Poštnina platana v gotovini.
Posameina iterilk* Din 1.—.
LETO IV,
Iihaja vsak dan opoldne, izviemži nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Pod zlado površnosti.
V	torek je razpravljal finančni odbor
o	proračunu ministrstev za zunanje in notranje zadeve. Eno ko drugo ministrstvo je za državo in nared največje važnosti, ker tu se v prvi vrsti kaže upravna zmožnost vlade. Zlasti pa sta važni obe ministrstvi v sedanjem času. Italija ravno dokončuje s svojim železnim obročem sovražnikov okoli nas, nedeljske volitve v iblastno skupščino pa so dokazale, da je naša uprava pod vsako kritiko. V vseh vsaj srednje slabo upravljanin državah bi bila zato posvečena proračunska razprava enemu teh ministrstvu največja pažnja in samo proračun zunanjega ministrstva bi izpolnil sigurno dva dni debate. Že celo pa bi se moralo to zgoditi pri nas, ker nimamo zunanjega odbora skup-seme in je finančni odbor pravzaprav edm prikladen forum za akademično razpravo o zunanji politiki. Plenum skupščine je čiso gotovo neprimerno mani prikladen in tu igrajo argumenti mnogo manj važno vlogo, ko pa visoko doneča gesla.
S prezirom vseh teh težkih dejstev pa je končal finančni odbor proračun obeh ministrstev ne samo v enem dnevu, temveč kar v enem popoldnevu. Ali je še mogoča večja površnost?
Da pa bo površnost popolna, zunanji minister sploh ni podal ekspozeja, ker je še premalo vpeljan v posle in bo mogel podati ekspoze na plenarni seji skupščine. Res ne vemo, nad čem naj bolj strmimo: ali nad tem, da si upa prevzeti zunanje ministrstvo poslanec, ki po dobrem mesecu še ni vpeljan v posle zunanjega ministrstva, ali pa nad tem, da je splch mogoče navesti tak izgovor pred finančnim odborom. Zunanje politična situacija je na višku napetosti, vsa naša diplomacija bi morala napeti vse svoje sile, da bo tej situaciji dorasla, šef zunanjega ministrstva pa prizna, da se v situaciji še ne spozna! Kdaj pa se bo spoznal, ali tedaj, ko bo prepozno? In da je stvar še težja, je njegov prednik priznal, da jo je zavozil in vsi tisti visoki diplomatski uradniki, ki so mu pomagali pri polomiji, so še danes na službi. Minister pa, ki bi moral to polomijo popraviti, pa priznava, da se še ne spozna!
Vsa država pa ve, da imamo v skupščini poslanca, ki se na zunanjo politiko zelo dobro razume in ki mere skupščini podati vsako uro obširen ekspoze. Ta poslanec je tudi že bil zunanji minister in je tedaj tudi dokazal, da nekaj zna. Zato je bil tudi imenovan kot kandidat za zunanje ministrstvo. Toda minister postati in smel, ker se piše Voja Marinkovič in Član Davidovičeve stranke. Drugod po svetu take logike seveda ne poznajo in Stresemann bo še nadalje zunanji minister, pa naj pride kakoršna koli vlada. Ravno tako je ostal Briand zunanji minister, pa čeprav je postal šef vlade' Poin-care, ki zastopa v zunanji politiki čisto drugo politiko. In na Češkem je dr. Be-neš še danes zunanji minister, pa čeprav l’e njegova stranka v najostrejši opoziciji Proti vladi! Le pri nas to ni mogoče, ker toora biti zunanji minister radikal, pa čeprav se še v zunanji politiki ne spozna!
Seveda pa tudi ni podal nobenega ekspozeja notranji minister. Tiste prazne obljube in tiste še bolj prazne fraze, ki jih je povedal, vendar niso noben ekspoze! Kadar govori pri nas notranji minister pred finančnim odborom, kadar zagovarja sto in stomilijonske izdatke za svoj resor, tedaj mora povedati cel program, kako bo z 'zboljšanjem uprave upravičil te visoke izdatke! Presneto slab znak državne uprave je, kadar mora ta izdati za orožništvo več, kakor pa znašajo vsi izdatki poljedelskega in trgovin-
HSS proti volilnemu terorju in za izenačenje davkov.
Beograd, 27. jan. Glede na razne vesti, ki se čujejo v kuloarjih narodne skupščine o bližnji krizi vlade na podlagi postopanja Sljepana Radiča, se vodijo razgovori o situaciji iudi v samem klubu HSS. V Hrvaiskem selja-škem klubu je veliko število narodnih poslancev in prvakov stranke, ki komentirajo politično situacijo in pisanje dela beograjskega tiska, ki stremi za tem, da podpre vse one politične elemente, ki jim je na tem, da se ta politična situacija zruši in da pride do per-turbacij v političnem življenju. HS klubu so znane vse te tendence in vesji, ki krožijo v narodni skupščini. Opaža se soglasno stališče vseh radičevcev, ki poudarjajo, da ne bodo molčali k vsem voliivenim nepravilnostim in protizakonitostim, ki so se dogajala o priliki zadnjih volitev na škodo HSS. člani HSS smatrajo, da se ne sme molčati o dogodkih, ki so se odigrali v Bački, Baranji, Dalmaciji in Bosni. Ako se je zakon lahko spoštoval v Slovenili d° Srema, zakaj bi se ne mogel spoštovati tudi v drugih pokrajinah. Zato ie enodušno stališče članov Hrv. selja-škega kluba, da je treba zahtevati od vlade in ministra notranjih del, da se kaznujejo vsi oni, ki so protizakonito postopali na teh oblastnih volitvah.
Ko dospe Stjepan Radič v Beograd, bo Hrv. seljaški klub izdelal memorandum o vseh teh dogodkih in ga izročil Uzunoviču, Maksimoviču in kralju. V tem memorandumu bodo navedene vse nepravilnosti in protizakonitosti. Ni izključeno, da bo zaprosil Stjepan Ra-
dič za avdienco, na kateri bo kralju pojasnil vse to, kar so doživeli člani HSS o priliki zadnjih volitev. Na razpravah o situaciji se v Hrv. selj. klubu govori tudi o delu narodne skupščine, člani kluba, zlasti seljaki povdarjajo svoje mišljenje, da ne bodo glasovali za ta proračun, preden se ne sprejme zakon o izenačenju davkov in o vrhovni državni upravi in vzporedno s tem zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Ta zakon se mora vzeti takoj v pretres. V tem smislu in na podlagi tega razpoloženja je poslal Pavle Radič včeraj akt predsedništvu skupščine, v katerem zahteva, da se vzame zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji takoj v pretres v skupščinskem odboru. Hrv. selj. klub stoji na stališču, da se ta zakon mora sprejeti in klub ne bo dovolil, da bi se izigral.
Medtem ko je tako razpoloženje v Hrv. selj. klubu, se pri ostalih strankah govori zlasti o nekih kritičnih dneh, ki bodo sledili. Posebno se opaža pri radikalnih nezadovoljnežih akcija, da otežkočijo situacijo in ti računajo na podporo pri nekaterih drugih opozicio-nalnih skupinah v takšnem vrtincu. Posebno živahni so samostojni demokrati, ki smatrajo, da se situacija razvija v njihovo korist, ker nekateri beograjski radikalni listi ostro napadajo HSS in pišejo o izgledih, da se sedanja koalicija tahko pokoplje in da bi se mogel povrniti PP režim. Toda taka kombinacija nima niti najmanj upanja na uspeh.
Proračun fnančnega ministrstva sprejet.
Beograd, 27. januarja. Finančni odbor je nadaljeval včeraj popoldne svoje delo in pretresal proračun ministrstva financ. Pred prehodom na dnevni red je sporočil Radonjič, da je v ministrstvu prosvete reduciranih 249 oseb, v ministrstvu trgovine in industrije 27; v ministrstvu pošte 204, v ministrstvu vojske in mornarice 40 oseb. V ministrstvu prosvete je reduciran proračun za 670 tisoč dinarjev, v ministrstvu pošte in telegrafa za 9 milijonov 435 tisoč, v vojnem ministrstvu za 2 milijona 308 tisoč dinarjev.
Nato je minister financ dr. Markovič podal obširen strokovni ekspoze. Izdatki ministrstva financ so znižani za 32 milijonov, in sicer v sami centrali in v upravi državnih monopolov za 19 milijonov. Napravljene so redukcije, kolikor je bilo največ mogoče. Reduk-s,edila' ko izvrši reorgani-
nahaja l'"p«hoTo Slr°kV' vnli ormni, * m stanju in nima do-
In različne PnT6?9 dllha' Ustanove so različne m to ,c slabo nasledstvo.
Neenako davčno zakonodajstvo slabi stares.nsk! aparat. V finančnem zakonu bo predlagal odredbe, s katerimi se bodo omogočile potrebne reforme širše organizacije finančne stroke. Potem
odgovarja dr. Markovič na vprašanja, ki so mu bila stavljena v teku načelne
diskuzije. Narodna banka ima nalog, da zamenja cekine s podobo Franca Jožefa z novimi dukati, ki imajo podobo kralja Aleksandra. Govori o tobaku v Hercegovini in o redukciji davka v Vojvodini.
Pušenjak zahteva, da se sprejmejo novi zakoni o taksah, carinah, davkih in državnem računovodstvu. Zahteva privatno iniciativo in kritizira državno gospodarstvo. Očita ministru, da ni upošteval pridobitnih resorov, temveč je dopustil, da se je tu preveč reduciralo. Zahteva, da plača država viseče dolgove, sicer bo naša država popolnoma izgubila kredil zunaj in doma. Tvornice za predelavo tobaka je treba podpirati. Izvršiti je treba ukinitev monopola na sol, petrolej in špirit in predložiti zaključne račune. Protestira proti zapostavljanju Slovenije. Nato se je razvila polemika med Pušenjakom in Radonjičem, kdo je kriv, da je proračun tak.
Bankovič predlaga nekatere prihranke. črtata se dva državna podsekretarja innekaj uradniških mest. Črtajo se stroški za komisije v Vojvodini in Sremu in za inšpekcije v Hrvatski in Sla-
skega ministrstva, ki sta za vse naše gospodarstvo odločilne važnosti. Silno slabe razmere morajo biti, kadar \elja ohranitev reda v deželi pol milijarde letno.
Kadar pa je smatrajo ministri za potrebno, da podajo ekspoze, tedaj se tudi n; čuditi, če je vsa proračunska debata slabotna. Zakaj snov debati mora dati ministov ekspoze, njegove smernice dela morajo biti odobrene od parlamenta. In terkova debata je bila slabotna in to je dokazano že s tem, da sta bila proračuna
dveh tako važnih in pri tem tako slabo upravljanih ministrstev rešena v enem popoldnevu.
Je to neopravičljiva površnost, ki pa se lepo ujema s splošno nedelavnostjo vlade in ki je drug silen vzrok naše vedno težje gospodarske krize.
In ne bomo rešeni te krize, dokler ne bo konec te površnosti in dokler ne pridejo na odločilna mesta ljudje, ki znajo in hočejo delati in kakršnih danes nimamo.
Včeraj ob šestih zvečer je umrl v tihi ulici Stare pravde mravljično pridni in delavni slovenski znanstvenik Fran Wiesthaler, urednik Latinsko . slovenskega slovarja.
O	njegovih izrednih zaslugah za slovenskih narod in o njegovem življenju objavimo jutri obširnejši članek.
Stava spominu zaslužnega kulturnega delavca!
voniji. črta se partija za zgradbo poslopja v Velesu in za nabavo obleke finančni kontroli se zmanjša kredit od 9 na 8 milijonov, črtajo se dnevnice stalnim davčnim eksekutorjem in se zmanjšajo stroški za tiskovine. Deme-trovič pravi, da je bil minister financ samo teoretik in ni nič povedla v svojem ekspozeju. Govori o državnih podjetjih, ki delajo z vedo večjo izgubo zaradi službenega birokratizma. Dr. Gavrilovič govori o redukcijah, ki znašajo dosedaj 220 milijonov dinarjev Smatra, da so to makamalne redukcije, ki se dajo pri takem sistemu izvesti. S lakirni metodami se ne da nič znižati, ker izvirajo vsi krediti, ki so predvideni v proračunu, kot obveznosti obstoječih zakonov. Proračun bi se dat znižati takrat, 1<o bi bila izvršena reorganizacija državne uprave in administracije. Po njegovem računu znaša znižanje proračuna samo 2 odstotka. Govori o vpokojencih, ki bi še tahko služili državi. Napačno je, da so- uradnikom priznana vojna leta dvojno. Imamo 60 tisoč takih upokojencev in vsakemu od teh so priznana 3 in pol leta in tako imamo v breme proračuna danes 200 tisoč let več za te upokojence. Potem se ni čuditi, odkod toliki izdatki. Carinska tarifa je huda in jo je treba revidirati. Davke je treba izenačiti in monopole urediti na drugi podlagi; dovolili je prost izvoz tobaka, vsled česar se bo produkcija zvišala. Prehod naše valute k zlali je zelo riskantna stvar. To je treba prihraniti za kasneje.
