St67.
V Gorici, v soboto dne 19. julija 1913.
Tečaj XLIII.
Izhaja« dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane u*i4eio  J$ JUL V, leta "TI  T\,'Š' lU    »      ...» 2-50 Posamične številke stanejo               .8 vin.
Na naroČila brefc doposlane naročnine se ne oziramo.
_±       Telefon š*. 88,
^Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavni.
. Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7
v Gorici v I. nadstr. na desno.
UpravnlStvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 116 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Samostojni volilci!
Brez organizacije, 'brez agitacije ste šli 'v splošni skupini v boj in dosegli časten vspeh. Dosegle številke ikažejo, da velik del našega 'ljudstva misli s svojo glavo ter ' presoja pravilno vrednost posameznih strank. Dosegli ste, da ije naš vrli kandidat                                                          !
Ignac Kovač
preprečit zmago dr. Bredlja in ga spravil v -ožjo volitev.
Volilci! Izbirati Vam ibo vsled tega jutri, 20. julija, aned -tema dvema. Ni se težko odločiti. Na eni strani je mož iz Vaše srede, iz kmečke hiše, ki je iznan kot vzoren gospodar ne samo v svoji domači občini, ampak daleč naokrog.
Ignac Kovač
je mož, Iki je «a to, da se doseže y deželi složno delovanje slovenskih poslancev, skupen nastop proti našemu narodnemu nasprotniku; on je, za to, da se dajo našemu ljudstvu na Goriškem one pravice, ki mu tičejo ipo njegovem številu in imoči; on je za mir med Slovenci, katerega talko nujno rabimo in za boj le proti drugo-rodcem!
In dr. Brecelj? Ali ibodete volili njega, ki skuša upeljati v našo deželo oni strašni .kranjski boi. iki se studi vsem pametnim Ijfudem? Njega, ki pridiguje raz-por in sovraštvo mesto (ljubezni? Njega, ki že danes proglaša, da bo njegov prvi korak v deželnem zboru zveza z Italijani?!
Ne, ne! Kdor hoče sebi dobro, ne bo voli! Breclja! Ljudski kandidat je
Ignac Koval,
župan v AJdovSCinl.
Vsi v boj za njega do zmage!
Osrednji volilni odbor samostojnih  voiilcev.
"(H m) t sip.
Pred par nedeljami je ibila tura sfov. goriških turistov določena na Mangart (2678 m). Težko smo dočakali ta dan, veselili smo se prvič, ker je ta tura ena izmed najlepših in najvišjih, kar se jih je priredilo letos in drugič, ker -je stalo vreme že dalj tčasa *ugodno, iupajoč. da bode tudi v nedello. Ni pa ostalo .pi \ tem. V soboto ipri odhodu z večernim Vlakom je že začelo deževati. Dospevši na Jesenice, smo se vsled neprestanega deževanja odločili v Karavanke na Stol, kjer se v ta-kom slučaju najde izaivetišče v koči, česar ¦Pa vrh Mangarta ne nudi.
Ob II. (ponoči smo odkorakali s svetilkami iz Žirovnice. Vsled temš snro dvakrat zgrešili pot, '-STikrat celo *xelo daleč zašli, prhnorani smo bili vrniti se- in poiskati spravo pot. Okoli 1 nre popolnoči se je nebo nekoliko zjasnilo, in -zopet je zavladalo med nami isto veselje kot pred odhodom. Na planoti, ipri pastirski koči se ustavimo in okrepčamo s ičajem in smo se pripravili za najdaljno pot. Ob 2lA stno za-
Oolilci u kmečkih
občinah!
Dne 24. t. m. ste   poklicani,   volilci kmečkih občin,   da si izvolite svoje po- ; slance.
Goriški pditični okraj   voli tri po- , slance,   Sežanski in Tolminski po dva. Izvoliti je torej sedem poslancev.
Jako dobro obiskani shod v Gorici 10. julija, sklican od Osrednjega volilnega odbora, je proglasil kandidate v kmečkih občinah goriškega okrajnega glavarstva. Ti so;
Fran Furiani,
župan v Prvačlni,
Josip  Klanjšček,
podžupan v Oslavju,
Fran Gorjup,
župan v Kanalu.
Ti so možje, ki morejo najbolje zastopati kmečke koristi v deželnem zboru.
Volilci, volite te kandidate, ako hočete dobro samim sebi!
Na shodu v Štanjelu 6. t. m. sta 'bila proglašena «a kandidata »v kraških kmečkih občltiajr.
Dr. Gustav Gregorin,
odvetnik v Trstu in
Fran Dom in ko,
sodni svetnik v Komnu.
Dva moža, ki temeljito poznata kmet-ske težnje.
Volilci na Krasu! Volite ta dva za svoja poslanca in interesi kraških kmetov .bodo izbonno zastopani v ideželnem izboru!
Za Tolminski politični okraj za kmečke občine sta postavljena kandidata:
Fran Miklavič,
župan v Kobaridu
in,
Anton Mikuž,
posestnik in gostilničar pri Sv. Luciji.
Volile? v gorskih kmečkih občinah, volite ta dva dobra kandidata!
pustili gozd. po katerem se je hodilo že izpod vznožja ter nadaljevali po prostem strmem pobočju Malega Stola, dokler se ,ni dosegla na novo -zgrajena pot S. P. D.
V višini kakih 1800 itn -zagledamo na neki skali začrtano puščico, kažočo navzdol z napisom »Finžgar«. Fintžgar *je tamkajšnji domačin in se mu je, ko se je ponesrečil dr. Cerk, pri kazanju poti prvemu vojaškemu rešilnemu oddelku izpodrsnilo nekako na istem mestu, kjer dr. Cerku tako, da je zletel preko sten in po jarku •kakih 500 m navzdol. Sreča je hotela, da se ni hujše poškodoval. Razmesaril si je le obe roki, a v kratkem ozdravel.
Ko pridemo par sto korakov višje, ravno ko smo hoteli svetilke vgasniti, za-r 'gledamo izopet na neki skali drugo znamenje t velikim križem In z imenom Cerk. Žalostno simo se spogledali. ,Tu je torej kraj, kjer je dr. Cerk našel smrt. Dalj časa smo ostali na istem mestu ter z izani-manjem gledali v strmino, kamor je -zdrknil in obležal s preklano gilavo, da nismo niti opazili, da naletavajo vedno večje in večje snežinke, tako da je bil Stol v par minutah popolnoma bel.
Kandidat za trge.
Na sestanku v četrtek »pri jelenu« v Gorici je bil 'soglasno izbran za kandidata v trgih in mestih   ,
Dr. Karol Podgornik,
odvetnik v Gorici.
Volite njega, tnžani, in imeli boste dobrega poslanca!
Rojaki Brici!
Preteklo nedeljo 13. t. m. so se vršile volitve iz splošne (Skupine v deželni izibor. Cela Brda, zapopadena v 'šestih 'županstvih : K » ž ib a n a, Meda n a, B i 1 ij a n a, Kojsko, S t. Fcrjan in Pod gor a so I postavila na volišče borih 300 glasov iza samostojne kandidate. Ali ni to za nas na- | prddnc iBrice sramota? Mi Brlel itnamo gotovih 1000 svojih naprednih volIIcev hi kje so ti?
Kojsko je dalo za naše samostojne kandidate borih 100 glasov!! Ali se je treba zini raj zanašati na ožje volitve? Če bi vsi napravili svojo dolžnost, prodrl Ibi ne bil uiti Fon in ožjo volitev bi imeli med vsemi kandidati!!
Sedaj vidite, kako ste Škodovali stranki!
In vi drugi koloni ste kompaktno glasovali in strastno agitirali za dr. Brecelj-na! Potnih!jem Vas, ko ste že poskusili eno klerikalno stranko in se sedaj oklepate druge!! Vaši gospodarji in oskrbniki zahtevajo od Vas, da morate voliti dr. Breceljna in Vi drugi pričakujete od njega pomoč! Ali se ne pravi to biti se z glavo ob zid? Uverjeni pa tudi bodite, da kranjski dr. Brecelj ne razume nič o kolonstvu.
Jutri, v nedeljo dne 20. imamo ožjo volitev! Odločati imamo med samostojnimi kandidati in kranjskim dr. Breceljnom. Brici! Naša dosedanja zaspanost mora nehati, vzbudimo i-e! Razmere v Brdih so ostale nespremenjene, zato moramo mi naurednl Brici postaviti v nedeljo gotovih 1000 vtrtflcev za našecra samostojnega kandidata Kovača na volišče.
Miroljubnost in delavnost tega lic splošno znana — istotako |e splošno znano razdirajoče delo kranjskega dr. Breceljna!
Zato Brici — ven te spanja na delo za našo sveto stvar! Tudi tisti naši veljaka, ki ste pretečeno-nedeljo bili tako grozno zaslepljeni, da ste agitirali za dr. Breceljna, morate storiti pri ožjiih volitvah svojo dolžnost. Imena so nam na razpolago k nič se ne bomo iženirali Vas 'javno vprašati, zakaj tako delate!
Kdor ni z nami, ta 8e proti nam — in kdor je proti nam — ta naj gre proč od nas!!
Naša pota so jasna in naša načela odkritosrčna — izato pa neustrašeno na plan na volišče!
Bodi naša parola v nedeljo 20. t. m. vsi naši na volišče za našega kandidata KOVAČA!
Brici pokažite jutri, da na Goriškem ni tal za kranjsko politiko!
Bric.
