http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1187
ČETRTEK 26.JANUAR 2017 / ŠTEVILKA 1187. LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EL
/AS->
Veni
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
>117 8 96 1 2H44067 11'
NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434
Po dinozavrih bodo izumrli se velikani
Za izumrtje dinozavrov je bila pred 66 milijoni let usodna kombinacija asteroida, ki je priletel na zemljo in istočasni veliki vulkanski izbruhi, za izumrtje velikanov ali vsaj velikih, pomembnih ljudi pa bomo poskrbeli kar ljudje sami.
(Mef) Čez dober teden se bo nad nas usul plaz zapisov in oddaj ter prireditev v čast največjega slovenskega pesnika. Prešeren je pač eden od velikanov slovenske literature, ki jih še poznajo osnovnošolci pa tudi upokojenci, čeprav nisem prepričan, da šestošolci ravno uživajo ob prebiranju njegovih sonetov, ki jim danes delujejo tako nerazumljivo, kot nam večina funkcij pametnega telefona.
Čeprav danes osnovnošolcem verzi: »Poet tvoj nov Slovencam venec vije, 'z petnajst sonetov ti tako ga spleta, de »magistrale«, pesem trikrat peta, vseh drugih skupej veže harmonije.« ne povedo prav nič, pa je vseeno prav, da vedo zanje. In da poznajo Prešerna - velikana.
A je vprašanje, do kdaj bo ta svet še častil velikane, od Pitagore in Einsteina do Shakespeara in Frojda, ki so s svojim vizionarstvom pripeljali človeštvo do današnje stopnje razvoja. Tistim, ki že nekaj časa držijo vse vajeti tega sveta v svojih rokah, gredo velikani in njihovo čaščenje že dobro na živce, zato ustvarjajo svet povprečnežev, ki velikanov ne potrebujejo, razen tistih napisanih nad vhode tovarn in megamarketov. Ob tem nas skušajo prepričati, da je Raymond Albert »Ray« Kroc, ki je ustvaril McDonalds, pomembnejši od Louisa Pasteurja, očeta pasterizacije, fermentacije, cepiva proti steklini in še marsičesa drugega, brez česar tudi prehrambenih multinacionalk danes ne bi bilo.
Seveda obstajajo tudi velikani današnjega časa, toda redki se lahko primerjajo z Benzom, Marie Curie, Darwinom ali Verdijem, saj jih svet prihodnosti v svoji povprečnosti ne potrebuje. Zato bo tudi vedno manj praznikov, kipov in spominskih plošč, ki bodo sporočale, da se je v nekem kraju nekoč rodil velik človek ali celo velikan. Z izjemo avtokratskih režimov, ki častijo svoje vodje, so klasični velikani današnjega sveta potisnjeni v anonimnost svojih strokovnih sfer. Še Nobelove nagrajence, z izjemo tistih za mir in letošnjega Dylana, poznajo predvsem v njihovih strokovnih krogih, večina pa lahko kar pozabi, da jim bodo postavljali spomenike in se o njih učili v šoli.
Evropska in slovenska mesta in vasi še vedno premorejo pomnike nekdanjih velikanov. Tudi v Izoli premoremo Kosovelovo ulico, park Pietra Coppa in še nekatere, ki nosijo imena velikanov. Naših, domačih, pa vendarle velikanov. Toda v razvitem svetu so ulice večine velemest že označene zgolj s številkami in ne z ljudmi. Bojim se, da bomo prej ali slej to naredili tudi pri nas in se izgovarjali na računalnike, v resnici pa bo šlo za akcijo iztrebljanja velikanov iz sveta povprečnosti.
Zato bomo vztrajali, da se park na Velikem trgu poimenuje po slikarju Borisu Benčiču. Da ne bomo povprečneži in da ostane vsaj njegovo ime, če že spomin bledi.
@ INTES4 SNNB40L0 BANK
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA
tel. 040 600-700	J
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
DOBRODOŠLI V VARNEM ŽIVUENSKEM PROSTORU
Vsi ljudje so enaki in enakopravni, je zapisano v nekakšnih bukvah, ki jih danes nihče ne bere. Tisti, ki so jih nekdaj brali, so ali pozabili na te besede ali so tiho, še tretji pa jih niso prebrali in niti nimajo časa, da bi jih prebrali, saj morajo odločati, tako o ljudeh, kakor o državah. Ker ja, v današnjem svetu ljudje niso ne enaki, pa tudi enakopravni ne. Eni so beli, drugi črni, tretji neke tretje barve, Marsovci so dokazano zeleni in to je resnica. Eni so siti, drugi so lačni, eni so na toplem, drugi zmrzujejo. Umirajo tudi. Od lakote in zime. Na najbolj humani severni polobli zemeljske oble, ki je tudi najbogatejša. Ime ji je Evropa.
Številke o lačnih, umrlih in zmrznjenih našteva Mednarodna agencija za migracije (IOM) - agencija OZN, ki spremlja in preučuje migracije. Po njenih podatkih, zbranih za raziskovalni projekt imenovan Migrant, ki ga ni, jih je bilo samo v lanskem letu 18.501. Toliko je preštetih trupel v Egejskem morju. Všteta niso tista, ki jih ni bilo možno prešteti, ker so potonila brez prič in občinstva. Na vsakega rešenega, so vsaj trije, ki jim ni uspelo. Preživeli so postali ilegalni migranti, ostali so ilegalno in anonimno mrtvi. V zadnjih 1096 dneh je vsako uro umrl en človek, otrok ali žena, ker niso imeli nekaj listov papirja zvezanih v dva kartončka, na katerih je napisano Passport, Passeport, Pasoš, Potni list ali kaj podobnega. To, da jih nimajo, ker so morali bežati pred tanki, letali, vojaki, ki streljajo, požigajo, posiljujejo, seveda nikogar ne zanima. Zanima jih le to, kako se pred njimi zaščititi, ker so nevarni. Ker so drugačni.
Pa da nehamo preštevati in naštevati in začnemo misliti, kaj narediti, da se jim pomaga. Našim znanim svetovom vlada kuga neenakopravnosti, med nami, ki imamo dovolj hrane in toplote in tistimi iz sodobnih gulagov in koncentracijskih taborišč, imenovanih zbirni centri za nelegalne migrante (čeprav gre za žrtve vojne, ki jih je zakrivil pohlep bogatih), ki nimajo nič od naštetega. Oni so kolektivna nevarnost, od najmanjšega otroka, dojenčka, do njihovih staršev, nonotov in sorodnikov. Tako je to zapisano tudi v slovenskem predlogu zakona o tujcih in spremljevalnih zakonih, uredbah, kjer so vsi oni statistična kategorija - nelegalni migranti. Zakon se sprejema, tako v njem piše, (lahko, da bo že potrjen v Državnem zboru, ko boste to brali), da se zaščiti javni red in notranja varnost v državi Sloveniji, ki jih ogrožajo množične nelegalne migracije (ki jih ni na vidiku), varnost njenih državljanov, ki jih ogrožajo masovne migracije (ki jih ni na vidiku), podobno pa je zapisanega v obrazložitvi tega zakona, ki predvideva še nadaljnje postavljanje ograj in ovir okrog države, policijo in vojsko na mejah, z vsemi pooblastili, vključno s streljanjem. Pred nelegalnimi migracijami. Ki jih ni na vidiku. Če pa bodo, pa naj bo vse pripravljeno, da se zaščiti in zavaruje slovenski življenjski prostor, po enakem modelu, kot je bil zavarovan in zaščiten Lebensraum. Najprej najdemo sovražnika, nato se vsi mobilizirajo proti sovražniku, država pa je dolžna zaščititi državljane in njihov življenjski prostor pred tem sovražnikom. Tako so Judje postali kolektivni sovražnik nemški hitlerijanski državi, pravovernemu nemškemu duhu in jim je bilo treba z vsemi sredstvi preprečiti njihove podle namene. In se je zgodil holokavst, v katerem je umrlo pet milijonov evropskih Judov, ob še 55 milijonov mrtvih v tej vojni za Hitlerjev Lebensraum.
Slovenski zakon o tujcih je v svojem duhu dobesedno prepisan, ker vse begunce in žrtve vojne kolektivno razglaša za nelegane migrante in jim jemlje vse človekove pravice. Že uveljavljene, napisane, definirane tudi v Ustavi Republike Slovenije in mednarodnih konvencijah, deklaracijah in zakonih, ki so sestavni del pravnega reda Republike Slovenije in se, kakor je zapisano v ustavi, neposredno uveljavljajo. Predlog zakona o tujcih pred poslanci Državnega zbora je neposredna priprava za Blutt und Boden način življenja ljudstva, ki ga je njegova država zaprla v ograje in obkrožila z bodečo žico. Ki vhode v stanovanja, v katerih so otroci in begunske družine, prebarva v rdeče, da se ve, kdo tam živi kot, ko so Judje morali nositi rumeni, komunisti pa rdeči trak, da se vidi, kdo so sovražniki pravovernega ljudstva in države, ki je dolžna ščititi pravovernost. In Lebensraum. A na
Na kratko............
• Občinski svetniki bodo 23. februarja na občinski seji sprejemali proračuna za leti 2017 in 2018.
• Uporabnikom Avtonomne cone Argo so prejšnji teden varnostniki, ki jih je najel DUTB, dovolili, da iz zaprtih prostorov nekdanje tovarne Argo odnesejo svoje osebne predmete, a le pod pogojem.
Pet javnih dražb za prodajo Šareda
Občina Izola je v lanskem letu pristopila k projektu prodaj zazidljivih zemljišč na Šaredu. S prodajami pa bo kontinuirano nadaljevala tudi v letošnjem letu. Predvidena je objava petih javnih dražb.
Včeraj je bila objavljena prva javna dražba za prodajo parcel na Šaredu. V letu 2017 bo Občina predvidoma objavila pet javnih dražb. Te se bodo predvidoma odvile konec marca, maja, junija, septembra in novembra. »Tako bomo potencialnim kupcem dali dovolj časa, da zberejo vse potrebne informacije in pa sama sredstva za nakup zemljišča,« je poudaril vodja Urada za upravljanje z občinskim premoženjem Bojan Medica in pojasnil, da je občina za tretjo javno dražbo več delala na promociji, kar se je odrazilo tudi pri samem zanimanju za nakup. Neprodane parcele tako ostajajo predmet prodaje, dodane pa jim bodo še nekatere nove. »Ker so cene realne in je zanimanja veliko, občina cen ne bo nižala, prav tako pa bo zemljišča prodajala izključno z metodo javne dražbe,« je še povedal Medica.
Sredstva pridobljena iz naslova prodaj bodo namenjena izključno ureditvi komunalne infrastrukture na območju Šareda.
SZJ
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občina Izola

Za golo preživetje bo, za kaj več pa...