Buzderljevič zahteva svobodno trgovino soli in produkcije tobaka, šečerov govori o prihrankih. Normalna obremenitev naroda bi se morala gibali okrog 9 milijard. Na vsak način je treba čim prej izvršiti razbremenitev proračuna, Grgin kritizira finančno politiko. Smodej je proti temu, da se delajo prihranki v gospodarskih resorih, a v ministrstvu policije niso doseženi nikaki prihranki. Govori o saditvi tobaka in zahteva, da se delavci oproste davka.
Minister financ dr. Markovič odgovarja nato na poedine pripombe govornikov, nakar je bil proračun sprejet s 14:3 glasovom. Sprejeli so bili še rezervni krediti. Seja se zaključi in se odredi prihodnja za danes z dnevnim redom: Pretres državnih dohodkov.
VSI VISOKOŠOLCI JUGOSLAVIJE STOPIJO V STAVKO.
Zagreb, 27. januarja. Včeraj popoldne se je vršila seja vseh dijakov zagrebške univerze. Po govorih več govornikov je bila sprejeta ostra resolucija, v kateri se obsoja sklep finančnega odbora o stažistih in o tem, da se študentom odvzamejo štipendije. Sklenjena je bila generalna stavka vseh študentov. Ne ve se še, koliko časa bo trajal štrajk in ali bo imel kaj uspeha.
PANGAL0S PREPELJAN^NA KRETO.
Atene, 27. jan. Pangalos je bil včeraj prepeljan na otok Kreto, kjer bo zadržan do glavne razprave.
,.Stvar ni tako nujna."
Ni ravno običaj, da bi bil policijski minister posebno priljubljen, vendar pa tudi ni zakon, da bi moral biti na vsak način nepriljubljen. Skoraj pa bi človek moral misliti, da smatra sedanji notranji minister, da bi mu priljubljenost škodovala. Tako bi vsaj morali reči, ker dose-daj še nismo zasledili nobenega njegovega dejanja, ki bi ga mogel narodu približati.
Ob volitvah sicer njegovo prisotnost narod prav posebno čuti, toda ta prisotnost upliva žalibog čisto drugače, kakor bi pa bilo žeelti. Toda na vse zadnje bi lovek tudi to razumel, če je pa partijsko povelje takšno.
Absolutno pa ne moremo in nočemo razumeti besed, ki jih je izrekel g. Boža Maksimovič na torkovi seji skupščine.
Vprašan, namreč zaradi ureditve upravičenih zahtev kronskih upokojencev v Sloveniji, je izrekel g. notranji minister krilate besede, da »ni stvar tako nujna« in da bodo te zahteve že še urejene.
Mnogo težkih in neverjetnih izjav smo že slišali iz ust ministrov, toda mnenja smo, da tako težke še ni izrekel noben ko g. minister Maksimovič.
»Stvar ni tako nujna!«
Silno se motite g. minister, ker stvar
je narobe zelo nujna. Kronski upokojenci ne zahtevajo svojih pravic vsled tega, ker mora vsak državljan svojo pravico terjati, temveč zahtevajo jih, ker so lačni, ker niso oblečeni, ker ne morejo prehraniti svoje rodbine, ker ne morejo iti živi pod zemljo!
Ni danes v državi človeka, ki bi toliko trpel in tako nezasluženo trpel, kakor kronski upokojenec. Kdor ima le količkaj socialnega čuta mora čutiti s temi reveži, ta jim mora priskočiti na pomoč. Že celo pa mora imeti toliko socialnega čuta naredili poslanec in še v večji meri oni, ki je postal minister. Zakaj ni vasi in ni rodbine v Jugoslaviji, ki ne bi zahtevala, da se revežem pomaga. In če ne bi bilo tako, bi morali nad narodom obupati.
Nobena stvar ni tako nujna, ko pomoč kronskim upokojencem, ker njih beda kriči!
Ampak naš gospod notranji minister pravi, da ni stvar nujna!
Konstatiramo ta izrek in se zadovoljujemo to pojmovanje, ker je v 20. stoletju dovolj jasno, kakšno je socialno pojmovanje našega notranjega ministra. Občudujemo to pozmovanje, ker je v 20. stoletju na vsak na čin redkost, ki nima para na svetu!
Prazna baharija-
G. Uzunovič je dejal, da imajo radikali, od 33 oblasti večino v 19 oblasteh in da so v tem dokazali, da je večina v državi za radikalno stranko. To je prazna baharija.
Prvič so oblasti v Srbiji silno majhne, po navadi 3 do 5 krat manjše od onih v pfečanskih krajih. Teh 19 oblasti zaleže torej komaj za 7 drugih, s čemur pa je tudi večina g. Uzunoviča splavala po vodi.
Drugič pa so dobili radikali v nekaterih oblasteh večino le vsled volilnega reda in je v nekaterih združena opozicija močnejša ko radikali.
Tretjič pa ni bilo prav nikjer toliko volilnega nasilja ko ravno v 19 radikal-
nih oblastih in zato smejo radikali kvečjemu reči, da je policija zanje, ne pa da je tudi narod za radikale.
Sicer pa imajo radikali v vseh oblastih 431 mandatov, dočim jih imajo radi-čevci skupno z Demokratsko zajednico 456. Če bi pa priskočili samostojni demokrati na pomoč radikalom, potem bi ■imeli skupno ž njimi šele 533 mandatov, dočim bi jih imeli radičevei, Demokratska zajednica in SLS 539. Pri tem pa ni vštetih še 52 zemljoradniških mandatov, ki so čisto sigurno proti radikalom.
Radikalna večina izgleda torej silno žalostno in g. Uzunovič vse preveč sebi verjame.
Kdo ie zmagal « Sloveniji!
V nedeljo so bile voliive. Čemu so ljudje volili, ne vem. Tudi da so volitve, sem zvedel šele v soboto, ker so bile oštarije zaprte. Zato sem v nedeljo in v pondetjek imel časa dovolj za premišljevanje o volitvah. Stvar me je zanimala, čeprav nisem šel volit, ker nimam volilne pravice. Druge pravice imam pa vse lepo spravljene v omari, ključ do omare ima pa žena.
V nedeljo zvečer, ki traja pri meni navadno precej dolgo, so pripovedovali ljudje, ki vse vedo, da so zmagali v celi Sloveniji klerikalci ali SLS. če kdo misli, da sem se zmotil, naj pa oba S zamenja, pa bo tudi prav. Meni gotovo.
Jaz pa tega nisem hotel verjeti in še danes ne verjamem. Bral sem sicer v pondeljek zjutraj še v postelji »jutro« in »Slovenca« in v obeh je bilo rečeno, \ da ima SLS večino v obeh oblastnih oštarijah — pardon, skupščinah. Ne morem pomagati, da tako rad besede zamenjam.
Zmagali pa po mojem le niso klerikalci. S tem pa nočem reči, da so zmagali liberalci. Reči hočem le, da je v nedeljo zmagal verski čut slovenskih ljudi in da so zmagali duhovniki, ali še boljše rečeno, zmagalo je spoštovanje, ki ga imajo ljudje do duhovnikov. Ne vem pa ne, če je ta moja misel prava, ker tri dni nisem šel v oštarijo. Mislim pa vseeno, da je.
Stvar je po*mojem taka: če bi zmagali klerikalci ali SiLSj (ali pa S2LSi), bi se to reklo, da je zmagala politična sposobnost ali politični uspehi klerikalcev aji kaj podobnega. Za časa volilnega boja sem pa bral vse mogoče govore, a nikjer nisem nič našel o tem, kaj da so gospodje naredili, ampak samo to sem bral, kaj niso naredili drugi in pa, kaj so zagrešili drugi. Kaj so sami naredili, tega oisem bral nikjer, čeprav veliko berem in rad berem.
Potem sem si pa rekel: Če je odločevala politična sposobnost, bi io go-tpv.o upoštevgji tudi na Hrvaškem. Tam doli imajo tudi klerikalce, kmetov je še več kakor pri nas in hrvaška gospoda je študirala ravno tako kakor naša v Gradcu, na Dunaju in kdo ve, kje še
vse. Zakaj pa tam ne priznavajo političnih uspehov in sposobnosti SLS oziroma HPS? Vsi Hrvati vendar niso sami butci?
To premišljevanje me je pripeljalo do novega premišljevanja m sad tega premišljevanja je bil, da je v Sloveniji zmagal verski čut ljudsiva in ugled duhovščine med ljudstvom, ne pa klerikalci. Nekateri bodo rekli, da je to vseeno, jaz Ra pravim, da to ni vseeno.
Slovenska prosvetna inteligenca nima namreč s slovenskimi kmeti prav nobene zveze. Kmet gleda v naših šo- j lanih ljudeh prosvetnega značaja še ; vedno naslednike nekdanje nemške fevdalne gospode. In kakor se je bal te, tako se boji tudi naslednikov. Slovenski kmet se posvetni gospodi, tudi slovenski, res priklanja, zanjo pa ne mara.
V	fevdalni dobi se je kmet na gosposko zastonj obračal za pomoč. Vsak ga je napodil, kakor ga je le mogel. Odprta vrata je našel samo v fa-rovžu. Tam so ubogega betežnika vedno potolažili, če ne z drugim, pa z «onim svetom«! In kmet je bil zadovoljen, in zato ima še danes neomejeno zaupanje do duhovnikov. Dokler bo slovenska posvetna gospoda fevdalna kakor je, imajo kmetje tudi čisto prav.
Duhovnik je za preprostega človeka tisti, ki mu oznanja večne resnice. Te se pa ne lažejo, torej se tudi duhovnik ne laže, tudi v posvetnih rečeh ne. To mogoče z logiko (Barbara, Celare itd.) ni povsem v skladu, ampak tako je.
In zato pravim, da v nedeljo niso zmagali politični klerikalci, ampak zmagalo je spoštovanje in vera v duhovnike. Kadar bodo duhovniki svetovali ljudem, naj volijo SDS, bo pa SDS dobila stotisoč slovenskih glasov. Mojega pa ne bo dobila, ker sem hripav.
-jp-.
NEZVESTOBA.
Davidovič: Vi, kakor izgleda, niete pričakovali, da vas bomo tudi tokrat premagali v Beogradu.
Uzunovič: Kdo bi mogel neki samo sanjati o tem, da nam postanejo naši pokojniki od zadnjih občinskih volitev nezvesti.	(Po »Politiki«.)
Politične vesti.
= Včerajšnja seja narodne skupščine
se je pričela vsled konference radikalnih prvakov z enourno zamudo. Po prečita-nju zapisnika zadnje seje je sporočil piedsednik skupščini, da pride mesto posl. Kumanudija v skupščino poslanec Dugovič, mesto Nikole Pašiča pa Emilijan Grbič, prota iz Zemuna. Nato so sledile volitve v odbore za pretres zakonskih načrtov o osnovnem ter srednjem šolstvu ter o tolmačenju § 108. invalidskega zakona. V vsak odbor je bilo izvoljenih 21 poslancev in sicer: 9 radikalov,
3	radičevei, 3 od Demokratske zajednice,
2 od SDS, 1 cd SLS, 1 od jcvanovičevcev,
1 zemljoradnik in 1 za ostale manjše skupine. Ker vlada ni vedela, kaj naj stavi na dnevni red prihodnje seje, je odredil predsednik skupščine odmor. Ker je danes zopet neki pravoslavni praznik in ker naša skupščina praznuje sploh vsak praznik, se vrši prihodnja seja skupščine šele v petek z dnevnim redom: volitev dveh članov v upravni odbor vojne odškodnine ter poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Seja je bila nato zaključena. Tako se vidi, da skupščina tudi po dolgih božičnih in novoletnih počitnicah ni postala nič bolj pridna. Toliko perečih vprašanj je treba rešiti, a naša skupščina zapravlja čas in se ponaša z brezdeljem.
