298. številka. Ljubljana, v petek 27. decembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za i eden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfi frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove1, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 ,, 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ a četrt leta........4 „ — „ a jeden mesec.......I „ 40 „ PJaV" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprat*ni&tvo f,Slov. Naroda". V I,Juhi Jani 27. decembra. Vidijo se znamenja in čujejo se glasovi, da Italija, v katere stalnost itak vere ni bilo, polagoma spreminja politiko svojo in da navzlic Cr ispijevemu potovanju v Friedrichsruhe in potovanju nemškega cesarju v Monzo, navzlic vsem ostentativnim prijaznostim in siavnostim, vender začenja prodirati prepričanje, da je zveza mej Nemčijo in Italijo isto tako nenaravna, kakor mej vodo in ognjem, kajti germanizem in italijanizem predstavljata dva popolnoma nasprotujoča si življa. Poslednji čas bavijo se razni listi s položajem Italije sploh, posebej pa o njenih položajih glede tripelalijance. Poljski listi so v naših očeh glede slovanske politike jednako nezanesljivi kakor židovski Schmocki, včasih pa vender resnico pogode. In resnici podobno, jako verojetno zdi se nam, kar poljskemu nCza8-Hu piše njegov Dunajski dopisnik o stališči Italije in trojstveni zvezi: LISTEK. Slike Litevske. Pan Ščensni. (Češki napisal E. Jelinek, posl. V. Nevin.) V mračnih urah poletava misel moja rada na Litvo — na to drago mojo Litvo! Tiha zamišljenost osvežuje mnoge mile in krasne spomine, katerih nagle peruti me zanašajo k pragom prijaznih šlahčičjih dvorov, skritih kakor vijolice v goščavi brezkončnih litovskih gozdov. Včasih me prenese spomin tudi v knežjo Vilno, v Grodno, v Radzivilevski Nesvež in inam. In tu se mi zdi, kakor bi iz teh spominov stopale pred me osobe in dela i vam gotovo znanega bleska slovanske poezije: Pana Tadevša! Ne vem, ali je to le samo osobno naklučje ali splošna znaka Litve, toda gotovo je, da sem potikajo se po potih te zemlje {opazil skoro pri vsakem koraku žive obraze „poslednjega naskoka". Tako mi je, kakor da poznam osobno Mickievičeve junake in junakinje. Gospod sodnik, podkomornik, stari vojvoda, točaj, vojnik, ključar, Devejko in Do- „Še pred jednim mesecem plamteli bo vsi italijanski časniki od sovraštva proti Franciji, netili vse strasti zoper njo in povzdigovali v nebo troj-stveno zvezo. Zdaj se je pa hkratu pomiril ta srd ; zdaj se v italijanskih listih vse oznanja, kar se le dobrega more povedati o Franciji, a o troj ne j zvezi se skrbno in popolnoma molči. Uzrok temu premenjenemu mišljenju ni prazna nada na zboljšanje trgovskih zadev s Francosko, ker vsak političen otrok v Italiji zna, da bo Francija čakala leta 1892, da bode takrat na novo uredila svojo trgovsko politiko. Italija je od vsega začetka pristopila k trojni zvezi le v nadi, da bode imela kolikor mogoče dobička iz te vojne. Italija ni razumela navzlic ali morebiti ravno zaradi svojega prirojenega Macehia-vellizma, da je Bismarck pri sklepanji trojne zveze nameraval zagotoviti si mir in sigurnoBt zavojevanih dežel od vse Evrope. , Tako je prešlo leto za letom in prineslo za Italijo čim dalje težja bremena. Trebalo je vedno novih oboroževanj, a željno pričakovane vojne pa le ni bilo. Mi moremo za gotovo poročati, piše do pisnik, da je Crispi pred nekolikimi meseci v Friedrichsruhe v tej zadevi kategorično vprašanje stavil in da je še le po UBtanovljenji dobrih odnošajev mej Anglijo iu nemškim cesarjem in po obisku ruskega carja kategoričen odgovor dobil, da vojne n e bode. Od tod izvira vsa premena v mišljenji italijanskih listov; oni čuli so na vsej črti povelje k odstopu. Položaj Italije je zdaj jako kritičen; finance so v žalostnem stanji; na zboljšanje gospodarstvenih zadev s Francijo zdaj ni misliti; izstopiti iz trojne zveze značilo bi toliko, kakor se občnemu zasmehovanju izpostaviti in knezu Bismarcku dati povoda, da svoj upliv zopet upelje v Vatikan. Ker ravno nemajo nič druzega boljšega, bi radi Italijani svoji irredenti dali več svobode in s tem pokazali, da tudi oni imajo v svojem tulu več nego jedno pušico in več nego jeden lok. Pametni možje iz njih pa dobro vidijo nevarnost tako lažne igre; zato se rajši tolažijo z nado, da iz sedanjega položaja nastopi neobhodno obče razoroženje in to temo oni tudi diBkretno omenjalo. No, vprašanje o razoroženji staviti, znači staviti vprašanje o vojni, samo v drugi obliki, in te usluge jim Bismarck ne bode napravil." mej ko, Protazi, Grvazi, Dobrzanski, Dombrovski . . . Telemina . . Žoška ... ti vsi in vse, kar je okolu njih živelo — budi v živej primeri moj spomin. Da! Da bodete rekli, kako