56. številka.
Ljubljana, v sredo 10. marca 1897.
XXX. leto
Ishaja vsak dan *%e*«r, izimsi nedelje in praznike ter velja po posti prejrmnn za avstro-ogerske deftele ea vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 y\d., za jeden snsec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brest pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje delete toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oz nun i la plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat alt večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgn st. 19, Dp ravn istvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne Btvari.
Razkrinkani klerikalci.
V sadnji seji dež. zb ;ra kranjskega so bili klerikalni poslanci primorani, sneti krinko hinavstva, za katero se navadno skrivajo, in pokazati s.oju pravo lice. In pokazali so s etnično odkrito-s jo, da so sovražniki tistega ljudstva, kateremu so se osilili kot zastopniki in katero že leta in leta varajo z največjo breaobraznoitjo.
Odkar je v naši državi vprašanje o volilni reformi na dnevnem reda, igrali so kUrikalci glede njega ves čaa jako dvomljivo ulogo. V tem, ko so na Dunaju z vsemi silami delali zoper vsako preosnovo volilnega reda v zmislu napredka, svobode in pravičnosti, in največ pripomogli, da je bil Taaffe poražen, slepili so doma svoje volilce in jih varali, 6*5, da so prijatelji direktnih in tajnih volitev in da so za splošno volilno pravico.
Tudi gleda deželnozborskega volilnega reda postopali so jednako nepošteno. V svojih listih in na shodih so hliaili, da se poganjajo za razširjanje volilne previce in zlasti za direktne in tajne volitve ; a ko se ]e prvič ponnd.Ia prilika, doseči to prepotrebno rt formo, se je prav ta ljudska stranka drznila nastopiti proti tajnosti volitev in jih js strmoglavila!
Klerikalci sami ne morejo zoper tajnost volitev navtati nobenega razoga. Tajnost volitev je jedino in najtrdnejše zagotovilo, da se spozna prava velja ljudstva, prava volja volilcev, jediao sredstvo aoper korupcijo in vsakovrstni terorizem, in kdor ae upira tajnosti volitev, temu ni za zmago ljudstva, ni za to, da pride ljudska ■ oja do vel,a»p, tisti ima slabo vest in se ljudske volje boji.
Klerkalni odpor zoper tajnoat volitev je nov dokaz, da smo pisali resnico, ko smo ttdili, da je klerik; 1 na stranka pri rajnih volitvah zmagata vedno le vsled brezvestne zlorabe verskih momentov, le vsled najkiutejštga duševnega in materijelnega terorizma. Klerikalci vedo, da jih ljudstvo ne ruars, da jih prezira, a se jim klanja, ker se jih boji. V strahu so, da bi j h v siuč&ju tajnih volitev ljudska nevolja odnesla s pozcrišJa, kakor odnese kraška borja smeti in prah, in zato se niso sramovali na-
stopiti v dež. zboru zoper tajnost volit -v, dasi so se s tem postavili v nasprotje z vsemi svojimi dosedanjimi slovesnimi obljubami in izjavami. A kaj so klerikalcem obljube in izjave, kadar je treba varovati pogoje svojemu gospodstvu, kajti to je neovižen faktum, da se nobeni stranki ni bati tajnih volitev, ako ima res kaj zaslombs v naroda, ako je sploh poštena ljudska stranka.
Pri razpravi o volilni reformi so klerikalci nastopili na način, za katerega ne zaslužijo dr uze ga, nego preziranje. Pripovedovali to, da niso vsi klerikalni poslanci jedini glede tajnih volitev, jedni da ho za tajnest, drogi pa jej nasprotujejo, vsled tega da zahtevajo vsi, naj se načrt vrne deželnemu odboru, da ga premeni tako, da se odpravijo iz njega tudi vse druge krivice, katerih sedaj odpra viti absolutno ni megoče, ker v to ni dobiti veleposestnikov. Po izjavi veleposestnikov je popolnoma izključeno, da bi se doseglo kaj več, nego je bilo predlagano, a vzlic temu se klerikslci niao sramovali, nastopiti s tako zahtevo, nadeje sr, da s tako okornim manevrom ptikrijejo pravi na men svojega predloga. Tudi »Slovenec* žvižga zdaj na isto piščal in modruje filozofsko o konserva tivcib in krščanskih secijalistih, katerih jedni gle dajo nazaj diut^i naprej. A kdo more verjeti takemu zatrjevanju? Morda je bil Kalan res zavzet za tajnost volitev, dasi je verjetnejše, da je postopal le zvijačno, drugi pa so bili vsi zoper tajnest, naj so konservativci ali krščanski socijalisti, a govorjenje o nejed nr sti je bilo preračunjeno samo, da bo stranki nekoliko opraviči pred volilci. Žitnik se navadno prišteva krščanskim socijalistom, a vender je že koj v prvi .:i-ji , ko .je bila razprava o nuj nem predlogu, naj «1 ž. odbor predloži načrt volilni reformi, Be izrekel zoper tajne volitve, Če tudi ne povsem jasno, n v zadnji seji je prevzel nalogo, utemeljevati zavlačevalui predlog njegove stranke. Zatrjeval je sicer, da za sv(jo osebo ni zoper tai nest, a verjel nu ni nihče, saj bi bil sicer prepustil uterrn Ijevsnje klerikalnega prtdlega kakemu tovarišu.
Naj  klerikalci  zav jr jo   stvar  kakor hočejo, istina je,  da  so  solidarno  nastopili zoper tajnest
volitev in da so nje uveden, e za tedaj preprečil', zato pa so vsi skupaj cdgovorni za ta svoj korak. I) t se jim Djh namen nI popolto na posrečil, da pride predlog v prihodnjem zasedanju zopet na razpravo in še dalje, kolikrat bode treba, to je zasluga narednih in veleposestniških posTaocev.
Dolžnost vseh pravicoljubnih mož pa jo sedaj, skrbeti, da zve narod, kako neiskreni so njegovi klerikalni poslanci in kako so ga prevarili; narod naj izve, kdo mu ne privošči tajnih in direktnih volitev, kdo jib je preprečil in naj potem so J !
Državnozborske volitve.
Iz Poljan nad Skofjo Loko se nam piše: S 123 glasovi smo zmagali zoper 49. torej imamo 26 glasov već cd zadnjič, klerikalci 25 glasov manj. S tem je za gc tovljena tudi naša zmaga pri prihodnjih županijskih volitvah, ker naši pridejo vsi in imamo v vseh treh volilnih skupinah večino. In to je glavno 1
*
Gobo. Hugo vitez Berks, narodni kandidat za Celje Brežice, sklical je volilni sbod v Brežice na petek dno 12. t. m. po volitvi v V. kuriji, da ee predstavi tamkaj svojim volilcem. — Kazven tega fce bode predstavil isti še v Gelji v aNarodnem dimu" svojim vo'ilcem iz okrajev Calje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj pred volitvijodne 1 7. t m Vol Ina shoda, katera bi imela biti v M o z i r j i 14. in v Soštanji 15. t. m., pa odpadeta ia takrat na izrecno željo tamošnjih veljavnih uu    i a rad i prekratkega časa.