= Mussolini preganja italijanske katoliške politike. Kakor poročajo, je desedaj deportiranih nič manj kot petsto članov italijanske ljudske stranke in sicer večinoma iz Lombardije, Benečije in Romag-ne. Med njimi se nahaja tudi 37 duhovnikov. Usoda nekaterih katoliških poslancev ni znana, razen to, da so večinoma internirani. Fašisti so napadli in pretepli številne duhovnike in redovnike. Značilno je, da Vatikan k vsemu temu moKi in je previdno v rezervi.
—	Novi tribunal v Italiji. V ponedeljek je začel delovati novi z zakonom o zaščiti države ustanovljen tribunal. Predsednik tribunala general Lanna je prisegel Mussoliniju, nato pa je zaprisegel sodnike, ki so tribunalu dodeljeni. V tekstu te prisege prisežejo sodniki, poleg zvestobe kralju in ustavi, tudi, da bodo delali v skladu z intencijami današnjega režima.
= Blok meščanskih strank v Nemčiji. Pogajanja za sestavo nemške meščanske vlade napredujejo le počasi, čeprav ne dvomijo o tem, da bedo uspela. Ko je Marx vprašal demokrate, če hočejo vstopiti v njegov kabinet, so ti zahtevali, da poda smernice. Izgleda, da so se nemški nacionalci že zedinili s Stresemannom glede zunanje politike. Smernic pa nočejo objaviti iz strahu pred ekstremnimi nacionalisti v lastnih vrstah in izven njih. Delovni minister Bauns se bo pogajal z nacionalci o socialpatriotičnem programu. Nemški nacionalci delajo težkoče glede notranje politike in pristajajo le na »organski razvoj weimarske ustave.« Grof Westarp je celo zahteval vzpostavitev monarhije, Marx čimdalje bolj popušča. Nemški nacionalci dobe v vladi tri od štirih portfeljev in sicer ministrstvo notranjih zadev, poljedelstva in justdčno ministrstvo. Wallraf prevzame, mesto pedkancelarja, Lindeiner notranje ministrstvo, Tomsen ali Goldacker pa poljedelsko ministrstvo. Wallraf prevzame rvajbrže tudi justično ministrstvo.
= Proglas kantonske vlade. Kanton-ska vlada je izdala proglas, v katerem pravi, da nastopajo Angleži in Evropejci vedno z izgovorom, kakor da je kitajski narod nesposoben, da bi se sam upravljal. To pa ne odgovarja resnici, ker je nacionalistična Kitajska dovolj močna in se tudi zaveda, da more z gospodarskimi sredstvi vsakomur vsiliti svoje- mnenje. »Ni vprašanje v tem, kaj bo Anglija ali katera druga država dovolila Kitajski, temveč vprašanje je v tem, kaj bo dovolila Kitajska Angliji in drugim državam. Cilj kitajskih nacionalistov je, da izvojujejo Kitajski popolno neodvisnost in dokler ni ta cilj dosežen, ni mogoč mir med Kitajsko in angleškim imperializmom. Varstvo tujega življenja in lastnine ne sloni danes več na tujih bajonetih in topničarkah, ker je orožje kitajskega nacionalizma, njegovo gospodarsko orožje, močnejše od vsakega drugega. Izjava kantonske vlade pravi na koncu, da knatonska vlada raje doseže rešitev spornih vprašanj potom pogajanj, ko pa s silo orožja. Zato je pripravljena se pogajati z vsako državo, toda le z vsako posebej in na podlagi gospodarske enakopravnosti in popolnega spoštovanja kitajske suve-
renosti. — V drugi izjavi pa pravi k antenska vlada, da predstavlja samo ona voljo Kitajskega nar da in da bo oprostila kitajski narod tako od pekinškega ma-darinstva, ko tudi od fevdalstva Čangso-lina in grabežljivosti, Sangajskega diktatorja.
— Anglija pošilja na Kitajsko vedno nove čete. V Londonu se je vkrcalo 1000 mornariških vojakov, ki odidejo na Kitajsko. Nadalje so dobili štirje drugi bataljoni povelje, da se pripravijo za odhod na Kitajsko. Na Mahi čakajo tri_e polki, v polni bojni opremi na povelje za odhod na Kitajsko. Indijska vlada i(e tudi že pristala na odhod svojh čet na Kitajsko in trije bataljoni so že odšli. Tudi iz Monghonga so še odšle angleške čete na Kitajsko. — Angleška vlada sicer zalrju-je, da imajo ti transporti čet samo ta namen, da je Anglija za vsak slučaj pripravljena in da angleška vlada upa, da ne pride do boja. Tem zagotovilom pa se dosti ne verjame, ker po porazu maršala Suna pri Laušiju, 100 milj južno od Šan-gaja, korakajo kantonske čete že na ša> gaj in bodo najbrže v treh tednih že i&-sedle Šangaj.
— Izjava maršala Čangsolina. Maršal Cangsolin išče simpatije evrepske javnosti in zato daje vsak dan evropskim ko-respondentom razne izjave. V teh izjavah se Cangsolin pritožuje, da se velesile ne pogajajo tudi z njim. On se bori samo proti boljševizmu in proti kanton-skim voditeljem, ki so v službi boljševr-kov. Ne nasprotuje pa kitajskim nacionalnim idealom in zato tudi cn želi revizijo diplomatskih dogovorov in gospodarsko enakopravnost Kitajske. Toda on-ho-če doseči to le na podlagii diplomatskih pogajanj in ker vlada v njegovi deželi »vzoren« red, bi se Angleži z njim tudi najlažje dogovorili. S tem pa bi tudi okrepili njegov presti? in bi se on potem lažje boril proti kantonski armadi. Sicer pa razpolaga on danes z 1 milijonom dobro oboroženih in discipliniranih mož in se mu kantonske vojske ni bati. — Izjava bivšega cestnega roparja dokazuje, da je kantonska ideologija prodrla tudi že v , Mandžurijo in da je tudi že pričela svoje delo. — Da bo čangsolin težje nastopil proti kantonski armadi, so zferali sovjeti ob madžurski meji veliko število vojske.
— Angleški liberalci proti vojaški ekspediciji. V liberalnem časopisju so dobili sedaj besedo tudi nasprotniki ekspedicije več polkov na Kitajsko in mobilizacije rezervistov. »Manchester Guardian« trdi, da je zadnja izjava kantonske vlade primerna in ne vidi v njej ničesar, kar bi nasprotovalo angleškemu stališču. Od-ppšiljatev toliko angleških vojakov na Kitajsko, da jih bo tam tam skoro več, kakor angleških civilistov, ni nikako primerno sredstvo za dosego ugodnega rezultata pogajanj. Tudi »Daily News« so mnenja, da je le malo pametnih Angler žev, ki bi imeli kaj oporekati izjavi kantonske vlade. List dvomi o potrebi kake »teatralične in izzivalne demonstracije angleške moči« na Kitajskem.
!(
Kratke vesti.
Napadalec na grofa Bethlena Ivan Justh je bil v torek obsojen v Ženevi na 24 dni zapora, na 500 frankov kazni in na izgon iz Švice za 10 let.
Vodja nikaraških liberalcev dr. Facas-sor je izjavil, da prekine borbo, ako prizna Diaz rezultat zadnjih volitev.
Poljski državni proračun navaja 1975 milijonov 897.204 zlotov izdatkov ter 1.981,711.718 zlotov dohodkov. Prebitek
4	milijonov zlotov se uporabi v prosvetne namene.
Rektor pariške univerze Lapie je umrl za gripo dne 24. t. m. v starosti 58 let. Znan je po svojih filozofskih in pedago-škkih delih.
Mussolini in albanski poslanik v Rimu sta v ponedeljek izmenjala ratifikacijski listini italijansko - albanske pogodbe. S tem je postala italijansko - albanska pogodba polnomočna.
Italijanska vlada je dovolila le faši-stovske mladinske organizacije, vsled česar je papež odredil razpust itlaijanskih katoliških skautskih organizacij. Papež obžaluje* da je z vladno naredbo tangi-rana svoboda združenja.
Garibaldi mora po objavljeni razsodbi takoj zapustiti Francijo, Macia pa v roku enega meseca,	.
Sirite Jar. Dnevnik'*.
Mussolini o fašizmu.
Posebni poročevalec londonskega »Daily Expressa«, Bartlett, je začel v svojem lisiu priobčevali .svoja opazovanja in vtiske s potovanja po Italiji in objavlja predvsem dolgo izjavo, ki mu jo je podal ministrski predsednik Mussolini o fašizmu, fašistovskem režimu in fašistov-ški Itaiiji. Ker je v tej izjavi marsikaj, kar bo brez dvoma zanimalo tudi jugo-slovensko javnost, naj vam podam tu najmarkantnejše točke te izjave.
Mussolini je predvsem govoril o trdnosti fašistovskega režima neglede na svojo lastno osebo in je dejal:
»So že ljudje v inozemstvu, ki mislijo, da je fašizem samo prehodna faza v zgodovini Italije. Mislili so tako pred petimi leti in mislijo tako tudi še danes v svoji velikanski nevednosti z ozirom na vse, kar se godi v Italiji, in na temeljna načela, ki so fašizem tako zelo priljubila masi italijanskega naroda. Pred petimi leti je profesor Salvemini (znan zgodovinar, ki živi sedaj kot begunec v Parizu), ki še trati svoj čas s tem, da napada mene v inozemskem časopisju, namesto da bi sodeloval pri obnovi svoje države, pisal: »Fašizem ne bo trajal mesec dni, dovedel bo takoj do vojne z Jugoslavijo in to bo njegov konec.« To dokazuje, da tudi nekateri italijanski razumniki ne znajo pravilno Citati znamenj časa. Zato ne smemo biti preveč strogi s tujci, ki nas ne razumejo.«
Mussolini je govoril potem o fašistov-aki preureditvi parlamenta. Izjavil je, da ^edauji parlament, izvoljen na podlagi splošne in enake voliln6 pravice, izgine,
i l’6,1'. n‘ 'a. °r ne Ogovarja značaju, izobrazbi in duševnosti italijanskega naroda. Na njegovo mesto pride državni zbor korporacij. Sedaj se proučuje način, kako naj bt bili posamezni sindikati (strokovne organizacije) zastopani v tem zbui u, in kako naj bi bili zastopani v njem državni nameščenci, ki se ne smejo združevati v sindikatih. Senat pa ostane tak, kakor je bil doslej in bo tudi še nadalje kralj imenoval vse senatorje, seveda po predlogu vlade.
V	slučaju ostavke ministrskega predsednika ali precsnove vlade bo korporacijski državni zbor v nekem smislu mogel izbrati nove ministre. Kralj bo imenoval ministrskega predsednika, ki je edini odgovoren kroni, dočim so pa ministri odgovorni ministrskemu predsedniku. Na vprašanje, ali se bo fašistovski režim ohranil tudi po Mussoliniju, se je leta posmejal in menil, da vsi tujci zapa-dajo v isto zmoto, ker mislijo, da fašizem nima trdnih krrenin v italijanskem narodu. »Ne razumejo, da je fašizem pridobil toliko moč v Italiji, da bi se tudi tedaj, če bi bil jaz jutri umorjen, moje delo nadaljevalo. Ideja fašizma je tako trdno ukoreninjena v srcu Italijanov, da ni nevarnosti za nepredvidene izpre-membe vlade ali pokreta v boljševizmu. Fašizem temelji na širokem temelju svobodne volje dvajsetih milijonov italijanskega delavstva, vpisanega v korporacijah, ki izpcznava koristi, ki jim jih prinaša fašizem, in vedo, da more edino le fašizem preveriti Italijo v veliko in im> ! gočno nacijo.< In po kratkem premoru je nadaljeval samozavestno:	;
»Če bi bil jaz umorjen jutri, bi se moje '
Rim, 25. januarja.