dobri, kako slavni ljudje so ta poljska šlahta na Litvi. Ako vas moje pripovedovanje tega ne presvedoči, ne dvomite, prosim, o temelji neizrečene hvale, marveč obsodite raje okornost mojega peresa. Sploh . . . nahajajo se človeške krasote in viharji življenja, katerih nobeno pero dosti krepko ue načrta, tem manj moje . . . Saj . . . uvidite. Posebno naključje okolnostij sili me povesti laskavega čitatelja v tem prvem litovskem spominu na nelitevaka tla. To me ne teši preveč, kajti najraje bi že govoril o railej Litvi — ali inače to ne gre. Reč sama me sili ostati nekaj časa na zemlji nekdaj slavne ljudovlade Krakovske. Glejte. Kadarkoli sem se tam mudil v naglici ali za dle časa, vselej sem považeval za prvo dolžnost spoštljivo in priučno pozdraviti sivega starca, čegar spomin mi je postal tako drag, kakor vsi li-tevski znanci. Bil je to pan SČensni. Bival je v nelepem, starem šlehtskem dvorci blizu ruske meje in tuko se je godilo, kadarkoli Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. decembra. Vlada namerava predložiti nekaterim dežel-■tint zborom predlogo zakona o pravicah kmetskih domov. Vprašala je že deželne kulturne svete, v tej zadevi za njih mnenje. Tirolski kulturni sovet razpravljal je o tem v jeduej zadnjih sej. — Deželni zbor češki se snide dne 8. januvarja; bode zboroval le malo časa, ker v tem zasedanji ne bode več obravnaval o predlogu,2 ki se tiče šol za narodne manjšine. Vlada želi, da se ta stvar sedaj še odloži, ker je tako razburila Nemce. — V letošnjem letu je 8 deželnih zborov na novo voljenih, 9 pa poteče volilna doba. Drugo leto bodo nove volitve za deželne zbore v Bukovini, Gorenjej in Dolenjej Avstriji, Šleziji, na Moravskera, Koroškem, Štajerskem in Predarlskem. Volitve bodo pomladi ali pa poletu, ko bode prenehal državni zbor svoje zborovanje. Te volitve so že zategadel važne, ker bodo nekaka skušnja za bodoče državnozborske volitve. Nas Slovence zanimajo posebno volitve na Koroškem in Štajerskem, nekoliko pa tudi volitve na Moravskom in v Šleziji, kjer naši bratje Ćehi bijejo jednak boj z nemštvom, kakor mi. Pred šestimi leti bi bili morda dobili večino Čehi na Moravskom, da se ni sklenil po prizadevanji vlade za volitve v veleposestvu nekak kompromis. Kdo ve, če bodo volitve sedaj kaj ugodneje izpale, dosti upanja ui, ker se vlada neče odločno nagniti na nobeno stran. V nanje države. Veliko važnost pripisuje se temu, da je bud-getni odsek skupščine NrbMlce prostovoljno povišal ministru vnanjih zadev dispozicijski zaklad za 300.000 frankov. To je pa tudi zares nenavadna parlamentarna zaupnica. Da vesti ruskib listov glede Bolgarije neso posebno; zanesljive, že dolgo vemo, ker jim dostikrat primankuje potrebne objektivnosti. Zadnji čas posebno skušajo vso krivdo zvrniti na Avstrijo, da mi stvari v Bolgariji ne sučejo po volji Rusije. Mnogo vedo povedati o tajnih pogodbah mej Avstro-Ogersko in Bolgarsko. Tako pripoveduje „Novoje Vremja", da je Bolgarija kupila v Avstriji 100.000 repetirk, Avstrija je pa poleg teh Bolgariji podarila še 400.000 repetirk, katere so poslali hkratu z naročenimi v Sofijo. 100 milijonov patron je pa Bolga- sem prišel v Krakovo, da sem izginil vedno brez sledu za dan in noč. Zadrževali so me Krakovski prijatelji, klicali inam, ali izmuznil sem se jim vedno. Do tega prijaznega dvorca vozil sem se navadno pet ur, pol pota po lepoj cesti, ostanek po zanemarjenej kolovoznej poti. To je šlo gori in doli, po grapi, po blatu, po močvirji, včasih tudi po prahu, kateri je naredil iz mene neredko mlinarja in dimnikarja v jednej osobi. Ali to ne gre inače na takih potih. Voznik je klel, natezal za uzdo, da je bilo groza, a zahteval za teh nekoliko vrst k ruskej meji toliko plačila, kolikor inam za trikrat toliko daljo. Poleg vsega tega vozil sem se tam neizrečeno rad in se tešil odkritosrčno, da se mi zopet pojavijo bele stene starošlebtskega zatišja. Pred tremi leti šel sem poslednjič tem potom, a ko sem se ondaj vračal v Krakovo, vedel sem dobro, da ne ugledam teh krajev nikdar več v življenji. Odhajaje ondaj poslednjič velel sem na naj-zadnjem navrSji ustaviti ter sem se še jedenkrat razgledal, da bi si vse dobro usadil v spomin. Za kratka udaril je voznik po konjih, voz se je zagrnil v prašne kolobarje, in mojemu očesu izginile rija kupila po čuda niske j ceni 35 frankov za 1000 patron. Srbski listi pa hočejo vedeti, da je na tihem Bolgarija odstopila Vidin Avstriji in da ondu že popravljajo utrdbe avstrijski pijonerji in ženijci. Ta poslednja vest se je že pred nekaj meseci Sirila po srbskih in rumunskih listih in se je sedaj najbrž od ravno iste strani poslala mej svet. — Bolgarsko sebranje kaj marljivo deluje, dasi ni slišati burnih debat. V