V javno obravnavo je prišel osnutek proračuna Občine Izola za leti 2017 in 2018. Ima svoj realni in svoj imaginarni del, investicij je le za vzorec, med zanimivejšimi pa je urejanje stare občine na Velikem trgu.
Tisti, ki v predlogih proračuna radi brskajo za zanimivostmi, bodo verjetno razočarani, saj je celo urejanje stare občine v kulturni center in protokolarni objekt staro že več kot desetletje. Največ investicijskega denarja bo šlo spet v ceste , nekaj malega pa ga bo končalo tudi v športu, kjer Arrigonijevcem spet obljubljajo novo telovadnico. Glede na aktualno problematiko je zanimiv še podatek, da je občina leta 2015, s kaznimi in globami, zbrala 320.063 Eur, lani 485.870 Eur, letos pa naj bi nabrali okrog
331.000	Eur..
Prihodki	Koliko zaslužijo funkcionarji
Začetek splošne razprave
V Uradnih objavah, št. 1/2017, je bil v ponedeljek objavljen razglas o začetku splošne razprave o predlogu Proračunu občine Izola za leto 2017 in za leto 2018. Razprava o predlogu Proračuna občine Izola za leto 2017 in 2018, se bo zaključila na seji Občinskega sveta dne 23. februarja 2017. V času splošne razprave lahko s predlogi sodelujejo: župan, svetniški klubi, delovna telesa občinskega sveta, italijanska samoupravna narodna skupnost in krajevne skupnosti na območju občine Izola. Vsak predlagatelj lahko najkasneje do 16. februarja 2017 predloži županu pisne pripombe in predloge. Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo tudi povedati, kako poveča prihodke proračuna oziroma komu vzeti enak znesek.
Prihodke v letu 2017 ocenjujejo v višini 21.938.627 EUR, najpomembnejši prihodek pa je, seveda, poprečnina, od lastnih prihodkov pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in turistična taksa, ki je za leto 2017 načrtovana v višini 783.000 EUR. Od prodaje zgradb in prostorov naj bi zaslužili vsega 50.000 EUR, s prodajo stavbnih zemljišč pa bi letos radi zaslužili 5.540.000 EUR.
Odhodki
Načrtovani odhodki v letu 2017 znašajo 21.449.567 EUR, vendar je treba od tega zneska odšteti
1.700.000	Eur za naplačane račune iz leta 2016,682.448 EUR za valobran (dosežek mediacije) in 445.682 Eur za plačilo investicij v komunalno infrastrukturo, kar predstavlja občinski dolg do Komunale.
Objekti oskrbovanih stanovanj v Livadah bodo kmalu pod streho. Občina Izola je terjala pojasnila glede napovedane ponudbe stanovanj večje kvadrature in izvedeli smo, da gre za interes gibalno ovirane osebe, ki pač potrebuje več prostora za gibanje, zato bodo združili dve manjši enoti. Oceno arhitekturnega dosežka pa bomo podali, ko bodo stolpiči dokončani.
Občinski svetniki za prisotnost na sejah občinskega sveta prejmejo sejnine v višini 9,6% osnovne plače, ki jo prejema župan, kar pomeni na sejo bruto 324,96 EUR oziroma 236,34 EUR neto.
Za sodelovanje na sejah odborov, komisij in pododborov prejmejo izplačilo v višini 60,93 EUR bruto oz. 44,31 EUR neto, Sicer pa so občinskim funkcionarjem že septembra 2016 pričeli izplačevati plače po spremenjeni plačni lestvici. Planirana sredstva za izplačilo plače župana za leto 2017, so tako višja za cca 2,4% v primerjavi z letom 2016, njegova mesečna neto plača pa znaša 2.597 Eur. Poklicni podžupan je uvrščen v 38 plačni razred s plačo 1.527 EUR neto, tako kot tudi nepoklicna podžupana, ki jima pripada plačilo za opravljanje nepoklicne funkcije v višini 659 EUR neto.
Sodni stroški
Pod to postavko so predvidena sredstva za plačilo stroškov, v zvezi z raznimi sodnimi in drugimi postopki, v katerih Občina Izola nastopa kot stranka.
Iz navedene postavke krijejo tudi odvetniške storitve zunanjih pooblaščencev, stroške za sodne izvedence, sodne izvršitelje, notarje, cenilce, poravnave ipd. V predlogu proračuna za leto 2017 je znesek 160.000 Eur.
Občinski objekti
Občina Izola namerava zgradbo na Verdijevi ulici 1 (stara občinska palača), ki se je v preteklih letih uporabljala kot pisarne občinske uprave, prenoviti tako, da se v pritličje umestijo prostori za potrebe izvajanja kulturnega programa oziroma večnamensko dejavnost. V prvem nadstropju pa bi uredili protokolarne prostore Občine Izola. V izdelavi je podroben kon-servatorsko-restavratorski načrt za prvo nadstropje. V letošnjem letu bodo naročili izdelavo statične presoje celotnega objekta, pri prenovi objekta pa so predvideli tudi različne možnosti črpanja Evropskih nepovratnih sredstev.
Predviden je tudi denar za pridobitev dokumentacije za ureditev prizidka v Gasilski ulici (prizidek je del objekta Ljubljanske 7), ki je v lasti občine in je že vrsto let nefunkcionalen. Z ureditvijo bodo pridobili cca. 45 m2 uporabne površine za potrebe arhiva.
Šport.
Predviden je tudi denar za pridobitev upravnih dovoljenj za prvo fazo preureditve športnega centra Malija v sodoben športno rekreacijski park s pripadajočo infrastrukturo - v prvi fazi za predvideno izgradnjo tekaških stez in postavitvijo otokov z zunanjimi fitnes napravami ter za osvetlitev novozgrajenega območja. Denar je namenjen tudi ureditvi odvodnjavanja in namestitvi dodatne protiveterne zaščite nadkritega balinišča v parku Arrigoni in dokončanju projektne dokumentacije za novogradnjo dvorane za namizni tenis v podaljšku oz. prizidku večnamenske telovadnice v Livadah. Gradnja je sicer predvidena v letu 2019.
Skupni inšpektorat in redarstvo
Maja 2016 so se pričeli pogovori o ustanovitvi skupnega organa Medobčinskega inšpektorata in redarstva mestne občine Koper, občine Izola, občine Sežana, občine Divača, občine Hrpelje-Kozina in občine Komen. Do kod so prišli ti dogovori v uredništvu nismo seznanjeni, zanimivo pa je, da sta medtem občini Piran in Ankaran že ustanovili takšen skupni organ in na ta način tudi zmanjšala porabo proračunskega denarja v ta namen.	Mr
Okoli nas
Vzemite si čas za izbor vašega dimnikarja
Poslanci Državnega zbora so oktobra lani sprejeli zakon o dimnikarskih storitvah, ki uvaja licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev in izbiro dimnikarja prepušča uporabnikom. Ministrstvo za okolje in prostor bo marca objavilo seznam dimnikarskih podjetij z licenco, potem pa bomo imeli čas za izbor dimnikarja do 30. junija.
Opustitev sedanjega koncesioni-ranega načina izvajanja dimnikarskih storitev je bila načrtovana že leta 2015, vendar predlog zakona o dimnikarskih storitvah na vladi ni bil sprejet, zato je državni zbor podaljšal koncesijski sistem do konca lanskega leta. Licence bodo veljale za območje cele Slovenije in ne bodo časovno omejene, dimnikarskim družbam pa jih bodo podeljevale ali odvzemale upravne enote. Za porabnike to pomeni, da bodo lahko sami izbrali izvajalca dimnikarskih storitev, v pomoč pa jim bodo tudi določene najvišje cene storitev.
Prosta izbira dimnikarja bo zaradi konkurence med ponudniki storitev, kot pravijo na ministrstvu, za uporabnike lahko pomenila manjše stroške, zakon pa tudi predvideva, da se namesto sedanjih fiksnih določa zgolj še maksimalne cene, ki bodo določene na podlagi časovnih normativov za posamezno storitev.
Dimnikarja ni mogoče kar odsloviti
Kolikokrat na leto nas bo po novem dimnikar (lahko) obiskal, za zdaj še ni znano, bodo pa roki in pogostost opravljanja storitev, kot pravijo na ministrstvu, določeni glede na strokovne podlage in izkušnje dosedanjega izvajanja in bodo različni za različne tipe kurilnih naprav. »Zakon določa obveznost opravljanja dimnikarskih storitev, ki je uporabnik ne more odkloniti, podzakonski akt, ki je v pripravi, pa bo določal pogostost pregledov
»Največ razlik bo za posamezne tipe kurilnih naprav, pri katerih je tehnološko zagotovljeno učinkovitejše delovanje in torej ni potrebno tako pogosto izvajanje dimnikarskih storitev Če uporabnik ne bo zadovoljen z izvedbo dimnikarskih storitev, se bo lahko glede na to, ali bo nezadovoljen z izvedeno storitvijo ali zaračunavanjem storitve, obrnil na inšpekcijo, ki je pristojna za izvajanja nadzora na posameznem področju.
Če ne izberete dobite “uradnega”
Kot rečeno bomo morali uporabniki dimnikarskih storitev, najkasneje do 30. junija 2017, izbrati dimnikarsko službo za obdobje najmanj 12 mesecev. Do objave seznama izvajalcev, lahko dimnikarske storitve opravlja izvajalec, ki je na dan 31. 12. 2016 opravljal obvezno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja, čiščenja itd. V primeru, da uporabnik ne izbere dimnikarske službe do 30. junija 2017, se šteje, da je izbral državno gospodarsko javno službo, ki 31. 12. 2016 deluje na območju, kjer se nahaja mala kurilna naprava (EDT).
Uporabniki bodo sicer tudi kasneje lahko zamenjali izbrano dimnikarsko službo. To bodo morali storiti do 30. junija tekočega leta za obdobje najmanj 12 mesecev. V primeru, ko uporabniki male kurilne naprave ne uporabljajo več, pa morajo o tem pisno obvestiti dimnikarsko službo, ki je na napravi nazadnje izvajala dimnikarske storitve.
Čakati je treba na seznam
Nekateri izolski uporabniki so nas spraševali, kaj jim je storiti zdaj, ko jim dimnikarsko podjetje iz sosednje občine, ki ga doslej niso niti poznali, pošilja obvestila o pregledu njihove male kurilne naprave.
Povprašali smo na Občino Izola, ali so morda s kom sklepali pogodbo o izvajanju dimnikarske storitve v objektih, ki so v njihovi lasti, vendar smo dobili odgovor, ki smo ga poznali. Zapisali so namreč, da bo končni seznam ponudnikov | objavljen predvidoma v mesecu 1 marcu na spletnih straneh | Ministrstva za okolje in prostor, pri izboru vašega dimnikarja pa je pomembno, da je kot izvajalec na seznamu Ministrstva! Občina pa, zaenkrat še ni sklenila nobenega dogovora o izvajanju dimnikarske službe v objektih, ki so v njeni lasti.