delo nadaljevalo. Jaz bi ostal simbol fašizma, ki pomeni edinstvo italijanskega naroda in tako veliko moralno silo, da bi nobena opozicija ne mogla dvignili glave proti njej, tudi če bi mene ne bilo več!«
Govoreč potem o tisku, je dejal, da on j nikakor ni zatrl tiskovne svobode. Vsak | list da more objavljati, kar hoče, samo j da ne krši zakonov v zaščito režima in [ države. Če list krši zakone dn objavlja vesti, ki bi mogle pedkopati ugled vlade ali povzročiti nemir, zapade zaplembi. On da je popolnoma nepristranski napram vsem listom (opozicijskih listov danes v Italiji ni več, ker so vsi zatrti. Op. poroč.) in je dal zapleniti tudi fašistovske liste, ker so objavili članke, ki bi mogli kaliti javni red. »Tisk mora biti pod nadzorstvom ali pa ga je vsaj treba držati v okviru zakona. Ali pravica je enaka za vse, za opozicijo kakor za fašiste.« Seveda pa je pripomnil takoj na to, da organizirane opozicije v Italiji sploh ni in da ostanki nekdanje, opozicije sploh niso vredni omembe, češ, ker štejejo kvečjemu 2000 oseb, politikov brez atvoritete, ker niso znali prav tolmačiti znamenj časa. Ali od j teh 2000 oseb, ki jih je mogoče smatrati j za sovražnike fašizma, jih nitd sto ne na-i "protuje njemu osebno, ker vedo, kaj je i on vse storil dn jih obvaroval nasilstev s
•	strani krajevnih fašistovskih ekstremi-; stov. Pripomnil je, kako je težko držati j na uzdi fanatike velikih pokretev naroda, ki čuti, da koraka nasproti svoji veličini in sreči. »Storil sem vse, kar je bilo v moji moči, da se je ohranil red v Italiji. Odkar sem prevzel ministrstvo notranjih stvari, je bila Italija popolnoma mirna in ni bilo nikjer sporov.«
Na omembo, da se v inozemstvu širijo vesti o vojnih pripravah Italije, je odgovoril Mussolini, da je to izmišljotina propagande proti njemu in njegovi vladi. Italijanska vojska da šteje komaj 149.000 mož pod orožjem, dočim pa fašistovska milica šteje 275.000 mož, ki so samo deloma izvežbani v orožju, in niso vedno v službi. Vobče se milica mobilizira samo v najizjemnejših slučajih, ker je ustanovljena samo za vzdrževanje notranjega miru v Italiji.
Mussolini je nato govoril o gospodarski ekspanziji Italije, ki danes ni več Italija leta 1870, ko je štela 26 milijonov prebivalcev, dočim jih šteje danes 42 milijonov, od katerih jih živi 10 milijonov v inozemstvu in kolonijah. Italija se ne Hir«6 5.azSifm Proti zapadnemu delu Af-L x tam ni ve* Prostora, zato se obrača proti vzhodu, kjer noče odvzemati zemlje drugim narodom, ki so prelivali kri zanje, temveč želi le takih, ki ne pripadajo kaki drugi velesili. Pa naj so te zemlje potem na severnem ali južnem tečaju, v srcu Afrike ali Azije, ima italijanski narod pravico do njih, ker mora imeti izhod za svoje vedno naraščajoče prebivalstvo. Temu njegovemu stremljenju se ne sme nihče upirati.
»Od te mize,« je zaključil Mussolini »morem čutiti bitje žile vsega italijanskega naroda. Moja vlada je organizirana kakor telefonska centrala. V tej centrali je 82 gumbov, katerih vsak se nanaša na drugo stvar: banke, industrijo, sindikate, uradništvo, poljedelstvo itd. Če je treba načeti kako vprašanje, mi je treba pri-
tisniti poseben gumb, da tako rečem, in sem v zvezi d predstavitelji interesirane strani in imam na razpolago vse tehniške podatke. Posvetujem se s svojimi ministri in stvar je rešena tekom seje. Ali ni to neskončno boljše kot pa da se tratijo celi meseci z brezplodnimi razpravami oseb, ki v splošnem ne znajo nič v stvari, o kateri 'razpravljajo in ne morejo posinatrati kakega posebnega vprašanja s širokega vidika interesi ni ne industrije ali vsega italijanskega naroda? Ne! Nič
ne more oboriti moči fašizma, Id si samo prizadeva, da bi storil Italijo svobodno, mogočno in edino!«
Jugoslovenska javnost pozna razmere pod fašistovakim režimom v Italiji tako dobro, da na treba k tem izvajanjem gospoda Muso linija prav nobene pripombe.* Reči bi se kvečjemu moglo, da gospod Mussolini sam menda vendar ne verjame, da bi bilo resnica vse to, kar je govoril, ker drugače bi se moralo misliti, da se mu — blede!
»Ženski pokret.”
Alijansa »Zenskih Pokretov« v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prične s 1. februarjem tekočega leta izdajati svoj list »Zenski Pokrel«, ki bo izhajal v formatu dnevnih listov na štirih straneh vsakega 1. in 15. v mesecu.
List, ki bo pisan poljudno in bo izhajal v dveh izdajah, v latinici in cirilici, ima predvsem namen, da pripravi žen-slvo širom naše države za poliiično delo, kadar bomo dobile politične pravice, hoče našemu žensivu posredovati razumevanje za vsa vprašanja javnega življenja in hoče hkratu voditi borbo, da dobi ženstvo politične pravice, ker zavedati se moramo, da brez političnih pravic je vsako delo za izboljšanje našega materielnega in moralnega položaja iluzorno. Hkraiu bo dajal ludi pregled ženskega gibanja pri nas in drugod, uvajal bo v razumevanje socialno političnega gibanja, bavil se bo s tako aktuelnim vprašanjem o miru, prinašal bo poročila iz higiene, vzgojeslovja ild. Urednišlvo je pridobilo za sodelovanje že mnogo žen iz tujine, ki sloje v prvih vrstah inlernacionalnega ženskega gibanja in so politično aktivne v svojih deželah.
Izdaja v latinici bo prinašala tudi slovenske članke in notice, ostali tekst bo srbo-hrvaški, a po vsebini bosta obe izdaji popolnoma enaki.
V	ženskem gibanju v naši državi veljajo Slovenke od početka, odkar imamo naše skupne organizacije, kot res-
ne in smotrene delavke, ki imajo največje razumevanje za napredek. Slovenske ženel Pokažite s tem, da postanete naročnice lista, da je dobro mnenje, ki ga imajo Hrvatice in Srbkinje
o	nas, upravičeno in da Slovenke ne-čemo biti najmanj zavedna četa in najmanjša v boju za osvoboditev žene v naši državi. List bo za Vas stvarne koristi, ker boste iz njega dobivale najboljši pregled tako ženskega gibanja kakor tudi ostalih gibanj, ki so povsod na delu, da pripravijo človeštvu lepše in mirnejše življenje. Domača politična vprašanja bo obravnaval list s stvarno kritiko, ker je poliiično popolnoma neodvisen.
Naročnina za list je tako nizka, da jo zmore prav vsaka žena. Celoletna naročnina znaša Din 48,—, a plačuje se tudi lahko mesečno po Din 4,~. Javite se za naročnice na naslov: Alojzija š!ebi, Rožna dolina c. X./6, pošta ViČ pri Ljubljani. Naj ne bo med nami žene, ki se prišteva izobraženim in naprednim, da ne bi bila naročnica lista »Zenski Pokret*. Na isti naslov pošiljajte tudi članke in druge prispevke, namenjene za objavo v listu.
Srbkinje in Hrvatice, ki žive v Sloveniji, prosimo, da se naroče na list in da javijo, ali žele lisi v latinici ali cirilici.
Za Alijanso Zenskih Pokretov: tajnica.	predsednica:
Cirila štebi - Pleško. Alojzija šiebi.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
27. januarja, četrtek: zaprto.
28. januarja, petek: »Pri lepi krčmarici«. Red D.
29. januarja, sobota: ob 15. uri pop: »Ko-varsivo in ljubezen«. Dijaška predstava pc znižanih cenah. Izven.
30. januarja, nedelja:	»Pahljača lady \\ indermere«. Ljudska predstava predstava po zniž. cenah. Izven.
31. januarja, ponedeljek: »Pri lepi krčmarici«. Red A.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
27. januarja, četrtek: zaprto.
28. januarja, petek: »Ples v maskah«. Red E.	,
29. januarja, sobota:	»Grofica Marica«. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv.
30. januarja, nedelja ob 15. uri pcp.: »Terezina«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Dijaška predstava v ljubljanski drami.
V	soboto popoludne ob 15. uri se vrši v drami dijaška predstava in sicer se pri tej priliki vprizori klasična Schillerjeva drama: »Kovarstvo in ljubezen«. Uprava opozarja mladino ljubljanskih srednješolskih in strokovnih zavodov na uprizoritev te klasične drame. Za predstavo veljajo izredno znižane cene. Opozarjamo pa ponovno, da je začetek tokrat ob 15. uri in ne kakor je običajno ob 16. uri za dijaške predstave.
Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališča. V nedeljo, dne 30. t. m. se vprizori ob 20. zvečer v drami moderna drama »Pahljača lady Windermere«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah najlepši uspeh. V operi pa se poje popoldne ob 15. uri Straussova opereta »Terezina«. Obe predstavi sta ljudski in veljajo za nje znižane cene.
Izdelovanje na domu bomo vpeljali. Trajna in sigurna eksistenca ali postranski zaslužek. Posebni prostori niso potrebni. Pojasnilo brezplačno. — Kem. tovarna Aflsdorf. Lastnik: R. Mtinkner, Zeitz - Aylsdorf.
C h. Lucieto:
40
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Iz njegovega urada na nemškem poslaništvu so prihajala vsa povelja in vse vprašalne pole na neslov nemških agentov, ki so delovali v Franciji, in v istem uradu so se izcimili vsi zahrbtni napadi na našo fronto.
če smemo verjeti generalu Ludendcrffu, je nemški urad v Bernu vršil precej dvomljivo svojo službo. Če pa ni vršil svoje službe tako, kakor je pričakoval (>d njega nemški prvi »General - Hauptquarliermei-ster«, smo bili mi vzrok, da je bilo tu neprestano vse v neredu.
Kljub temu jo bila, kar vam hočem pokazati, špi-jonska mreža, ki jo je bil razpredel von R... v Franciji, naravnost dovršeno urejena.
Pozneje se bomo bavili s temnim delovanjem proti zavezniškim državam, ki ga je vršil ta čudni diplomat,, kateri je bil bolj odvisen od vojaških oblasti, kot od ministrstva za zunanje zadeve.
Zaenkrat si bomo pa natančneje ogledali to čudno okolico, v kateri je kar mrgolelo špijonov in izdajalcev.
Nemško poslaništvo v Bernu ni imelo svojega poslopja, kot druga poslaništva in konzulati, v središču
mesta, temveč se je nahajalo v predmestju, ob robu nekega gozda.
Da ste dospeli tja, je bilo treba se9ti na tramvaj, ki v ozd v Kirchfeld. Voz je bilo treba zapustiti na Thun-skem trgu in od tu je bilo mogoče priti tja čez dober četrt ure bedisi po Brunnardernstrasse, bodisi po Ei-fenstraase. Po teh dve cestah se je prišlo na Wilading-strasse, iz katere je izhajala dolga zapuščena avenija, vl je vodila naravnost do poslaništva.
Poslaništvo se je nahajalo v vili, zgrajeni v angle-^em stilu.. Poslopje je izgledalo zelo mimo in bogato.
planiški urad se ni nahajal v tem poslopju, tem-eu v rugi hiši, ki je ležala sredi posestva na drugi strani reke Aare.
Koi bomo pozneje videli, so ti podatki važni Osebna pisarna gospoda von R ... a se je nahajala v glavnem poslopju in tja se prišlo skozi čakalni ea- ! Ion, v katerem so se nahajali vojaški stražniki. Ta de- ! lavni kabinet je bil zelo velik in je prej izgledal' kot j uradna soba ministrskega uradnika kakor kot diplo- s matska pisarna.	_	:
Soba je bila prenapolnjena s kartoni, predali in » mapami. Na pisalni mizi-g. von R..a, kakor tudi na 1 naslanjačih in stolih so se nahajali kupi listin. Sredi R ... jeve pisalne mize pa je stal velik kip cesarja, kakor da bi predsedoval njegovemu temnemu delovanju. Ta kabinet, v katerega sem šel večkrat,'seveda v
odsotnosti gospodarja in najraje ponoči, je bil zgrajen kot kakšen gledališki oder.
Pod nekaterimi deščicami na parketu so bili Bkriti električni zvonci. Če je človek stopil na eno izmed njih, je nastalo strahovito zvonenje, ki je straži javljalo, da je nepoklicana oseba vzdrla v to sobo.
Silno je bilo treba paziti, da se človek ni vsedel na nekatere naslonjače, ki so bile pravcate volčje pasti.