kratkem času je rešilo vojaški kazenski zakon, ki ima nad 1000 paragrafov. Na povelje sultanovo odpustili so na dopust vse turške vojake, kateri so že služili tri leta. Samo v Carigradu so jih nad 21.000 odpustili na dopust. Dosedaj so v Turčiji morali vojaki služiti po šest let, a sedaj bodo le po tri leta. Vsem poveljnikom poslal se je strog ukaz, da ne smejo dlje pridržavati vojakov v službi. — Reform v Armeniji hoče se Turčija baje resno lotiti. Sultan je baje že zaukazal, da se zamene vsi sodnji uradniki v pokrajini Muš z novimi močmi, ki so dovršili pravniško šolo. To je pa tudi potrebno, ker sedanji .sodniki v tej pokrajini se neBo brigali za pritožbe Armencev proti zatiranju po Kurdih, temveč so naravnost pomagali Kurdom zatirati Armence. Sodce bodo pa baje le polagoma zamenjali, ker se turška vlada boji, da bi se sicer ondu moliamedanci utegnili spuntati. Kako da se je Turčija baš sedaj spomnila Armencev, ne vemo, najbrž so jo opomnile na nje velevlasti. Omenjeni ukaz sultanov pa utegne tudi še ostati le na papirji, če druge države ne bodo priganjale, da se zares zvrši Govori se, da bočeta Angliji* in 1'orlu gataka naprositi nemškega cesarja, da razsodi njijin razpor zaradi ozemlja v Afriki. Ta vest je v Parizu napravila kaj neprijeten utis. Če je resnična, pa ne vemo, kajti po poročilih iz Berolina ondu še ničesar o tem ne vedo. Francoski podčastnik D esc a ves spisal je roman »Les sous-offs", s katerim se bavi vse francosko časopisje. V tem romanu je naslikal z živimi barvami razne pomankljivosti francuske vojske, posebno strogo pa kritikoval podčastnike. Pisatelja so zaradi tega romana degradovali in zaradi razžaljenja vojske postavili pred sodišče. Častniki se po njegovih besedah nič ne brigajo za osodo vojakov, katere na razne načine trpinčijo in odirajo podčastniki. Častniki, ki so bili nami podčastniki mislijo si, da že mora biti tako, častniki, ki so dovršili akademije, so pa preveč prevzetni, da bi se za take malenkosti brigali. Pisatelj je z živimi barvami naslikal sodnjo obravnavo proti vojaku, kateri se je maščeval nad podčastnikom, ki je grdo ravnal ž njim. Sodci Be za vso stvar malo brigajo, temveč le gledajo, da prej končajo, ker jih v bližnji kavarni čaka biljard in zanimiva zabava Pravi iz-vržek človeštva so pa podčastniki. Vsi so pijanci in igralci ter ne občujejo z drugim nego sami mej sabo in z uličnimi zavrženimi bitji. Razuzdano živ-Ij nje p^dčastuikov pa jim napravlja toliko stroškov, da plača in doklade ne zadostujejo. Zato po pa podmičenja, tatvine in nasiljevanje na dnevnem redu. Državo goljutajo, kjer le morejo in podpirajo v tem drug druzega, najhuje se pa godi novincem in re-servistom, prihajajočim k vajam. Podčastniki jim vse pokradejo in jih ogoljufavajo. Dati jim morajo v!-ak vinar, če ne, pa jih grozno sujejo. Vsi francoski listi bavijo se s to knjigo. Nekateri trdijo, da je pisatelj vse narisal, kakor je v resnici, drugi pa zopet pišejo, da je pretiraval. Semtertja se pa tudi vprašajo, kaj poreko Nemci, ko bodo čitali take Btvari o francoskej vojski. Berolinski listi se pa prav malo brigajo za to knjigo. Večina jih misli, da je pisatelj malo pretiraval in svare pred tem, da bi se zaradi navedenih pomanjkljivosti moč francoske vojske prenizko ne cenila. Sicer se pa morda Prusom tudi vsa stvar precej naravna zdi, kajti ni so za vselej prijazne stene, obklopljene z vrsto stražnjih, močnih topolov. Izginile? Ne, ne! Še dandanašnji vidim tako, kakor bi se bil včeraj vrnil z novega poseta. Ti moj Bog! Saj se je to vedno ponavljalo: jedva je zaropotala mojo brička pred dvorcem, že je pribežal stari sluga Pavel in za njim, kakor hi me bil čakal, starejši njegov gospod „pan Ščensni". Oj, kako častita je ta postava! Le še sablo h kontuši in tako bi rekel ves svet, da je od mrtvih ustal starosta združene šlehte. Bil je običajno oblečen le v prosto poljsko čamaro, ali tudi ta mu je pristojala kakor malo komu. Vlase je imel srebrne, poljska brada in brki bili so kakor padli sneg, oko laskavo in odkritosrčuo, glas poln srčnosti in dobrote. Tako je prihiteval, tako se pojavljal na pragu svojega dvorca. In jedva me je opazil, priskočil je z osveženo gibčnostjo, objemal, poljubljal in pozdravljal vedno jednako vroče. Ondaj je tudi takoj vse prigotovil, da bi Be imel pri njem kakor kralj, da še bolje nego kralj. Stari Pavel je hitel na gospodov ukaz takoj do neoddaljenih sosedov in, kjer je koga našel, pozval ga je na „večirek". In v resnici! Do večera dolgo tega, kar se je po časopisih pisalo, kako grdo delajo v Nemčiji z vojaki. Mi mislimo, da je v knjigi marsikaj resničnega, še več pa pretiranega, kakor je že navadno pri francoskih pisateljih realistih. Podobne pomankljivosti se pa