Iz odgovora in Zakona je jasno, da imate čas za izbor dimnikarja še skoraj pol leta, zato enostavno ne gre prehitevati dogodkov, saj tudi pogodbe do objave seznama ne boste mogli podpisati.
Kitajske palme odhajajo
Delavci Komunale so začeli z odstranjevanjem bolnih izolskih palm, ki v resnici niti niso bolane, temveč dobesedno »pohrustane«.
Kot je znano je krivec za to palmov vrtač {Paysandisia archon), urugvajsko-argentinska vešča, ki je v Evropo prišla, po vsej verjetnosti, kot »slepi potnik« v kateri od že odraslih južnoameriških palm in se je v naslednjih letih odlično znašla v Sredozemskem habitatu. Za »svoje« je sprejel skoraj vse vrste palm na našem območju, od Španije do Grčije, poročajo pa, da so ga opazili celo na Britanskem polotoku.
Med palmami, kijih ima vrtač najraje se je znašla tudi »avtohtona« Visoka žumara [Trachycarpus fortunei), ki jo imamo za našo, saj od prejšnjega stoletja krasi marsikateri izolski vrt in park, a pravzaprav gre za azijsko sorto, ki je doma v osrednji Kitajski in njeni širši okolici.
Priljubljenost Visoke žumare v našem okolju kot tudi drugod po Sredozemlju, gre pripisati izjemni sposobnosti prilagoditve na hladnejše podnebje, poleg tega pa ni opredeljena kot invazivna vrsta. V vsakem primeru pa ne gre za avtohtono sredozemsko rastlino, saj na Sredozemlju poznamo le dve vrsti avtohtonih palm, Nizko žumaro (Chamaemps hnmilis), ki jo najdemo pretežno v Španiji, Italiji in južneje, ter dateljeva palma s Krete [Phoenix theophrasti), ki je omejena na zelo majhno območje južne Grčije.
Iz Komunale so nam sporočili, da bodo, oziroma so, v teh dneh odstranili 25 palm iz občinskega zemljišča, 15 palm iz zasebnega, še 14 palm, ki so jih občani sami požagali, pa bodo odpeljali in strokovno uničili.

Izola : Evropa
Pomoč potrebujemo v težkih trenutkih
Izolskemu rokometu letos ne gre po načrtih, a ravno to je čas, ko najbolj potrebuje navijače. Najlažje se je veseliti ob zmagah, porazi pa so tisti, ki od nas zahtevajo največjo predanost.
Verjetno nisem edini, ki se ob uspehih slovenskih športnikov sprašuje, kako lahko dvomili-jonska Slovenija v raznih panogah ustvari toliko vrhunskih šampionov, ki so posegli v špico svetovnega športa. In kako lahko naša rokometna reprezentanca dominira nad skoraj sto petdeset milijonsko Rusijo, ki ima neprimerno večji izbor športnikov, ali nad nesramno bogatimi Katarci, katerih (zmotno) mišljenje je, da z denarjem kupiš vse.
Slovenija proti svetu torej. Dva milijona proti sedmim milijardam. Ne gre vsakič, a Tina Maže, Peter in Domen Prevc, Iztok Čop, Rajmond Debevec, Urška Žolnir, Primož Kozmus, Dejan Zavec in številni drugi športniki so poskrbeli, da so v svetu tujci pogosto slišali Zdravljico. In ob tem se mi poraja vzporednica: Izola proti Sloveniji. Kaj neki mora biti v naši Izoli, da je v primerjavi z drugimi mesti dala toliko vrhunskih športnikov? Nino Benvenuti, Jadran Barut in Lucijan Kleva - Čano, Erik Ibl, Rajko Hrvat, Vasilij Žbogar ter mnoga druga (seveda tudi ženska) imena iz jadralskega in drugih športov je le nekaj Izolanov, ki so pustili sled v svetovnem športu. Več someščanov najdemo tudi v kolektivnih športih - Darko Milanič, Tonči Žlogar, Mitja Gasparini, Borut Mačkovšek...
Seznam je dolg. Nekaj pač mora biti v tem mestu. Kar te navdihuje, da vztrajaš. Da ti rek »krepat, ma ne molat«, hočeš nočeš zleze pod kožo.
A vsem ne uspe. Pot do slave ima zelo velik kot strmine. In ko napreduješ za nekaj korakov, lahko zdrsneš. Takrat rabiš pomoč: notranjo moč, spodbudno besedo trenerja, sotekmovalca ali navijačev.... Peter Prevc se je odločil za odklop. Nekaj je zaleglo. Izolski rokometaši nimajo veliko izbire. Tako kot gornje športnike sta tudi njih v prvo ligo ponesla zagon ter močna želja po dokazovanju. Da zmorejo. To so z zmagami proti izrazitim favoritom tudi dokazali. Recept? Enako kot pri Vaskotu, Rajku in ostalih. Vztrajnost, želja, pogum...in srce, ki bije za Izolo. Letošnja sezona je našim fantom prinesla zdrs na njihovi poti. Situacija je pač taka in povsem spremenjena ekipa nima enakih možnosti kot doslej. Z igro so večkrat razočarali. Drži. Kot drži dejstvo, da pomoči ne potrebuješ, ko si na vrhu, pač pa, ko si v krizi. In če ti takrat odpove podpora, je naj slabša možna rešitev. Kot se je v Kraški na relaciji Ribari - ekipa, žal tudi zgodilo. Kar je enako kot bi Petru Prevcu Slovenci obrnili hrbet.
Prihodnjo sredo po tekmovalnem sporedu naši rokometaši igrajo doma s Hrastnikom. Zatem jih čaka še pet tekem. Dolgo poznam te fante. Želijo si zmag, saj v porazih nihče ne uživa. Pomagajmo jim. Dovolj bo že, da bomo tam. Spodbudna beseda pa bo še bolj zalegla.
P.S. Kdor ima Izolo v srcu, ne rabi tega vabila.	b.vuga
■egeCTpeBgi
RS

m>4
KLICI ZA »CATALUNVALLIURE«
Zavezništvo
LIBERALCEVin
DEMOKRATOV
za Evropo
piše: Ivo Vajgl
Le odkod se je vzelo nekaj sto navdušenih mladih ljudi, ki so v torek v nabito polni dvorani v Evropskem parlamentu - tisti največji, če odmislimo dvorano za plenarne seje z ovacijami pozdravili tri najpomembnejše osebnosti katalonske politike, ki vodijo boj za neodvisnost? Predsednik vlade Carles Puigdement, podpredsednik ter minister za gospodarstvo in finance Oriol Junqueras in zunanji minister v katalonski vladi Raul Romeva so kljub ogorčenim protestom španskih kolegov v EP srčno razgrnili razloge, zakaj se njihova dežela želi osamosvojiti.
Dežela je naj razvitejši del Španije, ima 7,5 milijona prebivalcev, je z 32.000 kvadratnimi kilometri nekaj večja od Slovenije in po bruto nacionalnem dohodku 214.927 milijard evrov uvrščena med Irsko in Dansko.
Trojka politikov iz Barcelone ni izgubljala časa z govorjenjem o zgodovinskih in kulturnih razlogih za »odpadništvo« od Španije. Moj stari znanec in prijatelj iz prejšnjega mandata evropskega parlamenta Raul Romeva, bivši evroposlanec zelenih, znamenit po debelih, zelenih okvirjih svojih očal, je med vsemi požel največ odobravanja zbrane katalonske mladine. Hočejo samostojnost, s podobnimi argumenti kot jih je uporabljala Slovenija, ko je odhajala iz Jugoslavije. Nekoliko starejši še pomnimo, da so se v tistem času med Barcelono in Ljubljano spletale pomenljive vezi - na političnem in gospodarskem področju. Zato sem v zadnjem času večkrat izrazil javno podporo zahtevam Kataloncev, naj bo razprava o bodoči ureditvi odnosov med institucijami skupne španske države in Katalonije demokratična, ob upoštevanju volje ljudstva, brez groženj in pritiskov zaradi zahtev po referendumu.
Na mojo zahtevo smo imeli na prvi seji odbora za zunanje zadeve razpravo o zaostrovanju odnosov med državami Zahodnega Balkana. Vtis je, da se tam zopet nekaj kuha. Pogrevajo se stare nacionalistične legende, obsojeni vojni zločinci iz zadnjih spopadov dobivajo status herojev ter pomembne funkcije v strankah in pri vodenju držav. Značilno je, da se okrog šibkih zbirajo krdela tistih, ki si obetajo del plena, če bodo okoliščine nekega novega trenutka podprle njihova pričakovanja. Posebno viden je krog aspirantov med državami v sosedstvu Makedonije, Republika srbska bi odšla iz BiH, Hrvati bi zabrisali vse sledi tragičnih obračunov s srbskim prebivalstvom, Albanci sanjajo o svojem velikem projektu, Srbi fantazirajo o zgodovinskih povezavah z Rusijo, Moskva pa kaže neobičajno intenziven interes za vse, kar se na Zahodnem Balkanu dogaja.
Pravzaprav - nič novega.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.

Četrtek, 26.januar2017, št. 1187
— Problematika-----------------------------------------------------------------
Kar se hoče se tudi zmore
Sinočnji Zbor zakupnikov kmetijskih zemljišč in članov Civilne iniciative za kmetijstvo v občini Izola je pokazal, da so dogovori vedno možni, tudi na področju legalizacije objektov na kmetijskih zemljiščih. Kot je pokazal zbor, se bo Sklad prilagodil občinskemu odloku, občina ga je pripravljena ponovno preveriti in tudi Zavod ni neobčutljiv na kritike.
Sinočnje zborovanje članov Civilne iniciative in zakupnikov kmetijskih zemljišč v zvezi s pogoji in možnostmi legalizacije nekaterih pomožnih kmetijskih objektov v izolski občini, je privabilo v izolski kulturni dom blizu 200 udeležencev.
Od povabljenih so prišli: župan Občine Izola, Igor Kolenc, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč, Irena Šinko, vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran, Daniela Tomšič in načelnik Upravne enote Izola Branko Andrejašič.
Zasedba je bila strokovna in hkrati tudi življenska, kar seveda velja za prisotne zakupnike, ki so našteli številne primere, ko so se znašli pred nemogočimi pogoji za legalizacijo svojih objektov. Bilo je tudi veliko emocij, saj je marsikdo objekt, ki ga ima na njivi, v vinogradu ali v sadovnjaku, urejal celo življenje, zdaj pa bi ga moral porušiti, ker je pač pred leti, tudi po zahtevi za trdnejšo gradnjo, vkopal temelje za ta objekt. Poseben problem so seveda tisti zakupniki, ki so objekt postavili že pred letom 1991 oziroma pred prenosom kmetijskih zemljišč na Sklad in to, v večini primerov, s soglasjem takratne Kmetijsko zemljiške skupnosti.
