dostojanstva obiskati osamljenega starega človeka. nekaj bistvenega: v takšnih dogodkih ni do zadnjega trenutka. Kako ostati ob sošolcu, ki žaluje. Kako zgolj ena žrtev. Tudi pedagogi in učitelji imajo pri obliko- govoriti spoštljivo o preminulih. Kako Žrtev je umrlo dekle in njena družina, ki jo bo zaznamovala neizmerna izguba. vanju takšne družbe izjemno pomembno razumeti, da dostojanstvo človeka ni vlogo. Otroci se ne učijo samo iz učbeni- odvisno od njegove produktivnosti, Žrtev pa je tudi voznik avtobusa, človek, ki bo moral do konca življenja nositi po- kov. Učijo se iz odnosa odraslih do lju- zdravja ali uspeha. To ni romantiziranje sledice dogodka, ki ga nihče ne more pre- di. Iz načina, kako govorimo o starejših, trpljenja. To je učenje osnovne človeške prosto odložiti ali pozabiti. Zrela družba bolnih, umirajočih in žalujočih. Učijo se kulture. zna v tragediji ohraniti prostor za sočutje iz tega, ali znamo pokazati spoštovanje, Zrelost družbe se namreč ne meri po do vseh prizadetih. Ne relativizira odgo- potrpežljivost in človeško bližino. tem, koliko govori o uspehu. Meri se po vornosti, vendar ne pozabi človeka. France Prešeren je v svojih pesmih pogo- tem, kako ravna z ljudmi, ki so šibki, ran- sto razmišljal o minljivosti in človekovi ljivi ali zaznamovani z bolečino. In prav O vzgoji za sočutje in krhkosti. Tudi Srečko Kosovel je opo- zato imajo učitelji, vzgojitelji in pedagogi zarjal na nevarnost notranje praznine eno najpomembnejših vlog v družbi. Ne dostojanstvo umiranja sodobnega človeka. Njuna literatura nas oblikujejo samo znanja prihodnjih gene- Prav tukaj se pokaže razlika med čustveno še danes opominja, da človek brez etič- racij. Oblikujejo njihovo sposobnost za zrelo in nezrelo družbo. Nezrela družba ne občutljivosti hitro izgubi stik s samim sočutje. hitro obsoja, potrebuje takojšnje odgovore seboj. in pogosto izgubi občutek za dostojanstvo Več o tej temi • Cankar, Ivan (1910): Skodelica kave. ljudi v bolečini. Zrela družba pa razume, da vsaka tragedija za seboj pušča ljudi, ki Graditi osnovno človeško • Kosovel, Srečko (1964): Zbrano delo. Ljubljana: DZS. • Kübler-Ross, Elisabeth (1969): On Death and Dying. bodo še dolga leta nosili posledice. kulturo • ljubhospic.si. Hospic in paliativna oskrba zato nista Morda je eden največjih problemov so- • Prešeren, France (1847): Poezije. • Saunders, Cicely (2006): Watch with Me: Inspiration for a Life samo zdravstvena dejavnost, ampak po- dobne družbe prav v tem, da želi od- in Hospice Care. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 43 Izkušnje Prešernov Povodni mož nekoliko drugače Mateja Košmrlj je prof. slovenščine in poučuje na OŠ Notranjskega odreda Cerknica. V članku je predstavljeno delo z učenci v okviru dramskega krožka. plesa, zato sprašuje domačine, kje je Ur- Osnovna ideja za dramsko besedilo so bili mitološko oz. bajeslovno ozadje ška. Zaradi spleta nesrečnih okoliščin ga Prešernove pesmi Povodni mož in lokalni bajeslovni liki. Cilj dela je bil kmetje namesto k Urški napotijo na Sliv- namreč tudi ta, da se učenci zavedajo pomena ljudskega izročila in lokalne nico k Uršuli. Coprnica Uršula pa se seve- da ne pusti odpeljati v Ljubljanico, in ko ji nesnovne kulturne dediščine, zato smo z dramskim krožkom pripravili povodni mož ponesreči prevrne še kotel z še prikaz za učence prvih razredov, na katerem so se predstavili lokalni zvarkom, ga pošlje na različne naloge, ki bajeslovni liki. jih mora opraviti, če ne želi, da ga začara v prašiča. Na poti sreča številne prijatelje: Delo v dramskem krožku scenarija; okvir zgodbe sem si zamislila škrate, vile, povodnega moža Jezerka in V okviru dramskega krožka smo z učen- jaz, z učenci pa smo skupaj oblikovali raz- hudiča, ki pase polhe. Vsi mu z veseljem ci tokrat posegli po slovenskem najpo- plet in konec zgodbe. Določene dialoge, priskočijo na pomoč, zato naloge uspešno opravi. Predstavo so si učenci ogledali v membnejšem pesniku Francetu Prešernu, predvsem komične, so si zamislili sami. za ogrodje gledališke igre smo si namreč Pomagali so tudi pri pripravi scene. kulturnem domu. Ugotovila sem, da učenci o predkrščanski izposodili njegovo balado Povodni mož in Gledališko igro smo predstavili za sloven- ji dodali še lokalne bajeslovne like, čarov- ski kulturni praznik. Zgodba govori o po- dobi zelo malo vedo in da slabo pozna- jo izročilo domačega kraja. Čeprav vsi nico, hudiča, ki pase polhe, in povodnega vodnem možu, ki na poti v Ljubljano za poznajo lik coprnice Uršule, povodnega moža iz Cerkniškega jezera ter nekaj dru- lastno zabavo prikliče nevihto, vendar ne moža Jezerka in hudiča, ki pase polhe, pa gih likov, ki se pojavljajo v slovenskem opazi, da je veter obrnil smerokaz, in se je bilo malo tistih, ki so vedeli, kako so bajeslovju, to so škratje, vile in morska de- zato namesto v Ljubljano odpravi v Cer- ta bajeslovna bitja povezana z domačimi klica. Učenci so sodelovali pri nastajanju knico. Presenečen ugotovi, da na trgu ni kraji. Vsi jih namreč poznajo s cerkni- škega pustnega karnevala, vsebina, ki jo prinašajo ti liki še iz zgodovine, pa se je izgubila in jim ni bila znana. To sem želela spremeniti. Pri delu smo se zato med drugim naslo- nili na knjigo Slava vojvodine Kranjske, v kateri Janez Vajkard Valvazor piše tudi o domačem kraju naših učencev, navadah ljudi iz njegovega časa in ostankih starih verovanj. Raziskovali smo tudi mitološko ozadje povodnega moža, hudiča, čarovni- ce, škratov in vil. S pomočjo knjig Alen- ke Goljevšček Med bogovi in demoni ter Pravljice, kaj ste? ter Slovanska mitologija in verovanje Damjana J. Ovsca smo se po- globili v naštete like in ugotavljali, od kod se je pojavila vera v tovrstna bitja in kaj je bilo zanje značilno. Učenci so se med raziskovanjem naučili veliko novega. Menim, da je bilo celotno delo