+
Državnozborske volitvo v Trstu, dne 8. t. m. Včeraj že — piše „EdinoBt" — bilo je poznati l o vrvenja j o vseh u'icab, da smo na predvečeru velike velilne bitke. V Trstu še niso videli kaj takega. Agitacija je bila uprav amerikanska : Zidovji in ogli so bili napolnjeni z lepaki v vseh mogočih barvah, vSi.h mogočih velikostih. Stranke so napi le v.- o sile. Vtndar jo ogromna razlika mej pobtopanjem Slovencev in secijalistov in pa mej postopanjem progresaovcav. Dočim se je agitacija prvih dveh gibala strogo v mejah  dovoljenega, je bila agitacija
LISTEK.
Župnik cucugnanski.
Francoski spisal Alphouse Daudct.
Vsako leto izdajo pesniki iz Proveuce o sveč-niči v Avigr:o:tu malo, do prekipenja poico knjiŽ:co lepih verzov in draždstnih povestic. Baš mi je prišla letošuja v roke, iu v nji aem dobil krasno legen-dice, katero nobena prevesti in nekoliko l krajšati. Parižani, čujte ia dajte mi uvi je krušno kr.fiaie! Najfinejši provencalska moka je to, kar so vam podaje danes.
Abbe Martin je bil župnik v Cucugnaru.
Dobtr kot kruh, pošten kot zlato je bil z očetovsko ljubeznijo udan Cucognancem; nje s. u bi bil Cucugnan raj na zemlji, ako bi namreč živ«.ii Gacugnanci nekoliko bolj po volji svojega dušnega pastirja. Ali, žal, v njegovi spovednici so predli pajki ovoje pajčevine in n sveto veliko noč eo mu ostale vse hostije v ciboriju- To je ubogemu župniku težilo srce, in vedno jo prosil Boga za milost, da ne ki umrl, predno izgubljenih ovec ne dovede zopet v narečje cerkve.
No, videli bodete, kako je Bog uslišal njegovo ■Volitev.
Nt ko nedeljo jo stopil oče Martin po evangeliju na pr žoico.
8Brafjea, je pričel, .verujte mi, ali ne, nocojšnjo noč seru bil jaz ubogi grešnik pri rajskih vratih! — Potrkam in sveti Peter mi odpre.
„„1 glej, vi ste tu, dragi moj oče Martin", mi pravi „!\ • V veier vas je pa zanesel sen. S Čim vam morem p:.ntrečr ?"H
— , l.t i av. i i Pet« r, ki pišete v veliko knjigo in imate ključe v rokih, ali vas smem peprašati br«z zamere, hoiiko Ciuugnmcev je pri vas v rajn?u
nnNo sinem vam odreči ničesar, gospod Martin!      eed I    skupaj ho.'eva to pogledati.4"
„In isv. Peter je vzel veliko knjigo, jo odprl in si D&takn l i j i ■ i' i
„„No, pa poglejva! Cucugnan, pravite, torej C . . . . C . . . , Co . . . . Cucugnan. Tu smo, — ali dragi cče Martin, ta stran je še čisto prazna, ni je-dnega ime:.a ni tu, nijedne duše. V raju je tako malo Cucugcaucev, kakor ribjih koščic v galskom petelinu" ".
— »Kaj, ni jedcega Cucugnsnca ni tukaj? Čisto nobenega? To r.i mogoče; prosim vas, poglejte natančneje !''
„n Nobenega ni, sveti mož. Bodite t ..ko pri* jazni in overite se eim», ako mislite, da zbi.am s'abe štle!B«
IB0j, jaz ubožec! Gorje mi! Teptam z ncgarri, vijem z rokami in proitm milosti; tedaj mi pa reče sv. Peter: „, Varujte, gospod Martin, tako si tega ne smele iemrti k srcu ! Čo se tako ža'tst te, vi m lahko kri udari v glavi. Slednjič to ni vaša krivda in vaši Cucugnanci se bodo pač me rali nekoliko dlje muditi v vicah.UM
— „Oj, vrlki svtti Peter, usmilite se me in pomozito mi, d* jih tam obiščem in potcli'ii<. !"
„„Z veseljem, prijatelj. Tu si obujto sandale, pota t.a niso posebna. Tako, dobro je, iu zdaj idite le vedno naravnost, kar ?a nosom! S;*j vidite, da se tu doli pot obrne? N o, in tu ob desi i najdete vrata, vsi s črnimi kr ži posuta ; tam potrkajte in pustili vam bjdo vijtoi>iti. Z Bogom, ole Martin, ostanite zdravi in ve^eu!""
„Inšeieim na potovanje, ca kako potovanje I Moj Bog, to je bila pot! 01 s>»iaih spominov se zgražam: ozka pot, polna trnja, kjer so lesketali dragi kameni in sikale kace; ta je vodila do srebrnih vrat.
Tok, Tok!
„Kdo trka?"  povpraša hripav, žuLsten i, as.
— „Župnik cucugnanski". „Od kcd?»
— ^Župnik cticngnonski".
progressovcs7 ostudna, nečuvena.   Strašili aa niso najnemoralnejega sredstva.   V zasmah zakona so dostavili glasovnic« vssm italijanskim podanikom in je vsled tega število volilcev za kakih 6000 više, nego bi smelo biti v razmerja s številom prebivalstva.   Poznani eo slu'aji, ko biva v jedni in isti hiši  po 10 —12 domačinov in 1   Italijan Prvih „nišo mogli najti"  nijednege, Italijana pa so našli prav lahko in povsodi. Delavcem v plinarni so odvzeli glasovnice vsem do zadnjega, a danes so jih gnali na volišče pod pazduho, v varnem spremstva. Nebroj volilcev, ki so bili vpis&ni v volilne liste, sedaj nikjer „ue morejo najti". Te siromaka so nprav surovo odpravljali z magistrata in z dotičnih sekcij. Z njih glasovnicami pa so prav gotovo glasovali Italijani.   Kadi tega postopanja so  bili ljudje silno ogorčeni. Gospodarji so pretili svojim delavcem, da jih takoj odpuste iz službe, ako ne bodo glasovali tako, kakor hočejo oni.   A ne le pretili so, ampak tudi uresničili so svojo grožnjo v več slučajih, ko se naši pciteni delavci niso hoteli udati nasilstvn. Ni čudo torej,  da je zavladalo silno ogorčenje mej socijalisti in Slovenci proti prcgressovcem. To ogorčenje se je pojavljalo že včeraj sosebno mej socijalisti. Bilo je vso noč spopadov iu kričanja po ulicah. Smo'  pa je neki prograssovski pobalin pod oboki Cbiozza celo ustrelil na mimoidoče socijaliste, vračajoče se s shoda v vrtu Mondo nuovo. Navstal je seveda s lin vrišč in krik, * r je dalo povoda različnim govor cam po mestu. Vsekakor bu imelo redarstvo še v* liko in težavno nalogo. Toda naj izide volitev kakor hoče,  toliko je gotovo, da je ta dan zgodovinske  važnosti za mesto tr7a$ko ia gotovo usodne važncsti za stranko prt gre -sovo.  S svojim postopanjem, s svojim g; zrnjem pravice in morale* so dosegli gospoda le to, da je mera postala polna poprej, nego je bilo misliti. Reakcija je tu, masa se dviga proti gospodujoči stranki; reakciji je že tu, in toli silna, da bi prcgressova stranka propala že dan s irav gotovo, da ni tako drzno zlorabljala apartt, ki ga ima v rokah.   Iz kratka: Mi trd<mo že sedaj, da nam je vol.tev za V. kurijo donesla velik dobiček.   Ne moremo si kaj, da r_e bi tu pohvalno omenjali našeg« ljudstva, ki je o tej priliki nadkrililo naša pričakovanja.  Naj ste ji isto ali v našem ali v soeijalut škem taboiu : v d.- se dostojno, kaža se zrelo. Vsled tolike nas lue agitao je progres Bistov je seveda moral zmagati progrcsiovec z večino 3000 glasov.