Enako neprevidno bi tudi*bi!o, ako bi človek stopil na rožo, ki 9e je nahajala sredi preproge, če ni po-preje zaprl mehanizma pasti loputnice, ki se je skrivala pod njo.
Kdor je ljubil svoje življenje, se tudi ni smel dotakniti ključev, ki so jih tu in tam namenoma pozabili po ključavnicah.
M. L., enega izmed tajnikov gospoda von R... a je skoraj ubila elektrika, ko se je spozabil in prijel za enega teh ključev.
Sicer bo neprijetno gospodu von R... u, Če tukaj javnosti razkrijem vse potankosti njegove sobe, ven-pa moram to storiti radi dogodkov, ki jih popisujem v sledečem, in za kojih resničnost garantiram.
V	neki knjigi, ki je pred kratkim izšla v Nemčiji, se Nemci bahajo, da so poznali ves francoski protišpi-jonažni urad in njegovo sicer naravnost čudovito delovanja.
.	(Dalje	prihodnji!.)
PHA V OSLA V N1 PANTEON ZA 21><J ■MILIJONOV DINARJEV.
' Te dni je bil razpisan auiečaj l-h graditev monumentalnega panteona v Ueo-gradu. Ta panteon naj bi bil namenjen za ves jugoslovanski narod in bi se zato gradil seveda iz državnega denarju. Daši ne nasprotujemo načeloma misli panteona, vendar pa mislimo da ima danes naš narod vse druge in vse bolj nujno potrebe, ko pa da grudi panteon.
Ampak druga stvar je tu in proti njej moramo najodločnejše protestirati. S panteonom naj bo združena velika pravoslavna cerkev, ki naj ima prostora za 6 tisoč ljudi. Cerkev mora biti iz marmorja, njena kupola pa mora biti visoka 80 metrov. Poleg cerkve naj bi se gradila tudi velika palača za patriarha. Sploh naj bi bil to pravi pravoslavni panteon. Vse to naj bi veljalo 200 milijonov dinarjev.
Naravnost neoprostljivo, da se v času tako hude denarne in gospodarske krize sploh misli na take luksuzne stavbe. Še lepše pa je to, da se hoče z državnim denarjem zgraditi panteon, ki naj bo dejansko namenjen samo enemu delu naroda. Po dosedanjih izkušnjah naj bi torej prispevala Slovenija nad 30 milijonov za zgraditev reprezentativnega pravoslavnega panteona in to v času, ko se Črtajo vse investicije v Sloveniji in ko se ubija njeno gospodarsko moč e prenašanjem njene industrije na jug države.
Naj si napravi k vsemu temu komentar bralec sam!
•	— Konferenca o poljedelskem kreditu. V ministrstvu poljoprivrede in voda se bo vršila v kratkem konferenca zastopnikov poljedelskih organizacij, ki bo pretresala vprašanje poljedelskih kreditov.
— V prosvetnem ministrstvu se pripravljajo novi ukazi o imenovanjih, premestitvah in upokojitvah srednješolskih profesorjev. Upokojenih bo tudi gotovo število učiteljev.
— Pogozdovanje goličav. V generalni direkciji za šume se pripravlja predlog za podelitev kreditov, predvidenih v novem budgetu tega ministrstva za pogozdovanje goličav. Krediti se uporabijo v glavnem za dovršitev že začetih del.
— Zgradba šolskih poslopij. V prosvetnem ministrstvu je podpisanih več odlokov, s katerimi se odobri zgradba novih šolskih poslopij v raznih krajih države.
— Za dijaške ekskurzije za časa velikih počitnic bo dajalo prosvetno ministrstvo tudi letos podpore. Za ekskurzije učiteljev in učencev srednjih šol je predviden kredit 100.000 Din, istoto-liko je predvideno za ekskurzije učiteljev in učencev učiteljišč.
— Univerzitetno poslopje v Zagrebu. Lansko leto so se pričela dela za razširjenje in prezidavo zagrebške univerze. V svrho nadaljevanja teh del je zahtevalo prosvetno ministrstvo, da se odobri večji kredit.
— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfo,va ulica št. 12 so darovali: Slejko A., Albreht I., Kenda A., Cerer I., Bergant F., Majdič S., Stergar F.,' Neimenovani, Klemenčič, vsi v Kamniku po 20 dinarjev. Stergar I, Kamnik, Stupica I, Šenčur, Piber J„ Šenčur vsi po 20 Din. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala. — Odbor.
— Strokovni učitelj za kovatšvo. Na
Tehniški srednji šoli v Ljubljani potrebujejo strokovnega učitelja za kovaštvo. Reflektantje naj se do 10. februarja javijo pri šolskegi ravnateljstvu.
— Odbor društva »Pravnika« opozarja svoje člane še enkrat na redno glavno skupščino, ki se bo vršila dne
28.	t. m. Ipetek) ob 17. uri popoldne v Ljubljani v sodni palači šlev. 79 in jih vabi, da se skupščine mnogobrojno
udeležijo.	_
— Loterija v korist ruskih invalidov.
Po odredbi poljedelskega ministrstva se vrši žrebanje srečk loterije v korist ruskih vojnih invalidov dne 16. februarja. Žrebanju bo prisostvoval delegat
ministrstva.
— Ekskurzija »Putnika«. Društvo za promet tujcev »Putnik« priredi koncem meseca avgusta zopet večjo ekskurzijo in sicer iz Zagreba preko Innsbrucka, Ziiricha, Luzerna, basela, Pariza,
5 vesti.
MarSeille-a, Nizze in Bencik. Potočnic se prične dne 27. avgusta ter bo irujalo do i4. septembra.
— Mednarodni poljedelski kongres v lamu. Meseca maja se vrši v Rimu pod pokroviteljstvom italijanskega kraiju m pod častnim predsedstvom Mussolinija velik mednarodni poljedelski kongres. Kongresa se udeleže iudi delegati iz nase države.
— 37 zagrebških gostilničarjev ovadenih radi prekrsitve prepovedi točenja alkoholnih pijač ob prilhu zadnjih volitev. Kol povsodi, se je potočilo tudi v Zagrebu kljub prepovedi za časa volitev v obiaslne skupščine dosh vina in drugih alkoholnih pijač, ne da bi bila policija za to zvedela. Ampak 37 takih grešnikov je pa zagrebška policija vendarle izsledila in se bodo morali sedaj zagovarjati pred sodiščem. Nekateri so točili pijačo v svojih privatnih stanovanjih pod pretvezo, da gre za zaključeno privatno družbo, drugi v posebnih sobah, kuhinjah, kleteh, eden celo v podstrešju. V neki nabito polni gostilni so piti, ko je vstopil detektiv, vsi gosti čaj. Caj je bil serviran na ta-sah s citrono, sladkorjem itd., kljub temu pa se je zdelo detektivu sumljivo, da je zbranih v gostilni toiiko prijateljev čaja. Ko je povohal par čašic, se je prepričal, da so pili ljudje pravzaprav rumeno vino. V neki drugi gostilni so sedeli vsi gosti pri kozarcih vina. Detektivu pa se je zdelo čudno, da so tako veselo prepevali kot da so »fajhtni«, kmalu pa je opazil, da vsak hip kdo vstane ter gre v malo sobico v ozadju, rekoč, da gre k telefonu, oziroma na stranišče. Detektiv se je informiral in zvedel, da gostilna nima telefona. V neki gostilni so ljudje kvartali za vino, pred seboj so imeli pa vodo. Bili so vsi pijani. Vino so hodili namreč pit v drvarnico na dvorišču. Največ vina se je potočilo na ta način, da so ga prodajali gostilničarji v zelenih steklenicah za kislo vodo, nekateri gostilničarji so servirali belo vino v steklenicah za sodo vodo. Po kuhinjah so pili ljudje posebno pogosto 3z raznih loncev in piskrov. Vseh trikov, ki so se jih posluževali gostilničarji, pa sploh ni mogoče navesti.
— Radi dekleta — mu je odgriznil nos. Seijaka brata Sultanič iz Vrbja v Bosni sta se prav dobro razumela in sta v svoji zajednici dobro gospodarile. Nesreča pa nikjer ne počiva. Lepa fanta, kakor sta bila, sta se zagledala v eno in isto dekle, ki je bila najlepša v vasi. Parisovo jabolko, ki ga je vrgla med nju lepa devojka, je dozorelo ko-nečno do strastnega sovraštva, ki ju je privedlo do brahijalnega obračune. Pri tem pretepu ie odgriznil mlajši brci starejšemu, ki je bil v večji milosti pri dekletu — nos. Zdravniki sarajevske bolnice se trudijo sedaj, da napravijo starejšemu bratu umelni nos, sodišče se pa ukvarja z mlajšim bratom, da mu dopove, da s tem, da je bratu odgriznil nos, si še nikakor ni pridobil predpravice do oboževane devojke.
— Zagonetna smrt 16 lelnega dečka. Iz Vet. Bečkereka poročajo: V Kara-djordjevu (Banat) so našli 16 letnega Mihajla Belobabo obešenega v domačem hlevu. Ker je bil deček vedno zdrav in vesel, se njegovim siarišem ne zdi verjetno, da bi bil izvršil samomor, temveč so mnenja, da je bil deček umorjen. Preiskava je uvedena,
— Tajinstven samomor študentke. Enega zadnjih večerov je skočila med vožnjo iz Beograda v Zemun iz parnika »Petar Zrinskij« visokošolka Dora Jecič v vodo ter utonila kljub temu, da je skočilo za njo več mornarjev, ki so jo skušali rešiti. Naslednje jutro je vrgla Sava truplo samomorilke na breg. Pri deklici so našli pismo, iz katerega so ugotovili njeno identiteto in v katerem izjavlja, da jo žene v smrt tragičen doživljaj, ki ga pa bližje ne pojasni.
— Velika ležišča železne rude v Italiji. Iz Livorna poročajo, da so bila najdena v tamkajšnjem gorovju v višini ^>00 m velika ležišča železne rude, ki jo smatrajo strokovnjaki glede kvalitete za najboljše železo v Evropi. Ruda vsebuje baje 68 odstotkov čistega železa, dočim vsebuje najboljša ruda, ki so jo našli doslej v Evropi, samo 40 odstotkov, čez leto dni Italiji ne bo treba več uvažati železa iz inozemstva.
— Preje in potem. Ubožna služkinja v Loscherbergu v Reuclitalu (Baden) hči z otroci bogato blagoslovljenega težaka, je rodila nedavno nezakonsko dete. Očeta ni mogla nominirati. Sam se seveda tudi ni oglasil, ker bi bil moral plačevati alimente, le dni je zadela deklica v loteriji 10.000 mark. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega.
V	kratkem času so se oglasiti kar štirje možakarji, ki so hoteli biti očetje nezakonskega otroka.
— Originalna obsodba. Pred mladinskim sodiščem v Wimbledonu se je zagovarjal te dni 14 leten deček, ki je ukradel svoji materi malo vsoto denarja in prodal za njenim hrbtom otroški voziček. Izkupiček in ukradeni denar je porabil za kino, za katerega je silno vnet. Sodnik je naložil mlademu grešniku kazen, ki utegne imeti ugoden pedagoški učinek: obsodil je dečka, da ne sme poseliti tekom dveh let nobenega kinematografa.
— Mussolini dobi himno. Gospa Rafaela Rocco v Milanu, goreča obože-vateljica Mussolinija, je prišla na idejo, da da komponirati za »duceja« posebno himno. Za Mussolinijevo pesem se bo razpisal natečaj, tako za tekst, kot za arijo.
— Podružnica Jugoulovenske Matk« t
Kranjski gori vabi svoje članstvo na občni
zbor, ki se vrši dne 12. februarja t. 1. ob 20. uri v hotelu »Razor« s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora, Volitev novega odbora, Slučajnosti.