Do Prešernove koče (2193 m) smo dospeli ob 4 uri rzjutraj. Začela se je kano-nada z novopadlim snegom. Ko odpre osknbnfk koče vrata, ga slučajno zadene ena izmed teh belih krogelj. Seveda mu ni ibilo to po volji; prilezti iz toplega ležišča in naenkrat imeti za srajco polno snega. V svoji razburjenosti se je zadri: (»Kar zunaj ostanite, če "boste takšne uganjali«, ter hotel vrata zopet zapreti. Po prigovarjanju, da bodemo mirni, nas je pustil v kočo ter pripravil izborcn vroč čaj, kajti zunaj je vlada] ihud vihar in snežilo je kakor v najbniši zimi.
V koči je bilo še pet turistov, med mirni ena turistinja. 0)b 10. dopoldne smo %V\ na Veliki Stol (2236 m) in od tam še vedno v budem viharju po snegu in me-leh na Koroško stran čez Vrtačo v >Bo-rovlje, kamor smo rabili 4 ure hoda. S inrva smo (bili namenjeni na postaijo Pdd-goro, zanimala pa nas je postojanka Bo: rovlle, kjer se ibije ihud narodni boj. Nalašč povprašujoč, kje je kolodvor, nas otroci niso razumeli aH pa rekih' »wos«. Le od starejših smo dobili slov. odgovore. Tudi postajenačelnik ni   hotel   razumeti
lIMZeoe 1)01 volili,
Kovača bomo volili I
(Dop. iz ajdovskega Okraja.)
Brrr..! Brenceljne \n sršene stresalo po posebni izdaji Nov. časa, ko druigi ljudje ne dajo iBreceljnu take časti, ka-koršno si sam prisvaja.
Kovač da je 'liberalec! Mož, ki je v resnici kristjan, mož, ki je v srcu, v svojem notranjem (globoko veren. — Mar naj je Brecelj boljši kristjan?! V nedeljah In praznikih brenči prevzetno po naših cestah, češ, mi simo od Boga izvoljeni; uibogi kmet se mu umikaj in črn ti mogočnost jare gospode!
Natolcevanje in Obrekovanje <je orožje napihnjencev kremžastih, česnastih in hvalisastih. Ne sramuje se Brecelj naročene reklame, k sorodniku .gre, k Jakopu Pivku, tngovou s suho robo v Ajdovščini, ta mu mora zapivkati ravno za volitve ganljivo izaihvalo, češ, »da iga obrekovanje čez g. doktorja boli.« V isti sapi pa pravi, da so prej »držal' drugega g. 'zdravnika in da sta (pod tem) naglo izaporedoma uimrla dva otroka iza nalezljivo boleznijo.« In potem se se dolži koga obrekovanja?
Naj ne ve levica, kaj da cftsnica, kdo se ravna po tem visokem nauku, Brecelj ali Kovač? Volilci, primerjajte!
slovenščine, a kolčno je na ostrejšo aah-tevo le izročil 'listke, nakar smo se odpeljali s polževko (lokal, železnico) do Svetne Vasi, kjer tudi so komaj hoteli ra-ziunneti slovensko, a od tam z ibnzovla-kom 'dalje proti Gorici; kamor smo dospeli žv o!b 6. 'zvečer.
Končno še naj omenim o nesreči, ki se je pripetila 22. avg. 1909. Na skamati plošči nad ovčarsko kočo v višini 1900 m •je padel turist dr. Ivan VVindhor iz Potten-steina na Nižjem Avstrijskem, ter si zlomil nogo. Na pomoč so mu prišli člani S. P. D., kateri so ga spravili po straninah v dolino. Pozneje je poslal prav laskavo zahvalo S. P. D., v kateri med drugim pravi: Sem-nemiSke narodnosti, prepotoval sem skoro vse avstrijske Ailpe in prepričal sem se, da kljub političnim nasprotjem na slovenskem pianinskem ozemlju nisem ostal zapuščen in da so tukaj blagi ljudje, ki so mi v sili pomagali. Dejansko so vršili lepi Goethejev iiz»rak: >»Edel sei der Mensdh, lrijfreioh und gut«.
;', O druige*n ho spregovoril g. Kovač sami: Dobro naj strese farizeje za uSesa! Mar ni "bi 'l sočasno z njim preigledovalec računov c, Ikr. dcr. Šolskega sveta tod klerikalec, zakal tega ne omenite, farizeji?!                             . "  '
Volilci, vsi v bo] 'za (poštenje in 'možatost, vsi pnoti sriboritcu neJzkiuženemu: zdravilstva ga 'pošljimo se učitv iza to mu ; daimo čas, iker tu ibo morda se kaj koristil Politiko ipa naj (pusti (pri imiru, ali ipa naj gre-tolažit na Kranjsko .Derfmastio, *ki iplalka ipo Kreku, 'SusIteiŠiČu in feguibljenih koritiih...
Naš imož je: IGNAC KOVAČ, fupan v Ajdovščini.                                   |
Novi deželni izbor nam imora dati: nov volilni red na široki demokratični podlagi s takim številom poslancev, da bo odgovarjalo razmerju med Slovenci in Lahi.
Novi deželni zbor mora dati: deželni šolski zalog, da se razbremenile okraji in se potrošek za šolo pravično porazdeli.
Novi deželni ;zbor mora dati: Zdravstveni zakon, tako potreben naši deželi.
Novi deželni zbor mora dati: Za mesto Gorica pravičen statut na široki demokratični podlagi.
Za občine nov volilni red na široki demokratični podlagi.
Novi deželni zibor mora idati: nov sistem v upravi, popolno narodno jednako-pravnost v vseh panogah deželne uprave.
¦Novi deželni zbor mora dati: cestni zakon in zakon o ureditvi bolniških troš-kov; mora dati: stavbeni zakon, lovski zakon, kolonski zakon.
•Novi deželmi zbor mora poskrbeti: za potrebne železnice, zlasti v Gorah.
Novi deželni zbor mora poskrbeti za boljši kmetijski poduk mego je sedanji.
Novi deželni zbor mora (poskrbeti: za boljše ceste in poti v slovenskem delu dežele, posebno na Tolminskem in Kanalskem.
Jfovi deželni izfeor mora .podkrepiti zadružno delovanje med kmečkim prebivalstvom; ;za zadružno delo je dosti ugodnih tal v naši deželi.
Novi deželni zibor mora vso skrb (posvetiti kmetijstvu, poljedelcu in vinogradniku. Naše (kmetijstvo treba dvigniti. V to svrho jeipoMican viprvi vrsti dežemi 'flbor.
Novi deželni zibor čafka obilo dela, velikega dela, katero morejo rešiti He .poslanci, -imeti m. folagor 'ljudstva!
De profandis in Hemsnto mori
zveni po rasnih časopisih in ljudje, iki naj bi jim to 'veljalo in ki upajo, da ibodo zadnji izmed umirajočih, se učijo nekro-logov. Leipa reč, mrliče pokopavati — in deio usmiljenja — ne mislim s tem usmiljenih bratov in njih dela. Ah* ni samo to. So pa ljudje, ki še protestirajo iproti temu in iščejo zdravniških spričeval, da so še živi, iščejo zaupnice — in kateri zdravnik ne bi bil toliko usmiljen, in Ikateri klerikalni obelirski odbor bi ne iposlal zaupnice %. dr. Šusteiišiču? Čudim se, da Se goriške klerikalne občine niso tega storile. O. dr. Brecelj ikot vodja mlade struje, ali jim niste 'še uka-zali? -Pa kaj! Celo dokaze resnice .prinašajo — g. 'Kromžar, če trebate, ol>mite se &>o recept na 'g. urednika »Slovenca«! AH iga ne poznate? Saj ste vendar prišli iz 'Kranjske. Tudi izpričevala ipsifaijartrov so jim na razipolago. Pa je še lepo, ker: takih ipsJhijatrov celo težko doibiti ni — saj ko je lov prepovedan, tiči za vsakim grmom zajec. A glej vraga! Te voznega Ikftka, s katerim so «a-fnral!« klerikalen na Kranl-*kem in OorUlkem de-želmo go-s'P oda r« t v o, le tega ne morejo doprinesti. Pa kart "si belite p?lave gošpodle klerikalci, kaj strmite in gledate brezupno v nebo! Cilinder na glavo, da se maslo .ne
solncu ne stopi, roke iz širokih hlačnikov, ipa segnite! — Ja, ikalm? , — Ej no! ipo kranjski imaniri. Pa ker je že Vse kranjsko tako v modi, so tudi «. dr. Breeeljit pre-sktfbeli 'par zaupnic in potrdil o njegovi dobri in »dragi« zdravniški ipraksi. Pa ikaj hočete s tem — saj je postal že. dr. Brecelj primarij — in v njegovo »dra^o« adravmiSko 'znanost tudi verujemo. A kdo nam je porok, da bi znal on zdraviti huidi deželne finance. Antl ja ne po kranjslki metodi! To so sitne bolezni, le prašajte g. .prejšnje, klerikalne odbornike! Ali imMi g. dr. Brecelj po kranjski metodi trgati kožo z davkoplačevalcev ___ }n to mogoče v izvezi i Lahi. To je pač težka in nevarna operacija, ki je dr. Brecelj ne razume sam in se zato 'zveze z Lahi. Zato je treba mnogo časa in dr. Brecelj ga nima, Če 'hoče biti vesten in človekoljuben zdravnik. Klerikalci, če imate kaj vesti, zahtevajte, da se dr. Brecelj odpove kandidaturi, da drži svojo častno besedo in rešite deželi vsaj enega dobrega Zdravnika in ne silite ga kot poslanca v izvezo % Lahi, da ne izda ikot vodja S. L. S. Slovencev Lahom. Bolnik bi čakal Slovenca zdravnika — a -dr. Brecelj bi v deželni 'hiši izdajal Slovence Lahom, mesto da bi 'S ibrziim avtomobilom prinesel umirajočemu bolniku hitre pomoči — moral 'bo z istim avtomobilom v Fninlanijo delit podpore — novce slov. davkoplačevalcev nosil bo Laliom in Furlanom. In v čem bo še obstojalo njegovo delo? N j e--g o v namen je — to prizinava sam — z oibstrukcijo onemogočiti delovanje dež. zbora, da pride pri novih volitvah še več klerikalcev v deželni zbor. Stroški pa bodo rasli, davkoplačevalci plačevali, a on Ibo vlekel mastno plačo. Za to se tudi gre; to je v njegovi rodni deželi v navadi in v pravilu. Če bo kaj delal v dež. ziboru, bo delo Škodljivo — in Slovenci zgulbimo enega dobrega, »dragega« zdravnika — a če hoče Ibiti vesten zdravnik, bo hodil v deželno hišo ie po plačo. Eno ali drugo. Dvema gospodoma se ne more služiti — pravi sv. ipisrno.