*
Posebno se letos opaža, da politična cblastva prepovedujejo razširjanje, < ziroma plakatiranje volilnih oklcev. Take prepovedi poeehno zadevajo svobo lomiselne in demokratične stranke. Tako je okrajno glavarstvo v St. Politu preprodalo raz-š r.anje oklica remško napredne stranke, o kateri pač ni misliti, da bi mogla biti državi nevarna. S tak m postopanjem se ovira volilna agitacija. Treba bode v tem oziru delati ca premembo tiskovnega sakona.
V nedeljo so v vseh cerkvah dunrijskih bile pridige o volitvah. Propoveduiki so naravnost priporočali krščansko-socija'ne kandidate. Klerikalizem je že daleč napredoval, če se že  na Danaju zlo-
»Ah tako! Le vstopitt I-
Vdtopim in vidim velikega, lepega angelja s črnimi peroti in v obleki, ki ee je lesketala kakor solnce. Ob pasu mu je visel demanten ključ in z raskajočitn peresom jo pisal v knjigi, ki je bila dvakrat tolika, kakor ova svetega Petra.
„Kaj pa počneš tu iu česa želiš?" me praša angelj.
— .Lepi angolj božji, rad bi vedel, — ne za meri mi, prosim te, moje radovednosti! — ali imate kaj <iacngnancev tukaj?"
»Kaj naj imamo?"
— »Cucugnance, ljudi iz Cocugnana ... jaz sem namreč njih župnik".
„Ah. ti si t Id .'• Martin, kaj ne?"
— „Na uslugo, gospod angelj." »Od Gucugnana torej ?"
In angelj otvori knjigo in jo prelistava, ter si pri tem prste omoči s slino, da se listi rajŠe pre-bračajo.
„Cucugnan", pravi slednjič vzdihuje, »gospod Martin, mi nimamo v vicah čisto nobene duše iz Cucugnana".
— „Jezus, Marija in Jožef! Nobene duša iz Cucugnana v vicah! 0 moj Beg, kje pa so moji Cacugnanci?" lKonec prih.)
rablja prižnica v politična namene. Seveda tolažiti s« amemo s tem, da klerikalci tem preje dogo »podarijo, čim prevzetneje bodo nastopali.
m
V Ha lica h v Galiciji so se volitve tako sleparski izvršile, da kmetje niso pnstili, da bi se na zapisnik pritisnil občinski pečat. Na povelje okrajnega glavarstva so žandarji prijeli tri volilce in jih ponoči zaprli v klet tamošnjega graščaka. Žene zaprtih so pa ponoči šle v stolp in jele zvoniti. Ljudje so vkup pridrli in osvobodili zaprte kmete. Poslali so potem v Udice dve stotniji vojakov, ki ste odpeljali v zapor 30 kmetov. Ko so se volitve vršile na Ogerakem, so vojaki iz naše državne polovice se odpošiljali na Ogersko. Sedaj se pa nasprotno vrii. Z Ogerskega sta v Galicijo že cdšla dva ped- in jeden huzarski polk. To je potrebno, ker se v Galiciji vrše volitve po ogerskem receptu.
*
V Saleziji v Galiciji bi dne 23. febrnvarja imele biti volitve volilnih mož. Ko so pa Poljaki videli, da ne zmagajo, so se obrnili do vlade, da se volitve prelože, češ, da sicer pride do poboja in požiganja, ker je rusinski žapnik L:tvinovič naboj-skal ljudi. Vlada je seveda volitve hitro prestavila in tja poslala dva stotniji vojakov. Pod varstvom vojakov so se pa volitve volilnih mož tako izvršile, da imajo Poljaki večino.
V Slobodi so tudi bili pri volitvah nemiri. Kmetje so župana pretepli, ker so videli, da pospešuje volilno sleparijo.
\r IJ uit IJ talil, 10. marca. Veronauk na realkah. Koroški deželni zbor je te dni razpravljal o vladni predlogi, naj se tako premeni deželni realčni zakon, da odpade pouk narodnega gospodarstva in ss upeljs verjnauk. Pravno-politični odsek je predlagal, da se dotična vladna predloga zavrne. Knezoškof je v celem zagovoru dokazoval potrebo veronauka na realkah in predlagal, naj se o vladni predlogi preide v podrobno debato. Plavvetz je zagovarjal odsekov predlog. Dr. Stekvvender, dr. Artur Lemisch in Kotz so priznavali, da veronauk spada tudi na višjo realko, a vender so vsi mislili, da bi se učenci preveč obremenili, če se upelje pri sedanjem nčnem načrta. Dru. Lemiscbu se tudi zdi, da sedanja duhovščina ni sposobna za pook v šoli, ker bs preveč peča s politiko. Naposled se je odklonila vladna predloga in stvar je zopet za jedno leto pokopana.
Cerkvenopolitične preoBnove na Hrvatskem. VI-uU baje namerava novemu hrvatskemu saboru predložiti ztkonske predloge o uvedenji civilnega zakona, o posvetnih matrikah in o verski svobedi. Dovolilo se bode tudi brezverstvo. Predloge bodo posnete po dotičnih ogorskih zakonih. Vlada pa to še prikriva, ker se boji, da bi zanjo slabo nplivalo pri volitvah.
Banffy in Khuen Hedervary Hrvataki ban Khupn H'dervary ni nič kaj po volji ogprskema mi-nieterskemu predsedniku BantTvja. Poslednji si zatorej prizadeva prekrižati vse banove načrte g'ede hrvatskega Primerja. Na Riki je bajs le iz nasprotja proti bana hotela ogerska vlada upeljati razaa pre-membp. Toda te je npekla. Na jedni strani so se uprli Rečani, na drugi je pa ban na lian .ju znal na višjih mestih prekr žati BittTyjeve načrte. Če je v rjeti nekemu madjarskemu listu, je bin Khuen Hedcr-rarv celo omajal stališče Bti ffyja. Poslednji neki odstopi t kuj po dovršeni avstroogerski pogodbi, ali pa še poprej.