— Otok zakladov od Stevensona, dalje I. Cankar, Zbrani spisi I. zv., Gradnik, De Pro-fundis, Golia, Triglavska bajka. Puškin, Kapetanova liči, Gruden, Mižka osedlana, Debeljak, Moderna _ francoska lirika, Sienkiewicz, Z ognjem in mečem, Izidor Cankar, Obiski, Er-juvec. Izbrani spisi, Petronij, Pojedina pri Trimalhijonu, Finžgar, Zbrani spisi V. zv., Jurčič, Zbrani spisi III. zv., Milčinski, Drobiž, Gaspari-Košir, Gor čez Izaro, Tavčar, Zbrani spisi IV. zv., Gradnik, Srbske narodne pesmi, in celotna zbirka vseh 46. letnikov
Ljubljanskega Zvona« — vse te knjige v tisočih izvodih tvorijo dobitke III. književne tombole Jugoslovanske Matice, koje žrebanje Se prične 4. februarja t. 1. in traja do 25. marca t. 1. Žrebanje se bo vršilo na sledeči način: V petek, dne 3. februarja se izžrebata prvi dve številki, ki se potem priobčita v soboto, odnosno v nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, t. j. ambo, pošlje tablico v zaprti kuverti Jugoslovenski Matici v Ljubljani, ki mu dobitek takoj in brezplačno odpremi na označeni ‘naslov. Naslednji petek, 11. februarja se izžreba tretja številka, ki se takisto priobči v sobotnih, odnosno v nedeljskih številkah vseh slovenskih devnikov in vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo svoje tablice v Ljubljano. 18. in 25. februarja bodo izžrebane številke za terne in kvaterne, 4. in 11. marca za preostale kvater-ne In činkvine, 18. in 25. marca pa za preostale činkvine in tombole. Postopek za sprejem dobitkov je vedno isti. — Tablice po 3 dinarje so na prodaj pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pa pri Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Se-lenburgova 7-II-
Ljubljana.
I— Dravsko inlendantsko slagališie in Dravska pekarska četa proslavita dne 31. t. m. svojo slavo. Služba božja in rezanje kolača v krogu slagališta bo ob 10.30, popoldne bo vojaška zabava.
1— 4. ciklus predavanj umetnostno -zgodovinskega društva. Deveto predava-
i	nje se vrši v četrtek, 27. t. m. ob 18. uri ! v univerzitetni zbornici. Predava dr. F. Stele o Zgodovini pohištva (drugi del: od renesanse do danes). S tem predavanjem je letošnji ciklus zaključen.
1— Geografsko društvo v Ljubljani vabi vse geografe in prijatelje geografije na občni zbor, ki se vrši v petek,
28.	t. m. ob pol 6. pop. v geografskem institutu univerze (levo II. nadstr., zadaj). Pri slučajnostih se bomo pogovorili tudi glede udeležbe II. kongresa slovanskih geografov na Poljskem.
1_ jahalna šola kola jahačev in vozačev v Ljubljani se prav lepo razvi> in šteje že veliko članov, ki se z izrecnim veseljem, užitkom in navdušenjem udeležujejo pouka pod strokovnim vodstvom priznano vestnega učitelja podpolkovnika g. Zajca. Dosedanji uspehi vsakega posameznika so prav razveseljivi in »e l>o že v rani spomladi začelo z jahanjem na prostem in z izleti v ljubljansko okolico. Posebne hvale vredno je, da so našo ljubljanske dame v tako častnem Številu zastopane in da so v tako kratki dobi dosegle naravnost odlične rezultate. Poduk f;e vrši temeljito in metodično. Razen jahanja v oddelku, ima vsak učenec priliko, da si na lonži učvrsti sedež in se izpopolni v svojem znanju. Jaha se trikrat na teden, v pondeljek, sredo In petek od 4. do 6. ure popoldne. Konj je vedno do-
volj na razpolago. Društvo rade volje sprejema nove člane in se bedo otverili novi oddelki, po potrebi tudi v torek, če* trtek in soboto od 4. do 6. ure popoldne. Prijave sprejema tajnik g. Knez, Gosposvetska cesta 3.
I— Prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze nepreklicno 16. februarja 1927 v Unionu. Z razpošiljanjem vabit se prične tekom prihodnjega tedna.	(1461
1— Prva seja celokupnega damskega komiteja za 1. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze se vrši v pelek 28. 1. ob 16. v damski sobi kavarne »Emona«.	(147)
I— Pri-ava psov. Lastniki in rejniki psov se ponovno opozarjajo, da je do dne 31. januarja 1927 prijaviti popisovalnemu uradu mestnega magistrata ljubljanskega (Mestni trg St. 2-11, vrata št. 46) brez izjeme vse pse — tudi pse čuvaje ter mladiče — ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne izvzemši Barje in Sp. Šiško, ter plačati pasjo takso za leto 1927 v znesku 100 dinarjev. Zamudnikom se bo s l. februarjem 1927 zaračunavala pasja taksa v dvojnem znesku, nakar se lastniki ps&N posebno opozarjajo.
1— V društvu »Soča« predava v soboto 29. t. m. v restavraciji Ljubljanski dvor naš rojak g. prof. M. Pressl, nadzornik obrtnih šol, priznani strokovnjak
o	temi: »Obrt, industrija in Slovenci*. Predavanje bo zelo zanimvo in podučilo, ne samo za strokovnjake, ampak iudi za vse, ki hočejo imeti upogled v obrtno in industrijsko gibanje v Sloveniji. Vabimo člane in prijatelje društva k obilni udeležbi. Začetek predavanja ob po! 9. uri zvečer. Vstop vsem prost.
1— Akademsko društvo »Treznost« ima redni sestanek v petek, 28. t. n:, ob tričeirt na 15. uro (Univerza, balkonska dvorana) — brez akademskega četrta) — Predava brat dr. Mikic o svojem propagandnem potovanju po Jugoslaviji (nadaljevanje). — »Treznost*.
t— Telesno kulturno društvo »Atena.’ in ortopedija. Gospod doktor Minaf. primarij ortopedskega oddelka splošne bolnice, je 6. t. m. v Kino Matica govoril o razvoju in socijalnem pomenu ortopedije. V svojem zanimiven predavanju, spremljanem s skiopiičnimi slikami, je gospod dokior pokazal razne telesne hibe, ki se pa morejo zdraviti z ortopedsko telovadbo. Telesno kulturno društvo. »Atena« vzdržuje v ta namen že nekaj tet svoj ortopedski zavod, kateremu je že marsikdo hvaležen, da ima danes zdravo in pravilno telo. Natančne podatke dobe stranke v »Mladiki«, lortopedični zavod), Šubičeva ulica 9 in sicer vsaki delavnik od 4. do pol 6. ure popoldne.
1— Policijski drobiž. Aretirane so bile iitiri osebe in sicer neki komunist radi posesti komunistične popagandne literature, neka oseba radi tajne prostitucije, neki prelepač ter en tat. Policija beleži eno tatvino 600 Din vrednih lat, več slučajev kaljenja nočnega miru, pretepov, izgredov in nedostojnega vedenja.
KOLESARSKI SAVBZ KR. SHS.
Kolesarski Savez kr. SHS nam poroča: Vsled sklepa redne glavne skupščine KS kraljevine SHS se sklicuje izredna glavna skupščina na 20. februarja t. 1. v Zagreb, v prostorih hotela »Lovački rog«. Na to skupščino se vabijo vsi kolesarski klubi in sekcije Jugoslavije, brez ozira na to ali so že včlanjeni v kolesarskem savezu ali ne.
Namen te izredne glavne skupščine je, kolesarski šport v Jugoslaviji temeljito reorganizirati ter odločno pritegniti i< sodelovanju vse obstoječe klube in sekcije, ker le na ta način bode možno ustvariti organizacijo ki bo zamegla to važno športno panogo uspešno zastopati v naši državi kakor tudi nasproti inozemstvu.
Vsak klub oziroma sekcija ima pravico odposlati k tej skupščini po dva delegata, oziroma ima dolžnost izpostaviti poverilnico drugemu klubu, kateri ga na skupščini zastopa.
V	svrho redigiranja sedanjih pravil 90 se ista odposlala vsem obstoječim klubom Jugoslavije in ako kateri izmed klubov teh pravil ni prejel, naj se blagovoli
i	brniti na naslov »K o t u r a š k i S a v e z kr. SHS, Zagreb — Mrazovičeva ulica br. 10.
Predkonferenca te važne skupščine se vrši v soboto dne 19. svečana ob 8. uri
i	zvečer v hotelu »Lovački rog<.
Pojasnilo o spomeniku Kralja Petra I. v Ljubljani.
V	dveh ljubljanskih dnevnikih sta v kratkem času izšla članka X. Y. »Nemogoč prostor za spomenik Petra I, v Ljubljani« in K. »Baziran park sredi Ljubljane?«. Oba članka sla po vsebini sorodna ter temeljita na neosnovanih trditvah. Zato se v pojasnilo objavljajo sledeoi podatki: Žirija (umetniško razsodišče), ki bo ocenjevala osnutke za spomenik, je sestavljena iz umetnikov in strokovnjakov, katerih sodbi bo Slovenija mirno zaupala rešitev tega vprašanja. Nihče ni iz te žirije izstopil. Med njehimi člani sta tudi arhitekt in kipar svetovnega slovesa. Namen spomenika je ovekovečenje Osvobojenca Slovenije, ki je zato dolžna hvalo svojemu kralju Osvoboditelju. No-'fren krožek si ni vbil v glavo kakršnekoli fiksne misli; nobena kaprica par ljudi ne odločuje; akcijo za postavitev Podpira celokupna Slovenija v oni eno-dušnosti, v kateri je dokončala svoje os-vebojenje. Ni res, da se hoče spomenik postaviti za parade in defHiranje; ni res, da se je predpisal lep in velik konj; ni res, da se je predpisalo raziranje trga. Kakšen bo spomenik, bo pokazala šele edino merodajna sodba umetniške žirije, ki bo ocenjevala osnutke z umetniško -strokovnega stališča. Za osnutke bo pa v kratkem razpisan natečaj, zato ne more nihče naprej grajati nekaj, kar še ni. V natečaju ne bo predpisana niti oblika spomenika, niti način preureditve trga. Celokupna Slovenija mora z zaupanjem pričakovati rešitve vprašanj o spomeniku in o ureditvi trga, ker bodo o teh vprašanjih na podlagi došlih osnutkov sodili elani umetniškega razsodišča nepristransko in zgolj po strokovnih in estetskih vidikih. Končno s© pojasnjuje, da bodo vsi načrti potem, ko bo umetniško raz-eodisce povedalo svojo končno sodbo razstavljeni ter se bo celokupna javnost mogla prepričati o doseženem uspehu natečaja.
O stroških preureditve razširjene vesti z ozirom na gornje ugotovitve ne morejo imeti najmanjše podlage. O tem, kar še ni določeno, ne more biti nobenega proračuna; kar se bo pa določilo (in to bo dobro, za to jamči sestava žirije), bo pa vredno akcije, ki je v Sloveniji našla ©nodušen odmev ter je ob vsestranski podpori zasigurana tako, da bo od tega imela Slovenija dv.ojno korist, ki se bo odražala v povzdigi njenega domovinskega in narodn. ponosa in pridobitvi umetnine prve vtrste. Celokupno javnost prosimo, da podpira stremljenje odbora za postavitev spomenika v vsaki smeri; kdor ima nasvet, naj ga sporoči odboru. Nikar naj se pa ne razširjajo vesti, ki nimajo nobene podlage in so v stanu samo podirati to, kar se je s trudom zgradilo.
Podrobni rezultati.
ŠMARJE.
(Številke pomenijo: 1. volilcev, 2. SLS, 3. SKS 4. SDS, 5. ZDS, 6. Ber.)
Buše 305, 149, 15, 3, — 2.
Dobje 361, 214, 4, 1, — 1.
Kostrivnica 336, 199, 10, 2, — 1.
Kozje 421, 45, 58, 26, — 132.
Križe 174, 54, 11, 3,------
Loka pri žužmu 375, 105, 22, 12, — 1. Mestirnje 597, 172, 79, 35, 1, 3. Pilštanj 431, 136, 91, 3, 3, 1. Podčetrtek, 420, 94, 12, 48, 1, 1. Podsreda 266, 70, 22, 23, — 2.
Ponikva 747, 191, 12, 37, 7, 2-Rogatec 641, 123, 45, 97, 5, 1.
Rogaška Slatina 556, 123, 38, 66, 23, 2.
Sedlarjevo 268, 63, 54, 3,------
Slivnica 404, 59, 32, 38, — 2.
St. Ema 648, 249, 20, — 4, 3.
Sv. Peter p. Sv. gor. 674, 120, 68, 93, 1, 110.
St. Štefan 303, 95, 3, 11,------
Št. Vid pri Planini 472, 194, 17, 5, — Št. Vid pri Grob. 246, 85, 2, 14, 1, — Šmarje (trg) 167, 72, 1, 47, 1, — Šmarje (okolica) 678, 280, 42, 29, 2, 3.