A najlepše je še njegovo krščanstvo, ko opravlja na svojih izletih Ob nedeljah in zapovedanih praznikih delo šoferja — in to je 'hlapčevsko delo. Mogoče pa misli, da bo imel v deželni sinekuri Ikot odbornik cel teden nedeljski počitek 'in bo v nedeljah špilal šoferja in oral deželne ceste. In za takega kandidata agitirajo vsi duhovniki (s priižnic in katedrov krščanske filozofije — Ikaikor g. Rejec iz Ajdovščine in za takega se »kremžijo« »voe cerkvene miši« (besede iz krsč. 'časopisa) La takega bi jejo vsi klerikalni študentje »boj na nož«. To je (mladina zapeljana. Za to naj se »češejo« oni <k1erikalni profesorji po 'glavi, mesto da agitirajo izanj po Br-dih, da prinaša potem »Novi Čas« poročila o njih krščanskih shOdiih, kakor pogrete stare golaže ki smrde po »č e s -niiku«. S 'hinavščino in lažjo delajo za »sveto stvar«, s podlim 'Obrekovanjem poštenih mož polnijo predale »krščanskih« listov, a vero poznajo le iz verske iblaz-¦nosti in klerikalnega fanatizma. In vse te lepe čednosti so prinesli s Kranjskega.
A dolgo si niso upali /nastopiti proti zaslužnemu, narodnemu ajdovskemai •županu, ker je mož čist, ki se mu ne more •ničesar očitati, )ki ga spoštujejo še pošteni klerikalci. Tudi njega so ihoteli počrnifci. A jim ni »ratalo«. Če ibi tožil ig. Rejca iš^ofu - »kar pa ni res — je moral to storiti, ikot ajdovski župan, *o je *bila zahteva vseh in celo klerikalnih Ajdovcev, iki si ne pustijo od Rejca komandirati, ki so se vsi in tudi klerikalci izgraižali nad Rejčevim postopanjem in njegovimi dolgoveznimi pridigami in njegovo jezuitsko »ihto«, ko je odpovedal procesijo rza sv. Ivana dan. Sam je svojim pobožnim ovčicaim skazil veselje, a Bog njemu, iko je poslal dež. Le prašajte g. Rejec svoje ovčice, kako ste jim priljubljen in Vaši klerikalci Vam 'bodo rekli, da je bolje, da igreste, .če se Vam nočejo hinavsko Miniti. ,pa, kakor Šola, taki učenci.
A ajdovski župan, g. Ignac Kovač je priljubljen in spoštovan me samo v občini ampak po celem Vipavskem in povsod, Her se ga poana — in 'to tudi pri pošte-nrn klerikalcih in vsak ve, da je footj spo-soibcn mož na isvojarn mestu, v deželni hiši, kakor % dr. Brecelj -- ali ,pa g. Rejec na ajdovski priMci.
Zato pa bodo vsi razsodni volilci volili pri ožji -volitvi 'samostojnega kandidata
Ignaca Kovala
župana a Ajdovščini,
a g. dr. Brecelju in vsem, ki so prinesli v deželo pogulbonosne kranjske razmere poje zvon — ajdovski zvon — pozor ,g. Rejec! — in pa glasovnice v nedeljo 20. julija: De profurtdis in Memento mori! Volivec.
Naprednjaki, Lahi
in dr. Brecelj,
Svoj čas je rekel dr. Brecelj, da naprednjaki so nevarni slovenskemu ljudstvu na Goriškem, napredne elemente treba pobiti in ne Lahe. 'Naprednjaki so po njegovem mnenju bolj nevarni Slovencem nego Laihi. Tako trd? nazadnjak Brecelj!
Seveda! Mož je pač tako »vzgojen«, da je proti pravemu napredku ljudstva. Če Iri bil dr. Brecelj nnet za napredek slovenskega ljudstva, potem bi ne hotel skrčiti poduka na ljudski šoli in potem bi njegov Novi Čas ne pisal, da treba Šole zapreti.
Brecelj pravi: proč iz naprednimi Slovenci, ker ti so ovira novostrtrjarski politiki, in živio Lahi! Ti so manj nevarni. Ni čudno, če potem dere dr. Brecelj že sedal »mod Lahe in se že naprej veže z Lahi. Sal Lahi niso nevarni, slovenski napredni ljudje, ti so nevarni — aH v resnici smo mi napredni goriški Slovenci nevarni Ie asniracliam Breclja in njegovih pajdašev, slovenskemu ljudstvu pa hočemo dobro in se borimo za njega bolišo bodočnost.
Za to kvišku z naprednimi živtji in dol z novostruiarji, ki so veliki 'škodovale! slovenskega ljudstva!
En slovenski poslanec mani! — ako
oride dr. Brecelj v deželni zbor!
Ako pride dr. Brecelj v deželni »bor, bomo Slovenci ob jednega poslanca.
Njegov »Novi Čas« zahteva v 'številki za 'številko, da se morajo "združiti poslanci S. L. S. k laškimi klerikalci. Brecelj bi torej letel v naročje prosta Fal-duttija, Brecelj bi bil član Faiduttijevega kluba, ker noče nobenega stika ne s staro-strujarji in ne z drugimi slovenskimi poslanci. Kako bo v Faidnttiievem klubu zastopal slovenske koristi?!?
Ako pošljejo slovenski volilci v deželni zibor dr. Breclja, bomo imeli Slovenci enega poslanca manj!
Kraševci!
Cela dežela gleda na Vas. Od Vas j<, v glavnem odvisen izid volitev 20. t. m.!
Ako bi (bila na Krasu mdeložba v nedeljo 13. t. m. velika, potem Ibi 'bila jutri v ožji volitvi dva samostojna kandidata. Imeli bi torej zagotovljen en mandat. Ker pa ni bilo take udeležbe, kakor smo pričakovali, se bo vršila jutri ožja volitev med Kovačem in Brecljem, to je med samostojnim kandidatom in vodjo novostnujar-]ev, dr. Brecljem!
Kraševci! Cela dežela gleda na Vas, kajti na Vas je ležeče, ali zmaga jutri vrl domačin Goričan, mož »met za blagor dežele, aH k nam došli dr. Brecelj, eksponent kranjske klerikalne divje politike na Goriškem!
Aiko ostanete doma, bo zmagal Brecelj in divje raizmere, po kranjskem uzor-cu, zavladajo na Ourlškem. Ako pojdete vsi volit domačina Kovača, bo* zmagat Kovač gotovo in Ob tla bo vržen vodja divjih rmvostrujarjev dr. Brecelj! Nikdar se potem ne vspnejo kvišku novostrujarji!
Kraševci, na Vas je v glavnem ležeča bodočnost goriških Slovencev!
Zato, Kraševci, vsi kot en mož na volišče za domačina
Kovača!
k, CCT EE1 EMU EE! Efll m EEIEE3 Rffll RPIP3CT
(Dalje v prilogi.)
Če zmaga dr.
ho vedno večji prepir v teli.
To je enkrat ena: o t če zmaga dr. Brecelj, ibo vedno večji ;:¦ apir v deželi. Kai je naredil ta človek ; v svoji stranki, v S. L. S.? Kaikšen prepir in ravs in kavs ie vzročil? Duhovnik 'gre proti duhovniku, pristaši S. L. S. se delijo in ne pogledajo drug drugega. Prepir je v S. L. S. tak, da je ta prepir prava sramota za S. L. S. Na vesti pa ga ima dr. Brecelj, eksponent kranjske klerikalne politike na Goriškem.
Na S. L. S. sami, ako je v njej 'še kaj razsodnih mož, je ležeče, da pomaga odstraniti ra^dirača kranjskega kova, dr. Breclja! — Kaj moremo pričakovati od takega človeka, ki se ni uvedel na politično torišče z dobrim delom, marveč z razkolom in orepirom In zdražbo? Pač ie prepir in raizdorno delo!
Zato proč z razdSračem Brecljem II
Dolilcil
Nnll-ov Seidlitz-prašek
je %% na talodco trpeče neprakonljlvo trciilstvo
katero ima prednost pred  vnemi dragimi dr»
¦HCnimi Čistil, kroglicami in KrenCiotunl.
Cena orig. škatfje K2—
Ponarejanje se »oduljsko »aslednje.
Mollo-vo Frane, žganje h tal
H ribanje llfotu. — BoIeJJne OKaJSnJoCe In oUrepSuloCe Bta-romano sredstvo proti trgala in prehlajenjn vsake Trate. Origr. steklenica K 2'—
Na prodaj po vsoh lekamih 1q mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. is kr. dvorni lalolnlk, Dunaj, Tachlaubeu 9.
Zaloga t Gorici t lekarni:   A.. Gironooli, G. Griatofolotti.
FJRMITOVE TDVARMEiAciJziiz WEI//ENBACHo&TRIE/TINGI
iPODNJE; AV^TRIJ/K,©'-W»K
*±      Zfk/TOP/TVO IN ZAtOGAS      .,
&BREGQRrt GORICA mU uUcaIi
uoiite
3utrl, dne 20. t. m
usi
Kouačo!