Rusija in Vatikan. Djsadanji ruski diplo-matični agent v Sofiji, čarikov, je imenovan za ruskega zastopnika pri Vat kanu. Čarikov je jako nč?n mež in izurjen diplomat Njegova glavna naloga bede, dobiti v Vatikana potrjenje za reforme, katere neki namerava Rusija upeljati v šolah na Poljskem. Pred vru m se neki misli upeljati pouk vrrjnauka v rnščini. Rasija bi take referme tudi mogla upeljati brez dovoljenja Vatikana, a vendar se jej je v tem slučaja bati nemirov. Tudi bi se katoliški duhovniki branili veronauk poučevati v ruščini, ako ne dobe povelja iz Vatikana. V V' t i kan u se najhrž ne bodo radi odloČili za take preesnove, ker se boje za simpatije Poljakov.
Odgo or Grške. V odgovoru na ultimatum velevlastij Grška malo prikrito obata, da odpokliče svoje ladije s Krete, a onda hoče pustiti svojo vojsko, da naredi red. Grške ladije na Kroti niso več potrebne, če velevlasti ne puste tarških čet na Kreto; grške čete pa morajo ostati na Kreti že
saradi interesov hamanitete. Ko grške čete, ki so vređne zaupanja velevlasti, pomirijo krščanski otok, so popolnoma ustregle intencijam velevlastij. Ko ss naredi red, bode mogoče, da K rečani svobodno povedo, kako oeodo si žele. Nota apelujs ns veledaina ču'stva velevlastij, da puste grškemu narodu na Kreti ss izreči, kako vlado si v bodoče želi.
U staj a v Makedoniji. Nedavno je makedonski ustaški vodja Takis imel hud boj s turškimi vojaki blisn Gremene. Po dolgem boja je pognal Turke v beg. Pa tudi druge ustaške čete se klatijo po Makedoniji. Za Turke bode to najneugodneje, da bodo imeli ustaše za hrbtom, ako bodo imeli vojno s Grško. — Bolgari so pa dosedaj v Makedoniji še največ mirni. Za Grke se ns marajo boj svati, ss lastno osvobojenje se pa jim čas se ns zdi ugoden. Dokler niso zagotovljeni, da Bolgarija poseže v boj, nimajo dosti npati uspeha.
Dogodki na Kreti. Poveljniki evropskih vojnih ladij so baje ss odloČili za odločno postopanje. Večje število vojakov bodo izkrcali, da on v bode Turke, katere imajo ustaši obležens v Kan dana. Grške ladije mislijo s silo odpraviti vojne ladije. Poveljstvo nad evropskimi ladijami ima italijanski admiral Canevaro. — Po nekem poročilu so admirali priporočali, da se bloku je Grška in Kreta, ako Grki ne odjenjajo. S »veda admirali bi to hitro izvršili, a kaj pa poreče diplomacija, se ne ve. Gotovo bode i m sla še dolga posvetovanja, prodno se odloči za blokado Grške. Posebno sedaj, ko je Grška deloma pripravljena ustreči zahtevam velevlastij, ni gotovo, da bi se velevlasti o Uočile za skrajne korake.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10 marca
— (Volilni shod ) Za nocojšnji volilni sbod v „Sokolovi" dvorani v „Narodnom domu" se kaže v meščanskih in uradniških krogih največje zanimanje. Poživljamo še jedenkrat vae svoje somišljenike, naj sa zanesljivo ndeleže shoia. Ztč^tek je določen na 8. uro.
— (Župan Hribar) odpelje se ju? ri na Dunaj, odkoder se vrne v ponedeljek dne 15. t. m.
— (Repertoir   slovenskega gledališča.) Z i jutri naznanjena predstava „Valenske svatbe" na korist gdč. Terševi se je preložila na s o b o t o. Jatri sploh ne bo slovenske predstave, zato pa b« priredi prihodnji teden jedna predstava več.
— (II redni konoert »Glasbeno Matico") vršil 88 bo definitivno Že jutri v četrtek, 11. t. m., in eicer po objavljenem vzporedu. Gg. pevke in pevci opozarjajo se še jedenkrat na današnjo skupno pevsko vajo. Žsnski zbor prične ob 7. uri, moški zbor ob 8 uri zvečer.
— (Slovensko gledališče.) O sinočai predstavi „L e p e Helene" se ranreaio le deloma po hvalno izreči. Z »dovoljni smo bili pač s solisti, zlasti z gdč. P o 1 a k o v o , kater« je svojo part jo briljantno pela in igrala, dalje z gdč. M u s i 1 o v o, z g B e n e Š e m , ki je bil dobro disponiran, in z pg. Iuemannom in Podgrajskim, pa tadi s prodstavljalci drugih manjših ulog; nikakor pa nismo bili zadovoljni z zborom, kateri je jako slabo pel. Gledališče je bilo jako dobro obiskano, dasi je bilo še več kot preveč praznih sedežev in lož.
— (Umrla) je danes zjutraj v Ljubljani obče-znana gospa M. Gost.lova, roj. Souvanova v 58 I. svoje starosti za kratko, a mučno boleznijo. Bodi jej blag spomin!
— (Visoki vladi v blagohotno uvaževanje ) Piše se nam: Te dni imel sem z oddajo živine na železnici opravila. Živinozdravnik, ki pride na postajo, da ogleda živino, dobi za pot in trud neko malo odškodnino; dotično pristojbino mora pa vsak, ki živino oddaja, takoj plačati, a ne v roko ogledniku, temno v železniško blagajnico, katera potem vsaki mesec denar izrodi vladi in ta šele preglednemu živinozdravnika. Kako sem se pa čudit, ko zvem na postaji, da ti ubogi ogledniki, ki sa včasih ves dan trudijo za par novcev in ki imajo veliko odgovornost, celih 5 — 6 mesecev ne dobe od vlade izplačane pristojbine. Živinozdravniki niso ravno dobro plačani in nimajo nikdar preveč gotovega denarja v rokah; bili bi torej vladi prav hvaležni, če bi poskrbela, da bi vsaj vsak mesec dobivali dotične pristojbine.
— (Nezgoda.) Danes dopoludne ob poln 11« uri splašil se je na stavbišču meščanske bolnica konj Janeza Šušteršiča, posestnika na Ižanski cesti št. 12, in je zdirjal po Špitalsk h ulicah na Mestni trg, kjer so ga pred mestno hišo vjeli. V Špital-fikih ulicah podrl je došlo mlekarico Marijo Majdifi z Podgorice, ki se je pri padcu telesno poško* dovaia.
— (Podiranje dež. dvorca) napreduj* kaj hitro. Pri podiranju og »je v Vegovih ulicah, bi se bila včeraj zgodila kmalu nesreća. Dotični delavec, kateri je na tietem mestu delal, je pr.šel po lastni neprevidnosti v veliko nevarnost in je hI lahko ranjen.