Žetale 569, 184, 8, 89,---------
Koprirnica 85, 33, 15, 16,------
Provorje 281, 79, 46, 1, — 1.
Sv. Florijan 232, 48, 3, 72, 1, 2.
Sv. Križ pri Slatini 562, 230, 55, 25, 11, 2.
Stoprce 193, 110, 1', 2,---
OKRAJ SLOVENJGRADEC. (Številke pomenijo; 1. Volilcev, 2. SLS,
3.	Soc., 4. SKS, 5. SDS.)
Pameče 163, 116, 4, — 7.
Podgorje 331, 124, 6, 5, 42.
Razbor 155, 87 3, — 13.
Slovenjgradec 434, 217, 12, 12, 90.
Stari trg 382, 195, 6, 3, 19.
Sv. Andraž pri Vel. 232, 154, 3, — 8. St. Vid n. Valdekom 134, 43, 1, 32, 2. St. lij n. Velenjem 205, 145, 28, 1, 8. Št lij pod Turjakom 606, 222, 87, 20, 9. Št. Janž na Vin. g. 316, 103, 10, 9, 1.
Št. Janž p. Dravog. 385, 178, 42, 2, 2. Škale 447, 157, 115, 2, 6.
Šmartno p. Sl. g. 396, 172, 23, 9, 8. Šoštanj 1065, 275, 183, 5, 111. Topolščica 306, 107, 45, 27, 9.
Velenje 853, 157, 115, 2, 6.
St. Florijan 269, 98, — 31, 2.
CELJE - VRANSKO.
(Številke pomenijo: 1. Volilcev, 2. SLS, 3. SKS, 4. ZDS, 5. Bernot, 6. SDS, 7. Raci-ic.)
Braslovče 736, 226, 49, 4, 5, 64, 7 Breg 882, 395, 10, 34, 18, 108, 1. Gaberje 730, 168, 10, 150, 35, 8$, 16. Dobrna 436, 291, 2, 11, 4, 2, 1.
Dramlje 432, 86, 53, - 1, 45, 1. Frankolovo 283, 137, 17, 1, 1, 16, 1. Gomilsko 252, 62, 34. 3, 1, 47, 3.
Griže 480, 171, 35, 49, 16, 32, 7. Kalebje 491, 143, 69,------- 1,	-
Nova cerkev 466, 114, 27, — 4, 4, — Petrovče 634, 171, 47, 8, 47, li, 1. Polzela, 424, 263, 3, 4, 2, 31, 1.
Sv. Lovrenc pod Prožinom 275, 93, 4,
4,	12, 4, 1.
št. Peter v Sav. dol. 365, 183, 28, 3, 1, 40, 1.
tet. Pavel pri Preboldu 641, 177, 67, 47, 7, 70, 4.
Št. Jurij ob j. ž. (trg) 178, 68, 4, 7, 2,
40, 3.
St. Jurij ob j. ž. (okolica) 911, 293, 43,
7, 15, 9, 5.
Št. Jurij ob Taboru 471, 183, 60, — 2,
8, 1.
Škofja vas 997, 188, 66, 68, 16, 17, 2. Šmartno v Rož dol. 295, 196, 2,-------------
O
u)
Teharje 539, 176, 1, 40, 54, 15, 4. Velika Pirešica 736, 294, 7, 3, 6, 6, 2. Vajnik 330, 152, 13, 5, 4, 25, 2. Vransko 675, 252, 38, 1, 3, 66, 1. Žalec 513, 135, 181 6, 7, 24, 2.
Št. Rupert 387, 221, 28, — 1, — 1. Motnik 89, 51, 4, 1, 1, 11, 2.
Špitalič 159, 67, 14, 3,-----------
Trojane 307, 216, 12, 3, 1, 7, 2.
OKRAJ PTUJ.
(Številke pomenijo: 1. Volilcev, 2. SLS, 3. Soc., 4. SDS, 5. SKS.)
Breg 393, 166, 82, 33, 12.
Cirkovce 545, 205, 3, 13, 26.
Dornava 502, 221, 3, 13, 26.
Gradišče 200, 22, — 38, 11.
Jiršovci 333, 177, 8, 6, 6.
Krčevina 355, 150, 18, 6, —
Nova cerkev 723, 109, 30, 36, 20.
Ptuj 991, 238, 228, 349, 8.
Polenšak 336, 93, 3, 8, 2.
Ptujska gora 558, 158, 7, 23, 46. Ragoznica 418, 183, 69, 24, 20.
Sv. Lovrenc v Sl. gor. 674, 274, 9, 5, 20. Sela 350, 108, 10, 20, 43.
Sv. Tomaž 366, 197, 2, 28, 2.
Velika Nedelja 675, 287, 4, 52, 24.
Sv. Andraž v Sl. gor. 305, 210, 2,12, 16. Sv. Barbara t Hat 519, 91, 12, 52, 43. Sv. Lovrenc n. Dr. polju 438, 161, 2,
13, 80.
St. Marjeta niže Ptuja 556, 304, 21,
14, 2.
St. Marko 1123, 588, 18, 65, 8.
St. Urban 334, 105, 6, 4, 8.
Sr. Vid 392, 56, 1, 39, 51.
ZaTrč 383, 198; 2, II, 2 Zltaoličje 600, 225, 27, 7, 86.
St. Bolfenk t Hal. 135, 26, 5, 21, T. Leskovec 497 105, 1', 11, 68.
Trnovska ras 324, 152, 2, 11, 6. Vurberg 369, 226, 5, 7, —
Bl-obrovnik 240; 181', 2, 45, —
Hardek 306, 184, 5, 12, 6.
Ormož' 575, 150, 16, 128, 16.
SaTei 264, 215, 1, 37, l.
Središče 605, 189, 3, 178, 87.
STetinje 520, 292, 4, 79, 2.
St. Lenaril pri Vel. ned. 607, 289, 6, 33, 5.
Sv. Miklavž 220, 155, 7, 32, 5.
Sv. Bolfenk pri Središču 469, 166, 3, 22, 51.
VOJNI INVALIDI IN VDOVE, POZOR!
Podpisani desetčlanski odbor krajevne organizacije U. V. I. v Ljubljani, rešujoč vsestranske sklepe javnega shoda z dne 16. 1. m. v Ljubljani, poziva vse one vojne invalide in vdove, člane našega udruženja, katerih upravičene prošnje na njihove odbore podružnic na prejšnji I. O., odn. sedanji Oblastni odbor v Ljubljani, so bile brez razlogov ali zadostne utemeljilvije odklonjene in vsi oni, kateri čutijo, da se jim je prizadejala društvena krivica od posameznika ali odbora — da v interesu razčistitve — vsak tak slučaj točno popišejo (kaj so prosili in s čem je bila prošnja odklonjena) priložijo naj, ako jih imajo pri sebi, odgovore, s katerimi se prošnja odklanja ier navesti je vse podatke in ako je potreba tudi priče in lako opremljeno dopošljejo naj priporočeno na predsednika podpisanega odbora, Koler Franca, Ljubljana, Karlovška cesta 7. Tako zbrani materija! se bode pregledal in upravičene prošnje, ako so bile z nezadostnimi razlogi odklonjene, se bodo skušale privesti k obnovitvi. Krivice, ki bodo očitne, pa se bodo dale na razpravo javno in pri prihodnjem občnem zboru O. O. in tam se bode zahtevalo, da se krivce društveno kaznuje, odnosno odpravi iz našega udruženja.
Da ne bode pomote ali da ne bo ta objava služila za tarčo tistim, ki pravijo, da člani nimajo pravico revidirati delo svoje organizacije, pojasnujemo, da so vsakokralni odborniki pri O. O. obenem člani naše krajevne organizacije U. V. 1. in da oni vodijo posle udruženja za celo Slovenijo in ker so naši člani neglede na to, kako so prišli kot odborniki v O. O., je naša dolžnost, da zasledujemo njihovo delo enako kot delo vsakega našega drugega člana, ne da bi s tem hoteli okrniti njih funkcijo in mandat, katerega so sprejeli. To pa. kar delamo, delamo v interesu celokupnega članstva.
Za odbor:
Zapisnikar:	Predsednik:
češnovar Stanko.	Koler Franc.
ŠPORT.
Prva1 igra praške pokalne konkurence je končala z velikim presenečenjem, ker od Viktorije-Zižkov po njenih zadnjih slabih uspehih nihče ni pričakoval kaj posebnega. Tem večje je bilo razočaranje, ko je pred 20.000 gledalci potolkla Slavijo 2:1. Prvi gol je zabila Viktorija^ v 36 min. po. Novaku, kateri uspeh pa je Podražil od' Slavije po 2’ min. izenačil. V 60 min. je zabil jelinek
Modno pismo.
Ne nameravamo govoriti o kombiniranih črno-belih oblekah, temveč pojasniti hočemo samo razliko med črnimi in belimi oblekami. Mnogo dam je, ki se ne morejo odločiti za črno obleko. Kakor dobro pristoja črna obleka nekaterim, tako malo priporočljiva je za druge. Ona, kateri črna obleka pristoja, naj bi se ne dala od nikogar pregovoriti, da bi je ne nosila. Nekateri trdijo, da dela črna obleka človeka starega, drugi zopet, da nič ni tako pikantno kot črna obleka. Oboje je prav tako lahko res kot ne. Vedno bodo eksistirale dame za kojih temne lase in barvo oči je črna obleka izredno prikladna. Nekaterim pristoja prav posebno črna dekoltirana obleka. Sedaj se nosijo zelo pogosto barvaste obleke s čr-nirpi našivi, posebno priljubljena je rož-nata barva. Črne obleke so izdelane izredno komplicirano ter imajo večinoma Ba hrbtu globok izrezek. Radi tega hrbtnega dekolteja no.si velik del žen črne večerne toalete. Razen tega ne smemo prezreti, da pride pri črnih toaletah kinč prav posebno do veljave, še vse bolj kot za večerne toalete je pa priljubljena črna barva za popoldanske. Popoldanskih čr* nih toalet vidimo izredno mnogo, in sicer zelo dražestnih. Sicer vezenine niso tako bogate kot preje, zato pa triumfira apart-nost fason. Čuditi se je, koliko originalnih linij vidimo. Kot blago je najbolj priljubljena fina svila. Kar se tiče faso-ne, vidimo prav pogosto obleke v formi jopiča. Jopič ima prav često rožnat vstavek, bogato opremljen z vezeninami.
drugi pol. — V igri Sparta : DFC je izvojevala prva visoko zmago 6:1.
Razpored lekem za evropsko prvenstvo v hockeou na ledu je sledeči: ponedeljek:	češkoslovaška :	Nemčija.
Proti pričakovanju je zmagala Nemčija, ki jo je podpiralo s svojimi simpa- j iijami navzoče občinstvo in je dosegla časten uspeh 2:1. — V igri Avstrija proti Ogrski je dosegla Avstrija, ki je šla v boj kot visok favorit, 6:0. — To- j rek: Nemčija : Poljska, Belgija : Češkoslovaška. — Sreda: Ogrska : Bel- . gija, Poljska : Avstrija. — četrtek: Nemčija : Ogrska, Poljska - češkoslovaška. — Petek: Češkoslovaška : Ogrska, Belgija : Poljska, Nemčija - Avstrija. — Sobota: Belgija : Nemčija, Poljska : Ogrska, Češkoslovaška : Avstrija. — V nedeljo se vrše ekshibicijski boji med kombiniranim evropsko-kanadskim moštvom in izbranim moštvom, obstoječim iz najboljših igračev državnih moštev, ki se udeleže evropskih prvenstvenih lekem.
GRIPA.
Poročilo zdravstvenega odseka Zveze narodov o stanju epidemije gripe v evropskih deželah z dne 21. januarja.
Anglija. V tednu, ki je končal s 15. januarjem, se je širila epidemija gripe
zlasti v industrijskih centrih Anglije in v Londonu.
Avstrija. Do 13. januarja ni bilo nobene prijave o epidemiji, pač pa na Dunaju število na gripi in pljučnici obolelih oseb v bolnicah precej narašča.
Na škotskem ni epidemije.
Danska. V Kopenhagenu je bilo prijavljenih do 18. januarja 1490 slučajev gripe.
Francija. V Parizu je število smrtnih slučajev tekom prvih deselih dni januarja konstantno nazadovalo. V zapad-nih in južnih delih Francije je epidemija še precej močna, vendar pa polagoma pojema.
Na Grškem je razširejna epidemija skoraj po vsej državi.