nahajajo tudi v mnogih druzih vojskah, pa ni nikogar, da bi jih svetu razkril. Dopisi. Iz Novega inenta [Izv. dop.] 23. dec. Ako je v življenji avstrijskih narodov kaj lepo, potem je lepa prikazen, kako mali slovenski narod iz teme prejšnih časov k svetlobi boljše kulture na podlagi svojega slovanskega idijoma stopa. Večkrat se je že omenjalo, da so Slovenci izredno nadarjeni. Oni stanujo na zemlji, čez katero se je vihar ljudskega preseljevanja drvil, in na ka-terej se Slovan z Nemcem in Italijanom shaja. Razen tega je lega zemlje, na katere j bivajo Slovenci, taka, da telesni ter duševni razvoj našega naroda izredno pospešuje. Toda majhni smo, kot nobeno drugo ljudstvo v Evropi, ter a svojimi pokrajinami vred vedno predmet najgorkejšega hrepenenja svojih sosedov. Čudo je, da Bmo se še vzdržali. Čudež pa je tudi naše vzbujanje. Trideset, štirideset let, kaj-li je to v zgodovini naroda, in vender zamoremo danes reči, da ni polja v duševnem razvoji, na katerem ne bi našel Slovencev in takih Slovencev, ki imajo v VBem svojem delo\anji svojo domovino pred očmi. Vse to mi je prišlo na misel, ko sem gledal včeraj v našej čitalnici predstavo Mosentbalove „Deborah". — Kdo bi si bil še pred 5 — 10 leti mislil, da se bode v Novemmestu predstavljala gledališčna igra v slovenskem jeziku, pred občinstvom zbranim iz najboljših uradniških ter meščanskih krogov, v sobani, ki vsprejme v svoje notranje par sto ljudi j in na odru, ki je pripraven za predstavo največjih in najtežavnejših iger! In kdo bi si bil pred 14 dnevi mislil, da so v našem mestu diletantje, ki bodo gledališčno igro „Deborah" predstavljali tako, kakor so to včeraj storili. Jaz, ki to pišem, videl sem vrle gledališke igralce, videl sem na Dunaji predstavljati „Deborah" po igralkah Wolter in Klari Ziegler. V strahu, da bode ta igra na našem odru le preslabo izpala, podal sem se v gledišč«. A kako popolnoma zadovoljen sem zapustil dvorano prenapolnjeno gledal-cev-po8lušate!jev! Odkar gospod profesor Vrhovec v Novemmestu biva, imeli tso naši gledališčni diletantje v njem izvrstnega učitelja. On sam je komik, ki največjega dolgočasneža pripravi v smeh. Vadil je svoje krdelce v manjših igrah ter poskusil tudi že igro „Požigalčeva hči" ter Rajmundovega „Zaprav-ljivcatf. — Včeraj so si upali naši diletantje z „Deborah" na oder in dasi je gospod profesor Vrhovec svojo vrlo resižersko roko tej predstavi odtegnil (iz vzrokov, kojih ne poznam,) predstavljali so to dokaj težavno igro pod vodstvom gospoda profesorja Šturma in davkarskega kontrolorja gosp. Sešeka v vsakem oziru dovršeno. V prvi vrsti omeniti mi je že večkrat imenovano gospodičino Pajničevo. V tej gospodičini pul-suje mnogo, mnogo strasti in to izrazi z organom, oživel je inače tihi dvor neobičajno in vsa okna so se svetila že na zvunaj. Prišlo je rado, kar je bilo v soseščini, osobito gospodje bratje, večinoma tako sivi, kakor sam gospodar. Ali tudi za krasne de-vojke in dobre gospe bilo je poskrbljeno, da bi ljubeznjivost svojo še jasneje pokazali ti v naglici urejeni šlahčičji shodi. Bilo jih je tam nekoliko, vse lepi cveti s poljskih logov. S tem se razume samo ob sebi, da nismo pogrešali niti mazurinega poskakovanja niti dvorskih dišav. Tako da je meni včaBih mrzelo, da sem bil tudi upleten v politične razgovore starejših gospodov bratov. Ali dobrotui gospod Ščensni me je vodil vedno nazaj v krog dam šepetaje, da se o politiki pomeniva, ko bodeva zopet sama. In ko je na meni opazil, da se dobro zabavam, razžarilo se je njegovo obličje z vspokojenjem in z radostjo. Morda si delate vprašanja, s čim sem si toliko laBkavosti od pana Sčensnega zaslužil. No, mogel bi reči, da litevBki šlahčiči obsipajo vsakega gosta z laskavostjo, ali pri meni so odločevali še ine postranske okolnosti. Ko sem se prvič peljal na Litvo, seznanil Bem se s panom Ščensnim v Krakovem. Bilo je to v družini in govorilo se je o vsem. Ko je bil ondaj iz- za vsako izjavljenje strasti prikladnim. Ta gospodična se uživi v svojo ulogo z razumom, da je veselje gledati j brez gledališke šole najde ona pot do jedino pravega, primernega in lepega. V le-tej „Debori" je bilo vse najnatančneje spiljeno in kletev na pokopališči uprav velikansko uskipenje strasti in mojsterska deklamacija. Vredni te, za najbolj razvajeno uho in oko dobro predstavljene „Deborati", so tudi ostali igralci. Čuli smo čudovito lepo naglašanje iz ust, gospodične Vašičeve, predstavljajoče nezadovoljno Židinjo, ter videli ljubko in lepo Ano (gospodična Seidl-ova). In kakor so te tri reprezentantinje večjih ženskih ulog našemu pričakovanju popolnoma ustregle, tako tudi igralke manjših ulog. Možke uloge bile so istotako v dobrih rokah. Tako je predstavljal gospod dr. Prevc