— (Tatvine) Angelu Gorjupu, klesarskemu pomočniku v kolodvorskih ulici h it 30. ukradel je neznan tat suknjo, zlat > iglo s .zamotčkom" in pas, v vrednosti 13 gld. Francetu Grablovicu, delavcu na Krakovskem nasipu št 10, pa je vzel nekdo na volišču sreberno nro vredno 24 gld. in srebvrno verižico, vredno G gld. V noči od 8. na 9. t. m. vlomil je neznan tat v klet Ane L»n*ek na Ecnonski cesti st. 5 in o kradel iz kleti za 2 gld. jajc in za 3 gld. mesenih klobas.
— (Policijske vesti.) Mestna policija Ijnb Ijanska aretovala je tekom meseca svečana 193 oseb, in sicer zaredi razgrajanja in kalenja nočnega miru 52, zaradi postopaoja 50, zaradi beračenja od hiše do h hm 30, zaradi reverzije 12 oseb, brez stanovališda 10, zaradi ponočnega vlačnganja 9, zaradi poskusa tatvine 8, zaradi hudodelstva tatvine 6, zaradi pijanosti 5, zaradi prestopka goljr.fi.je 3, zaradi prestopka lahke telesne poškodbe 3, zaradi hudodelstva javnega nasilstva 2 (81 kz), zaredi hudodelstva goljufi e 1, zaradi prestopka poškodbe tnje lastnine 1 in zaradi prestopka poneverjenja 1. G. kr. deželnemu sodišču se je izročilo 7 rseb, C. kr. za m. del. okrajnemu sodišču pa 61 Odgon-skim potom se je odpravilo iz Ljubljane 81, izgnali sta se ia Liubljane 2 osebi. Tatvin sa je ovadilo meseca svečana 22 (7 več kakor lanskega lata), vrednost ukradenih rečij je znašala 300 gld 11 kr. V 12 slučajih so ne storilci poizvedeli in ovadili. Mestni policijski stražniki so napravili 457 in mestni policijski detektivi 75 ovadub. Vseh vlrg is imel mestni policijnki urad v mesecu svečanu 1269.
— (PobI. Ažman in resnica) Gospod F. Budinek, župan v Kranjski gori, nam piše: Z začudenjem sem čital, da je g. Ažman v dež. zboru trdil, da je bil lani kontrolni shod ran i na redčijo, tako da Ijndie n<so mogli k maši. Kcntrolni shod ss je začel šele p o maši in večinoma so bili tudi možje pri maši, tndi dotični častnik in rkr. komisar sta bila v cerkvi. Zadržan torej ni bil nihče, pač pa se je s tem, da se je shod vršil v nedeljo, izkazala ljudem velika dobrota. Na kontrolni shod sklicani možje so največ delavci in ker je bil shod v nedeljo, rino ničesar -zamudili in niso imeli škode. Da je mogel g Ažman tako govoriti, temu se je toliko bolj čuditi, ker je prav zadnji čas bilo ob nedeljah že mnogo „shodov", pri katerih pa se ni nič kontroliralo, ampak samo pi-jančevslo !
— (Samomor) Jakob Presetnik iz Stoifo je davi ib 5. uri vs^ak in rekel svoji ženi „Zisj se grem obesit". Šel je iz sobe in se res obesil. Ko so ga našli, je bd že mrtev. 11 * r k samomoru je Čudovito malenkosten. Prenetodr je bi dolžil dva moža, da sta v Ljubljani obiskala neko hišo, radi katere Re je zadnji čas mnogo govorilo s prižnic. Dotična rahločutna Pcsavca sta Presetnika tožita in  ker sta imela celo vrsto prič,  pripravljenih s
Erisego potrditi, da moža nista prestopila praga rečene iše, je bil Presetnik gotov, da bode obsojen. Jutri bi so ime a vršiti obravnava, Presetnik pa zakonsko zvestobo visoko čislajočima Posavcema ni privoščil nikacega zudoščenja in se je raje obesil, kakor da bi se bit dni obsoditi na nekaj dni v zapor.
— (Nezgode in nesreče) V Kontnici pri Bledu je nastal dne 8. t. m ponoči o^enj, kateri je upepeiil pet poslopij. Zgorelo je tudi nekaj živine. Škoda je znatna. V Trbovljah se je 1 dietni Mihael Zorko igral z dinauntnim kapsljem, Ta se je sprožil in je dečku raztrgal roko. V Kuežeku je triletni dečko A nt' u Smrdel padel v neko lužo in v njej utoni).
— („Brž na Kreto, brž na Kreto!") Drupi bataljon v Tr«tu gurniznjočega pešpolka št. 87. je baje dobil ukaz, da se pripravi za odhod na Kreto. Tudi jeden sanfeten oddelek je dobil naročilo, pripraviti se na pot. Kakor znano, so pri pešpolku št. 87. skoro sami Slovenci in sicer štajerski rojaki.
— (Slovenski klub na Dunaju) ima v soboto 13. t. m. peti stoj večer v tej Hezoni v dvorani hotela „zttr goldenea Ente* I., Riemergasse 4, v I. nadstropji. Na dnevmm redu je predavanje vč. g. dra. Fr. Sede j a ,0 Egipčanih" (nadaljevanje in konec). Potem bledita koncert gospodičin Nade, Olge in Vere Simouič (na goslih in glasovira) in deklamacija gospodičine Ivanke Petro včić. Začetek ob esmih zvečer. — Ker obeta večer biti prijeten, nadejati se je, da se ga udeleže vsi povabljenci.
* (Amerikanska darežljivost) Znani bo gataš Jobn K ck» i jI <>r se je zavezal, svojo, za uovo jorško vseučilišče določeno nstenovo 8 miljo-nov dolarjev pomn žiti na 18 milijonov. Trgovec VVilliara Sarompson v Lerovu, je svoje 15 milijonov vnašajoče premoženje za; netil vseučilišču v N«w< Haveru.
Davila i
Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosps
Ivana SnpanČič ▼ Ljubljani 6 kron, mesto v^nra pokojni gnppe J J a g e r. — Živela rodo-I ubns darnvalka !
Književnost.
— Knjige .Hrvatske Matice" so ravnokar
izišle ter so se začele razpošiljati.
— .Vienac". Zabavi i pouci. B. 9. God. XXIX. Ta najodličnejši hrvatski leposlovni zabavni tednik, ki zbira — kakor BLj. Zvon" — najboljše slov-stvenike okeli eebe, prinaša sledečo vsebino: U maskiranoj gomili (Pesem), SI. Str. Kranjčević. — Mor s Novela. Napisao Ks. Sandor Gjalski. — Najmndriji ljudi na svietu. Črtica. Osman Aziz. — Ženidba. Komedija u dva čina. N. Gogolj. — Rdotgenove zrake X. O. Kučera. — Književnost. Švastice.
Bi z ©3 a/vise. Volitev v V. kuriji.
Danes se je vršila volitev jednega poslanca iz V. kurije za Kranjsko in je bil izvoljen klerikalni kandidat dr, K r e k.
V Ljubljani je bilo iz mesta oddanih 59 glasov, vBi za dr. K r e k 8. V ljubljanski okolici je dobil dr. K r e k 70 glasov, Kunci glas, Železnikar pa 4 glase, štiri glasovnice so bile neveljavne, ker so se glasile na ime J. Kune.