Da je problemov veliko, saj je po nekaterih ocenah, nelegalno zgrajenih objektov blizu 750, je najprej povedal moderator Zbora, Drago Mislej Mef in zbrane pozval h konstruktivnemu sodelovanju v razpravi, da bi omogočili sprejem sklepov, ki so jih pripravili v iniciativi.
Vodja Civilne iniciative, Marjan Miklošič je predstavil temeljne probleme s katerimi se srečujejo izolski zakupniki, ki imajo takšne objekte na teh zemljiščih. Spomnil je na to, da so že lanskega septembra na prvi javni razpravi o tej problematiki vodilni, torej tako občinska oblast kot
predstavniki Sklada in država, ugotovili, da problematika v Izoli na tem področju nikakor ni usklajena. »Zavedati se moramo, da mora imeti človek prednost pred paragrafom«, je še povedal Miklošič in dodal, da zakupniki pač ne morejo nositi odgovornosti za črnograditeljstvo. »In ne smemo govoriti samo o številu zakupnikov, temveč o celih družinah, ki so od teh zemljišč odvisne. Šele ko prištejemo te ljudi vidimo, da gre resnično za velik problem«, je dodal Marjan Miklošič, ki se sprašuje, kako lahko sploh spomeniško zaščitijo tako veliko območje, kot je celoten izolski amfiteater. »Brez boja in brez prizadevanja tudi v prihodnje ne bomo nikamor prišli. V tem trenutku moramo dokazati, da nekateri predpisi nimajo v mislih ljudi«, je še zaključil Miklošič.
Nekateri držijo fige v žepu
V nadaljevanju je župan Igor Kolenc povedal, da so odlok sprejemali kar eno leto in pol. »Postopek sprejemanja dokumenta je takšen, da smo vsak člen prediskutirali in iskali rešitve s ciljem, da se lahko v Izoli obdeluje zemlja, brez kmetijskega objekta pa je zemljo nemogoče obdelovati. Naše predloge smo pošiljali na pristojna ministrstva in vsi so jih potrdili. Izdelali smo dokument, ki je usklajen z vsemi ministrstvi, a na žalost
je bilo treba iskati kompromise. Naš cilj je bil, da vse tisto, kar je bilo zgrajenega do leta 1994 in je bilo do takrat legalno, tako tudi ostane. Zdaj pa ugotavljamo, da so nekateri držali fige v žepu.«
Licitacije so nesprejemljive
Kolenc je še poudaril, da se bo potrebno še veliko boriti. »Pritisk na našo istrsko zemljo je zelo močan. Do leta 1994 seje ves denar iz računa zakupnikov vračal v to območje, kasneje pa je začel odtekati drugam. Zato smo občine sprožile ustavni spor, ki je v teku. To sicer ne rešuje problemov zakupnikov«. Župan je še dodal, da je sistem licitacije, ki je trenutno v uporabi, nesprejemljiv, saj tridesetletne pogodbe ne zagotavljajo zakupnikom, da bodo v času največje rodnosti oljčnika ali vinograda imeli zagotovilo, da bodo to zemljo lahko še vedno obdelovali.
Amfiteater bi lahko postal mesto
Vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran Daniela Tomšič je povedala, da so bili prisiljeni v to, da zavarujejo 8. in 9. območje, torej izolski amfiteater, saj so v zelo kratkem obdobju dobili več kot tisoč vlog za legalizacijo objektov in je obstajala realna nevarnost, da bi to območje postalo bolj urbano, kot pa kulturna krajina.
»Zato smo zaostrili pogoje, ki so bili znotraj pravilnika,
a zavedam se, da se nekateri izmed vas, morda vsi, ki ste tukaj, počutite prikrajšane. Mi moramo enako obravnavati vse vloge, ki jih prejmemo, teh pa je kakšnih 400 na leto. Vemo, da to za vas ni sprejemljivo in edini način, da bi to omejili je sprememba odloka, ki bi določal, kaj in pod kakšnimi kriteriji bi lahko to legalizirali.« Tomšičeva sicer pravi, da je nemogoče voditi evidenco, koliko je tistih pravih »vikendov«, saj se ti pogosto skrivajo kot »čebelnjaki« in podobno.
Odlok ne deluje
Načelnik Upravne enote Izola Branko Andrejašič je povedal, da Upravna enota vodi le postopke za objekte, ki so večji od 40 m2 oziroma 50 m2 za zemljišča, ki so večja od enega hektarja. »Manjši objekti se lahko zgradijo brez vloge na upravno enoto, je pa treba pridobiti vsa potrebna soglasja, ki so potrebna na točno določeni mikrolokaciji torej soglasje spomeniškega varstva, če je v lastnini sklada tudi soglasje Sklada in tako naprej. V teoriji deluje preprosto, v praksi pa nihče tega še ni dosegel.« Andrejašič je poudaril, da je nujno, da se uskladijo Sklad, Zavod in Občina in se vendarle ta odlok korigira, da ne bo ovir, preko katerih ne moremo iti, tudi za območji 8 in 9, kjer je varovanje kulturne dediščine še posebej izrazito in je treba razmisliti, kje bi ga omehčali. Zavedati pa se moramo, da vsak objekt ne spada na to območje. Odlok ni prinesel pričakovanih rezultatov in bi ga bilo dobro spremeniti.
Sklad predaja žogo Občini
Direktorico Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko je udeležence spravila v boljšo voljo, ko j e povedala, da so njihov pravilnik v celoti uskladili z občinskim odlokom, oziroma ga bodo predvidoma uskladili s prvim februarjem. Direktorica je tudi povedala, da imajo pri podaljšanju zakupne pogodbe prednost zakupniki, te pa se tudi lahko podedujejo.
Kot je bilo razumeti, bo zdaj legalizacija objektov odvisna od občinskega odloka, kar pa pomeni, da bo še vedno potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja za postavitev kažete kot to določa odlok. Po besedah Andrejašiča pa to zaenkrat še ni tako preprosto, a vse kaže na to, da je rešitev vendarle na obzorju.
Kaj je treba spremeniti v Odloku
V	Civilni iniciativi so po sprejetju načelno podprli spremembe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola, vendar pa je natančnejši pregled pokazal, da tudi Odlok postavlja nemogoče pogoje za legalizacijo večine objektov, ki jih imajo izolski zakupniki.
V	20. členu tega odloka, ki govori o varovanju kulturne dediščine namreč piše, da je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturno - varstveno soglasje za posege, ki jih izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Piran.
33. c člen govori da je izvedene objekte brez dovoljenj za gradnjo, možno legalizirati skladno z določili tega odloka in s soglasji
„	m/utoh/m: 7
Kažet----------------------------------------
pristojnih soglasodajalcev v obdobju dveh let od pričetka veljave te spremembe Odloka. Izvedene objekte brez dovoljenj za gradnjo, zgrajene pred uveljavitvijo PUP za podeželje (leta 1989), je možno legalizirati tudi v področju planskih enot 8 in 9, po pogojih, ki so veljali pred sprejetjem PUP za podeželje. Objekti, ki so bili zgrajeni ali postavljeni skladno s predpisi, ki so veljali v času gradnje in so imeli pridobljena vsa potrebna soglasja, se štejejo za legalne. Potem pa pridemo do 33. d člena, ki vsebuje posebne določbe glede pomožnih objektov, ki se gradijo oz. postavljajo na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč v planskih celotah 8 in 9 in tam preberemo, da je, neglede na določbe tega odloka, v območju 8 in 9 dovoljeno postaviti samo pomožne objekte, ki niso grajeni in so začasnega značaja. Ne glede na druge določbe tega odloka, so lahko ti pomožni objekti samo montažni - leseni ali kovinski, izvedeni v zelenih, rjavih ali sivih pastelnih barvah, ki se skladajo z okolico in imajo lahko le točkovne, nevkopane temelje. Ne smejo biti ne delno ne v celoti vkopani, locirani pa morajo biti na robu obdelovalnih površin, neposredno ob dostopni poti.
Na vrsti je kompromis
Največ vprašanj prisotnih je bilo namenjenih prav direktorici Sklada kmetijskih zemljišč ter direktorici Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ob koncu razprave je postalo jasno, da je največja ovira do legalizacije objektov v amfiteatru ravno Zavod, ki je tudi tisti, ki je v občinski odlok uvedel prepoved temeljenja oziroma vkopavanja objektov na tem območju. Župan Igor Kolenc je povedal, da »življenje gre naprej in amfiteater bo treba prilagodoti življenju. Vemo kaj je odlok in na temu bomo vztrajali.«
Rešitev je verjetno blizu, a boja še ni konec. Potem ko je Sklad ponudil rešitve mora to storiti še Zavod za varstvo kulturne dediščine. Do takrat pa, predstavnik kmetov v Civilni iniciativi, Bojan Lisjak, predlaga moratorij na rušenje objektov. Ga bo država uslišala?	M
Stališče Ministrstva za kmetijstvo
Malo pred začetkom zbora smo v uredništvo prejeli stališče Ministrstva za kmetijstvo, ki se doslej ni opredelejevalo do te problematike. Njihovo sporočilo je povsem spremenilo predvden potek zborovanja, saj je prineslo informacijo o dogovoru med Ministrstvom in Skladom kmetijskih zemljišč, po katerem bo občinski Odlok najpomembnejši akt pri pridobivanju soglasij za postavitev objektov oziroma njihovo legalizacijo. Tako-le so zapisali:
Od leta 2015 je v občini Izola sprejet občinski prostorski akt, ki dopušča gradnjo klasičnih pomožnih kmetijskih objektov v razumnih okvirjih. Sklad je pri svojih omejitvah že bolj rigorozen, Zavod pa s svojimi omejitvah, v gabaritih in načinu gradnje, dejansko zahteva rušenje skoraj vseh objektov in dopušča gradnjo takšnih objektov, ki so kmetovanju povsem neprimerni. Glavna naloga ministrstva je skrb za razvoj kmetijstva in kmetijskih dejavnosti, s ciljem spodbujati kmetijska gospodarstva h kmetovanju ter proizvodnji hrane, ki je strateškega pomena. S tem v zvezi ministrstvo podpira tako velike kot male kmetije, saj je zelo pomembno, da je kmetijska zemlja obdelana in da se kmetijstvo kot osnovna in tradicionalna gospodarska panoga ohranja in razvija še naprej.
Na podlagal predloga občine Izola je Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s Skladom ter Inšpektoratom za okolje in prostor v letu 2013 izvedel nadzor obdelave kmetijskih zemljišč in postavljanja objektov na kmetijskih zemljiščih v občini Izola. Inšpektorat za kmetijstvo je na območju občine Izola obravnaval 17 primerov postavitve objektov na kmetijskih zemljiščih . V okviru nadzora je Inšpektorat za kmetijstvo vodil postopke postavitve lop, ki niso bile temeljene, premičnih kontejnerjev in počitniških prikolic na kmetijskih zemljiščih (10 primerov od skupno 17). Vse objekte, ki so bili betonsko temeljenj je Inšpektorat za kmetijstvo odstopil v pristojno reševanje Inšpektoratu za okolje in prostor. Primeri nelegalnih gradenj, ki jih je obravnaval Inšpektorat za kmetijstvo, so že zaključeni.