Jožefa, da bi ga bil pač težko kdo tako v Novemmestu. Mladi brdki mož, rodom Gorenjec, nosil se je izvrstno v tako prikladni noši gorenjskih kmetskih fantov. Bil je pač vreden tekmec „Debore" iu Ane. Tako izborno, kot gospd. Pajničeva predstavljal je gospod Rogina Abrahama. Gospod Rogiua je bil baje včeraj prvič na odru. Ako jo to resnica, potem nam je pač že pri prvem uastopu pokazal levovo šako. — Za tema dvema vrste se ostali. Gospod Š., ki je drugače priljubljen komik, si je ulogo učitelja prav dobro prisvojil, in gospod Jenič, ki na vsakem sedlu trdno sedi, podal nam je Jo-žefovega očeta s tako gorkoto in dobrodušnostjo, da je obžalovati, da ni prišel g. Jenič pred 10 leti v šolo kacega vodje večjega gledišča. Cela igra 86 je predstavljala s tako dovršenostjo, kot še nikoli na našem odru do sedaj kaka igra. Vsak je bil popolnoma na s rojem mestu in nikjer ni bilo pretiranja. Igra „Deborah" je pisana v verzih. Kako lepo so naši igralci verze govorili! In z igro ujemalo se uprizarjanje. Gospod prof. Štunn in g. Šešek nista skrbela samo za to, da se prav govori, skrbela sta tudi, da so se kostumi prav volili ter se vse v najlepšem redu zvršilo. Z včerajšnjo predstavo igre „Deborah" napravili so nam naši ljubi diletantje tako lep večer, da do sedaj še tacega nismo imeli. Starejši inožje, ki žo delj časa bojujejo boj za naš jezik, imeli bo posebno veselja, kajti videli so, da njih boj ni bil zaman. Ako se v tako malem mestu, kot je Novoinesto, nahaja skupaj toliko talentov, tako krasna naudušenost za domačo stvar, ter tako občinstvo, kakor včeraj in dtugekrati v našej čitalnici, potem pač lahko pustimo žalostno, tužno misel, da našemu narodu ni boljša prihodnjost odprta. Seveda želi vse, da se „Deborah" še jeden-krat predstavlja in vse Želi prav iz Brca, da bi vse one moči, ki so naše gledišče do sedanje stopinje povzdignile, zvesto iu trdno skleneue ostale. Kar se zadnji čas v Novemmestu godi, tega pač ne more nobeno mesto na slovenskoj zemlji pokazati in Novomesto je morda najboljše gojišče za vse dobro in lepo, kar zamorejo mladi nadarjeni patrijotje izvršiti. vedel, da se baš odpravljam na pot v Litvo, in seznavši se bolje z menoj, poprosil me je zaupno da bi peljal seboj venec na grob njegove rajne soproge. Gospa Bronislava je šla pred njim k večnemu počitku celih dvajset let, oudaj, ko je bilo panu Ščeosnemu še dovoljeno bivati pod rodnim krovom na litevskej zemlji. Neznatno to službico vsprejel sem na se radostno. Krasni venec prepeljal sem srečno čez mejo in ga položil na mogilo vroče ljubljene družice pana Sčensnega. In da bi mu napravil radost, utrgal sem s te litevske mogile nekoliko nagrobnih cvetov, katere povite v malo kitico sem mu prinesel kakor spomin in vspominek z Litve. Ganilo ga je to zelo, in ne verujete, kako uteho je imel s temi ovenelimi cveticami. Tudi z druge svoje litevske poti pripeljal sem mu nekaj vzlasti milega. Bila je to mala, zaprta omarica, Bog ve s kako vsebino; poslali so mu jo z mojim posredovanjem njegovi litevski prijatelji. Nerazumljiv ta dar! Od tega časa gojil je pan Ščensni do mene tako veliko prijateljstvo in vedno se je trudil z ganljivo gorečnostjo učiniti mi Bvoje „emigrantsko" zatišje nepozabno, kar se mu je tudi popolnoma posrečilo. Povem le, da nisem in ne bodem imel večjega prijatelja na tem svetu. (Daljo prih.) Domače stvari. — (Presvetli cesar) peljal se je pretekli torek iz Trsta po Hrpeljski železnici v Boršt, kjer je bilo zbranega ogromno veliko občinstva, katero je ljubljenega vladarja pozdravljalo z naudušenimi živioklici. Cesar nagovoril je župana Dolinskega in gospoda dekana J. Jana in se potem vrnil v Trst in Miramare, od koder se je včeraj zvečer odpeljal na Dunaj. Skozi Ljubljano vozil se je ob 8. uri zvečer. — (Naslednik Ganglbauerjev) bode, kakor piše „Deutsche Zeitung", Ljubljanski knezo-škof dr. Jakob Missia. Missia bi neki rad prišel iz Ljubljane, ker mu vedno nasprotujejo ekstremni slovenski elementi. Dr. Zwerger je baje že pridobil škofe za Missio, četudi bi kardinal grof Schonborn bil rad videl, da pride za knezonadškofa na Dunaj Brnski škof Bauer. V Rimu so že označili dr. Mis-hio kot persono gratissimo vlade in episkopata, a vender kurija ni še popolnem pridobljena za Missio, nadejajo se pa, da se kardinalu grofu Schonbornu pri njegovem pohodu v Rimu posreči pridobiti jo za to, da se to personalno vprašanje reši v zmislu vlade. Nemški list že toži, da bi v tem slučaji Slovan prišel na čelo avstrijskega episkopata. Odgovornost za to, po našem mnenji pustolovno vest, prepuščamo imenovanemu Dunajskemu listu. — (Smrtna kosa.) V božičuej noči umrl je na Vinici blizu Ormoža na Hrvatskem naš rojak gospod dr. Lovro Sok, zdravnik. Rojen je