O volit vi na de/.eli smo prejeli naslednja poročila:
Vrhnika: Krek je dobil 29 glasov, Kune 1.
Ribnica: Krek je dobil 35, Kune 5 glasov.
Kočevje: Dobila sta Krek 17, Kune
2 glasa.
Črnomelj: Krek je dobil 20 glasov, Kune 13.
Metlika: Krek je dobil 20 glasov, Kune 3.
Novo mesto: Krek je dobil 44, Kune 10 glasov.
Zatičma: Krek je dobil 26 glasov, Kune 1 glas.
Kamnik: Dobila sta Krek 66, Kune
9 glasov.
Kranj: Krek je dobil 77, Kune 13 glasov.
Tržič: Kunčje dobil 5 glasov, Krek 7* Radovljica: Krek je dobil 41 glasov, Kune 9.
Trebnje:  Krek je dobil 15, Kune
3 glase.
Žužemberk: Krek je dobil vseh 22 glasov.
Krško: Krek je dobil 42, Kune 14 glasov.
Radeče:  K r e k je dobil 11, Kune
4 glase.
Mokronog: Kune je dobil 17, Krek 13 glasov.
Litija: Krek je dobil J4, Ž e i e z -nikar 20, K u n c 4 glase.
Idrija: Kune je dobil 12 glasov, Železnikar 14, Krek 4.
Logatec: Krek jl dobil 14, Kune 3 glase.
Cerknica: Krek je dobil 25, Kune 6 glasov.
Postojina: Krek je dobil 26 glasov, Kune 19, jeden glas je bil neveljaven
Senožeče: Krek je dobil 7 glasov. Vipava:   Krek je   dobil  16, Kune
10 glasov.
Vs' h glasov je bilo torej oddanih 936 in je dobil dr. Krek 730, Kune 164, Železnikar pa 38 glasov, štirje glasi so bili neveljavni.
Gorica 10. marca. V peti kuriji je bil izvoljen dr. Gregorčič. Dobil je 256 glasov. Trije nasprotni kandidatje so dobili 181 glasov.
Celovec 10. marca. Pri volitvi v peti kuriji je bil izvoljen nemški nacijonalec dr. Lemi s c h.
Dunaj 10. marca. Po sila ljutem boju zmagali so prntisemitje v vseh dunajskih okrajih s svojimi kandidati in sicer z veliko večino.
Dunaj 10. marca. Vse dolenjeavstrijske mandate iz pete kurije so dobili protisemitje. Propadel je tudi Pernersdorfer in sicer za 2000 glasov.
Brno 10. marca. V peti kuriji so bili voljeni štirje češki in trije socijalnodemokratični poslanci. V Brnu bode ožja volitev mej mla« dočeškim in socialističnim kandidatom.
Opava 10. marca. V spodnji Šleziji je izvoljen iz pete kurije socijalistični demokrat, v zapadni Sleziji pristaš SchOnererjev.
Dunaj 10. marca. Notarski kandidat Mihael Korber v Ljubljani je imenovan notarjem v Senožečah.
Dunaj 10. marca. Ljubljanski kanonik dr. Andrej Čebašek je imenovan stolnim dekanom.
Dunaj 10. marca. Poročilo, da je dobil jeden bataljon spodnještajerskega pešpolka št. 87 naročilo, pripraviti se za odhod na Kreto, se dementuje.
Atene 10. marca. Zapovedn'k krdela evropskih velesil v Kaneji, kapitan Amoretti, je ukazal grškemu vicekonzulu in vsem grškim podanikom v Kaneji, da morajo s prvo ladjo zapustiti Kreto, dotlej pa veljajo kot ujetniki.
Atene 10. marca. Kretski ustaši so naskočili utrdbo Ilijera patra, na kar je italijanska križarka jela nanje streljati iz topov, da so se morali umakniti.
Atene 10. marcu. Skoro vse grške vojae ladje so odšle na tesalsko obrežje.
Atene 10. marca. Došla je vest, da je veliko angleško brodovje, broječe 20 oklopnic in 25 torpedovk na potu proti Kreti.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani Javim h-j- Mt ■'. 24 febmvarja t. 1. so se pod i'fi"!"'' i'(«)m zborničnega predsednika Ivana Per-d a n a in v navzočnosti vladaega zastopnika c kr.
de-želnoviadnega svetnika dr. pl. Riiioga udeležili nastopni zbornični člani: Ivan Baumgartner, Orcslav l) o 1 e n e c , Robert D r a e c b , Franc Hren, Anton Klein, Franc K o i 1 m a n , Ivan Krajec, Josip Kuša r, Alojzij Len če k, .Lisi p Lenarčič, F.anc O m » r s a , Josip Kebek, Franc Ksav. S o u v a n , Feliks Stare in Jernej Žitnik. Pr diednik otvori sejo in pripomni, da je pet gospodov opravičilo svojo oiaotnost z boleznijo, j.' ■- i 1 e (i>si-.!-t, Lockmina ia Pollak o« z neodložljivimi opravki. N ,{•> v »menu zbom čaem izreče njtjprisrčne^š.i zwhv;il . izstopivšima gospodoma Ivana D g*uu in Valentina Sušn:ka za uj'ju d d v-nuf-t v zbornici, pozdravi novovoljene zbornične svet.iike ;n j h prosi, da z vsemi svojimi močmi delujejo za koristi, katere zuetopatt je zbornica poklicana. Overovuteljema zapisnika danešnje seje ss imenuj* ta gospoda Ivan Baumgartner in J jsip K u A a r
1   z p sni k zitdnje        se odobri.