Sprejme se
ft*§o$sl{i poit)Očt)il<
modne in galanterijske stroke
boljša moč,  ki je vešč nemškega, slovenskega in laškega jezika. Istotara se sprejme vajenec domačin. Cenjene  ponudbe   pod  šifro   »Zvest" 147.913 poštnoležeče Ljubljana,
PrlNa ,,SočbM1. 67, z gno 19Julija 1913, Zakaj bodeino volili g Ignacija Kovača,
Zupana v J&Jdovlflitl I
1. On je neodvsen; 2. on 'je najboljši župan goriškega okrajnega iglavarstva, ki Je priskrbel Ajdovščini vodovod, električno razsvetljavo,, olepšal Ajdovščino z raznimi koristnimi napravami, pridobil m zvišal občini dohodike odtvornic, je jako spreten v oibrtmb^^eva^>.3,^e]o.yaUie J vedno v korist občinaiiev *in * SeTa^ldftfl slano v; 4. izastopal je več let neustrašeno in uspešno olbrtnike in trgovce v trgovski in obrtni zbornici; 5. boril se je junaško in spretno proti raznim Ifrivicam, ki so se godile od*strani narodnih nasprotnikov 'slovanskim obrtnikom in trgovcem; 6. uredil je v prid 'kmetovalcem z malimi stroški živinske semnje; 7. vpeljal je v Ajdovščini iizorno občinsko gospodarstvo; 8. pospeševal je vedno šolstvo in ljudsko rzdforaizšbo; 9. je (kaj spreten kmetovalec in živinorejec; 10. je eden naj-spretnejših trgovcev naše dežele; II. je vsestransko izobražen in izkušan mož; 12. prkloibi! si je se wff}o spretnostjo in vst rajnim delom na pošten način lepo premoženje* katero Je podlaga njegovi neodvisnosti; 13. pokazal se je vedno in povsod nesebičnega in za narodni napredek vnetega moža; 14. radi njegovih vsestranskih vrtin ga-smemo s ponosom Šteti med najboljše sinove našega naroda; 15. je v nat)bol)ši moški dobi, zdrav, čil, čvrst in neomahljiv ter Shode nam 'kot dežemi poslanec mnogo (koristil in slovenske de* želane vedno in častno »zastopal
Volimo torej vsi,   ki se čutimo   iza-vedne, gospoda
Ignacija Kovača,
župana v Ajdovščini.
nas. silna vera v nacijonalno moč, če bo umerjena v enem saimem praven, necepljena iz malenkostnimi, separatistifinimi težnjami in iboribafrrtf,
Rezultat vsega je potreba dela, orga-nizovanega in sistematičnega dela, da naša zavest, naši ideali in naše Čutenje ipronikne v vse narodne sloje jug. plemen in obenem spoznanje, da je za nas akademike na >Du-,naju, Pragi, Oradou, Zagrebu itd. najbliž-¦Mfe^Tn^l^i^jsTu IronkretnirfBrma: <j*i-goslovan/sko društvo, katerega program bi nudil jsfco kakor dosedanji separatni na vseh poljih akademskega življenja — in preko tega —-veliko več Od vsakega posameznega in vseh skupaj v pravem zje-dirojenja.
V času, ko se pospešuje narodno življenje v odločitvi svoje smeri, mislimo, da je naiŠa dolžnost, da predložimo svoje izkušnje in uvenjenja, ter da se naprti sedanji položaj in narodova bodočnost kategorično vsemu mladinskemu gibanju, da se čimpreje in odločno izrazi o naišem vprašanju, ki je odločMne važnosti sza naš obstanek — ker odloČi se mogoče že v kratkem času.
Na Dunaju 1. Vil. 1913.
Za hrvat. akad. društvo »Zvonimir« F. Radovanovič podpreisjednik. Za »Zoro«: Jovan MiftnnkoVic*. Za »Rad«: M. Tudi-niir. Za skupino Slovencev S. A. Jenko.
Lai - po sklepu lista.
Včerajšnji »Novi Čas« mrgoli laži kak, r po navadi, Križ na čelu, potem, pa laž /.a lažjo. Najprvo se je prav debelo zla-: ti. da stara struja v Gorici podpira liberalce. Liberalec je brihtnežem pri Novem Časti vsak. kdor ne lazi %% njihovo handero -laži in hinavstva. Laže o Kovaču na koncu, po sklepu lista pa piše:
»Kakor izvemo iz gotovega vira je zveza dr. Gregorčiča s slovenskimi liberalci gotova. Dr. Gregorčič podpira liberalce. Ti ga bodo reševali v hribih.«
Debela laž, prav vredna pobožniakov okoli Novega Časa. Ena laž več ali manj. kaj jim to stori. Saj so katoliški fantje!
Resnica je ta: med samostojnimi vo-lilci (katere zmerja Novi Čas ,z liberalci) in dr. Gregorčičem ni nikake zveze. Zvezo si je izmislil Novi Čas. da bi ta laž pomagala Breelju do zmage!
Ifolilcl!
: JbM, dne 20. inHfs noHte :
osi
Kouača!
Jies!«taii iijM!
Jugoslovansko vprašanje je to leto živo zainteresiralo člane (podpisanih društev in klubov in vzibudilo neprestano izmenjavanje mnenj med posamezniki, kar je pospeševala skupna čitalnica, skupno stanovanje in posečanje predavanj. V medsdbolnom občevanju smo spoznali, da je v nas ista rasna duša in pastah neraz-družljivi drugi. Interesirali smo se za razmere pojedinili plemen in preživeli tako skupno vse »krize in periperije vseh1 njih vitalnih vprašanj in to je zapustilo v naših dušah sled stalnega in jakega čuta skupiti v vprašanjih vsake .konkretne težnje in akcije posameznih plemen. V (proučevanju 'plemenskih teženj smo prišli do spoznanj?! o kiovetnosti široko in brez predsodkov zasnovanih idealov. Razmo-trivali smo naše stanje in razmerje -do drugih narodov — v naši borbi za obstanek in kulturno afirmacijo — in prišli do "verjenja o potrebi skupne akcije v vsakem konkretnem slučaju, vzrtmdita se je v
Da merodajnimt čbiitelflem na nedvoumen način povemo, da smo Slovenci in :zlasti slovenski iželezničarji Wieserjevii frivolnosti do grla siti, v to svnho 'sklicuje »Zveza jugoslovanskih železničarjev« omenjeni javni protestni shod. Slovenske železničarje goriške proge in 'goriške Slovence sploh opozarjamo na sinod, na katerega bodo vabljeni tudi državni poslanci. Za danes poživljamo v^ejijaše zaupnike, da razvijejo ,za to protestno akcijo že sedaj na'jintenztivneišo agitacijo. Vise potrebne podrobnosti o shodu pravočasno objavimo.
Slovenski   železničarji,   skrbite   iza ogromno udeležbo. Osrednji odibor »Zveze jugoslovanskih železničarjev«.
proge. - Pozor goriški Slovenci.
Zveza jugoslovanskih železničarjev .sklicuje v mcdeljo, dne 3. avgusta t. I. v Gorici velik protestni shod proti nemško nacijoiuilnim mahinacijaim na goriškem dnžavnom kolodvoru. Ni napi treba dru-/oga, nego da izgovorimo ime zloglasnega Wieserja. goriškega postajcnačelnika, pa ho slovenska javnost vedela, za kaj nam gre. VVieser je eksponent nemškega vVolksrata« ki je bil poslan v Gorico, da tlela ta mika j neniško-nacijonalno politiko. Kot železniški uradnik je sicer skoz in skoz ues|M>sobcn, saj so ga celo Nemci Vasmi kot takega označili, toda kot nemško naeijonalen agitator je nierodajnim faktorjem dobrodošel in zato ga tudi drže. Proti temu nemškemu nadutežu je že svoj čas nastal pravcat vihar ogorčenja ravnotako med Slovenci kakor Italijani v Gorici. To je moža pienda poučilo, da mora hiti na vročih goriških tleh vsaj kolikor toliko preveden, ako noče, da ga ljudska aevolia požene tja, od koder je prišel. Ostal je sicer stari nemško-nacionalni nadu-tež. toda delal je bolj pritajeno in previdno in pazi! se je vsaj toliko, da z javnostjo ne bi prihajal v preveliko nasprotje.
V zadnjem času pa so se razmere zopet izpremenile. V svoji pangormanski nadutosti, ki mu jo še pomnožuje njegova duševna inferijornost, je menda zopet začel pozabljati, da <sc nahaja na tujih tleh, na katerih se mu je obnašati tako, kakor se obnaša vsak spodoben gost. Mož se je vslod slovenske prizanesljivosti — od Italijanov se imu itak ničesar več ni treba bati — prevzel in danes menda misli, da živi tam kje v 'sredi Gcrmanije. kjer mu je dovoljeno vse. Vrgel je raz sebe "zopet hinavsko krinko in začel se je ponovno gerirati kot nemško-nacijonalni petelin najhujše vrste. Nemško-nacionaini zistem na goriškem državnem ikolodvoru je ponovno začel potegovati svoje rožičke.
Wieser <je začel slovenske delavce preganjati in po krivici odpuščati iz službe, na njihova mesta pa importira tuje železničarje. V zadnjem času se vrši na goriškem državnem kolodvoru zistematičua importacija nemškega delavstva iz Koroške in iz družili krajev, istočasno pa se domače slovenske delavce izpodriva ali pa celo meče na cesta. To je nesramna nem-ško-naeijonalna provokacija, proti kateri mora slovensko občinstvo kar najodloč-nejše protestirati. To Wieserjevo postopanje je tako prednzno, da mora razburiti tudi najmirnejšega človeka, in to postopanje si slovenski železničarji že v svojem socijalnem interesu ne bodo dali dopasti. Od dne do dne nam prihajajo pritožbe nad Wiescrjevimi mahinacijaini. Proti tem razmeram moramo nastopiti z vso silo, ako nočemo, da nam oholi Wieser lepega dne zadnjega slovenskega delavca ne vrže na cesto.