Glede neusklajenosti internih aktov Sklada z občinskimi prostorskimi akti oziroma večjo restriktivnost, kot jo sicer dovoljujejo sprejeti prostorski občinski akti, ministrstvo pojasnjuje, da navedeno drži le deloma, izhaja pa iz dejstva, da tudi lastnik zemljišča lahko sam odloči, kakšno gradnjo na svojem zemljišču bo dopuščal, predvsem če zemljišča oddaja v zakup z omejeno dobo trajanja, saj mora z državnim premoženjem upravljati gospodarno in zakonito, seveda tudi ob upoštevanju omejitev občinskih prostorskih aktov.
Z dopolnitvijo Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v novembru 2015 je Sklad tudi določilo o dopustni maksimalni površini objekta v celoti podredil pogojem veljavnih prostorskih aktov, saj je v tretjem odstavku 5. točke 19. člena zapisano »Ne glede na določila prejšnjega odstavka o površini v zakupu in vezano maksimalni površini objekta, se na območju občin, kjer so s pristojnim občinskim aktom določene drugačne maksimalne površine objektov, glede na velikost obdelovalne površine, uporabljajo določbe občinskega akta.«.
Omejitve objektov po površini iz Skladovega pravilnika tako veljajo le za tiste občine, ki tega vprašanja nimajo posebej urejenega v svojih aktih. Med njimi pa ni Občine Izola, ki imajo v prostorskih aktih določeno svojo maksimalno kvadraturo obsega pomožnih kmetijskih objektov in jo dopušča tudi Sklad.
Edino odstopanje pravilnika Sklada od prostorskega akta Občine Izola ostaja pri načinu gradnje, pri vprašanju, ali je objekt neločljivo spojen s tlemi, ali pa gre za objekt, ki je začasne narave in ga je mogoče brez škode kadarkoli (ob opustitvi kmetovanja) odstraniti. Skladov pravilnik dovoljuje za objekte zgrajene na zemljiščih Sklada po letu 1993 le začasne objekte, ki so točkovno temeljenj. Za objekte zgrajene pred ustanovitvijo Sklada, na gradnjo katerih Sklad ni imel vpliva, po pravilniku Sklada velja, da so lahko s tlemi tudi neločljivo povezani, če imajo zakupniki za objekt veljavno upravno dovoljenje, ali pa jih je mogoče legalizirati pod pogoji sedaj veljavnih prostorskih aktov pristojnih lokalnih skupnosti. V zvezi s tem naj pojasnimo, da je Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS vodstvu Sklada že podal usmeritve, da pravilnik Sklada dopolni na način, da ne bi več pogojeval začasnosti objektov ter točkovnega temeljenja. Svet Sklada je predlagal, da se besedilo pravilnika spremeni na način, da se glede gradenj na zemljiščih Sklada v celoti prevzame pogoje veljavnih prostorskih aktov pristojnih občin, ne glede na to, ali so bili objekti že zgrajeni pred, ali po ustanovitvi Sklada, ali pa bodo šele zgrajeni.

Zmaga kadetov v Kopru
V nedeljo, 22.01.2017, so se kadeti odpravili na drugo zaporedno gostovanje v drugem delu prvenstva. Obiskali so sosede iz Kopra. Tako kot v Novem mestu je bil tudi tukaj začetek tekme do rezultata 5:5 v 10. minuti izenačen. Do sredine polčasa je nato bil Koper bolj skoncentriran in povedel za tri gole, 10:7. Sledile so minute Izolanov, ki so rezultat v 24. minuti izenačili na 11:11. Po izenačenih minutah do konca polčasa je tak ostal tudi rezultat. Rezultat 14:14 je tako napovedoval zanimiv drugi del tekme.
Prvi so v drugem polčasu zadeli naši fantje in vodstva vse do konca tekme niso spustili iz rok. Fantje so igrali zbrano tako v obrambi kot tudi v napadu in domačinom niso pustili blizu. Najvišja prednost je v 24. minuti znašla 4 gole pri rezultatu 20:24, tekma pa se je končala z rezultatom 24:27.
V naslednjem kolu bodo kadeti odigrali prvo domačo tekmo v drugem delu. V goste prihaja ekipa Mark - Olimpija iz Ljubljane. Za RD Istrabenz Plini so igrali: Alessio, Šavle, Mičovič 4, Krmac--Finžgar 1, Stopar 7, Blažič, Dela-tovič 4, Korošec 1, Logar, Rizvič, Poberaj 7, Miklavec, Peharc 3, Orbanič.
Končno »padla« tudi Kozina
Sobotni derbi so fantje pričakovali z veliko nervoze. Začetek nedeljske tekme s Krko jim je vlil samozavesti, da znajo in zmorejo, če le zdržijo ritem vseh 50 minut. Na Kozino so se tako odpravili polni samozavesti in dobre volje.
Začetek tekme je bil obetaven, saj so po začetnem vodstvu vseskozi držali kontakt z nasprotniki, vse do 19 minute, ko je bil rezultat zadnjič izenačen (12:12). Nato pa je vratar zaklenil vrata, oba beka in desno krilo pa so veselo začeli polniti mrežo nasprotnikov. Prvi polčas se je tako končal s petimi goli naskoka 5 (14:19). Tudi po odmoru fantje niso po-
pustili in v 45 minuti vodili s kar 6 goli razlike (25:31). Nato pa so tekmo samo še rutinirano pripeljali do končnih 30:33 za Izolo. Po 12 zaporednih porazih je generacija 2002 v trinajsto le uspela premagati večnega rivala - Kozino. Bravo fantje!
Naši pogledi pa so že usmerjeni v petkovo domačo tekmo s Krimom, proti novi...
Starejši dečki B iz Nove gorice z zmago!
Ekipa starejših dečkov B je po težkem porazu v Novem mestu, optimistično pričakovala tekmo v Novi gorici.
Fantje so začeli poletno in si z dobro obrambo hitro priigrali ob-čutnejšo prednost 7 zadetkov. Po minuti odmora domačega trenerja so se zbrali tudi Novo goriča-ni, ki so do konca polčasa uspeli znižati prednost Izolanov na 5 zadetkov (13:18).
V	drugi polčas pa napi fantje niso stopili tako odločno kot v prvega, precej težav so imeli v obrambi kar so borbeni domačini tudi izkoristili in prednost se je počasi topila. Igralci Nove gorice so prednost Izolanov znižali že na 26:27, vendar so naši fantje takoj odgovorili z dobro igro in prednost povečali na 4 zadetke. Do konca tekme so prednost rutinirano zadržali in zasluženo osvojili dve točki. Končni rezultat je bil 31:35 v korist Izole.
Za Izolane so nastopili; Morate, Čikotič 3, Mujetič-Jovandič, Sivka, Kojič 9, Šenk, Felluga 8, Gregorič 6, Černetič 6, Ahlin 3, Tonejc.
V	nedeljo ob 11 uri pa fante čaka obalni derbi, ko v goste prihaja ekipa RD Koper 2013.
®E0®!m
Izolanke spodnesle Ankaran
Z našo trditvijo, da se izolske odbojkarice letos v drugi ligi ne hecajo, smo mislili pošteno resno. Serija sedmih zaporednih zmag Izolank v jesenskem delu je potrdila večjo kakovost ekipe, ki je v prvem krogu z 1:3 klonila proti Ankaranu. Ta se je v soboto v Hrvatinih igralkam Ankarana z enakim izidom oddolžila za omenjeni poraz. Gre za svojevrsten podvig, kajti Ankaran je bil doslej še edina neporažena ekipa! Močnejši je bil tudi od tretjega Calcita Volley-balla II in drugouvrščene ekipe Vol-leyball Ljubljane 1, ki je izpodrinila Ankaran s prvega mesta.
Že uvodni niz je nakazal, da bo to divji ples. Pa ne le zaradi trajanja, pač pa zaradi izenačenosti in predvsem dramatičnega finala, ki je na preizkušnjo postavil živce igralk in gledalcev. Naša dekleta so dvakrat imela možnost za zmago. A je sodniški par nekajkrat poskrbel, da so domačinke ujele priključek, zaradi česar je sicer mirnemu izolskemu trenerju Draganu Grmači počil film in je bil »nagrajen« z rdečim kartonom. Dramatična končnica se je končala s 30:28, kar priča o napetosti v izteku uvodnega niza. Toda domačinke so dobile le bitko, ne pa vojne! Dogajanje je kot kaže podžgalo naše punce, ki so v nadaljevanju povozile tekmice s 25:16. In kot pravi rek »ko steče, steče«, se je to udejanilo tudi pri naših dekletih. Opogumljene in obogatene s še večjim optimizmom so Izolanke po izenačenju v nizih tudi tretjega odigrale brezkompromisno. Domačinke so se sicer bolj upirale, a več kot do dvajsete točke jim ni uspelo priti. Tudi v četrtem nizu so izolske odbojkarice na poskuse Ankarančank za preobrat z odločnim nastopom nakazale, da za to »ni šans«. Ves čas so nadzorovale potek igre in se s
25:16 oziroma zmago s 3:1 poskrbele za prvo letošnjo slabo voljo v garderobi Ankarančank. Bravo punce! Galeb grup Robotina ostaja na četrtem mestu in le za dve točki zaostaja za Kamničankami. Izolo tudi v prihodnjem krogu čaka gostovanje pri šesto uvrščenem Grosuplju. V primeru njihove pričakovane zmage in poraza Kamnika proti Ljubljani se lahko zgodi, da Izolanke napredujejo na tretje mesto.
[Ehtokbb
Balinarski klub Korte v sodelovanju z Občino Izola trenira in tekmuje s tremi kategorijami mladih U-10 , U-14 in U-18 na državnih prvenstvih, na turnirjih in v državni ligi. Z novo tekmovalno sezono , ki se bo začela v aprilu bomo nastopali v omenjenih kategorijah z dečki in mladinci in na novo ustanovljeno žensko ekipo pod imeni Š. B. (šola balinanja)	Korte-Izola.Dekleta
bodo tekmovala v državni ligi U-14 in se udeleževala na državnih tekmovanjih. V bližnji prihodnosti naj bi tekmovale v državni ligi Članic.	Miran
‘utecs
Prvi letošnji turnir v taroku za posameznike za prvenstvo občine Izola je bil izjemoma odigran prejšnji četrtek 19.1.2017. Prvo mesto je osvojil Marjan Šink z 8 točkami, po 7 točk so zbrali Božo Praprotnik, Ivica Grdič in Cveto Ličen, po 6 točk pa Lojze Hočevar in Boris Debeljak.