II. Zbornični fajoik predloži nastopno piro-tilo : 1 Avstrijsko ogerfko izvozno druitvo na Du-na)i je zbornici naznanilo, da dne 30. januvarja 1897. d konča 25 leto svojega r-bstoja in da bo tem povodom imelo na ta d.m slavnostno zborovanje Z o- in m na mccgokt ie pnjizue odnoSaje s zlu ro'co bilo bi društvu v posebuo č*st, če bi zbornica bda zastopana na omenjeni sioveHn^nti. Vsled tega povabila je zborrico na omenjeni petindvaiset-letnici zastopal p-ovizorni predsednik gospod 1/an Baumgirtuer, 7a kar se je društvo najpr sr':nejše zahvalilo. 2 Zbornica je iustitala d.ornemu svetniku dr. W, Exaer|0 na njega imenovanju caa kr. »\atr. glavnim komisarjem svetovne razstave v Parizu I. 1900. 3 C kr. deželna vlada je zbornici a dopisom z dne 24. decemOra 1896, št 19 778 naznanila, da je vib. c kr. trgovsko mimat^ratvo s ukazom z dne 17. decembra 189U, št. 62 701 odobrilo zbornični proračun zt leta 1896. v znesku 9103 gld. in dovolilo, da se v pokntie te potrebščine razp ša in pobere 3°/0na priklada j-rd Imino in dohodnine z izvanredmmi dokUdanii volilnih upravičencev ured 4 Zbjrnica je via. c. kr. finančno ceinisters'vo prosila za podaljšanje roka za povrnitev v zmislu zakona z dne 6. jnlija 1895, drž. zak. št. 94 trgovcem in obrtnikom dovoljenih brezobrestnih ponaprftdščm, od 1. januvarja 1897 na 1. januvarja 1901. Zbornica je obširno utemelievala prošnjo. Zajedno se je zbornica na vin. c. kr. trgovsko mini-sterHtvo obrnila s prršnjo, da bi omenjeno prošnjo pri vis. c. kr finančnem ministarstvu blagovolilo podpirati. Rizven tepa je 7b0n.ua ces. kr. deželni vladi, oziroma c. kr. finančnemu ravnateljstvu izročila prošnje 26 trgovce? in obrtnikov, ki so is. c kr. (ijančno ministarstvo prosili za zgoraj o■ nJRno podaljšanje roka «a povrn tev brezobrestni h ponapredščin. Zbornica je to prošnje najtopleie priporočala. 'Dalje J»nh4
Avstrijska specijalitet*. Na žflodcn bolehajoCim j ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Mnll ovrga S<>id!itl-praska", ki j«* preska&eno domaće zdravilo in upliva na •elodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in aicar a rastočim nspebnm. Škatljiea 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DONA J, Tnchlaahen 9. V lekarnah na dežHi zahtevati je izrecno M<)LI,-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in s podpisom. 5 (97—3)
p. -*T" I^.I><»i-ii4» «1<>Iii|4* *Tfc_Al
Taiino-C hi ni n tinktura za lase
okrepCnje in ohranjuje lasifice in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr.
Je«llnn khI<>k» <>- (90—9)
lekarna M. Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostu.
Leta 1830. »o mladi ljudje se posluževali Kopaiva-tobohev in vbrizgavanj, da se počasi ozdravijo, posebno v njih starosti se pojavljajoč i h afekcij; dandanes so mnogo na boljem in se ozdravijo v 48 urah ako vporab'jo Santal M!dy. III. (243-1)
Iz  13 S'<1 <l II4*ii «i lisi,*;.
lavrallne  ali   ekiieknUvne tlrsibe i Mihaela
Fran k a posestvo v U.tinjab, cenjeno 1100 gld. dne 12. marca v Ilirski Histrici.
Antona S a m c a poseBtvo v Seln-Cikavi, cenjeno 1680 gld. (v drugič in Miroslava T o m c a posesvo v St. Vida (v drugič), oba dne 18, marca v Ljubljani.
Janeza I vi n eti £ a zemlji&ce v Metliki, cenjeno 8751 gld., dne 13. marca in 10. aprila v Metliki.
Jožefa V a d n u zomljifiče v Studenca, cenjeno 1034 gld,, dne 13. marca iu 21. aprila v Senožečah.
t iiirli so * TJiil>lJani:
Dni 7. marca: Frančiška Cankar, strugarjeva hči, 10 mesecev, Vodmat St. 15 pljučni katar. — Franca Pire, delavčeva žena, ».'.' let, Karolinška zemlja fit. 1, ostareloat. V deželni bolnici:
Dne 5. marca: Jernej Maček, gostač.   i lot, ostareloBt.
Dne 6. marca: Ivan Čtrman, čevljar, 72 let, ostareloat. — Alojzij Kotar, delavee, 35 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
s	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	lempi-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 arah
9.	9. zvečer	739 3	4 2	brezvetr.	del. obl.	
10.	7. zjutraj	740 3	03	sr. zahod	oblačno	00
•	2. popol.	739 1	3-8	•I. jug	oblačno	
tnalom
Srednja včerajšnja temperatura 42*, za 1*7' nad nor-
ID-vo-n^jslsa, borza
dne 10 marca 1897.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld
Skopni državni dolg v srebra   .   . .
Avstrijska zlata renta .....
Avstrijska kronska renta 4*/« , ,
Ogerska slala renta 4°/........121
Ogeraka kronska ronta 4 , .... Avstro-ogerske bančne delnice        . .
Nemški drž. bankovci aa 100 mark
tO mark......., .
80 frank j v........
Italijanski hr.nfeoyc'.....
C. kr. cekini ... , .
100 gld	30	ki.
ICO „	30	•
122 ,	55	k
IO0 ,	40	t
121 „	85	«
ta ,	95	■
941 ,	—	t
&5H B	10	1
119 ,	90	
58 ,	75	
H ,	74	
0 9	63'	1 m
•5 ,	05 66	
H 1. apriloma prevzamem (379—1)
prodajalnične prostore
■ atelažaml, popolnoma urejene za manufakturno blago v kakem meatu ali večjem trgu na Kranjskem Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslo-vom: i u u i n t Ornniav, Ribnica, Dolenjsko.
Izvod iz voznega reda
■valJaL-rniog-a oćL 1. ©IctoTora. 1896.
Neatopno omenjani prihnjalni ln odhajalni  «ul oanaoeni ae , arr^ra\|««vrop.keni .-.i-.ii (15-56 Odhod I« Ljubi |nii* fjuž. kol.). Prog-a 6oz Trbli.
Ob 19. url 6 nm. po uoui otobnl rlak ▼ Trbll, Haljak, Oeloree Pimnaanafsate, I..-iT.n.., ćea Selathal v Auaaee, Iaahl, Omanden, Solnogradj f"  Kl.'in t *•••'} t,   i. i j i1',   nt Dunaj  vi-   Ajnatettnn. — Ob t. IV.
10 min. »Jutru; oaobiil vlak v Trbii, Pontabal, Beljak, CeloTeo, Krai.m.ia-feete, LJubun, Dunaj ; čea Selatlial t Boloojrrad, dea Amatetten na rhinaj — Ob II. ari nO min. dopolurfno oaobnl Tlak r Tri,I/, Poutabol, H.iljak, <1» loveo, Ljubno, HeUthal, Dud^J. — Ob *. url popolmlue oaobul vlak ▼ Trhli. Heljak, (vi.!.< ...i,..; oea Selathal t Solnngrad, Liand-Oaatfiln, Zali na Jeaoru, Inomoat, Breireuc, Ourfh, Genovo, Parla ; čea Klein-Relfling ▼ Hta jrr, Lino, liudnjn vi.-ii. PlaenJ, Marijine vara, llab, Kraucova vara, Karlova vara Prago, Lipako, Dunaj ria Amatattan.
Proga v Novo mesto ln v Kočovjo.
Ob S. un 16 min. ajutraj metani Tlak. — Ob IS. ari 65 min. p* polnilna moinnt Tlak. — Ob <J. ari 80 min. areier mein.nl vlak.
Prihod v l.|ui>li »•■<• 'juž. kol.). Proga lz Trblia.