korak bližje k oblikovanju narodne Nastop učencev na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Foto: Mojca Leskovec identitete in pripadnosti domačemu oko- lju. Samo igro smo uprizorili večkrat: za 44 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Izkušnje učence naše šole, za starše in krajane, go- stovali smo v vrtcu in domu starejših. Ko Delavnica za učence prvih razredov. Foto: arhiv Mateje Košmrlj pa smo načrte uresničili, je bilo tako meni kot učencem žal, da vsega znanja, ki so ga dobili, ne podelijo še s kom. Odločili smo se, da ga del predajo mlajšim in tako na- daljujejo začrtano pot. In kje je bolje začeti kot pri učencih prvega razreda? Delavnica za učence prvih razredov Z razredničarkama 1. a in 1. b sem se do- govorila, da izvedemo delavnico o baje- Delavnica za učence prvih razredov. Foto: arhiv Mateje Košmrlj slovnih bitjih iz domačega kraja. Ker so si učenci že ogledali igrico s temi liki, sem pričakovala, da jih bodo poznali in o njih vedeli kakšno podrobnost. Delavnico smo izvedli pred šolo in v šolskem sadovnjaku. Učenci dramskega krožka so se oblekli v kostume. Učenka, ki je nastopila v vlogi Prešernovega Povodnega moža, je pre- vzela nalogo voditeljice oz. povezovalke. Učence prvih razredov je počakala pred šolo in se predstavila. Govorila je v prvi osebi, da je učence pritegnila in nasme- Nato jim je zastavil uganko o Cerkniškem Ko svoje učence povprašam o grških, rim- jala. Povedala jim je, da je o povodnem jezeru. Oseba, ki se skriva v odgovoru, skih ali skandinavskih mitoloških bitjih, mi možu pisal že Valvazor, in predstavila, kaj jih je čakala na naslednji postaji. Učen- znajo našteti nekaj imen ali zgodb, ko pa jih o njem pravi v svoji knjigi Slava Vojvodine ci so pravilno ugotovili, da gredo obiskat povprašam o domačih, slovenskih mitolo- Kranjske. Z učenci je izvedla kviz o povo- Jezerka, povodnega moža iz Cerkniškega ških bitjih, mi ne znajo povedati ničesar. To dnem možu, o vsebini Prešernove pesmi jezera. me je spodbudilo, da v njih vzbudim zani- in Francetu Prešernu. Učenci so ponovili Oba 'povodna moža' sta učencem razložila, manje tudi za slovensko mitološko dedišči- snov in nadgradili svoje znanje. Učenka kaj je bila naloga teh bitij po ljudskem vero- no. Med prebiranjem knjig so naleteli na dramskega krožka je razložila Valvazor- vanju. Nato jim je učenec – Jezerko – pove- marsikatero zanimivost in dobili odgovore jevo povezavo s Cerknico in okoliškimi dal pripovedko o nastanku Cerkniškega je- na vprašanja, ki si jih sploh niso zastavljali. kraji ter seveda s Cerkniškim jezerom. S zera. Govoril je seveda v prvi osebi. Učenci Svoje so naredili tudi kostumi, ki nam jih pomočjo kviza so primerjali svoje znanje so zgodbo sicer poznali, ker pa jim je bila je posodilo pustno društvo, saj so učence o nastanku jezera z znanjem Valvazorja. predstavljena na drugačen način, so zbrano njihovi dramski liki še bolj pritegnili in so Po opravljeni nalogi jim je 'povodni mož' poslušali in imeli za Jezerka kup vprašanj. z veseljem raziskovali njihovo ozadje. Res zastavil uganko o polhu in izdal skrivnost, Jezerko jim jih je zastavil tudi sam, in sicer pa je, da jim je tovrstne vsebine težko razu- da gredo k njim na obisk. Odpeljal jih je o pomenu jezera za okoliške kraje in nujno- meti; zanje so pripovedke in drugo ljudsko v šolski sadovnjak, kjer so jih skriti priča- sti, da pazimo na rastlinstvo in živalstvo ob pogovorno blago le čudne zgodbe, ki so si kali učenci dramskega krožka v kostumih. njem in v njem. jih izmišljevali nevedni ljudje. Vseeno pa so Najprej so pristopili k hudiču in njegovim 'Jezerko' je nato učencem zastavil novo čutili ponos, da so imeli tudi naši predniki polhom. Hudič je prikazal, kako pase pol- uganko, s katero niso imeli nobenih težav, bogato zakladnico različnih mitoloških li- he po notranjskih gozdovih. Med učenci si saj slivniško coprnico Uršulo vsi zelo do- kov, zato so tudi na domači kraj gledali z je izbral prostovoljca, s katerim sta demon- bro poznajo. Učenka, ki je igrala Uršulo, večjim zanimanjem. strirala, kako so včasih po ljudskem vero- jih je pričakala ob coprniškem kotlu, v ka- Literatura vanju ljudje, ki so poznali hudičevo skriv- terem je kuhala zvarek, da bo lahko nad • Goljevšček, Alenka (1988): Med bogovi in demoni. Ljubljana: nost, 'nabrali' polhe. Pogovorili so se tudi Cerknico priklicala točo. Med učenci je MK (zbirka Sledi). o pomenu polhanja v preteklosti in danes. raziskovala, koliko jo poznajo in ali vedo, • Goljevšček, Alenka (1991): Pravljice, kaj ste? Ljubljana: MK (zbirka Kultura). Hudič jim je zagotovil, da njihovih polh- kje je na Slivnici njena luknja. Za konec so • Ovsec, Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. kov že ne bodo dali v lonec. V kostumih ji učenci pomagali 'pričarati' nevihto, na Ljubljana: Domus (zbirka Sopotja). • Valvasor, Janez Vajkard (1978): Slava vojvodine Kranjske. Lju- polhov so bili namreč učenci 1. razreda. srečo brez toče. bljana: Mladinska knjiga. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 45 Izkušnje Beremo z Glavarjem Bralna značka kot most med preteklostjo in prihodnostjo Barbara Orešnik, prof. matematike in tehnike, je učiteljica matematike in tehnike na Osnovni šoli za izražanje ustvarjalnosti, kar ga je napol- Komenda Moste. nilo s ponosom in samozavestjo. Uspeh, ki Tina Kosi, prof. likovne umetnosti, je učiteljica likovne umetnosti na Osnovni šoli Komenda Moste. ga je dosegel, je pomemben, saj dokazuje, Andreja Nagode Burger, univ. dipl. bibliotekarka in prof. slovenskega jezika, je učiteljica da se umetniško izražanje lahko razvija in slovenščine in knjižničarka na Osnovni šoli Komenda Moste. nadgrajuje skozi različne poti, ne glede na začetne omejitve. Prispevek prikazuje, kako je osnovna šola vključila lokalno zgodovino v Z novim priznanjem so poenostavili tudi vzgojno-izobraževalni proces ter kako je medpredmetno sodelovanje ob zbiranje podatkov o sodelujočih učencih prenovi bralne značke povečalo motivacijo učencev za sodelovanje. posamezne bralne sezone. Koordinatorka je ustvarila skupni dokument s seznamom Peter Pavel Glavar prikazovali kreativnost in tehnične spre- vseh učencev šole, v katerem so mentorji Ob 300-letnici rojstva Petra Pavla Glavarja tnosti učencev. Združitev tradicionalnih označili učence, ki so opravili Glavarjevo leta 2021 se je na OŠ Komenda Moste po- in digitalnih tehnik jim je omogočila, da bralno značko (GBZ). Učitelji so z navdu- rodila ideja, da bi slovensko bralno značko razširijo svoje likovne izraze in se sezna- šenjem podprli njen predlog, da v Excelu na naši šoli poimenovali po njem. Pobudo nijo z orodji, ki so vse bolj prisotna v so- zbrane podatke uvozi na pripravljena pri- so podprli vodstvo in učitelji, prvo prire- dobnem svetu. znanja, jih natisne in jim požigosane pre- ditev Glavarjeve bralne značke pa so izve- Izbrano delo je nastalo iz ene prvih skic da samo še v podpis. S tem so prihranili dli 17. septembra 2021. učenca, ki na začetku ni izražal posebne ogromno časa, izognili pa so se tudi mo- Glavar (1721–1784) je bil duhovnik, pro- likovne nadarjenosti. Ker pa je učenec iz- rebitnim napakam pri ročnem izpolnjeva- svetitelj, čebelar in dobrotnik. Ustano- jemno računalniško spreten, je s pomočjo nju priznanj. vil je zasebno šolo za revne učence, imel digitalnih orodij preoblikoval svojo pre- bogato knjižnico ter deloval kot napre- prosto skico v estetsko izpeljano umetni- Prireditve in nagrade den gospodarstvenik. Njegova zapuščina ško delo. Proces mu je omogočil, da je svo- vključuje tudi špital v Komendi (Kamra, jo tehnično spretnost uporabil kot orodje Današnji otroci za prostovoljne obšolske dejavnosti, ki potekajo tudi v njihovem 2023). Predstavlja zgled znanja, kulture in prostem času, kot je bralna značka, potre- solidarnosti, zato je poimenovanje bralne bujejo jasna navodila in konkretne cilje. značke po njem smiselno. Na OŠ Komenda Moste so se mentorji na Slovenska bralna značka je vsesloven- pobudo knjižničarke kot koordinatorice sko gibanje, ki spodbuja branje (Dru- strinjali z reorganizacijo načrtovanja za- štvo Bralna značka Slovenije, 2024). Na ključnih prireditev bralne značke. Zara- OŠ Komenda Moste ima dolgo tradicijo. di finančnih sredstev in velikosti šole so Mentorji usmerjajo učence, skrbijo za mo- srečanja z literarnimi ustvarjalci do pre- tivacijo in povezujejo dejavnosti s tem na- imenovanja potekala samo enkrat letno, cionalnim projektom. Leta 2021 so bralno običajno spomladi, na koncu sezone bral- značko prenovili in jo povezali z lokalno ne značke, le izjemoma septembra, na za- zgodovino. četku nove sezone. Pri prenovi so sklenili, da bodo v prihodnje organizirali dve pri- Likovni natečaj reditvi: uvodno (septembra) za motivacijo Po preimenovanju so oblikovali tudi vizu- in zaključno (po 2. aprilu) z obiskom lite- alno podobo. Odločili so se za interni li- rarnega ustvarjalca za učence, ki opravijo kovni natečaj. Učenci so ustvarjali likovne GBZ. Organizirajo tudi različne nagradne upodobitve Glavarja v različnih tehnikah. dogodke (npr. filmski večeri za zgodnje Dela so digitalizirali (z optičnim čitalni- bralce). Na prireditvi ob kulturnem pra- kom ali telefonom) in obdelali v Canvi zniku javno pohvalijo učence, ki so GBZ (rezanje, ozadja, filtri). Končni izdelki so Priznanje. Foto: arhiv Andreje Nagode Burger že končali. 46 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Izkušnje Za zlate bralce, ki so GBZ opravljali vsa leta šolanja, s kamniškimi osnovnimi šo- lami organizirajo skupni izlet (v Benetke). Kamniškim zlatim bralcem ga financira občina, komendskim pa šolski sklad. Izlet je postal tradicionalen in uspešno motivi- ra oklevajoče učence. Zlata značka in dodatki S 3D tiskom so izdelali tudi zlato Gla- Štampiljka GBZ. Foto: arhiv Andreje Obeski GBZ za mentorje. Foto: arhiv Zlata Glavarjeva značka v darilni embalaži. Nagode Burger Andreje Nagode Burger Foto: arhiv Andreje Nagode Burger varjevo bralno značko. Zaradi tehničnih omejitev so morali zanjo poenostaviti iz- so značke popršili s svetlečim prozornim sti pa se je okrepila povezanost s šolo, saj brani motiv. Najprej so poiskali ustrezen lakom. je projekt utrjeval spomin na Glavarja, program, ki bi omogočil pretvorbo izbra- Kljub začetnim težavam je bil proces izde- lokalno zgodovino in tradicijo ter okrepil ne slike v obliko, primerno za 3D tisk. lave zlate GBZ uspešen. Pridobili so dra- kulturno identiteto. Uporabili so prosto dostopno spletno gocene izkušnje z uporabo tehnologije 3D Skozi lik Petra Pavla Glavarja učenci spo- aplikacijo Lithophane Maker (Lithopha- tiskanja in sooblikovanja, končni izdelek znavajo pomen izobraževanja, kulture, ne Maker, 2025), ki omogoča pretvorbo pa je ustrezal pričakovanjem, tako po vi- jezika, dobrodelnosti in ustvarjalnosti. slik v 3D obliko. Pri prvem poskusu so dezu kot po kakovosti. Značke so navdu- Primer medpredmetnega sodelovanja, naleteli na težavo, saj je upodobitev Gla- šile ustvarjalce in prejemnike. Izdelali so povezan z nacionalnim projektom sloven- varjevega lika vsebovala preveč podrob- tudi obeske za mentorje in štampiljko za ske bralne značke, združuje zgodovinsko nosti na obrazu, kar je povzročilo neja- bralne zvezke. osebnost z vrednotami bralne kulture. sen in nerazločen tisk. V sodelovanju z učiteljico likovne umetnosti so na sliki Več o tej temi odstranili drobne poteze na obrazu, da je Sklep • Društvo Bralna značka Slovenije (2024): Predstavitev Dru- štva Bralna značka Slovenije. Pridobljeno 10. 7. 