V ponedeljek 23.1. pa je bil odigran drugi turnir v piceriji hotela Delfin Izola. Celoten izkupiček 9 točk je zbral Cveto Ličen z razliko +898. Sledita Vladimir Šetina in Božo Praprotnik s po 8 točkami in razliko +1025 prvi ter razliko +277 drugi. Na četrto mesto se je povzpel Zvonko Glušič s 7 točkami in razliko +173. Na petem mestu je pristala Veronika Jakopič s 6 točkami in razliko +75.
Po končanem turnirju je Marija Bolje pogostila prisotne tarokaše v spomin na moža Jožeta, ki je bil med vsemi tarokaši zelo priljubljen soigralec.
Prihodnji turnir bo v ponedeljek 30.1. s pričetkom ob 16.00 uri v piceriji hotela Delfin Izola. Od februarja dalje pa se bodo tarokaši ponovno selili v kavarno hotela Delfin Izola.
Ljubitelji taroka so vabljeni , da se pridružijo nadaljnim tekmovanjem.
db
Žbogar dobitnik prvega Zlatega jadra
V Ljubljani so podelili nagrade Jadralne zveze najzaslužnejšim jadralcem preteklega leta. Kot prvi doslej je Vasilij Žbogar dobil posebno priznanje JZS - Zlato Jadro. Med nagrajenimi pa je še nekaj naših someščanov.
Prejšnji teden se je na Ljubljanskem gradu zbralo več kot sto jadralcev in jadralk, predstavnikov jadralnih klubov, ljubiteljev jadranja, partnerjev Jadralne zveze Slovenije ter predstavnikov strokovne javnosti in medijev.
Prireditve so se udeležili tudi generalni direktor direktorata za šport Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dr. Boro Štrumbelj, župan mestne občine Ljubljana, Zoran Jankovič, župan Občine Piran, Peter Bossman, župan Občine Izola, Igor Kolenc, ter namestnik generalnega sekretarja za tekmovalni šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije, Blaž Perko, ki so dobitnikom čestitali tudi osebno.
V Jadralni zvezi Slovenije smo nadvse ponosni na naše jadralce. Olimpijske igre so bile za Jadralno zvezo Slovenije več kot zelo uspešne, prinesle so tisto pravo popotnico in navdih za priprave na 18. sredozemske igre ter seveda na nov olimpijski cikel za Tokio 2020.
Poleg tega uspehi v mladinskih in prehodnih razredih zagotavljajo optimizem. S primerno strategijo razvoja mladinskih razredov posameznih klubov in Jadralne zveze Slovenije smo prepričani, da bodo uspehi tudi v bodoče stalnica tako v mladinskih kot v članskih olimpijskih razredih s ciljem odličnih uvrstitev na poletnih olimpijskih igrah leta 2020. Na naslednjih olimpijskih igrah je naš cilj nastopiti v štirih razredih ter se vsaj v dveh razredih boriti za medaljo. Za uvrstitev na olimpijske igre se bomo borili v naslednjih razredih: finn, 470 ženske, 470 moški, 49er, laser standard, laser radial in jadranje na deski RS:X. V tem duhu si bomo prizadevali tudi v Sloveniji organizirati evropska in svetovna prvenstva v prehodnih in olimpijskih razredih ter skupaj s sponzorji zasnovati kakovostne dogodke, ki bodo povečevali prepoznavnost vseh partnerjev.
Za nami je torej še eno zelo uspešno in hkrati prelomno leto v slovenskem jadranju, saj smo z izjemnimi dosežki naših jadralcev zagotovo zaznamovali športno dogajanje, ko smo na največjih mednarodnih športnih dogodkih Slovenijo postavili na najvišje stopničke, kar je veliko priznanje za naša dolgoletna prizadevanja ter hkrati velika odgovornost za prihodnje delovanje jadralne zveze. Najboljše jadralke in jadralci leta 2016:
Alja Petrič (JK Jadro, Koper) -
najobetavnejša jadralka v razredu optimist
Špela Hajdinjak (JK Burja, Izola) - najboljša jadralka v razredu optimist
Daniel Cante (JK Izola, Izola)
- najboljši jadralec v razredu optimist
Toni Vodišek (Kite Klub Koper, Koper) - Priznanje za vrhunske dosežke. Blestel je v razredu formula kite, v kategoriji do 18 let, z naslovoma evropskega in svetovnega mladinskega prvak.
Rok Verderber in Klemen Se-melbauer (Jahtni klub Portorož, Portorož) - najboljša jadralca med mladinci. Leto poprej svetovni prvak v razredu optimist Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta tokrat tekmovala v prehodnem mladinskem razredu 29er ter že osvojila bronasto odličje na evropskem prvenstvu Eurosaf Youth.
Nik Pletikos (Jahtni klub Portorož, Portorož) - priznanje za vrhunski dosežek. Na svetovnem prvenstvu v razredu laser radial je Nik osvojil srebrno medaljo.
Peter Janežič in Anže Podlogar (Jadralni klub MIPC, Ljubljana) - najobetavnejša mlada jadralca. Kot aktualna mladinska svetovna prvaka razreda 29er na ISAF Youth, sta se Peter Janežič in Anže Podlogar preselila v olimpijski razred 49er, kjer sta že v prvem letu opozorila nase z odličnim jadranjem.
Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat, Portorož) - najboljši jadralki. Osvojili sta bronasto odličje na evropskem prvenstvu v razredu 470, na olimpijskih igrah v Riu pa pokazali najvišjo raven jadranja, posebej takrat, ko sta tako prepričljivo dobili finalno regato, na koncu pa v skupnem seštevku zasedli odlično šesto mesto.
Vasilij Žbogar (JK Burja, Izola)
- najboljši jadralec. Osvojil je srebrno odličje na olimpijskih igrah v Riu v razredu finn, kar je njegova že tretja olimpijska medalja po dveh osvojenih v razredu laser -srebro v Pekingu 2008 ter bron v Atenah 2004. S tem je okronal svojo pogumno odločitev za menjavo jadralnega razreda, kar je uspelo le redkim jadralskim legendam. Na teh olimpijskih igrah je bil tudi zastavnoša celotne slovenske reprezentance, poleg tega pa so ga najboljši jadralci sveta izbrali za svojega predstavnika v komisiji športnikov pri mednarodni jadralni zvezi World Sailing. Vasilij Žbogar je kot prvi v zgodovini Jadralne zveze Slovenije prejel tudi posebno priznanje Jadralne zveze Slovenije - Zlato jadro.

Posebna priznanja jadralne zveze Slovenije sta dobila tudi Igor Lah in Adriatic Europa - Dušan Puh Sailing Team
Priznanja za trenersko delo: Siniša Hrvatin (Rok Verderber in Klemen Semelbauer)
Andrej Janežič (Anže Podlogar--Peter Janežič)
Tomaž Čopi (Tina Mrak in Veronika Maracrol)
Jure Žbogar (Vasilij Žbogar)
Trevor Millar je dobil priznanje za vodenje slovenske reprezentance na Olimpijskih igrah v Riu 2016.
Veliko jadro Jadralne zveze Slovenije:
Lansko leto smo v Jadralni zvezi Slovenije želeli podeliti nagrado za življenjsko delo na področju jadralnega športa Mirku Bogiču, pa smo si rekli, poleti bo dočakal 100 let - mu bomo nato hkrati čestitali in podelili to prestižno nagrado. Vendar današnjega dne, na žalost, ni dočakal. Poleti je v Piranu le 14 dni po spoštljivo dočakanih 100. letih preminil.
Prof. Mirko Bogič je in bo predstavljal jadranje v njegovi neokrnjeni in izvirni podobi. S svojim znanjem in dobrohotnostjo je naučil jadrati mnoge Slovence, ki so prihajali na njegove tečaje jadranja v Piran. Napisal je številne članke, priročnike in knjige o jadranju, pomorskih veščinah, vremenu in sidriščih na Jadranu. Mnogim ljudem je približal jadralni šport, ker ga je znal povezati z naravo in svojo neizmerno ljubeznijo do morja. Njegova jadralna doba je veliko daljša od povprečne starosti ljudi, saj je jadral neprekinjeno več kot 90 let. Leta 1949 je bil ustanovitelj prvega slovenskega jadralnega kluba, Jadralni klub Ljubljana, prek katerega je tekmoval in dosegel več kot sto zmag tako na domačih kot mednarodnih regatah. Kapitan Bogič je s svojim delom in karizmo postal in bo ostal legenda slovenskega jadranja.
SZJ
Od gradbeništva do književnosti
Na pol Izolski upokojeni gradbenik in danes pisatelj in slikar Jadran Posinkovic je v Mestni knjižnici Izola predstavil svoje slikarsko delo. Glasbeno ga je podprl Elvis Šahbaz.
Tudi letošnje leto se je v Mestni knjižnici Izola začelo ustvarjalno z novimi razstavami in prireditva mi. Avtorja prve likovne razstave Jadrana Posinkoviča, smo od bli zu spoznali v večernem pogovoru ki ga z glasbo dopolnil odličen ki tarist Elvis Šahbaz.
Po starših je Jadran Posinkovic podedoval ljubezen do narave in do umetnosti. Zdaj že upokojeni gradbenik preživi pol leta v Izoli, kjer je delal in si ustvaril družino, drugo polovico pa v rojstni hiši svojega očeta v vasi Dol na otoku Hvaru. Mama Albina Stančič je bila doma iz Sežane. Počitnice je Jadran preživljal na Krasu in na Hvaru. Blizu so mu bila kmečka dela, posebno mu je v spominu ostala košnja, grabljenje sena in paša.
Zadnja leta se posveča slikarstvu
Jadran Posinkovic se slikarstvu predano posveča zadnjih nekaj desetletij. V slikah izpoveduje svoja iskanja, želje, razmišljanja in vizije. Njegova slikarska dela odlikuje natančnost oblik, likov in podob, za katere pa se zdi, kot bi prišli iz sanj, podzavesti ali nekega drugega, zelo barvitega, skrivnostnega in nedoumljivega sveta.
Pred dobrim letom je že razstavljal v Plaču Izolanov, tokratno razstavo pa si lahko ogledate do konca tega meseca v prostorih izolske mestne knjižnice. šp
Že v otroštvu si je želel zidati hiše. Kot gradbenik je deloval na gradbiščih vse od Obale do Ljubljane, Pohorja in Kranjske Gore, daljše obdobje tudi v Črni Gori.
Umetniško žilico je podedoval po očetu, Zorislavu Posinkoviču, ki je rad rezbaril. Bil je tudi harmonikar, ministrant, sokolovec, brivec, poznal je veliko ljudi in vse kotičke svoje in okoliških vasi. Star že okrog osemdeset let je v dolskem narečju napisal knjigo Kako se živilo pri i druge gošnice. V njej preprosto, natančno, izvirno in s humorjem pripoveduje o ljudskih običajih in nekdanjem načinu življenja na otoku. Knjigo je sam tudi likovno opremil s slikami in rezbarijami. Spremno besedo je prispeval istrski pisatelj Milan Rakovac.