bil pri Sv. Marjeti pod Ptujem. Stal je v 36. letu Bvoje dobe. Ponesrečil se je na potu. — (Iz Celja) se nam poroča: Žid Filip Sonnenberg iz Lilioj, zoper katerega je bila dne 20. decembra glavna obravnava zaradi kupovanja glasov ob priliki volitve v okrajni zastop Celjski, je bil oproščen. Kakor se je „Slov. Narodu" poročalo, je g. Heinricher za to obravnavo sestavil poseben senat, v katerem so bili sodniki, ki veljajo za posebno zaupne može g. Heinricherja. — (Z a d e r s k i „Narodni List") dobil je čez leto duij zopet dovoljenje, da sme zahajati v Bosno in Hercegovino. To dovoljenje pomenja 150 naročnikov. — (Slovensko gledališče) Gosp. Ivan C! orni k jako pridno bogati pod raznimi imeni naše slovstvo. Podaje nam izvirne pesmi in povesti ter s posebno spretnostjo prevaja romane in igre iz raznih slovanskih jezikov. Tudi včerajšnja prva igra bila je izpod njegovega peresa. Bila je to jednode-janjska veseloigra „A11 right!" katero je češki spisal dr. Josip Štolba. Snov igre naslanja se na pohod ameriških Cehov v zlato Prago in pisatelj riše nam z dobrim humorjem bujne nade, ki jih goji vsa obitelj Cvbulkova o prihodu prekmorskih „krajanov" in komične prizore, ko nastopi v pristno ameriški prostodušnosti in s stereotipnim „Ali right" John Klepetar (g. Borštnik.) Igro predstavljale so dramatičnega društva prve moči: gospa Bor št ni k-Zvonarjeva, gospodični Gostičeva in Nigri-nova, gg. Borštnik, Danilo in Sršen. Predstava je poslušalcem jako ugajala iu bode gotovo tudi tedaj, kadar se bode ponavljala. — O komični opereti „Cannebas" smo že povodom prve predstave obširneje govorili. Vršila se je tudi včeraj s popolnim uspehom. Gospa Gerbičeva, gospodični Daneševa in Nigrinova ter gg. Slavko, Štamcar, Pavšek in Perdan peli in igrali so izvrstno, posebej nam je pohvaliti g. Slavka, ki je s pristno komiko reševal svojo ulogo. Občinstvo bilo je jako zadovoljno. Omeniti še treba, da je bila srečna misel, razvrstiti vojaško godbo tako, kakor je bila včeraj. Godba čuje se bolje in efekt je večji. — (Zastaveničko) priredilo je sinoči pevsko društvo »Slavec" svojemu častnemu članu g. Ivanu Medenu povudom njegovega današnjega godu ter mu zapelo pod oknom tri pesmi. — (Božićnica) prostovoljnega gasilnega društva Ljubljanskega bila je včeraj v kazinskem salonu in Be je prav dobro obnesla. Vsi prostori v restavraciji bili so natlačeni, seveda je bila nežna mladina naših ognjegascev poBebuo močno zastopana. Stotnik g. Dober le t zahvalil se je ognjegascem na njih blagem delovanji in pozdravil odbornike »Zveze gasilnih društev kranjskih", ki so bili povodom Beje zveznega odbora, skoro polnoštevilno v Ljubljani zbrani. Prebivalstvo Ljubljanskj je bogato obdarilo prekoristno gasilno društvo. Darila bila so praktična, na pr. sladkor, kava, zimska obleka itd; Gg. A. Ahčin, Josip Gerber in Fran Schantl so darila lepo razvrstili in krasno nakitili božično „jelko". Prvi so bili obdarjeni otroci, potem ognje-gasci. Tombola in loterija sta imeli mnogo lepih dobitkov. Mej sviranjem vojaške godbe vršila se je zabava prav živahno. Gasilnega društva bolniška blagajnica imela bode od te veselice najmanje 200 gld. čistega dobička. — (Iz S p od n j e Š i fike.) K 13. rednemu občnemu zboru Šišenske čitalnice došlo je 22 dru-štvenikov. V nagovoru poudarjal je prvomestnik korist čitalnice, pevskega zbora in iz teh nastale požarne hrambe, ki vsi delujejo na izobraževanje; priznal je zasluženo hvalo onirn, ki so pred 12 leti narodno čitalnico v Šiški ustanovili, in je hvaležno omenjal naklonjenost, kojo je društvo si pridobilo in ohrai ilo pri posameznih podpirateljih in v občinstvu sploh. Iz poročila tajnikovega razvidelo se je živahno društveno delovanje pri Vodnikovi besedi pri Koslerji, pri „Slavčevi" ljudski veselici, pri izletu v Dol, zlasti pa pri odkritji spomenika V. Voduika. Blagajniško poročilo bilo je ugodno. Društvo nema primankljaju, marveč še mal prebitek. — Knjižničar razveselil je zborovalce z vestjo, da so društveniki 1. 1889 809 knjig brali in da vsa knjižnica broji 1089 knjig. V novi odbor voljeni so: g. Fr. Drenik, predsednik; g. Suwa, blagajnik. Odborniki pa gg : Bizjan, Govekar, Burger, Jesih, Štrukelj, Škarjevec. Spominjalo se je umrlih društvenikov, blagega sotrudnika Milavca in Mat. Kreča, topla zahvala se je izrekla odboru sploh, posebno pa še velezaslužuemu pero vodji nadučitelju g. Govekarju, potem podpredsedniku g. Burgerju in gg. Škurjavcu, Rujini in Maurerju. Sklenila se je prememba § 20. društvenih pravil v toliko, da zadostuje pri rednem ob« čnem zboru vsako število navzočuih društvenikov in z odobravanjem in priznanjem vzelo se je na znanje, da je čitalnica kupila lepo sliko Vodnikovo in dobila v to ime od ustrajnih