2025 s spletne podoba na natisnjeni znački postala bolj Povezava bralne značke z lokalnim velja- strani: https://www.bralnaznacka.si/sl/o-nas/predstavitev/. berljiva in prepoznavna. kom je imela večplastne učinke. Učencem • Kamra (2023): Peter Pavel Glavar med nami: Glavarjeva za- Tiskali so z zlatim filamentom, ki simbo- je povečala motivacijo za branje in sode- puščina v Komendi. Pridobljeno 10. 7. 2025 s spletne strani: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/peter-pavel-glavar- lizira prestiž in pomembnost zlate GBZ. lovanje, občutek ponosa ob prejetih pri- med-nami-glavarjeva-zapuscina-v-komendi/. Učenci so po odstranitvi značke iz tiskal- znanjih in zlatih značkah ter spoznavanje • Leksikon.si (2023): Peter Pavel Glavar. Pridobljeno 10. 7. 2025 s spletne strani: https://www.leksikon.si/Oseba/Ose- nika z orodji in brusnim papirjem od- lokalne zgodovine, strokovne delavce je baId/61. stranili odvečne koščke in zgladili znač- projekt obogatil z okrepljenim medpred- • Lithophane Maker (2025). Pridobljeno 10. 7. 2025 s sple- tne strani: https://lithophanemaker.com/Lithophane%20 kin rob. Za še bolj estetski in sijoč videz metnim sodelovanjem, v lokalni skupno- Tag.html. Interne pohvale za opravljeno Glavarjevo bralno značko. Primer neizbranih priznanj. Foto: arhiv Andreje Nagode Burger. Primer neizbranih priznanj. Foto: arhiv Andreje Nagode Burger. Foto: arhiv Andreje Nagode Burger. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 47 Izkušnje Namesto igranja – programiranje Veronika Fajdiga je dijakinja četrtega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Že dlje časa občasno igram računalniške igrice, letos pa sem se preizkusila Pri pripravi na maturo je mentor oziroma tudi v programiranju svoje lastne videoigre. Pri programiranju sem profesor, ki te na maturo pripravlja, zelo nadgrajevala tudi druge veščine, na primer vztrajnost, iznajdljivost in pomemben. Ni zadolžen le za ocenjeva- natančnost, ki vsakomur pridejo prav tudi v vsakdanjem življenju. S nje internega dela, ampak ima še veliko drugih nalog. Dober mentor dijakom programiranjem lahko na zabaven in poučen način začnejo že otroci v predstavi snov za maturo, prav tako pa jih osnovni šoli. pripravi na tipe nalog, ki se običajno po- javljajo. Dijake opozori na različne stvari, Izbira maturitetne naloge Ker je programiranje ena od pomembnih na katere morajo biti pozorni. Pri izdelavi Tako kot moj oče sem tudi sama bolj teh- tem na maturi, nam je profesorica pripo- maturitetne naloge jim svetuje in pomaga, niško usmerjena, zato sem kot enega od ročila, da si kot temo internega dela oce- če naletijo na kakšno težavo, vseeno pa njevanja izberemo programiranje. Interni dveh izbirnih predmetov na maturi izbra- mora biti dovolj strog, da se dijaki kaj na- del je vreden 20 odstotkov maturitetne la informatiko. Med letom smo se učili o učijo in vložijo svoj trud. ocene, za razliko od preostalega dela pa ga strojni in programski opremi, operacijskih oceni profesor, ki te pripravlja na maturo, sistemih, predstavitvi informacij in drugih in ni enoten na državni ravni. Po nasve- Programiranje minolovca temah, precej časa pa smo namenili tudi tu mentorice sem izbrala programiranje v Minolovec je videoigra, pri kateri se na za- programiranju. Bolj podrobno smo obde- Pythonu. Odločila sem se za programira- četku igre na zaslonu prikaže mreža pra- lali označevalni jezik html in programski nje igre minolovec, ker se mi je zdela pri- znih polj. Igralec s klikom na polja doseže, jezik Python. merne težavnosti in jo rada igram. da se ta označijo z zastavico, ki jih lahko kasneje tudi odstrani ali pa jih odkrije. Na odkritih poljih, ki se dotikajo kakšne Foto: arhiv Veronike Fajdiga mine, je vidna številka, ki ponazarja, ko- liko polj z minami se dotika tega polja. Za dotikajoče se polje štejejo vsa polja v katerikoli od osmih smeri, ki so neposre- dno ob tem polju. V primeru, da igralec odkrije vsa polja brez min, ne da bi odkril kakšno mino, zmaga. Da bi igro sprogramirala, sem morala razumeti, kako poteka, zato sem najprej narisala diagram poteka. To je risba po- enostavljenega poteka programa. Ko je bil diagram dokončan, sem lahko začela s programiranjem v Pythonu. Z uporabo vgnezdenih seznamov oziroma nastan- kom matrike, kjer je vsako polje del vrsti- ce in stolpca, sem sprogramirala nastanek igralne mreže. Nato sem sprogramirala še naključno postavitev min. Dodala sem matriko, v kateri so se shranjevale pozicije zastavic. Zatem sem sprogramirala štetje dotikajočih se polj z minami, število kate- rih se prikaže na praznem polju po odkri- tju le-tega. Do te točke je bila osnova igrice 48 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Izkušnje sprogramirana, vendar se je kljub temu še ni dalo igrati, saj komunikacija med pro- gramom in igralcem še ni bila vzpostavlje- na. Da bi to spremenila, sem nadaljevala s programiranjem s pomočjo Tkinterja. To je standardna knjižnica v program- skem jeziku Python, ki se uporablja za ustvarjanje grafičnih uporabniških vme- snikov. Z njegovo uporabo sem program napisala tako, da se ob zagonu na računal- niku prikaže igralno polje, ki je sestavlje- no iz mreže gumbov. Ti so povezani z ma- trikami, igralec pa s pritiskom na gumbe spreminja le-te tako, da levi klik na miški polje z gumbom odkrije, desni klik pa po- stavi oziroma odstrani zastavico. Predstavitev naloge Ko je bil minolovec končan, je bil zaklju- čen tudi glavni del moje naloge, nikakor pa to ni bilo vse. Profesorica je od nas žele- la, da ji dokažemo tudi znanje oblikovanja spletnih strani in uporabo Worda. Tako Foto: arhiv Veronike Fajdiga sem v Wordu napisala 25 strani dolgo do- kumentacijo o svojem delu, v kateri sem predstavila vse od začetne ideje do teore- vzrok, da program ne deluje, kot bi moral, sposobnosti sistematičnega reševanja pro- tičnega in praktičnega dela naloge ter tudi in vztrajnost, saj sem morala v določenih