Ob S. aH AS min. ajutraj oaubnl Tlak ■ Dunaja vi a AmitutUn Tilpakafra, Prage, PranooTih varov, KarluTih TaroT, Iloba, Marijinih varov, Plaoja, Badejavio, 8olnograda, Ldnoa, Starra, Omandan«, Iaohla, Auaaeea, fijuhna, Oelovoa, Baljaka, Franaouafeate.—Ob 11. url 36 min. dopoladnt oaobni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, KarloTlh Taror, Ueba, Marijinih varoT, Planja, Hti.loju vi.-, Solnograda, Linoa, 8teyra, Pariaa, OeneTa, Čhirlha, Br* don..«, Inommta, Zella na joaoru, Dond-Gaateiua, l.juhna, OeloTOa, I.lnoa, Pontabla — Oh 4. nri «5 mir. pnpoluilna oiubnl Tlak a Dunaja, l.juhna, Helathaia, Beljaka, CeloTua, Fralmenafeate, Pontabla. — Ob 9. ari 4 min ■večer oiobni Tlak a Duuojn vlit Aniatetteu, ia •',, ,i,u.i, lleljaka, Oeloroa Pontabla.
Proga lz Novega motita ln ls KodevJ*.
Ob 8. ari 10 min. ajutraj meaaul Tlak. — Ob 9. ari SS min. p* poladue mniaui Tlak. — Ob b. url 35 min. ivoi'ct m"Aanl Tlak.
.»dhod Is l.iul.Jiuii. (drl. kol.) v Hauinlat.
Ob 7. ari SS min. ajutraj, ob 9. url b min. pop<ludne, ob S. n 60 min. aTecer, ob lu. url 96 miu. t\. cr (Pualedujl vlak 1« t oktobai ob nedeljah lo praanikili. i
Prlliod v l.|ul»l|kiio (drž. kol.) Ia Kamnika.
Ob 6. uri 66 min. ajutmj, ob 11. url 16 min. dopoludne, obl. ar tO min. »recer, ob 9. ari 66 miu. iveotr. (Poalednjl vlak le t oktobra ob nedeUafe ln praantkih.;
St 7917.
Razglas.
(370-2)
V zmislu §. 15 obč volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne5 o. avgusta 1897. 1., it. 22 dež. zak.) se javno naznanja, da so
imeniki volilnih upravičencev
za letošnje
dopolnilne volitve y obč. svet
sestavljeni in da so .smejo oif J litri iiii|ircj skozi II linij tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski s\et.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 5. marca 1897.
Lepa vrtna prst
■e  oddat   M"«r»n|   nm  stavbi**!   k o* pod ta JohIp% Oorjnpa um Rlrnakl eestl. (H59-~3\
Stenografa
veščega slovenščine in nemščine ter ,malega koncepta", vzprejme takoj
I>r\ IT. I >oiiiiiil*:ur^
(377—1) odvetnik v Mariboru
Trgovski pomočnik
star 18 let. iznrjen v trgovini mešanega blaga, deželnih pridelkov in železnine, z dobrimi spričevali ter zmožen obeh deželnih jezikov, ftell evojo aluibo promoul t i —
Kje? pove iz prijaznosti upravmstvo „Slov. Naroda". (35o-k2)
V salonu „pri Malica".
Kromofotograf
živeča fotografija
ki je v Gradeu a velikim uspehom se kazala v redutni dvorani, dajala bode tudi tukaj na potovanju v orijent svoja predstave.
I* 1*01^1**1.111:
I. Uhod „Normandije" v haversko pristanišče. II. Kmet.
III. Prizor iz živaljskega vrta v Parisu.
IV. AsantHki zamorec v kopeli.
V. Serpentinska plesalka Loi Fuller (barvasta). VI. Brzovlak.
VII. Ženski dvoboj (barvast).
Pridržujejo se premembe programa.
Cene prostorov: I prostor 30, II. prostor 20,
za otre ke 10 kr. Predstavljanje je slednji dan točno ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
Ravnatelj stvo.
(357—4)
OtQ»v<MH>tvOtvQtT«^^ v
Trgovec, lastnik starorenomirane specerij ske trgovine, 35 let star, rim.-kat., ugodne | vnaojoetij želi se oženiti z domače odgojeno | gospico ugodne vnanjosti, 20 — 28 let staro, | z imetkom 8000 gld. gotovine. (352—2)
Ne anonimne ponudbe naj se pošiljajo v Zagreb pod črkama A. K. 35 poste restante.
Št. 7G
(348—a)
Natečaj.
Kopanje tal za polaganje kablja in postavljanje drogov za prevodnike pri mestni elektrarni
MC  i iupisuje.
Ni pravit' je:  okolu   17.000 m j ur U o v xa   kubelj.  60—80 cm
globokih, 40—50 cm širokih K tnni th lom dodati je tudi |»e?Nelt, kar se ga bode potrebovalo za položitev kab^jev in pa opeko za pokritje ist:h
Postaviti je nadalje približno 700 drogov in ima vsa dotična d; la ter eventualno tudi 4lol»»vo laiaterlfalia (gramoza) preskrbeti podjetnik.
Podjetniki, ki bi Loteli prevzeti omenjena dela in dobave, n;>j v lože zapečatene ponudbe s f)°/0nim vadijem nuj k o* 11«'(«.' <lo poludiie
13« marca 1897
pri jotipiaHnt'm magistratu.
Pogoje dobave in predpise glede* ieh del dobiti je pri mestnem magistratu v pisarni za električno razsvetljavo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 2. marca 1897.
IX. redns občni zbor
prvega Ijutiljanskega uradniškega konsumnega društva
se bodo vi Sil
v nedeljo, dne 14. sušca 1897, ob 3. uri popoludne v salonu p i varne J. Hafner.
P. n. diuštvenike vabi nujuljudnejo k obilni udeležbi
(3boj društveno načelništvo.
IJJH Mirni
0laj se blagovoljno vzame na znanje!
Kakor sem poizvedel, ae razširja vest, da nameravam svoj
škrlokrovski in kleparski obrt
opustiti. Te govorice pa niso resnične ! Tira več bodem ta obrt in posebno izvršitev
vseh vrst strešnih pokrivanj
kak. r drslej neomejeno nadaljeval in svoje častite naročnike najreelne^še ia najcenejše pcstrezal.
Za blagovoljna naročila proseč, te priporoča
z velespoStovanjem
v Ljubljani Parne ulice št. 3.
(878-1) Št. 7664.
(847—8)
Z s. int'Ntiio elektrarno v Ijf ti kljuni razpisuje se
stavba centralne postaje
v Pristavskih ulicah..
Zgraditi je: Itolliure z vzpetino 14 m in Htrofiio |to*lopje z
razpetiuo 155 in. Strojno poslopje iu kotlišiie zgraditi je 8 skupno srednjo ateno in s piibližno dolžino 33 m.
Zmožni podjetniki,  ki bi radi prevzeli omenjena dela in dobave, naj vlože zapečatene ponudbe s 5°/0nim vadijem  n;>jt» »suoje  do poiiiilHt'
13. marca 1897
pri podpisanem magistratu. Mere za to stavbo dob ti je pri magistratu v pisarni za električno razsvetljavo, kjer so na vpogled tudi stavbeni pogoji
Magistrat dežGlnega stolnega mesta Ljubljane
dne 2. marca 1897.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
397^