Darovi.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Nabiralnik v gostilni pri Droču (Plesničar) 3'40 K, doslej Skupaj 24'36 K. — Andr. Jakil, tovarnar v Rupi, 5K. - N>a grafom mesečnine je prišlo 58'36 K.
Za Ciril Metodovo narodno šolo na Blančah v Gorici so izročili predsedniku moške podružnice v Gorici: 1. gospice abitunijen trnje ženskega učiteljišča v Gorici polovico prebitka svojega zabavnega večera dne 12. VII. 1913. v iznesku 180 kron. 2. gospica albiturijentimja Bika Kem-pcrle 2 5 kron narodnega davka, nabranega tekom 'šolskega leta (v IV. tečaju 22 kron in v III. tečaju 3 krone). 3. gospod abiturijent A. Čok svoto 208 kron 60 vinarjev kot darilo (narodni davek goriških učiteljiiščnikov za Šolsko leto 1912/13.)
Iskrena ihvala goriškemu učiteljskemu naraščaju, ki že celo vrsto ilet uspešno podpira goriške (šole družbe sv. Cirila in Metoda; vsa čast nabiralcem in darovail-kain za rodoljubno narodno obraimbno dele vanje, -kil je res vzgledna naprava drugim slovenskim srednjim šolam!
Podpornemu društvu za slov. vlsoko-šolce na Dunaju so v času od 19. maja do 10. )ii'lija t. I. darovali: 400 K Vis. deželni odbor kranjski; 50 iK g. Fdm. Kavčič v Ljubljani od (dijaških vžigalic in dr. Kari Hintorlcchner, c. kr. geolog na -Dunaju; 36 K volilo g. Jos. Potokafja iz Kamnika; 20 K Ignac Oruntar, c. kr. notar v Ribnici; po 10 K: .los. Lenarčič na Vrdu — Vrhniki, P. Miklavčič v Kočevju, Dr. Fran Košmel1!, nadšt. zdravnik v 'Ljulbljani, Matija Skraj-nar, nadfz. j. ž. na Dunaju in dr. Milan Škerlj, min. taunitk na Dunaju; po 5 K: Dr. Josip Koišek, odv. na Laškem, Janez Kle-menčič, Mpok. poštni kontrolor in Ivan Dolenc, gimn. supl. Oba v Ljubljani; po 3 K; Jos. Skrbinšek, c. kr. profesor v Pfi-bramu; po 2 K: Ivan Vodlak, c. kr. davčni kontrolor v Št. Lenartu v Slov. Goricah in dr. Anton Mmlej, sodn. predstojnik v Gornjemgradu. Skupaj 334 K. «a katero svoto se droštveni ddbor vsem plemenitim darovalcem najiskreneje 'zahvailjuje.
Ob priliki cvetličnega večera združenih podružnic C. M. v Gorici pri »Zlatem Jelenu« dne 5. t. m. so darovali sledeči gg.: Dr. Oereani 30 K; dr. Defrancesohi, prof. Seidl, nadz. Matejčičipo 10 K; svetn. Rutar. Repič po 4'50 K: aik. dr. Adria 5 K; Spinčič, iKomac po 4 K; UtlbanČič, Bežek, Kenda po 2 K 50 v; žup. Fiurlani, Stmad, Drufovka, Kravos po 2 K; Jos. DeMeva, N. iN., Mastnak, RlbiaiČ, Černelič, dr. Vos-niak. Pintar, Ferfila, Andr. Gafbršček po 1 K 50 v; Vazaz 1 K 30 v; Dominko, Ivan-čič, N. N., dr. Eržen. <Ketfševani, Konšič. Novak. dr. Puc ipo 1 K: Uribančič, Valen-čič, Arhar, Fabčič, Dougan, Prijatelll, Škrabar. l>omicelj. Sila. dr. »Marušič, Podpornik, iKofol Žnidarčič, iN. iN., Ribiičič, Maier, Defranceschi, Musič, N. N., Jerals, N. iN., dr. Pfki, KrmšK, Hedžet, »Božič, Zajec, dr. Dolh^šek, Kurinčič, Koršič, dr, Oa-bmdk, J. KuStrin, Cigol. Zorzut, Pečenko po 50 v: Finžgar 1 K 20 v; Rodbina mesto vstopnine.2 K. N. N. 40 v; Ličar.30 v. Glavnemu vodstvu v iJJulMJano se je odposlalo «čistega donodka 480 K. j       Vsem p. n. darovalcem, sodelovalcem
{in posebno neutrudnim sodelovalkam  fe-rekata svoio malsrčnefšo zahvalo   -zidru-, žena odbora.
drugem branju in siprejela ipreidloig, da se zakonska prejdloga predloži volitoem- v presojo.
Tržaški deželni zbor je sMican na dan 23. t. m. v svrih-o verifikacije mandatov.
I        Politični pregled
;       Homende. — Angleška zbornica lor-
* dov je odklonila s 302 proti 64-g'laisovom
zakonsko predlogo o (irski samoupravi v
Na Balkanu.
Rusko-francoska Intervencija v Bukarešta. — Ruiski in francoski poslanik sta 17. t. m. intervenirala v Bukareštu in ru-muinsko vlado resno iposvarila pred na-daljnimi operacijami •nuinunske armade v notranjost Buigarske. Vsleid ruslko- francoske intervencije v 'Bukarešta je stopila; balkanska kriza sedaj v odločilni ištadij; Ni izključeno, da so bile ponovne avdijen-ce zunanjega minliistra grofa %erchtolda q>ri cesarju in o kateriih oficijalni krogi še danes strogo molče, v (najožji »vezi s tem rusko-francoskim korakom v Bukareštu:
Kralj Ferdinand zaprosil Rumunijo za pogajanja. — Vest, da je ibulgarski kralj Ferdinand .zaprosil rumunsko vlado, da naj naiznanii pogoje, pod katerimi bi (bila pripravljena ustaviti nadaljne sovraižnostii se potnMe. 'Po iwedni seji ibulgar-skega iministenskega sveta se ije podail- bivši mi* niste-ski predsednik Oešov v Bukarešt, da se tamkaj pogaja direktno z irirmu.nsko vlado.
Pogajanja za premirje. — Sedaj je ruska diplomacija priznala, da se lje njena posredovalna akcija ponesrečila. Vpraiša-njc evropske konference stopa vedno bolj v ospredje, a ruska diplomacija se drži napram temu na'črtu zelo rezervirano., Vsi ruski listi označujejo Avstrijo kot ono nevarnost, ki grozi SrbJji in Grški, a ije nevarna tudi za evropski nrir. Listi pravijo, da je Avstrija ravnotako zmožna zahrbtno napasti 'Srbijo, kakor je storila Rumunska z Bulgarsko.
Avstrijski veleposlanik v Petrogra-du, grof Thurn-Valsassima je posredoval pri nuiski vladi in poudarjal nujno potrebo/ da se sovražnosti na Balkanu 'čimprej "ustavijo. Pripomnil je tu<$i, da Avstrija nikakor ne fbo pripustila, da (bi se Birtgarsko popolnoma un;čilo.
Prodiranje Rumunov. — Ruiimmi so takoj po prehodu čez 'Donavo zalsedli mesto Orehovo, ne da bi naleteli na kak odpor od strani ibulgarskiih čet. Del THlmarn-skih čet je odkorakal v notranjost Bul-gairske.
Uradno se poroča: Tekom 15. in 16. julija je ruimunska kavalerija pri prehodu čez Donavo rekognoscirala vso okolico, ob progi Ruščuk-Varma. Oficirske patrulje so prišle s tik s sovraižnimi Četatni. Ves desni breg Donave se nahalja 'sedaj v ruimun-skih rokalh.
Linija Enos-Midlja v turških rokab. — Uradno se poroča k. Carigrada: Turška armada 'je dosipela do linije1 Enos-Mi-dija in se je po rlkupacifli mest Midija, Sa-raj, KafftStoljan, Seidler, Mufadli, Malgara^ Kešan 4n Enas, ustavila.
" Velesile za mir. ~ Bolgarska vlada ije bila ipotom. ruskega ikabineta obveščena o ihkvvnih pogojih Srbije in Grške. Čim bo Rusija'bulgarsf 1 .vdaldi Je pogoje tudi ofi-cijalno. naiznanfta, je verjetno, da Jih 'bo nova butgarska vlada a Iimiine odklonila. Za ta slučaj pa pripravljalo velesile ipod vodstvom angleške vlade -skupno intervencijo, v kateri hočejo vojskujočim se državam nujno nasvetovati takojšnjo sklenitev miru, sicer da ibodo velesile same prevzele likvidacijo druge balkanske vojne v svoje roke.
Ostra demarša tripleentente pri Porti.
—  Zastopniki -triipleentente so naipravjli danes, ostro demaršo pri Porti in zahtevali, da resipetktira londonske mirovne pogoje.
Rusdfobi na Bulgarskem na krmilu. —- Največ pozornosti vizJbuja danes ipolitič-ni preobrat, ki se je izvršil v Sofiji, (kjer so prejšnje opozicijonalne stranke, Radosla-vovisti in StaimlbulovJsti, ki so znani kot veliki rusofobi, prevzele novo vlado. V dunajskih političnih krogih se aatrjuje, da je Avstrija obljubila Bulgarski svojo pomoč, a le 'pod pogojem, če ipreneha v Sofiiji rusofilski koinz, kar lse je 'sedaj tudi zgodilo.
Rumutii 30 km pred Sofijo. — Zanesljiva .poročila zatrjujejo, da se nahaja rutmmska armada že 30 km ipred Sofijo.