blemov, sodelovanja, samostojnega uče- možnosti izboljšave in porabljeni čas. V primerih kodo večkrat popravljati ter iska- nja, podjetnosti in inovativnosti« (Učni html-ju sem oblikovala spletno stran, na ti druge možnosti in rešitve, preden mi je načrt osnovna šola računalništvo, 2025). kateri sem predstavila sebe in svoj izdelek, uspelo najti delujočo različico. Igrati igrice Zelo interdisciplinaren predmet je robo- vključuje pa tudi povezavo do šolske sple- je zabavno, vendar ti ne prinese tolikšnega tika v tehniki, »pri katerem je v ospredju tne strani in moje elektronske pošte. zadovoljstva, kot ga doživiš, ko po nešteto konstruiranje modelov računalniško kr- neuspelih poskusih končno dosežeš to, za miljenih strojev in naprav s poudarkom Razvoj veščin kar si se tako dolgo trudil. Pridobila sem na specifičnih značilnostih robotike« tudi veliko novega znanja o delovanju (Učni načrt za izbirni predmet robotika v V učnem načrtu za informatiko v gimna- elektronskih naprav, njihovi sestavi, digi- tehniki, 1999). ziji je zapisano: »Dijaki sistematično raz- talnem zapisu in predstavitvi podatkov, Čeprav nobeden od predmetov v osnovni vijajo znanje, veščine, spretnosti, osebno- številskih sistemih, podatkovnih bazah in šoli ni posvečen izključno programiranju, stne in vedenjske značilnosti, prepričanja, drugih temah. to še ne pomeni, da se učenci nimajo mo- motive in druge zmožnosti digitalne kom- žnosti preizkusiti tudi na tem področju. petence« (Učni načrt gimnazija informa- tika, 2008). Vse napisano lahko potrdim Predmeti v osnovni šoli v Izbira dejavnosti je zelo pestra, v članku povezavi s programiranjem sta navedeni dve možnosti od mnogih. na lastnem primeru, saj se pri informatiki Zavod 404, Fakulteta za računalništvo in nisem učila le programiranja, ampak tudi V osnovni šoli sicer v učnem načrtu ni informatiko ter Fakulteta za matematiko tega, koliko časa in truda je treba vložiti nobenega obveznega predmeta, ki bi se in fiziko so skupaj s številnimi učitelji in v nek projekt, da ga dobro izpelješ, in da ukvarjal samo s temami programiranja, je drugimi izvajalci po Sloveniji pripravili se za nekaj ni težko truditi, če te to veseli pa na voljo več izbirnih predmetov s po- projekt KO-DI-RAM digitalne kompe- in pri tem uživaš. Večkrat sem med pro- dročja računalništva, kjer se učni načrti tence in tehniško mišljenje. V sklopu pro- gramiranjem pozabila na čas in delala dotikajo tudi programerskih veščin. Pred- jekta se učenci udeležijo serije delavnic, v pozno v noč, skoraj zamudila večerjo ali met računalništvo »povezuje razumevanje okviru katerih spoznavajo in nadgrajuje- o problemu, ki mi ga še ni uspelo rešiti, delovanja računalniških sistemov, progra- jo svoje digitalne kompetence, predvsem razmišljala, tudi ko nisem programirala. miranja, obdelave podatkov in vpliva di- programiranje na različnih ravneh, ter se Trenirala sem natančnost, saj je pri pro- gitalnih tehnologij na družbo z aktivnimi pripravljajo na tekmovanji Bober in Pišek gramiranju lahko že izpuščeno dvopičje oblikami učenja. Pri predmetu razvijajo (Projekt kodiram, 2026). Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 49 Izkušnje Drug odličen način za spoznavanje pro- Usmerjanje otrok v razvoj Viri gramiranja je FLL – First Lego League. računalniških veščin • Kaj je FLL? (2026). Ljubljana: Zavod Super Glavce. Prido- bljeno 1. 6. 2026 s spletne strani: https://www.fll.si/program/ Projekt poteka po vsem svetu, v Sloveniji Pogosto starši ob besedah računalnik, te- kaj-je-fll. pa deluje pod okriljem organizacije Super • Projekt kodiram (2026). Maribor: OŠ Franceta Prešerna v Ma- lefon, elektronska naprava pomislijo na riboru. Pridobljeno 1. 6. 2026 s spletne strani: https://osfpma- Glavce. Ob začetku sezone je predpisana odvisnost, kvarjenje možganov in preko- ribor.si/projekt-kodiram/. tema, v povezavi s katero si ekipa izbere merno uporabo. To se sicer lahko zgodi, • Učni načrt gimnazija informatika (2008). Ljubljana: Ministr- problem in poskuša zanj najti rešitev. Po- stvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 1. ampak po mojem mnenju bi morali starši 6. 2026 s spletne strani: https://eportal.mss.edus.si/msswww/ leg tega organizatorji sestavijo poligon, otrokom dovoliti uporabo elektronskih programi2019/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_infor- ekipe pa morajo sestaviti in sprogramirati matika_gimn.pdf. naprav ter jih pri tem usmerjati, da bi jih • Učni načrt osnovna šola računalništvo (2025). Ljubljana: Mini- Lego robotka tako, da v predpisanem času uporabljali za prave stvari. Elektronske strstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo. Pri- opravi čim več nalog na polju. Ekipe se dobljeno 1. 6. 2026 s spletne strani: https://www.gov.si/assets/ naprave so lahko odličen pripomoček pri ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ nato pomerijo med seboj na več stopnjah učenju in razvijanju veščin ter ponujajo Ucni-nacrti/2025/OS_IP/racunalnistvo_izbirni.pdf. tekmovanja, kjer se ocenjujejo zasnova ro- veliko možnosti za pridobivanje računal- • Učni načrt za izbirni predmet robotika v tehniki (1999). Lju- bljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za bota, opravljene misije na polju, projekt in niškega in programerskega znanja, ki je že šolstvo. Pridobljeno 1. 6. 