dobrotnikov gos spoda S. 6 gld. 38 kr. in g. K. 10 gld. v dar. Po stari navadi šii so zborov alci po zaklučenji zbora združeni na kozarec vina — letos k Ančniku in se ondu radovali s petjem in govori. — (Mej Trbovljami in Z a g o r j e m) raz-tela sta se preteklo noč dva železničua vagona. Kaj je bil povod tej eksploziji, nam še ni znano. Preiskava bode »tvar gotovo dognala. — (Čudna najdba.) Danes zjutraj zagledal je nek posiiešček pod frančiškanskim mostun nenavaden predmet v Ljubljanici. Stopi bliže, poseže v vodo Iu izvleče iz Ljubljanice pravi pravcati kontrabas. Kaka disonanca je bila povod, da je zvočni ta instrument prišel v vodo, nam ni znano. — (83 let v samostanu.) V uršuhnskem samostanu v Gorici umrla je dne 18. t. m. mati Josipina Terezija Codelli, stara 90 let. Stara nuna, ki je iz stare goriške plemenite rodovine, je leta 1806 kot učenka prišla v samostan, ter ga ni več ostavila. V 1824. letu je postala nuua, in je potem delovala na samostanskej šoli, katerej je nekaj let bila načelnica. Zaradi dobrosrčnosti so jo učenke jako spoštovale. — (Posojilnica v Celji) kupila je, kakor se nam piše iz Celja, dne 20. t. m. od g. Karla Vaniča hišo za 37.000 gld. Hiša stoji na oglu Graške in Poštne ulice, pri glavnem trgu, na najboljšem mestu v celem Celji. S tem je zagotovila „Posojilnica" obema denarnima zavodoma — Južno-štajerski hranilnici in Posojilnici — najugodnejše prostore. — (Občui zbor udov okrajne bolniške blagajnice za okolico Ljubljansko) določuje se na 5. dan jauuvarja 1390 popoludne ob 3. uri v društveni hiši v Šent-Vidu nad Ljubljano. K temu zboru imeli bi priti delodajalci in delavci Ljubljanske okolice. — (Občni zbor Vrhniške čitalnice) vrši se v nedeljo 29. t. m. ob 5. uri popoludne z običajnim dnevnim redom. Zvečer ob 8. uri je veselica s petjem, igro: „GraŠČak in kmeta", komičen tercet se spremljevanjera glasovira in s plesom. Gostje so uljudno vabljeni. — (Redni občni zbor narodne čitalnice v Črnomlji) bode dne 29. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni dvorani, h kojemu vbo p. n. gg. člane uljudno vabi odbor. — (Planinska čitalnica) priredi veselico o priliki slavnostnega otvorjenja, dne 29. decembra 1889 v gorenjih prostorih gosp. A. Lavriča. Vspored: 1. F. Maver: „Tičica gozdna", čveteio- spev. 2 Otvorilni nagovor. 3. V. Lisinski: „Stanaka, čveterospev. 4. J. Alešovec: »Nemški ne znajo", burka v jednem v IJbiS>BJ^b»9 : 23. decembra: Jera Smolnikar, kuliai iea, 41 let, av. Petra cesta št 7, za jetiko. — Avelin Roblek, mestni fizik, 44 let, sv. Petra cesta St. 2. za zastrupljenem krvi z urinom. — Karolina Lekan, hči mizarja 3 mes., Kladczne ulice št. 1, za božjastjo. — Katra Suierećoik, gostija, H8 let, Hrenove ulice št. 12, za prBnim rakuni. 24. decembra: Urša Hasak, mestna uboga, 90 let, Karlovska cesta št. 7, za oslabljen jem. — Matija Oberoder, delavec, 53 let, Poljanski i asip št. 50, za jetiko — Jožef pl Oariboldi, zasebnik, 70 let, Dunajska cesta št. 18, za oslabljenjem. — Marija Perine, hišna posestnica, 73 let, Špitaleke ulice št. 7. za prsno vodenico. — Marija Clolob, gostija, 74 let, sv, Jakoba trg št. 11, za pluenico. — M;irija Zebre, kuharica, 28 let, Križevniške ulice št. 2, za jetiko. Meteorologično poročilo. i Cas opa-Bovanja Stanje barometra v mm. Tom-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina r mm. 24. dec. 7. zjutraj 2-. popol. 9. zvečer 741 8 mm. 7411 mm. 740*0 mm. —1-8'C —i-a» c brezv. si. szh. brezv. megla obl. megla 0-00 mre. 1 25. dec. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737 7 mm. 739 0 mm. 748*6 mm. —1-8» C oo10 — i-6°C brezv. brezv. brezv. megla megla megla 0 00 mm. 1 Srednja temperatura —0 5° in pod noruialoin. -W°, za 21" in 17c XD_o.n.£LJsl^£L borza dne* 27 decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta Srebrna renta . . . Zlata renta .... ■')' marčna renta . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije . . . London ...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . 4"/,, držav ne srečke is 1 Državne srečke iz I. lbB4 Ogerska zlata renta 4°,, ©gerska papirna renta 5°/ 5% štajerske zemljišč, od v Dunava reg. srečke 5°/0 Zeralj. obč. rvvstr. 4»/t0/0 z 1864 Budolfove Brečke . . Akcije anglo-avstr. ba ike Trammway-druftt. volj 170 gld. včerai — danes eld. 85-90 — Rld. HfilO 86 35 — 86 35 108 20 — $ 10840 101*05 — 101-10 916-— — * 918 — 317-75 — _ 322-50 » 117-35 — • 117-60 • •J 31«/, — ■ i ^■32", 5-5 rt — n 5rfi9 57-70 — 57 75 '260 gld. 132 Rld — Kr. 10n , 173 ii 25 „ 100 50 „ '38 20 ., ubil;'. — H »i 100 gld. 122 1» — , z.