Na Madjarskem je bilo prijavljenih tekom tedna, ki je končal s 15. januarjem na tisoče lahkih slučajev, vendar pa gre za pravo gripo samo v kakih 500 slučajih.
Švica poroča, da se je število obolenj tekom prvega tedna meseca januarja tam znatno zvišalo. Večina kantonov je okužena od epidemije. V Bernu in Baselu, kjer se je pojavila najpreje, epidemija pojema.
V sovjetski Rusiji doslej Še ni epidemije.
V splošnem je gripa v vseh evropskih deželah lažjega značaja.
BORZE 26. januarja.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge pouudoe in v oklepajih kupčij-ski zaključi.) Vrednote:	investicijsko
82—83, Vojna škoda 352—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195— 1‘j8, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 99—100, Praštedio-na 910—0, Kreditni zavod 170—180, Trbovlje 360—0, Vevče 120—0, Stavbna 55 do 65, šešir 104—0. — Blago: Zaključen 1 vagon lesa. Tendenca za hrastove podnice in parjeno bukovino čvrsta, za deželne pridelke zelo čvrsta.
Zagreb, 26. jan. Newyork ček 56.7 do 56.9, London izplačilo 275.7—276.5, Pariz (225,5), Curih izplačilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 799.5—802.5, Berlin 1348.5
—	1351.5, Praga izplačilo 168.05—168.85, Milan izplačilo 243.77—245.77.
Curih, dne 26. jan. Beograd 9.1375, Newyork 519.25, London 25.19, Pariš 20.525, Berlin 123 in ena šestnajstinka, Dunaj 73.25, Praga 15.3775, Milan 22.25, Bukarešta 2.75, Sofija 3.7375, Budimpešta 90.75.
POSLANO.
Antonu Poilbevšku!
Ne kot kulturni delavec, kar nisem,
temveč kot človek iz občinstva podajam sledečo izjavo:
»Pcslučal sem Vaše predavanje dne 25. jan. zvečer v Mestnem domu. Čustvo, ki me je obvladalo, ko ste končali, je bilo: sram, da sem vzdržal do konca in žalost, da je še toliko ljudi, ki so Vas pripravljeni poslušati in z Vami debatirati. Rečem le, da še nisem slišal predavanji slovenskega literata, iz katerega bi žarelo toliko zlobe, bilo slišati toliko posmeha današnjemu trpljenju slovenskeg* Človeka, kakor je bilo Vaše predavanje. Moč in blesk individualnosti, ki draži slabiče in slepce? Ne! To, kar ste Vi govorili imenujem jaz izumetničeno izolacijo najobskurnejšega egoizma in me-: galomanije, nezmožnost zgrabiti celoto, življenja. Na tej poti morate propasti, to-da ne kot borec za človečnost, temveč kot njen nasprotnik. Budalosti, ki ste jih sicer govorili in ki jih ni bilo malo, bi Vam človek že nekoliko laže odpustil.
Kljub odporu, ki ga čutim proti kulturnemu delavcu Vašega tipa, bi se mi morda ne zdelo prav, pisati o tem v časniku (spomnil bi se na Vaše čustvo £ »Električni žogi«: ...zame ni zvezdice ...«), ko bi mi dali priložnost povedati Vam vse to v obraz takoj po predavanju in ko bi ne bili tajnik društva slovenskih književnikov.
Lojze Ude.
Otto Aischer:
Nepremagljivi orel.
Vedno bolj nemiren je postajal. Sličal je klice iz globine, sedaj pa so se oglasili tudi od zgoraj, z roba pečine. Mladi orel je čutil, da velja to njemu. Ni občutil nikake bojazni, temveč samo silno bojevitost. Divje je krilil s peruti in moral se je s kremplji trdno oprijeti gnezda, da se ni dvignil kvišku.
Tedaj se je zakotalil kamen z viška in padel mimo gnezda v globino. Orlič je zakričal z rezkim, kovinastim krikom, polnim nemira in skrbi.
Kamni so se zopet zakotalili v globino. Orlič je slišal neko valenje, slišal je, kako se nekaj plazi po skali navzdol... Spodaj so ljudje napeto zrli kvišku. Sedaj se je pojavil malo stran od gnezda človek, ki je visel na vrvi in se počasi spuSčal nizdol... Mladi orel je srdito zakričal, razpel peruti — tedaj je začul odgovor iz daljave.
Mož na vrvi se je poskušal nagniti k gnezdu, toda vrv se je napela ob steno in se ni premaknila.
Naenkrat se človek prestrašeno ozre kvišku. Kratek šum — stari orel se je spuščal doli, zletel mimo in ga krepko udaril s perutjo.	.
Spodaj glasno poči. Stari orel se dvigne
kvišku in zopet napade moža, zopet poči v
globini, nekaj ostro zasika in udari ob steno. Orel zopet izgine. Orlič sliši njegov vabeči klic in se dvigne na rob gnezda, raz-piostre peruti k poletu, toda ne upa se še... Nov krik v višini, mnogo bolj srdit in buren kot prej — stara orlica se kot skala spusti na človeka.
Mož zastoka in ves prestrašen zakriči. Poskuša se braniti, nato ustreli z revolverjem: prvič, drugič! Presenečena napadalka preneha z napadom in se dvigne, spodaj poči in orlica omahne v globino, nezavestno, plahutajoč s prestreljeno perutjo.
Ljudje zakriče, nato za hip utihnejo in prič-no razburjeno letati sem ter tja. Stari orel zopet ponovi iz daljave svoj klic, tožeč in poln strahu.
Orlič odgovori na klic, stopi na rob gnezda, razprostre peruti in se naenkrat čuti svobodnega; leti in je sam presenečen nad teni; neprestano krili s perutmi, se poševno dviga, čuti odpor zraka ter se prične ugodno spuščati navzdol, dokler ne zadene ob skalnati žleb, kjer se krčevito oprime s kremplji. Ze je priletel stari orel. Veselo se pozdravita; toda zopet pofi spodaj strel; poleg se strese skala, kamenčki se razlete.
Orel se s klicem povzpne kvišku in mladič mu sledi. Letel je še bolj varno, začutil je moč v svojih perutih, ki ga dvigajo in nosijo, daleč naprej — vidi, kako beže skale mi-
mo njega, kako izginja grmovje in drevje, pod seboj sliši šumeti reko. Odpočijeta se na skalah na nasprotnem bregu reke. Tam začu-jeta še obupne klice ranjene orlice, ki so jo ravno vlovili in odvlekli.
V rudarski naselbini je zavladalo veliko veselje. Inženerju bi bilo sicer bolj všeč, da bi ujeli mladega orla, ki bo postal gotovo bolj zaupljiv, kakor pa staro orlico.
Orlica je nepremično sedela v kletki. Ranjena perut, ki ji je bila prestreljena raztezna mišica, ji je mrtvo visela postrani. Prve dni ni hotela orlica sprejeti nobene hrane, po nekaj dnevih pa je le zavžila malo mesnih odpadkov. Ko ni bilo nikogar v bližini, si je pričela snažiti perje. Ob rani si je izpulila v-se perje in si očistila rano, ki je okrevala v kratkem času.
Inženir Paulus je rad hodil h kletki in se veselil plena; planinski urel je v Evropi že prava redkost.
Stari gozdar pa ni bil bogve kaj zadovoljen. »Mladega orla bi morali ujeti, boljSe bi bilo. Spoznal nas je kot sovražnike in nam bo napravil zato še dosti škode. Ustreliti ga ne bo več mogoče. Prav zloben orel bo to!«
Oba ostala orla sta kakor izginila. Po več tednih pa sta se pojavila kot dve daljni temni piki, krožeči v nebesni jasnini nad reko.
Ujetnica je molela glavo skozi omrežje in zrla kvišku. Pogosto je razprostrla peruti, kakor, da hoče vzleteti, nato pa je, ako je slišala
i7. višine oster krik, odgovorila s hrepenečim, in tožečim glasom. Mnogokrat je stopicala po kletki in se poskušal osvoboditi, a zaman.
Nekoč, pozno v jeseni, se je spustil mlad orel tik nad naselbino, tako, da se je skoro dotaknil kletke, v kateri je bila zaprta njegova mati, nato pa izginil, ne da bi se pobrigal za plen. Od tega dne ni bilo orlov celo zimo več na izpregled.
Kletka z ujetnico se je nahajala na dvorišču. Imela je velike, močne stene iz žičnate mreže, na eni strani pa je imela trikoten, s streho zaščiten prostor.
Lepega majskega jutra je začula neka ženska glasen hrup na dvorišču. Stopila je 2®* prag in opazila, <1;\ sedi na kletki tuj temen orel z belimi pegami. Orel je divje kričal, ujetnica pa je obupno begala v kletki, kakor da hoče k tujcu. Zenska je hotela prepoditi orla z metlo. Ta pa je planil nanjo in jo pričel biti s perutmi. Zenska je prestrašeno zakričala, padla na tla in dvignila v obrambi roke pred obrez. Orlovski kremplji so se ji zasadili v ramena, glava pa ji je trpela pati udarci orlovskega kljuna.
(Dalje riodU
3^ BREZALKOHOLNE SOKOVE -»C
malinovec, bezgovec, horovničar, ribezov sok, žrešnjev sok, limonov sok, jagodov sob, brezalkoholni sadni sok, brezalkoholni grozdni sok	j
dobavlja v vsaki množini zelo poceni »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/c.	j
Poskusite!	Zahtevajte	cenik!
. IT'f'3............:.i....„.^|p|,imfmiini;iiminmiliui!iiniiiimiu^^maiaimm»-*ltln^
.....................................................................  mm
tovarna vinskega kisa, d. z o. zM Ljubljana,
»
nudi
s
S	»
mm dom. obrt In induiHH«
v Tiah oprtmnh.
lat«lam pletilni »troj OUBIIO
Vstlstna garancija liUuhi n
Josip Peteline
L|ubl|aita
KABTIVAJTV ponudbo I
TehnlCno In hlglJcnlCno nnjmoder-neje urejena klsarna v Jugo»lavljI.
Mita M. fa. DL iMMtotr
TRIKO - PERILO
Ba moSke, žene bi otroke, volna t raznih barvah, rokavice, ivgavice, dokolenlcc,* nikl za Solarje In lovce, deJfcnikl, klolt, IIfoni, iepnl robci, palice, vilce, nozt, škarje, potrebSClne	»IvUJe,	kro-
r r	  ....	J	notP6D6Cine	v	►
naJilneJSl In najokusnejši na- j ; *jaCe, čevljarje, in nnvce mizni Kis I® vinskega Kisa. M	1	^
•dtno le pri tvrdki
JOSIP PETELIKC
LJUBLJANA
Mimi Pralunovega ipomenlko.
Na vtllko la atals ,
...»»o posiedniSki ni špedi-CAMI8KOcP#|a BUBBAU
L]UBL)ANA, Kolodvorska allca 41.
Telefon In«. **-	~
„6R0M“
Naslov br*o]«»knm: ,OBOM*.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek, g
Obavlla vsa v to stroko spadajoča posla najhitreje In pod kn- g lantnlml pogoji.	H
Zastopniki družbe .pninlH^o* S. O. N. za ~ ekspresne poSllJke«
MALI OGLASI.
Za vsako beeedo ee plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Prod* se ceno
kompletni nemško-angle-Ski slovar in nekaj angleških knjig. — Naslov pove uprava Nar. Dnevnika.
Drva - fiobln
WelloTa 1 /M- - Telel. 5®
Prodam ceno
>Mayerjev Lexik»n< B izdaja La >Weltall und MenschheiU. Naslov pove uprava lista
Odda se
lepa in zračna soba mirni gospodični eventualno tudi gospodu. — Naslov pove uprava lista.
Absolvent
trg. žole sprejme vsako pisarniSko delo. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč«.
Kupujem motorje
samohodne ati prevozne, z ali br<» dre#, sesalni plin, surovo olje ali bencin Prednost imajo Lancovi »Buldoge. Ponudbe je poelati * navedbo cene, starosti in tovarne na naslov: Mijo Kovažiž, Klo ater, pretinac.
Omara
lepo iadelana £a obleko Naslov pove uprava lista, in perilo se ceno proda.
Oglašujte v Narodnem Dnevniku V
»»
IsdajatelJ: Aleksander žalemlkar. - Urejuj« Vladimir Svetek. - Za Mskamo »Merkur< odgovarja Andrej Sever. ,sl v Ljubljani.