2026 s spletne strani: https://www. vrednote, ki jih izraža ekipa (Kaj je FLL?, zdaj zelo pomembno, v prihodnosti pa bo gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-so- la/Ucni-nacrti/izbirni/1-letni-vezani-na-razred/8-razred/ 2026). še bolj. Robotika_v_tehniki_izbirni.pdf. Saša Slavković Knjiga je kot ptica Knjiga je kot ptica. Vse ve le odprta, lahko čista je tema, ko so krila zaprta. Zemljevid je pripoved, ki korake odstira, prav zariše poti, ki junak jih ubira. Vmes širen tvoj svet med vrstice kar skoči, se nekaj utrne al' nekaj razpoči. Še napiši ti knjigo, slike uokviri, ni pomembno, da vse samo tvoji so viri. Foto: Peter Prebil 50 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Iz življenja DKPS Zaključek šolskega leta OS Kranj. Foto: Ula Hribar Babinski v OS Kranj V območni skupnosti Kranj smo maja so- delovali pri izvedbi že tretjih tradicionalnih otroških šmarnic. Vsak dan smo prebirali otroške zgodbe, različne prigode otrok, ki se v stiski priporočajo Mariji, da jih čuva, varuje in blagoslavlja. V začetku junija pa nas je župnik povabil na romanje na Brezje. Z vlakom smo potovali iz Kranja v Otoče. Potem pa peš še slabo urico do Brezij. Zadovoljni in ravno prav utrujeni smo pred sveto mašo še obiskali Marijin ol- tar, se ji zahvalili, da je naša varuhinja in pri- prošnjica, ter se po kolenih sprehodili okoli oltarja. Našim najmlajšim je bilo to dožive- tje pravo odkritje in so ponovili še kak krog. Mariji smo zapeli še eno našo najljubšo pe- sem in sklenili romanje s sveto mašo. Zahvaljujemo se župniku Andreju, katehe- tom (Heleni, Barbari, Alenki), zborovod- kinjama otroškega pevskega zbora (Ani in Olgi) in Gašperju, ki vodi ministrante, ki srčno, potrpežljivo in skrbno vodite naše otroke. S svojim zgledom, predanostjo in vero ste jim pomagali odkrivati pomembne življenjske vrednote, graditi odnos z Bogom ter razvijati pripadnost skupnosti. Vaše delo poteka tiho in neopazno, vendar pušča glo- boke sledi v srcih mladih. Naj vam Bog po- vrne za vse dobro, ki ga sejete med otroke in mlade, ter vam nakloni veliko veselja, moči in blagoslova pri vašem poslanstvu. Ula Hribar Babinski OS Goriška. Foto: Valentina Kobal Izlet OS Goriška V torek, 9. 6. 2026, se je skupina katoliških pedagogov iz Goriške odpravila po sledeh duhovnika, alpinista in kulturnega delav- ca Valentina Staniča. Obiskali smo njegov rojstni kraj Bodrež, službeni mesti Banjši- ce in Ročinj ter od domačih zanesenjakov izvedeli veliko zanimivega in še neznanega o življenju in delu tega vsestranskega Pri- morca. Srečanja z domačini so bila poučna in navdihujoča! Z izletom smo zaokrožili šolsko leto. V ročinjski cerkvi smo se sku- paj in osebno zahvalili za vse prejete milo- sti ter se z litanijami priporočili presvetemu Srcu Jezusovemu. Zapeli smo tudi pesem Božje milostno srce, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec, rojen ravno v Ročinju. Valentina Kobal Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 51 Napovedni koledar Načrtovalni dan Seminarji DKPS 2025/2026 Vse, ki želite sodelovati pri načrtovanju dela DKPS, vabimo v Kančevce v soboto, 29. avgusta 2026. Vabimo vse, ki želite so- Nevrotaktilna integracija refleksov MNRI® oblikovati delovanje društva, predvsem predstavnike območnih Obseg: 20 ur skupnosti, da skupaj pogledamo naše možnosti za podporo uči- Izvedba: Preska pri Medvodah, 2. in 3. 10. 2026, teljem. prijave do: 21. 9. 2026 Predavateljica: Marjeta Krejči Hrastar Teden vzgoje 2026 Trening asertivnosti* Teden vzgoje 2026 z naslovom Vzgoja in vera bo potekal med 1. in 6. septembrom 2026. Tudi letos vam bomo posredovali gradi- Obseg: 16 ur (1 x mesečno po 2 šolski uri); do 12 udeležencev vo za branje, razmišljanje, osebno in medsebojno obogatitev ob Izvedba: preko spleta, 2. 10. 2026 – 24. 6. 2027, začetku šolskega leta. Besedila pripravljajo član OS Ljutomer, na prijave do: 21. 9. 2026 voljo bodo na društveni spletni strani in v medijih. Predavateljici: mag. Darja Barborič Vesel in Helena Kregar Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok* Slomškov dan Obseg: 8 ur; do 30 udeležencev 23. Slomškov dan bo v soboto, 26. 9. 2026, v Mariboru. Potekal Izvedba: Preska pri Medvodah, 17. 10. 2026, bo v Zavodu Antona Martina Slomška (ZAMS). Dan se bo začel prijave do: 6. 10. 2026 z molitveno uro na grobu A. M. Slomška v mariborski stolnici. V Predavateljica: Marjeta Krejči Hrastar ZAMS pa bo bogato dogajanje, med katerim bo podelitev Slom- škovih priznanj, pogovor s prejemniki priznanj in z dobitnikom Korenine narodovega drevesa* naziva »častni član DKPS« g. Lojzetom Peterletom. V sodelova- 8. mednarodna konferenca nju s SKU in z OŠ Ponikva pripravljamo bogat kulturni program, DOMOLJUBJE SKOZI ZNANJE IN DEJANJA skupaj pa se bomo udeležili svete maše ob zaključku dneva. Obseg: 8 ur Izvedba: OŠ Frana Albrehta Kamnik oz./in preko spleta, 21. 11. 2026, prijave do: 11. 11. 2026 Predavatelji: Helena Jaklitsch, Žiga Turk, Jože Možina, delavni- ce: Albin Vrabič, Helena Kregar, Marija Pisk, Dragica Motik ter učitelji, ki bodo predstavili svoje strokovne prispevke. Iz notranje moči v prepričljiv nastop* Obseg: 8 ur; do 15 udeležencev Izvedba: preko spleta, 9. 2. 2027 in 11. 2. 2027, prijave do: 29. 1. 2027 Predavateljica: Hedvika Dermol Hvala Seminarji so namenjeni pedagoškim delavcem (vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem, razrednikom, šolskim svetovalnim delavcem, ravnateljem), staršem in drugim posameznikom, ki želijo osebno in strokovno rasti. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije jih izvajamo že več kot 25 let. Pedagoški delavci lahko udeležbo na seminarjih uveljavljate pri predlogu za napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Seminarje izvajamo tudi za učiteljske zbore in zaključene skupine. Podrobnejši podatki so objavljeni na naši spletni strani http://www.dkps.si. Seminarji, označeni z *, so uvrščeni v katalog Katis. Informacije in prijave: Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) Tržaška cesta 132, 1000 Ljubljana 070 449 331 (torek, četrtek: 9.00–12.00) izobrazevanje@dkps.si http://www.dkps.si 52 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Bralni namig Albin Vrabič Srce in razum v šoli Iz ravnateljeve prakse za Foto: Petra Duhannoy učitelje, starše in stare starše Celje: Društvo Mohorjeva družba; samozaložba; Apolonija Klančar Knjižnica Velenje, 2026 256 strani, cena: 29,50 € Življenje: narobe naučeno? Kako si doma in v šoli Iskrena in izkušenjska pripoved učitelja ter ravnatelja izgradimo možgane in združuje človeško toplino s profesionalno odgovorno- samozavest stjo. Prizadeva si za šolo, v kateri ima vsak dijak svojo Žiri: samozaložba, 2026 vrednost, vsaka šibkost potencial za rast in vsak učitelj 271 strani, cena: 25,00 € odgovornost, da vodi z zgledom, empatijo in strokovno- stjo. To je knjiga, ki bo učiteljem prilila olja na ogenj pe- dagoškega erosa, staršem vrnila vero v sistem, otrokom pa dala krila za vsa področja njihovega življenja. V zgodbah sledimo osebni preobrazbi odraslih in otrok. Rdeča nit je nezavedno učenje v prvih letih življenja, ki dela težave v odrasli dobi. Junaki s svetovalko Zofke Kmet posodobijo neprimerne programe delovanja, na- učene v travmatičnih okoliščinah v otroštvu. Dostopen Jože Dežman in humoren način odpira vprašanja vzgoje, odnosov in Komunistični osebne rasti. Ponujene so praktične smernice za razume- vanje stresnega odziva in za delo z nezavednimi prepri- strah v gatah čanji. Delo je humoren priročnik za osebno rast. Homo sovieticus slovenicus – Dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini Ljubljana: Družina, 2025 480 strani, cena: 39,90 € Lisa Marchiano, Sasha Ayad, Stella O’Malley Ko otroci rečejo, Knjiga temelji na obsežni arhivski raziskavi dokumentov da so trans in predstavlja unikaten vpogled v delovanje komunistič- ne partije v Sloveniji. Je pomemben prispevek k slovenski Vodnik za skrbne starše historiografiji in raziskovanju komunistične ideologije v Ljubljana: Salve, 2026 praksi. Avtobiografski dokumenti in pričevanja omogo- 306 strani, cena: 45,90 € čajo razumevanje vsakdanjega življenja v socialističnem sistemu ter psiholoških in socialnih pritiskov na posa- meznike. Delo služi tudi kot vir za primerjalne študije Knjiga je praktičen, jasno totalitarnih režimov v Srednji Evropi. strukturiran priročnik psiho- terapevtk z bogatimi kliničnimi izkušnjami, namenjen staršem, ki se znajdejo v zmedi, strahu in pritiskih, ko mla- dostnik izrazi, da se ne identificira več z lastnim spolom. Foto: BS Avtorice poudarijo starševsko odgovornost, potrebo po mirnem razločevanju ter opozarjajo pred sprejemanjem nepovratnih odločitev iz panike ali pod pritiskom okolice. Poudarjajo ohranjanje odnosa z otrokom, komunikacijo in sodelovanje s šolo in strokovnjaki. Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 53 Nova spoznanja Maja Klarendić Jon Grošelj Etični modeli v ozadju raziskav s področja Odnos med nevroetike in nevromoralnosti partikularnim Diplomsko delo in univerzalnim skupnim dobrim Univerza v Ljubljani, Teološka Sodobna nevroznanost raziskuje, kako mo- fakulteta, 2025 žgani sprejemajo odločitve. Pri tem upora- v luči družbenega blja moralne dileme, med katerimi je naj- nauka Cerkve Ko govorimo o razvoju UI, samovozečih bolj znana »dilema vozička«: je dopustno vozilih ali vojaški tehnologiji, mislimo, da žrtvovati eno osebo, da rešimo pet drugih? Doktorska disertacija gre za tehnične izzive. V resnici se v ozadju Raziskave kažejo, da ne razmišljamo vedno skrivajo vprašanja, kako mi ali računalniki po enem samem moralnem načelu. V neka- Univerza v Ljubljani, Teološka sprejemamo moralne odločitve. Odločitve, terih okoliščinah prevlada presojanje posle- fakulteta, 2026 ki lahko vplivajo na življenje in smrt, pre- dic, v drugih pa intuitiven odpor do povzro- učuje nevroetika, ki raziskuje biološke in čanja škode. Naši možgani uporabljajo oba načina odločanja, odvisno od situacije. Doktorska disertacija obravnava razvoj možganske osnove moralnega presojanja. pojma skupnega dobrega od antike do Filozofi že tisočletja razpravljajo o tem, kaj To spoznanje je pomembno tudi pri ra- zvoju UI. Če prezremo filozofske predpo- sodobnosti. Posebno pozornost namenja je moralno prav. Najvplivnejša pristopa razmerju med skrbjo za lastno skupnost sta utilitarizem, ki zagovarja odločitev z stavke, ki stojijo za našimi odločitvami, lahko tehnologije oblikujemo na podlagi in odgovornostjo do celotnega človeštva. največjo koristjo za največ ljudi, in deon- Raziskava ugotavlja, da sodobni izzivi, tološka etika, po kateri nekaterih dejanj ne preozkega razumevanja moralnosti. Zato smemo storiti ne glede na posledice. Ista največji izziv prihodnosti ni razvoj pame- kot so migracije, podnebne spremem- situacija lahko zato vodi do povsem različ- tnejših strojev, temveč globlje razumevanje be, družbena neenakost in globalna so- nih odgovorov. vrednot, ki jih vanje vgrajujemo. odvisnost, zahtevajo širše razumevanje skupnega dobrega, ki presega meje po- sameznih držav in skupin. Opozarja, da univerzalno skupno dobro, ki v družbe- Kristina Kraškovic nem nauku Cerkve dobiva vse pomemb- nejše mesto, ne sme izničiti pomena Omogočanje neodvisnega življenja s lokalnih skupnosti, družine, narodne pomočjo osebne asistence identitete in državljanske pripadnosti. Družbeni nauk Cerkve zato v luči načel Diplomsko delo subsidiarnosti in solidarnosti zagovarja iskanje ravnovesja med različnimi ravn- Univerza v Ljubljani, Teološka kompatibilnost med uporabnikom in oseb- mi skupnega dobrega. fakulteta, 2026 nim asistentom; OA je cenovno ugodna Disertacija posveča vprašanju skupnega storitev, ki v primerjavi z drugimi storitvami dobrega v družbeni in politični skupnosti, njene ugotovitve segajo tudi na področje Avtorica je v diplomskem delu raziskovala, socialnega varstva zagotavlja največji obseg vzgoje in izobraževanja, na primer na kako uporabniki osebne asistence (OA) ra- pomoči; osebni asistenti so premalo plačani; zumejo OA, kako jim OA omogoča neodvi- OA je za uporabnike, ki živijo aktivno življe- vprašanje, kako vzgajati posameznika