Domača politika.
VolBci mesta Gorice In Furlanije! —
Narodni odbor združenih Slovencev v Go-ridi se prav toplo zahvaljuje vsem Slovencem, ki so storili svojo narodno dolžnost s tem, da so pri volitvah ^a splošno kurijo dne 13. t. m. Oddali svoje iglasove slovenskim kandidatom *ter s tem dosegli časten vspeh in provzročili ožjo volitev med kandidati Italijanske ljudske in liberalne stranke.
Prisilili smo s tem na'še italijanske sodeželane, da nas morajo' tu*d! v tej skupini vpoštevati.
Glede jutrišnje ožje volitve treba upoštevati razmerje laških obeh strank ido Slovencev in 'dejstvo,' da laška ljudska stranka uma v svojem programu ipremem-'bo volilnega reda in mestnega statuta goriškega na široki demokratični ipodlagi.
Volile*! Ne verujte nič »Novemu Času«. Ta list laže o kandidatih, da se kar kadi okoli svetohllncev novostrujarske baze. k? so pravi mojstri v zavijanju, pretvarjanju dejstev in v drznem laganju. Po-križa se tak-Je novostrufar, očenaš zmoli, potem oa začne lagati in laže. da zasluži odlikovanje za laganje. Tem lažnikom ne verjemite nič! — VSI VOLITE KOVAČA!
Itaffianske žene. — iKrščanski list »Novi Cats* nana'da g. sodnega svetnika Doininka v Komnu, češ, ida ima 'italijansko ženo. Ima jo res — otroci pa so Slovenci!
—  'Kaj pa (dr. iBreccli? Kaj nima tudi on žene nristne italijanske krvi? A1 i s e n e čuje italijanščine dannadan v BTeclievi družini? Ali mu je to keda? kdo očital?!
Z Vioavskega. — Ožja volitev med dr. Brecljem in g. -Kovačem je gospode novočasarje tako vznemirila, da se jim je zardelo potrebno sledniega v iposebni izdan .»Novega Časa« malo -obdelati in ohev-skatf. Ker <nw ne rmoreio nič nepoštenega očitati, 'ga hočejo ipobarvati z iliberalfo-mom, bi ga radi osumili krivde na raznih nevspelih zadrugah — morda tudi ponesrečenih škofovih 'zavodov in montovega runa — bi %a radi videli v zvezi iz Rozino itd. Preskrbeli so si doniš iz Ajdovskega okraja, kjer trdijo da je liberalec, ida pridno skrtbi za ofcse. da itmdno hodi tožit žup-ne$ra opravifelja k.'škofu, da je vtfafbfl 20 q ruršice od 'deželnega, odbora, da ima tam mogočnega priiateiia, ki mu gre na roko itd. Vse to ie laž in podlo obreko-v?n!e, za k a r n e b od e škodilo, ak o se no-tiiplje .»iNovi Čas« iz a ipre-d o-ltfU eailk. .7ato na looSteni možje in volilci. ft>reč s takimi obrekovatci! Ne ido-nustiti z Vašimi Pasovi, da (bi Vam taki Jjudie »komandiralfi«, ter volite raje poštene in 7asfežne može kakor je samostojni kandidat
Ignac Kovač.
Goriška okolica, katera neznansko tr-ipi vsled razmer v »deželnem -zboru m odboru, je idala Jako malo glasov -za samostojne kandidate. Neodvisnih glasov Je komaj tretjina onih oddanih za klerikalce!
Goriška 'dkolica, pokaži jutri, da je v Tebi tudi saimostoijnih volitcev! Le na volišče! '
Dr. Brecelj in »Primorec«. — V četrtek je bil dr. Brecelj ves iz seibe radi članka v »Primorcu* pod naslovom: »Dr. Brecelj 'človek ibrez srca«. Napisal ije včeraj ipoziv uredništvu »Primorca«, naij naznani ime onega študenta, pri katerem je on naprej zahteval plačilo. Ako je res pozabil g. doktor iže oni slučaj, maj se potrudi v uredništvo »Primorca«, tam mu povedo ime! Dostavljamo le, da oni študei*t ni bil klerikalec — da (je .pa g. doktor zdravil tega ali onega klerikalnega 'študenta (brezplačno, to pa mu radi verjamemo. Če jih vabi na večerjo, jih bo tudi izdravil zastonj!
Nesramno napada »Novi Čas« g. kandidata svetnika Dominka; laže o mjcrn in obrekuje ga in 'ga dolži stvari, radi katerih g. svetnik ta lažnivi list 'lahko -postavi pred pohoto. Ker sje že dr. Brecelj toliko občutljiv in imu diši sodišče, naj vsaj ne dopušča, da se v istem listu na kazniv način »blati nasprotne kandidate! Ta je lepa; njemu ibi se ne 'smelo govoriti resnice, njegov iist ibo ipa lagal o drugih kandidatih, jim kradel čast «in jih obrekovalf
O kandidatu Kovaču je nagromadil »Novi Čas« polno laži in .obrekovanj. Lasi in obrekovanj za dolgo porotno razpravo! Ne vemo sicer, kaj stori ig. Kovač, ali iu-famij, laži in obrekovnnja je toliko, da je to iprava sramota iza list, ki hoče biti krščanski! Lopovski je ta listič, čast krade svojemu ibližnjemu, obrekuje in slepari. Res, novost rujarsko iaprisjen mora biti -človek, ki bo verjel, da je Kovač pripravil reveže ob t u r iš i c o, s a m s i j o j e p a d a 1 ip od e-liti. Toka drzno trditev zapiše katoliški človek. Tako se zlaže človek, ki hodi v cerkev in prejema svete zakramente! Vaše glasilo, ig. dr. Brecelj, je ta -lažnivi list. Vi 'boste dajal odgovor za iperfidne laži proti Kovaču! Ali ni Vas sram. dopulščati take vnste iboj, kali s takim nepoštenim, ostudnim ibojom hočete zmagati?!
»Ajdovski župan Kovač meče svojega žitonlka Iz farovža.« — Strašno, pomislite! V Ajdovščini je župan, ki meče svojega blagega imiloga. dobrega, uzormoga. župnika iz ifarovža! O kakšna pregreha! — Tisti Retjcc, ki daihovnikujc v Ajdovščini, je neznosen človek, nadutež, katerega ne mara živ krst niiktor. S svojim zoper-nim Obnašanjem, svojim fanatizmom, svojim nesramnim hruljenjem ljudi v cerkvi se ije onemogočil med sicer dobrimi Ajdovci; nihče ga ne mara, tudi klerikalci ne. — Skofiia čudno ipostofpa z ajdovsko občino. Škofija je dolžna sporazumno z občino postaviti duhovnika v Ajdovščini, ali ona prezira pravice občine in (poslala je v Ajdovščino kot nalašč najbolj zopernega duhovnika cele -škofije, Rejca! Ta človek uganja take, da je moralo starešinstvo nastopit' proti njemu. Čupnišče fr last Občine. No, torej razpolaga Ž nihn občina. Tn občinsko starešinstvo je sklenilo, da s e im o r a n a d <u t i R eij e c i z s c 1 i t i i z žnpnišča tekom enega meseca. Če je žtronn to naznani! Rejcu, je storil le svojo dolžnost. Rejca ne meče Kovač iz farovža — amnak fanatik Rejec se sam meče iz farovža! Ajdovci napravijo procesijo ?n vsak da škofu za eno mašo, če jih odreši jutri tistega duhovnika, k? sliši na ime Rejec? Rejca naj prime škof za ušesa in ga nauči manir. strese naj ga. o*a ga izaiujstijo sršeni in branceljni, da sbo so-pet — č<lovek; potem bi mu noben Ajdovec ničesar ne hotel! — Vse druge ;čvc-karMe viNovem Času so le grde 'laži novo-struiarskih rziprijencev, ki imajo Boga in ljudi aa noroa.
StarostruJaril očitajo dr. Brecllu. da ne zna delati dmgega nego škodo. Pravijo: »Saj nam ne mož pokazal, da zna le škodo delati. Komaj je stopil na politično polie, pa že je orovizročil davkoplačevalcem na tisoče -škode z ožjimi volitvami. Kaj pa Ibi bilo Šele, če pride v zibornico. Ta mož res ne sme noter.« — Torej iproč ž njim: jutri naj nihče ne voLj d-r. B r e cl i a, da ne foo škoda še večja!
Volilne shode .v cerkvi imajo sedai novostruslarski duhovniki. Včasih so tolkli v cerkvi samo po i»1iberateih« ?n socialnih demokratih, sedaj udrihajo tudi ,po stari struj? in duhovniku dr. Gregorčiču! Take . vrste pridigar je hKdi Ročf njskf «pra~ « viteli Ivan DraSček. —  Volilci, ipokažite
temu zdraiš5barj« v cerkvi, da ga ne marate; Ročinjski volilci, volHe Jutri K»" vača!
Učiteljski stan hočejo spraviti pod svojo peto novostrujarji iseveda. Tako Jim očita učitelj Slomškar. Je res tako! Pod svojo peto 'jih hočejo imeti, izato pa novostrujarji tako udrihajo vedno po učiteljih in jih gonijo v svoj ta'bor. Če bi zavladal Brecelj in njegovi na Goriškem, bodo učitelji kmalu mežnarili in večino ljudskih šol bi zaprli.