Rdeči križ ima jabolka
Skladišče izolskega Rdečega križa je ponovno polno s kakovostnimi jabolki. Gre za jabolka, ki bi zaradi začasne prepovedi izvoza v Rusijo ostala neprodana. Upravičenci in upokojenci, ki imajo do 550 eur pokojnine, lahko dvignejo jabolka v skladišču RK Izola, Ob Starem zidovju 15/a, vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. S seboj imejte obvezno kartice.
Rdeči križ Izola
Vasilij Žbogar je obiskal učence
Kljub vsem obveznostim, ki jih ima doma, po Sloveniji in tudi v tujini, si eden naših najuspešnejših športnikov Vasilij Žbogar zmeraj vzame čas in obišče svojo nekdanjo šolo, to je Osnovno šolo Vojke Šmuc. Tokrat nas je s svojim obiskom razveselil v četrtek, 12. januarja. Presenetil je učence 4. a razreda, ki so s svojo razredničarko Natašo Jozi-čič ravno prihajali v telovadnico. Najprej je Vasilij podpisal svojo fotografijo, ki skupaj s fotografijami drugih uspešnih športnikov - bivših učencev šole, krasi šolski hodnik v telovadnico, potem pa je z učenci še poklepetal o svojih dnevih na tej šoli.
Kako so obisk doživeli učenci:
Obisk Vasilija naju je zelo presenetil. Najbolj nama je bilo všeč, ko se je Vasilij podpisal na svojo fotografijo in ko smo se z njim fotografirali tudi mi. Aleš in Rudi
Vasilij Žbogar je vedno nasmejan. Vesel sem, da je hodil na isto šolo kot jaz in da je tako uspešen športnik. Najbolj me je presenetilo, ko nam je dovolil, da ga lahko pokličemo kar Vaško. Upam, da nas bo še kdaj obiskal. Jan Luka
Ful sva veseli, da je bil naš razred izbran za srečanje z Vasilijem. Prvič sva ga srečali v živo in je res faca, ker je dal našo skupno fotografijo na svoj facebook. Želiva mu še veliko dobrih rezultatov na tekmovanjih. Mei in Taja
Učence je srečanje z našim Vaskotom res razveselilo, še dolgo potem smo v razredu razpravljali o njegovem obisku. Vsi smo bili enotni, da uspešno predstavlja naše mesto in da smo vsi Izolani zelo ponosni nanj. Učiteljica Nataša
Vasilij je tako znova dokazal, da je, ne samo vrhunski športnik, ampak tudi navdihujoča osebnost in kot tak res pravi vzornik vsem našim učencem.
Vsi skupaj se že veselimo naslednjega druženja z njim.
Zapisali učenci 4. a in učiteljica Greta Vatovec
K knjigi o izolskih ulicah
Verjetno ste se spraševali, kaj hočemo povedati z napisom POTISK na prvi strani Mandrača. Zelo preprosto: V uredništvu imamo že pripravljene tri knjige, ki jih bomo lahko izdali le z vašo pomočjo. S prednaročilom boste najprej pomagali pri izidu knjige, ki predstavlja ulice starega mesta.
Izolski Američan in ne Ameriški Izolan, Rick Harsch, že uveljavljen pisatelj pri nas in čez ocean, je dobri dve leti posvetil spoznavanju in opisovanju ulic starega mesta. Vsako si je dobro ogledal, odkrival njene skrivnosti, njene korenine, ljudi ki so tam živeli ali živijo danes, predvsem pa je analiziral njihova imena in jih umeščal v čas in prostor.
Rezultat njegovega dela je izvrstno branje, zanimivo, polno preobratov in skrivnosti, včasih tudi malo humorno, predvsem pa je idealen vodič po mestu za tiste obiskovalce, ki želijo o naših hišah, palačah, ulicah, stopniščih, oknih, balkonih in voltih izvedeti kaj več kot je napis na mapi mesta. Takšnih obiskovalcev starih mest je vedno več in vsi jih srečujemo, ko z mapo v roki hodijo od palače do cerkve in nato do parka.
Potopis, ki se bere kot roman
Seveda pa knjiga, ki nosi naslov Kamniti koraki (po starih izolskih ulicah), še zdaleč ni namenjena turistom. Še bolj je namenjena nam, ki smo prepričani, da Izolo poznamo, pa bomo med prebiranjem zagotovo izvedeli kaj novega, in, če ne bomo prebrali nič novega bomo pa lahko rekli, da smo brali zanimivo knjigo, skoraj roman o kraju v katerem živimo.
Prevajalka, Milena Podgoršek (delo je originalno napisano v angleščini), je ob koncu prevajanja zapisala:
Pred nami je nenavadna in osupljiva knjiga pisatelja in pesnika Ricka Harscha, ki čustveno, filozofsko, humorno in pesniško pripoveduje o ulicah stare Izole.
Avtor izpričuje veliko željo, da bi strokovno obnovili in ohranili preteklost starega mestnega jedra, kije nastajalo stoletja in se razvijalo pod različnimi kulturnimi vplivi. Prisluhnil je utripu vsake ulice posebej, se zamislil nad njeno usodo, se veselil vsakega lepega utrinka, razgleda in predmeta, na katerega je naletel. Z ulico in potem še z osebo, po kateri je poimenovana, je navezal osebni stik, se humorno in včasih celo z ljubeznijo povezal z obema, tudi v dialogu in celo v pesniški obliki. Iskreno se je razžalostil ob številnih zanemarjenih kotičkih, ob spregledanih možnostih ureditve in oživitve vsake ulice posebej in celotnega starega mestnega jedra.
Kljub pomanjkanju finančnih sredstev upam, da njegovo delo ne bo naletelo na gluha ušesa, saj skupaj s fotografijami tvori svojevrstno knjižno celoto, kije ne samo za Izolo, ampak tudi za širše okolje velike kulturne in domoznanske vrednosti.
»Ob sprehodu po izolskih ulicah sem prebiral njim namenjeno knjigo Ricka Harscha in z gotovostjo lahko trdim, da je delo do zadnje besede osupljivo, duhovito, večkrat ganljivo in neskončno bogato, kot vsa njegova številna razmišljajoča pohajanja po ulicah, ki jih raziskuje. Posebej je pomembno, da nas Marsh opomni na stvari, o katerih ne bi niti pomislili, da se ustavi tam, kjer ostali brezglavo hitimo mimo, in proučuje - z estetskega, zgodovinskega, geološkega in duhovnega vidika - bogastvo življenja tistega kamna, ki ga po krivici smatramo za neobčutljivega in mrtvega. Iskriva, razmišljajoča knjiga, ki vas bo dobesedno potegnila na ulice, da jih boste spoznali z novimi očmi.«
Trenton Lee Stewart, po oceni New York Timesa avtor uspešnic The Misterious Benedict Society in The Secret Keepers.
Prvi POTISK
Zdaj, ko ste v grobem spoznali knjigo, ki bo obsegala več kot 200 strani in več kot 80 fotografij, ter bo izšla v slovenskem in angleškem jeziku, pa je čas za nekaj pojasnil o akciji POTISK. Mlajši verjetno poznajo različne »crovvd-funding« platforme, s katerimi različni ustvarjalci želijo zbrati denar za svoj izdelek. POTISK je čisto nekaj drugega. Marsikdo, verjetno, še pomni prednaročila knjig in smiselnost nakupa v prednaročilu. Knjiga Ricka Harscha, ki bo izšla še pred poletjem, bo v prosti prodaji stala 25 Eur, v prednaročilu, oziroma s POTISKOM pa jo lahko rezervirate po ceni 18 Eur. Takoj ko bomo prejeli prvih 200 naročil, bomo knjigo poslali v tisk.
Ničesar vam ni treba plačevati vnaprej. Račun za knjigo boste prejeli skupaj s knjigo. Toliko pa si menda ja moramo zaupati.
V vsakem Mandraču bomo tudi zapisali, koliko prednaročil za knjigo Kamniti koraki smo že zbrali in vas na ta način spomnili, na sodelovanje v POTISKU.
Želimo si, da bi se za nakup določenega števila izvodov odločila tudi Občina Izola, Turistično gospodarsko združenje in nekatera izolska podjetja, saj bo knjiga gotovo tudi lepo poslovno darilo ali pa darilo sorodnikom v tujini.
Kako POTISK-ati?
POTISnite na elektronski naslov: urednistvo@mandrac.si telefon 040 211 434 ali pa izpolnite naročilnico v naslednji številki Mandrača ki jo boste odložili v naš nabiralnik ali poslali po pošti na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, 6310, Izola.ur
Mnogaja leta za letni koncert
Z letnim koncertom so pevci Moškega pevskega zbora Izola sklenili bogato sezono, v kateri ni manjkalo že ustaljenih nastopov v strunjanskem hotelu Krka, poletnega prepevanja za domačine in goste v parku Piero Coppo, pa že tradicionalne prvomajske budnice. Veliko truda so pevci lani vložili tudi v nastop ob prazniku geometrijskega središča Slovenije v Vačah pri Litiji, pomemben pa je bil tudi njihov prispevek na junijski državni proslavi v Ljubljani in na koprski proslavi ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.
Na koncu 11. sezone je zborovodja, prof. Anton Baloh, v program letnega koncerta uvrstil kar nekaj novih skladb, posvečenih 100. obletnici najhujših bojev na Soški fronti. Številno občinstvo v izolskem kulturnem domu jih je sprejelo z veliko naklonjenostjo, še posebej učinkovit pa je bil zaključek koncerta, ki je izzvenel v ruski skladbi Mnogaja leta.Tudi tokrat pa so pevci MoPZ Izola združili sile z domačim kantavtorjem. Lani je bil to Rudi Bučar, letos pa se je pevcem na odru pridružil pripovedovalec uglasbljenih zgodb izolskega vsakdana Drago Mislej - Mef (na fotografiji). Večer skratka,ki bo za dolgo ostal v spominu ljubiteljev moškega petja.	m. Kljun
v4, f
^	(c—r	,«
26.1.	četrtek
17.00	Mestna knjižnica Izola
pravljična ura v italijanskem jeziku z ustvarjalno delavnico
Pravljična ura v italijanskem jeziku je namenjena otrokom v predšolskem in začetnem šolskem obdobju; namenjena je tako otrokom pripadnikom italijanske narodne skupnosti kot predšolskim otrokom, ki obiskujejo vrtec s slovenskim učnim jezikom, za katere se domneva, da bodo od vstopu v osnovno šolo že imeli izoblikovano osnovno italijansko besedišče. Ti otroci spoznavajo italijanski jezik preko pravljic in igre. Učenje drugega jezika okolja tako ne poteka na klasičen način, ampak gre za »jezikovno kopel«. Predšolski otroci so namreč zelo dojemljivi za slušno podobo jezika, s katero sprejmejo melodijo jezika in se pripravijo na poznejše učenje. Pravljico v italijanskem jeziku bosta brali Chiaras-tella Fatigato in Silvia Peruzzo.