za odgovorno življenje v skupnosti v času sno življenje in kaj zanje pomeni neodvisno nje; institucije ovirajo neodvisno življenje; v slovenskem prostoru so prisotne številne globalnih izzivov. Izhajajoč iz disertacije življenje. Izvedla je kvalitativno raziskavo, ki arhitektonske ovire. in katoliške socialne tradicije lahko re- je temeljila na polstrukturiranih intervjujih. Iz raziskovalnega dela izhaja sklep, da na čemo, da oblikovanje mladih ne sme biti Zbrane podatke je analizirala s postopkom področju socialnega varstva primanjkuje usmerjeno zgolj v osebni uspeh, temveč kodiranja ter na podlagi skupnih kod prišla storitev, prilagojenih raznolikim potrebam tudi v razvoj družbene odgovornosti, do osrednjih tem intervjujev. Ta pristop je uporabnikov, zato je smiselno razvijati nove solidarnosti, kritičnega mišljenja ter pri- omogočil sistematično obravnavo podatkov oblike podpore. Dogaja se, da OA upora- pravljenosti za sodelovanje pri reševanju in zmanjšal vpliv subjektivnosti na interpre- bljajo tudi posamezniki, ki ne živijo aktivno, skupnih družbenih problemov. Vzgoja tacijo rezultatov. Na podlagi analize je obli- a potrebujejo več pomoči, kot jo nudijo ob- za skupno dobro tako predstavlja enega kovala ključne ugotovitve: OA je storitev, ki stoječe storitve, kot sta socialna in dolgotraj- ključnih odgovorov na izzive sodobne omogoča neodvisno življenje; potrebna je na oskrba. pluralne in globalno povezane družbe. 54 Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 Nova sSpuomznmaanrjay The title of the Editorial, written by editor Slovenia’s most prominent choral conduc- us. Marjan Sedej shares his thoughts on Silvo Šinkovec, is Imagination and Real- tors, educators, and experts in vocal tech- recognizing social maturity through one's ity. In it, he discusses the human ability to nique. attitude toward the most vulnerable. imagine something one does not yet know. In the Teachers section, Albin Vrabič pres- In the Experiences section, you can read The Focus Theme of the 110th issue of Vzgo- ents the ABC analysis, which is crucial for Mateja Košmrlj’s article about a slightly dif- ja is titled The Role of Fairy Tales in Per- teaching. Mateja Ilar explores peer violence, ferent version of France Prešeren’s The Wa- sonal Growth. In the introductory article, which occurs as early as the first grade. Mi- ter Man. Barbara Orešnik, Tina Kosi, and Silvo Šinkovec explores the role of fairy haela Kastelec shares her experiences with Andreja Nagode Burger wrote an article tales in children's education and upbring- writing as a way to strengthen one's own as about the reading badge, which their school ing. We can read an article by Nežka Černa well as national roots. named after Peter Pavel Glavar. Veronika Gec on learning about Slovenian history In the Parents section, the series of articles Fajdiga dedicated her graduation thesis in through books for home reading. Vanja on artificial intelligence by Octavian M. Hočevar has dedicated her article to liter- Machidon, titled Return to the Heart, con- computer science to programming and in ary heroes. Neža Zakrajšek introduces us tinues; in this issue, it focuses on the Catho- the article she recounts her journey from to folk fairy tales, which are a source of lic Church. Katja Lavrin describes an ap- playing computer games to programming tradition and inspiration. This is followed proach to teaching Slovenian folk songs to them. by an article by Darja Arh Centrih about students with communication difficulties. In the Reading Tip section, we present four fairy-tale Slovenia. Vida Truden titled her In the Fields of Education section, dr. Milček books that make for interesting reading and article We Heard the Little Birds Singing. Komelj presents Ivan Grohar’s painting: offer guidance for personal growth. Urška Vrbovšek offers a perspective on folk Fairy Tale. Boštjan Grošelj asks in his article The New Insights section brings short presen- fairy tales in musical form. Meanwhile, why we should (co-)create society. tations of one doctoral dissertation and two Ifigenija Simonović reflects that stories are The Spiritual Challenge section features a diploma theses in the field of education. life translated into words. sermon by Peter Lavrih, dedicated to edu- In the Our Interview section, Silvo Šinkovec cators and focused on discovering and nur- Written by: Tatjana Fajdiga interviewed Helena Fojkar Zupančič, one of turing the talents God has planted within Translated by: Tanja Volk Letna naročilnica na revijo Vzgoja Revija VZGOJA izhaja štirikrat letno. , Naročnina za leto 2026 je 29 €. Revija za učitelje n starše vzgojitelje i r 2025 septembe 107 II/3  številka Vzgoja Letnik XXV cena 7,50 eur Vzgoja Revija za u v či z t g e o lj j e it , e lje in starše december 20 L 2 e 5 tnik XXV c II e /4 n a  7 , š 5 t 0 e v e i u lk r a 108 Vzgoja : Revija za u V žarišču v č z it oto: Rebeka Hozjan g e o lj j e it , e F lje in stran 42 starše m V delavnici čustev arec 2026 LetnikM XXaV terin jezik stran 37 c II e I/ n 1 a  7 ,5 š 0 te e tev vu il r ka 109 stran 23 K o rečejo stroji: čus .« Naš pogovor: »Ljubim te Matija Grgat V žarišču: P om ni k k njig i str an 26 Naš pog st o ra M v n a o 33 r r k : o Lo trič Ko otroci stran 43 postanejo projekti R etorika v srednji šoli https://www.revija-vzgoja.si/revija- V žarišču: vzgoja/narocilo/narocilo-letne- N ar od ove ko ren i str www.prokraft.s a i n n 20 e Naš s p tra o n narocnine g 24 o L v o o jz r e : Pet A e b r s le olutno in s r tr e an 6 ocenjev la 4 a t n iv je n o Učenje za p o ži m vl e je n n i t je u m d in i l u ji č v e o n s j t e i o Vzgoja, junij 2026, letnik XXVIII/2, številka 110 55 Ivan Grohar: Bajka/Pravljica, 1909 olje, 142 x 92 cm Fotograf: Janko Dermastja © Narodna galerija, Ljubljana