Kristjani »kakor — kaže« ali »odločno katoliških poslancev hočemo«! — Novi Čas se hoče okoristiti »z znanim člankom dr. Aleša Ušeničnlka, ki pravi tned dragim: »Zaupniki našega ljudstva morajo biti- možje, ki so vredni tega "zaupanja! Nekateri so že tudi pri nas proglasili načelo »političnega katolicizma«, češ, nam je dosti, da kdo kandidira na katoliški program in glasuje za katoliški program, kaj le po svojem prepričanju* to nas nič ne briga. Nam tone sm e biti dos t i,! S takim načelom bi morda pomnožiti vrste »somišljenikov«, a ti »somišljeniki« bi 'bili v resnici kaj malo somišljeniki. Z načelom ^političnega katolicizma« bi se le szaneslo v naše vrste n e^a uo an j e i n k orup-c i j a. Tako načelo, ki se nič ne (briga za resnično prepričanje, da le kdo nazunaj igra pristaša S. L. S., tako načelo, pravimo, je vafba %%, brezvestne sebičneže. Tako načelo bi spravilo v stranko in na zaupna mesta ljudi, ki jim je mar le dobička in čast?i. Kdo bi dejal: Nič ne de, da »le glasujejo z nami. Toda taka beseda bi ne bila ipametna. Ali se ne bi lahko 'zgodilo, da ibi taki brezznačajneži tuintam dobili premoč in db ugodni priliki prodali svoja načela? Sicer bi pa bilo za našo stvar sramotno že to, da bi morala za 'zmago zahvaljevati ».milost« ljudi, ki jo v srcu nrezirajo. katoličan, ki veruje, da treoa tudi v politiki (božjega blagoslova, pa kal t?koga sploh ziniti ne more. Ali mar Bog potreoiiie za svojo pravdo breznačajne-žev m ali ibo (blagoslavljal delo hinavcev?«
Kot Obsodba zvenijo te besede tud5 zn novostrularJc, saj ic med nlimi dovolj mv/aupania !in ikoruinciie in v njihovih vr-^:\\\ so Ihrdio. katerim le trebuh Bog! — Dr. Breceli. deželni glavar novostrtfjarjev. ir<Ml še pred kratkim časom (m ie naibrae še!) istecra mnenia. kakor čr. Susteršič nred nihn. da zadostute. da le kdo pristaš S. I.. S.. aH vrši svole verske dolžnosti aH n^. tega ^e n« nrelskule. Tnko je govoril flr, BreceTi v Ccntralu! — Sedal fnred vo~ fifv»,mi, Uev *ako kaže. so pj te vrste IhuMc oticrkristinn?! Kdo naj verinme fnk*m Ihulem? Ti so nevarni veri! Zato rtretr. v, nJim«! Proč z dr. Brecljem, poglavarjem krisHanov take vrste, da enkrat do\'nlr> ivero iz politike in stranke. dnigiT: pa >'> HnPilo noter! «Kakor-kaŽe« kristjan? —¦ proč ž njimi!
Razne vesti.
Promocija. — Danes »je promoviral g. Tomo Tollazzi. avskultant v Ljubljani, na češki univerzi v Pragi za doktorja iprava.
Abiturientl. — Na višji c. kr. realki v Trsta so napravili zrelostni izpit z dobrim uspehom: Hiača Franjo, Kralj Peter. Lonček Anton in Trašel Slavko; na višji realki v Idriji pa Tržačana: Kiavora Vladimir in Stare Vladimir. C. kr. t»-govsko akademijo v Trstu sta absolvirala tudi z dobrim uspehom Slovenec Lokar Vladimir in Hrvat Klopac Fr.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu si ustanovi podružnico v Gorici. Ustanovni občni ¦zšbor se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. ob .T20popokine »Pri zlatem jelenu« v Goniči. Na to zborovanje so vabljeni ne le člani društva, temveč rudi narodni zastopniki in drugi prijatelji društva.
Požar. — V Temnici je bil v četrtek ob 2\/2 zjutraj velik ipožar. Zgorela je hiša Janeza Tranupuža. Zgorelo je do tal vse skupaj. Zavarovan je za malo svoto. Zgorela je tudi posestnikova -mati, kalere niso mogli rešiti, dasi je ravno ona opazila požar, sicer rbi bila izgorela cela družina. Goreti je začelo v skednju!
Prednaznanilo. — Kolesarsko društvo »Vrtojba« in Čitalnica v Vrtojbi priredita dne 17. avgusta t. j. veliko '/eselico in tombolo v Vrtojbi v gradu.
Javni ples se ibo vršil v nedeljo, dne 20. t. m. v Šempasu v prostorih g. Jožefa Humarja.
Priloženi so današnji Številki letaki z imeni samostojnih kandidatov v kmečkifh občinalh. Te letake naj izvolijo, »vsi, katerim pridejo v roke, nabiti na Ikakeim vidnem kraiju.
Goriški magistrat je zopet eno nago-del domačim podjetnikom. Dela za izčiš-Čenje kanalov 'glede vodovodnih napeljav je oddali neki tvrdki iz Italijo, .Domačini so tu samo za to, da glasujejo iza kamorol
V deželni umobolnici se je zadušil neki Štefan Bavdaž, ko je jedel kruh. Pred časom se je zaduš5! neki umdbolni, ko ije jedel meso.
Izredni občni zbor Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici se vrši jutri o"b 10. uri predpoldne v društvenih (prostorih. Ker je dnevni red jako važen, prosimo gg. člane, da se vdeleže 'pol-noštevilno.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi jutri 20. .julija v proslavo svojega •petletnega dbstanka na obširnem prostoru »Batjel« Tržaška mMca iprenešeno veliko športno slavnost in tomibolo s sodelovanjem več društev. Obenem se priredi cestna dirka Ronki-<iorica ob 1V2 pop. Start: Ronki skozi Doberdob, Miren. Ciltl: Gorica, Tržaška ulica. Vloga za dirkače 3 krone. Nagrade so lepe in jih je Šest. Vršila se bo prvikrat cestna dirka Miren-<Gorica žensikega oddelka. Start: Miren ob 2Y2, cilj: Gorica, Tržaška ulica <pred veselič-nim prostorom. Nikake vloge. Nagrade so lepe. Med časom dirke bo svirala na cilju godba Nar. del. org. iz Trsta. Gospod Weis bo fotografirali dirkače. Vstopnina h koncertu in slavnosti ena kartela za tombolo. Po končanem koncertu se vrši javni ples, 3 listki 40 vin. Zvečer električna razsvetljava. Tombola se vrši ob 6 uri in pol pop. Činkvina 100 K, tombola 200 K. Kartcle se prodaja po 40 vin. Na veselič-netn prostoru bo postavljen 'bogato založen paviljon. Raizdditev daril zmagovalcem in dirkačem. Za shrambo dvokoles je preskrbljeno. K o&rmi (udeležbi nljudno vabi odbor.
Vprašanje odpusta nadomestnih rezervistov___Poslanec Iro je pred kratkim
pisal vojnemu ministru (pismo, v katerem zahteva odpustitev onih nadomestnih rezervistov, katere je smatrati po § 37 novega hrambnega zakona 'za nadištevilne. Vojno rninisterstvo je poslancu odgovorilo, da obžaluje, da teh nadštevilnih nadomestnih rezervistov, ki služijo mesto 10 tednov že 10 mesecev, ne imore odpustiti, ker so potrebni za delno sipopomitev armade na vojno stanje.
Pevsko bralno društvo »TomaJ« i« -Čiri I-Metodova« podružnica v Toma ju nrirccf«, kakor je bilo že javljeno, veliko narodno veselico »Cvetlični dan« dne 3, avgusta t. 1. v krasnem kostanjevem logu »v Brcah-Slanji dol« tik ceste med To-majem in Dutovljami. pol utq. oddaljenem od postaje Dutovljc-Skopo.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Hotam se sprejemajo ahonenil po dogovoru po zelo nizkih cenah.
Otfgmromt urednik !n h&Jatetf Ivan Kivfl* v Oorid. Titku: .Ooritts TUtare«« A. OthrMek (odgo*. J.  P«b«ia ZkltK*": Dmibt ia htfa|tnje Httov >SoJ«« !
Mali oglasi.
It^sa^i prlitojblia itM« 60 11 k. Alt je eflu obulxq]il u ntam u ruko b«s«6o S ril. I^irtfravMji« Uuerlrjtnje s* trgare« lit obrtnik«.
K«Mko jamanJUh trgovca* In obrtalkOT ˇGortal, k «a aaiall (ta eelo v maatn) alhOa a« aoaaa, ktt «• kMarirafo. Skoeift al malima.
Krojaškega pomočnika z *%*& 'tk,n]
Mesto   stalno.    Naslov:   A.   Juricič,   krojaSki mojster Pazin ~ Istra.
Najlepša dvonadstropna vila na Vrbskem jezeru pri Celovcu, z lepim 6000 m9 obsežnim z nasadi in za razna stavbišča primernim polootokom in o-brežjem, krasen razgled, na samem stoječa, v bližini parobrodne in želez-niš ke postaje. - Z motornim in drugimi Čolni, z lastnim kopališčem z opremo vred skupna vrednost K 70.000 se z 8 do 10.000 K predplačilom za K 45.000 proda.
Omenjena vila se da za letovišče takoj vporabiti.
Po sklepu lista:
Priporočamo še enkrat: Vol-UcU-^.jiaa
Volite Kovača!
Jutri VSi
na volišče
i*
Kovača!
Sante Busolini
irgouec  z jedilnim blagom  u Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil
svojo trgovino iz dosedanjih prostorov
na Kornu št. 13
u ulico su. Antona št. 2
^ tik trgovine g. Ig. Sauirig.
^^VvTfr'"proslo1riiri)o postregel slav.
občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi
'cenami in dobro postrežbo. -— Istotako
tudi v svoji
[-podružnici v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v
Solkanu.  Cenj. naroČila se sprejema v
trgovini v ulici sv. Antona št. 2 in se
izvršujejo točno.
Zobozdravniki in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICH
Joi. Verdi tehalilfic iteo. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlnlra o soolem afeliein
od 9. tre dop. do 5. ture pop.
Slovenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Konto).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN HOVAK, brivec in lasniCar.