-.st. listi . lin »» 50 „ 100 gld. 10 , 183 25 20 f 7ft , 120 „ J 51 II 50 , Zahvala. Vsem prijateljem in znancem izreka za milo sočutje o bolezni in smrti gospoda dr. Avelina Roblek-a mestnega fizika v Ljubljani, - v prvi vrsti mestnemu magistratu, zdravniškemu društvu kranjskemu, Ljubljanskim lekarničarjem in drugim darovateljem vencev ter sploh vsem, ki so se udeležili pogreba, presrčno zahvalo. (1062) Rodbina Roblek-ova. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočuvBtva iz vseh krogov mej boleznijo in sožalovHnja ob smrti, za lepe darovane vence, ganljivo petje na grobu in veliko udeležbo pri pogrebu moje iskreno ljubljene matere, gospe Marije Perme 4 Potočin izrekam najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvala. (1066) Kani Ravnilmr. 4 4 4 4 4 4 4rv Trgovec na deželi želi resnega znanja z gospodično ali mlado vdovo. Listi naj se pošiljajo ponte rcstante kolodvor nI. 14» v Trstu. (1060—1) Br.772. (1044—1) Raspis natječaja. Za šume obćine Veprlnae (politički kotar Vol os ko u I a t r i > ima se popuniti novo sistemi-zovano mjesto otčinskoga šumara sa godišnjom plaćom od 400 forinti i pravom na 4 metra poriva bukova drva. Natjecatelji za to mjesto imaju podnesti vlastoručno pisane molbeoice glavarstvu o Wine Vcpi-ium? (pošta Frančići, Istra) do konca jaiiuvai-ja 1HOO i dokazati: 1. Dobu i stališ, 2. austrijsko državljanstvo, 3. dovršene nauke, 4. da su dobrim uspjehom položili izpit kao šumsko-tehuičko pomoćno osoblje, u smislu mini sterske naredbe od 16. januvarja 1850 (D. Z. L. 63) ili 11 februvarja 1889 (D. Z. L 23), i 5. da u govoru i pismu poznaju hrvatski (ili slovenski) i njemački jezik. Glavarstvo občine Veprinac 15. decembra 1889. Kri čistilne krogljice 3I l so se vselej sijajno osvedočile pri zanašanji tlo« vcHhc;'ii telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpneuih u i ili, nkaienem želodci, pomanjkanji slaNtt do jedi), Jetrnib in oUist-uili boleznih in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatljicami i gld. 5 kr. Prodaja (1038—2) lekarna Trr^lrociz;^ zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s prvo poito. 26. decembra. Pri .siomi: GoMstein, Ornsteln z DnuMJa. — Blum-Huer iz Gradca. — Vidic iz Herpelja. — Rauter iz Zajčjaka. Stampheta iz Vidna. — llazanecky 'zPulja. -- Rlaznik iz Domžal. — Albieri iz 'Trsta. Pri M »lic i : Civran iz Trsta. — Schvvar« iz Novega mesta. — Prašmkar, Schink iz Zagori*. — Petrič iz Sermžee. — Ko.tnor iz Poatojine. — Lubu iz Gradca. Pri aVHt.rlJ»keiu ee Barji : Mahorčič iz Senožeč. i ! ! Najvišje oillikovaitjc !! £ i LOHSE-ov šmarnični Eau de Cologne <........ " ' 1 i i bil je odlikovan na žudnji Melbournskej razstavi in je zaradi svojih otiveie-valuih lastuostij dlavno znan ne lu kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, temveč tudi poBebno zaradi svojega intimnega, oxlvi|n)ocegu duha za žepne robce, obleke i. t. d , in ga v vseh deželah bolj cenijo, nego jednotno Kolonjsko vodo. Gustav Lohse, 46 j&ger-strasse, Berlin, dvomi parfameur. (719—25) Dobivajo se v vseli prodajalnicah parfuma in galanterijskega blaga -25) i Lastne zaloge Q II IT Ril A D M A 1111 M A II Lautue isloge tuzemstvu: Hl U I I IVI HII ll H UUIlHlJIl inozemstvu: Dunaj, Budimpešta, . v , , ., ^ , Berolin, Monakovo, Praga, Levov, Gradec, NajVeCja tOVariia Za SVetllniCG V Evropi. Milan,Rim,Lyon,Varšava, Trst. (Ustanovljena lB^tO.) Bombay. DITNAR-JEVE SVETILNICS /// R. DITMAR-JEVA Dnu. MskoM STetUnica 30 svetilna sila 105 sveč. Fonometrično izmerila gospoda Dr. L. Weber, kralj, profesor n:i vseučilihči v Vratislavi. Dr! R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji. R. Ditmar-jeva Dunajska bliskovna svetilnica BO ipOlluj užiga, regulira in ugasuje. SoliK-ni svetilec 15" in Dunajska bliskovna svetilnicadavno preVerjena sistema za mizne, viseče in stenske svetiluice. R. DITMAR-JEV s kroglastim plamenom. Velikosti: 15' Svetilna nila: 31 20' 50 70 za 30"', 35"', 87 138 45"' 157 sveč mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd. Vse steklene stvari, Mlzna 8vetilnica a br||jWn|ll ki BO potrebnu za petrolejske svetilnice, — v najveojej meteornim svetilcem izberi. 0 . Posrečilo se mi je Se bolj dovršiti svoje Uni izumljene meteorske BVetilce (s krogljastim plamenom), ki so dosegli velikansk uspeh v OB POSebllO OpOZaria. tuzemstvu in p«»vs<»d v inozemstvu, njihovo svetilno silo Se povekfiati. ravnanje ž njimi pa napraviti jednostavne je, da se (15'", 20 in 30"') lahko prižgejo, ko se proč vzame svetiluičen venec, ne da bi se moral proč vietl ie olllndor, tulpa ali pa streitoa. (OleJ podobo.) Ilustracije in ceniki pošljejo se takoj zastonj in franko. Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka (678—17) Tovarniška znamkn. boljša trgovina s svetilnicami na prodaj. izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastniua in tisk „Narodne Tiskarne". 2H 2363