Ljubi   moj  kam greste?
k BATJEL-U
v Gorico Stolna ulica 2-4
po "novo dvokolo, Micka po šivalni stroj, Jože po gra-Jmofon in TinCe po kmet. stroj.
Tam je velika zaloga in mehanična delavnica. Prodaja na obroku. Ceniki franke.
IZIDOR NANUT
autorizouana stavbena turdka
v ^jopici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata  p. n. občinstvu   za vsa
stavbena  dela,  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
«W~ «f>L_ c*>L-. «r>L. «M-
C. kr, finančno ministerstvo je dovolilo podpisani tvrdki nabiralnico avstrijske c. kr. državne razredne loterije. Skupni dobitki vseh 5 razredov znašajo nad štirinajst milijonov kron.
Naročila se sprejemajo od danes naprej.
Cena srečk za vsak razred:
celotne po K 40, četrti nke K 10, osminke K 5.
Glasom načrta, ki je na ogled pri podpisani tvrdki, mora zadeti vsaka druga srečka dobitek od kojega se ne odbije nikake takse.
G.
na Travniku št. 3.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste njiiljtlb tvril Ii litre, CilwcljBr Milfette^iarl fi llet
a prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112
i'20, 1-28, m, M4, 1-60, 1-80, 2'- 2*40
sa Inči po 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo Be pušča kupen do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zamenf s polno. Pravi  vinski  kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.----------------
Sovražnik
ste svojega žepa, akd zamudite. priliko, ki se Vam nudi v trgovini
J. MEDVED
v Gorici.
Vsled izvanredno velike zaloge izgotov-Ijenega blaga se odda
600 moških oblek
iz   modernega   in   dobrega   blaga  po
K 15-30.
Cene oblekam 'za otroke in dečke so izdatno znižane,
Cefiraste srajce  po kron 2. Slamnati klobuki  po 80 vin.
Vsem je znano,
da je Medvedova trgovina založena le z  dobrim  blagom,  zato pridite z  zaupanjem, ki ga podjetje po svoji poštenosti in postre?ljivosti zasluži.
Udlikovana pekarija Ii tladCitoma
Karo! Draščih
v Gorici, na Komu v (lattei Mil)
zvrfiuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd, Prodaja različna lina vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah. *¦%¦»
Cene zmerne.
Idrollt
je najvažnejša iznajdba za vsakega vi-norejca in služi proti vsaki vinski bolezni. Poslovanje je jako lahko in dopuščeno po novi vinski postavi. Služi z dobrim vspehom proti sledečim boleznim:
F
5  1. Odstrani popolnoma okus po ples-L     nobi.
3 2. Odstrani okus po sodu.
L3.        „         „     „   drožjih.
g 4. Obvaruje, da belo vino ne počrni.
g 5.        „       proti razkrojenju vina.
6  6. Vstavi zavretje. .  7. Odstrani cik.
m 8. Ozdravi  vse vinske  bolezni vsled 9     nedozorelega grozdja itd.
Na prodaj edino v mirodilnici
Ant. Mazzoli, Gorica Gosposka nI. 6
83
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem zaprl
podružnico v Gosposki ulici.
Izgotovljene obleke  za  gospode  in  otroke prodajam sedaj edino le v
CORSO VERDI št. 11
(nasproti Izraznemu trgu).
Z odličnim spoštovanjem
L Felberbaiitn.
Anton potatzkv v Gorici
naileanik Jas. Tcrpin.
N* »red! Kaltelji 7.               i
TRflOVlNA NADROBNO IN DEBELO.
Najoeiaje kipmlifie alriberikega Ii tfriiiftia ¦1*1« ter tkaifi, preje Ii «|t||.
POTRBB8CINB
za pisaralce, MIha h popotiiki.
Najboljše šivanke za Bivalne« ¦tvoje,
POTREBŠČINE
itf Jtrojah in fov(farf$.
STetlnJIoe. - z0«ni venet. - MaSne knjlii««.
liina obuvala za irse letna Saše.
Poiabnoit:
Srama ztlnjavi, travi !i Milji.
Najbolje oskrbljena zaloga sa kramarje, fcrofinfarje, prodajalce po sej mih In trgih ___________ter na deželi.   9    35-8
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka Gorica. Raštalj 3. igff Zaloga usnja.

Bohinjska - Bistrica Bohinjsko-jezero
v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Ture-Adrija, IV« ure oddaljen od Gorice. Alpska  klima,
izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. — Zmerne cene. —
Prospekte in informacije; Prometno društvo v Bohinjski Bistrici
•<¦>•<•*<•>• <•>•<*>••*>•<*•<«>•«»•»•>•
Lekarna Crisfofoletti
v Gorici.
;
ŽELODČNE KAPLJICE J)
z znamko sv. Antona Padovanskega.            4
Zdravilna moč teh | kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. ; Okrepe pokvarjeni že- , lodec, stord, da zgine t znamka); v kratkem časa orno« < tica in životna Ičnost (mrtvost). Te kapljice tudi store', da človek raji Je.
Cena steklenici 60 vin.
Sristofolettijeva pijača iz kine
m
najboljši  pripomoček   pri > zdravljenja a trskinim oljei
t Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.
Patentouani sidro-strešniki
(Patent Hnfter Falzzlgeel.)
Nova, vikarja in dežja kljabnjoča kritba. Jfejednostavnejse, najlažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati- Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varajo pred mrazom in vročino. — Sidro strežniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras i
tvrdka z železnino
O. Žalec - Gorica,
Gosposka nllca št. 7., telefon št. 107.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala Linb9]ana, podružnice: Celje, Celooec, Saraleoo, Split, Trst.
DelnISka glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi K 1,000.000.
Vloge na knjižice po 43l4°|o» v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.
Borzna naroČila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Sbfes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.
Na prodaj ste
dve 3-nadstropni hiš skoraj novi v Roetiiju,
V hiši, ki nosi štev. 136 se nahaja gostilna in tobakarna. K tej hiši spada tudi sadni vrt z vinogradom, ki je jako lepo urejen.
Cena Je Jafeo primerna.
Natančna pojasnila daje naše upravništvo in po Anton Katrenšček, krčmar v Ročinju.
Kemična tvornica Traiskirchen pri Dnnajn L.IEB&EIJV & C.o
Cementna malta, beton, apnenav malta napravi neprodorno za vodo samo
STEARIT   (obl. zavarovano).
Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
nepremočljiue fasade z apneno malto.
Malta zmešana b Stearitom ima 50—100% večjo
trdnost Itakor druge primesi. (Uradno preizkušeno).
Kdina prodaja ia zastopstvo:
F, P. Vidic & Komp. — Ljubljana.
napredek uede!
NajenergiCnejge  in   gotovo se zdravi  sifilis s  svetovnim sredstvom
-I0RUBIN GASILE-
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zoienja, prostatitis, nre-tritis in meh. katarji** korenito ozdravijo s
a. &*»    feonfetl Casile
Konfeti Casile nrejajo uriniranje, ne da hi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažajejo pečenje in pogosto nriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoienja (prostatitis, arotritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje nrina, sluzaste tokove itd. — »katlja konfetijev Casile K 4*—.
lorubln Casile, najboljSo protisifilitiCno in poZivljajoBe kri8istilno sredstvo, ki se uporablja s uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-tel, nenrasteniji, enorgiCen razkrojevalee uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jornbina Casile K 3*50.
Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, nretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3*50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. -- V Gorici v lekarnah Criatofoletti in Tromba.                   6—1
faff šivalni stroji
Pouk  ši\
so priznano najboljši.
šivanja  in vezenja na  stroj  brezplačen«
MJlHrtdT-   Najnovejši  brzošivalni   stroj za  krojače,  obrtnike,  brez nVVVJn   čolnička, do 3000 vbodljajev v  1   minuti.  Dobi  se pri
LA   fl^hl-,*.-*  1*  ^2*. specialna trgovina šivalnih strojev in koles
JOS. U6KIBV3 Ifl SIR Iob Puch-Preraier-Regent *** itd
«______•_«_..._. Gorica, magistralna ul. K
Ceniki zasloni in poštnine prosto.
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, Sol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. io»-36     Poslnži se s proračuni in prospekti.
i
i
i
ITlirod ..Ka, papirnica in touarna šolskih zvezkov
ROŽnSr & O — fiorica» *ifc sadnega trga.
Ngtf cenejši nakupovalni vir.
Sffl
VelekOlISfne,   za   vsakega   posestnika   senožeti   neutrpljive Stroje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske fU      riPFIJIMfl^^     ki   so   Priznano   nojbol|ši,   dalje
m „Lri^L-ffMlilvi  • „ m ntfciVV J&nar m.
m m m
m
fSi
m m m m m m                                                   __________
H ter grabile >» ObraCalnlhe za seno, Čistilne in navadne mlatilnice, jgj slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse Sj druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih ygi| cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem                                    fgj
I;   FR. STUiPICH V LJUBLJHHrg
124                     Marije Terezije cesta Lt. 1.                      m
W Ha]0eC|a Zaloga Orodja In Železnlne ter stavbnega materijala. j|| f3l Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na K2tf [^                                                      razpolago.                                                 ^_K
Kupujte samo dvokolesa »ffellce" in„fl|fena",
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežneiše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCiOrtti  so najprak-tičnejši za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno  šivanje  in  štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po tovarniški cani pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, m Stolpen trgu št. 9
F. P. Vidic & Komp., UMMiana
fooarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini doojno zarezani
strešnik-zakrivač
:- s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -:
Brez odprtin navzgor! — Streha popnlnoma varna pred nevihtami!
:¦ Nalpreprostejie, najcenejše!» najtrpežnejse kritje streh sedanjosti. -:
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis,                       Spretni zastopniki se sprejmejo.