27.1.	petek
18.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige in glasbeno literarni večer
Franc Tominc Notranjost od zunaj
Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Iz-kuART vabita na glasbeno literarni večer s Francijem Tomincem, ki bo predstavil svojo tretjo knjigo poezij Notranjost od zunaj. Prvič je izšla leta 2015 v Ameriki z naslovom The Interior from the outside. Sodelovali bodo glasbeniki Jadranka Jakomin, Elvis Šahbaz in N e ve n Stipanov. Program bo vodil in povezoval novinar Franko Flmeljak. Gostja večera bosta tudi ilustrator zbirke Darij Novak in lektorica Nevenka Čermelj Sedmak.
19.00	Manziolijeva palača
Predstavitev knjige
Aljoša Curavič
Prinesi mi rože _ Potovanje v kratko desetletje
potovanje v kratko desetletje, založnika Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Libris d.o.o. Koper. Sodelovali bodo avtor ter novinarka Martina Vocci.
'V kratki formi mojstrsko prepleta preteklost in sedanjost, svet literature, treh jezikov, v katerih je doma, in še kakšnega, ki se ga je prijet na številnih potovanjih, politiko, predvsem pa izjemen čut za opazovanje in radovednost. Kot spužva s peščenih zalivčkov otočka Krapnja, od koder je det njegovih korenin, vsrkava neštete odtenke življenskih plimovanj in s finim orodjem jezika, ki so mu ga obrusili Firence, zaljubljenost v književnost in rahločutnost, na sto in en način, z romansko eleganco in včasih s slovansko nostalgičnostjo tudi skozi anekdotične zgodbice »malih ljudi« pripoveduje eno in isto: da so različnost, svoboda, možnost izbire, govorica neštetih jezikov, tisto, kar je edino pravo bogastvo." Iz uvoda Danice Petrovič.
19.00	Alt kino Odeon Izola
International Film Festival Rotterdam Live program Mister universo
A rt kino Odeon Izola se tudi letos spreminja v eno od prizorišč Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. V festivalsko dogajanje se bomo vklopili z 2 projekcijama, ki ju bo hkrati s festivalsko premiero v Rotterdamu predvajalo več kot 40 kinodvoran po Evropi. Po projekcijah pa se v živo vklapljamo v festivalsko dogajanje, poslušali bomo lahko pogovore s filmskimi ustvarjalci, svoje mnenje pa bo lahko interaktivno preko Tvvitterja izrazila tudi publika.
20.30	Hangar bar
8 EnergVlrock-n-roll) - Infamous loVeirockVrollj-The Concept(grunge)
28.1.	sobota
20.00	Alt kino Odeon Izola
International Film Festival Rotterdam Live
program Home
31.1.	torek
20.00	Alt kino Odeon Izola
Film in glasba: The Beatles - Osem dni na teden
Režija: Ro n Hovvard / Nastopajo: Paul McCartney, Ringo Starr, John Lennon, George Harrison, VVhoopi Goldberg, Elvis Costello, Eddie Izzard, Sigourney VVeaver / Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet. / Zaključni špici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Vorku!
1.2. sreda
18.30	Kulturni dom Izola
Športaš? Ne, plešem! Zimska produkcija Plesnega studia L AI
"Kamorkoli in kadarkoli pogledam, vidim PLES. Floja, tek, skok, dvigovanje, udarjanje, obračanje, vrtenje, nihanje... igra."
Galerija Insula
V četrtek, 26. januarja ob 18. uri vas vabimo na otvoritev razstave
JANEZ MATELIČ »Mare Nostrum«
Razstava bo na ogled do 20. februarja 2017.
Galerija Plač Ljubljanska32 slikarska razstava tržaškega slikarja
Roberto del Frate Libera Nos A Malo
Galerija Alga
skupinska razstave DLU Vrtnica
Jesenska čarovnija
Razstavljajo: Miran Vodopivec, Marjetka Prodan, Milojka Lahajnar Špacapan, Jana Peric, Dora Benčič, Leonida Pavič,
Marina Benčič, Mustafe Rexhepi / Mentorica: Suzana Bertok
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje
Čebron Stane Z VETROM V JADRIH
Špela Bagon METAMORFOZE
p5
Mestna knjižnica Izola
Razstava slik Jadrana Posinkoviča. Razstava knjižnih ilustracij iz zbirke starin ljubiteljskega etnologa Janeza Janežiča. Fotografska razstava OKOLI SVETA S KARIJEM KLEMELO. Kari Klemela, finski prevajalec, založnik in fotograf, ki živi in dela v Sauvoju na Finskem in tudi v Izoli, v pričujoči razstavi predstavlja izbor fotografij iz svojih potovanj širom po svetu.____________
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
http://center-izola.si
http://www.odeon.si
BB
Ta teden v Izoli ne spreglejte
Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283, m: info@odeon.si)
- vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
TURA
Janez Matelič - Mare Nostrum
Otvoritev razstave bo danes v četrtek 26. januraja ob 18.00 uri v Galeriji Insula.
V neustavljivi hiper-produkcijski artistični dejavnosti, ki smo ji priča že dobra štiri desetletja, je Mateiičevo delo vseskozi tesno vezano na grafični produkt. Že v začetku, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je svoje slikarstvo prepletel s tehničnimi novostmi, ki jih je omogočal grafični pristop
in slednjemu, principu prepletanja, inventivnega združevanja, plastenja, ustvarjalne reciklaže je ostal zvest do zadnjega najnovejšega cikla artefaktov, ki so danes pred nami. Verjetno prvič je pod njegovimi rokami material, ki običajno sodi na področje likovne stroke kiparstva -glina. Vendar Matelič ostaja grafik in tudi glino uporabi v tem smislu. Keramične ploščice manjšega formata (cca 13 x 16 cm) v katere je vtisnjena oblika figure so nekakšen globoki reliefi. Obrnjena, zrcalna slika v njih je nastala kot odtis figure, ki jo je avtor izdelal z inovativnim postopkom in uporabo 3D tiskalnika. Vsekakor je predstavljeni izvedbeni način ponovno dokaz o neustavljivi inventivni kreativnosti Mateliča, ki neobremenjeno prestopa in povezuje strokovne zvrsti grafike, slikarstva in kiparstva.
Prepoznavna ribja morfologija, ki jo predstavljajo terakotni slikovni ekrani sledi tematikam, ki so v novejših Mateličevih stvaritvah vse bolj prisotne. Mare Nostrum je cikel, ki skoraj dokumentacijsko obravnava obsežen fond ribj e populacij e našega morja. Seveda se delo udejanja kot specifičen avtorski likovni zapis, kjer umetnik intervenira na več nivojih. V ustaljeni manire avtor prepleta in »sestavlja«, ko na surovi glineni masi poleg osrednjega odtisa uporablja svinčnik, barvo in celoto zaključno zapeče z glazuro. Vsekakor, Mateličeva izvedbenost se kot običajno izteče v zanimive izrazno izpovedne artefakte.
Izziv v opredelitvi motiva je le del zastavljene naloge. Ribe, ribji zarod, podvodna morska favna in flora izpostavljajo avtorjevo naklonjenost do tematike, ki kot rečeno vse bolj zaposluje umetnikov izpovedni koncept. Janez Matelič je večni opazovalec, pomorščak v stiku z morjem, ki likovno zapisuje svoja doživetja. V novih podobah je opaziti veliko bolj igrivo spogledovanje s svetom, ki avtorja obdaja. Skratka Mateličeva »simbolistična slika« je drugačna. V obdobju približevanja morski, motiviki Mediterana, ki je v pričujočih delih povsem relevantna, je Matelič sproščen. V ospredje prehaja igra, »velike teme« pristajajo v drobnih dogodkih, zabava se z ribicami... Na površje prihaja optimizem, odkrivanje preprostega in užitek v možnostih, ki jih prinaša invencija izvedbe.
Dejan Mehmedovič
JANEZ MATELIČ
Rojen je leta 1950 v Kamniku. Diplomiral je leta 1972 pri prof. Giuseppeju Santomasu na beneški Accademia di Belle Arti. Grafično specialko je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal leta 1976 pri prof. Zvestu Apolloniju. Dela na področju slikarstva, grafike, oblikovanja in scenografije. Študijsko se je izpopolnjeval na Nizozemskem, Rusiji, Franciji, Italiji in na Madžarskem. Od leta 1979 do upokojitve leta 2016 je imel status svobodnega umetnika. Samostojno razstavlja od leta 1969 in je doslej imel preko 80 osebnih razstav. Sodeloval je na več kot 160 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja doma in na tujem. Živi in dela v Kopru.
Ilustracije Janeza Janežiča v MKI
Še do konca januarja si lahko v vitrinah ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola ogledate razstavo knjižnih ilustracij Janeza Janežiča, upokojenega gradbenika, ljubiteljskega etnologa, zbiratelja starin, restavratorja, slikarja in ilustratorja.
Njegova obsežna in dragocena zbirka starin je nastajala več kot 4 desetletja, s tematskimi razstavami starih predmetov, knjig in dokumentov pa je sodeloval na kulturnih dogodkih v knjižnicah, muzejih, šolah in knjigarnah po vsej Sloveniji. Kot ljubiteljski slikarje bil med pobudniki in soustanovitelji izolskega likovnega društva LIK. Opus njegovih risb je eden najobsežnejših med likovnimi samorastniki. Slikal je z akvareli, olji ali akrili na platno, risal in oblikoval. Med likovnimi tehnikami, ki so mu bile blizu, sta bili tudi ksilografika in kovinska grafika. Tudi v likovnih delih je izpovedoval svojo ljubezen do dediščine, naravne in kulturne krajine, predvsem Istre in Krasa. Njegov občutek za lepoto se je kazal v usklajenosti barv in oblik, nasprotja med temo in svetlobo pa so v slike vnesla občutek zračnosti, svobode in gibanja. V podobe zunanjega sveta je vnesel svoja razpoloženja in izrazil intimne notranje občutke, za katere včasih ne najdemo besed.
III
S samostojnimi in skupinskimi likovnimi razstavami je obiskal veliko krajev doma in v zamejstvu. Obiskal je tudi Brazilijo, kjer so mu jugoslovanski izseljenci v Sao Paolu pripravili razstavo.
Razstavljene knjižne ilustracije so bile objavljene v primorskih revijah Fontana, Brazde s trmuna in Primorska srečanja, v nekaterih pesniških zbirkah in knjigah za otroke.	ŠP
Center za kulturo, šport in prireditve Izola vabi k
vpisu v folklorno skupino
Skupina se deli v naslednje sekcije:
•	ČLANSKA-odrasli,
•	MLADINSKA - dijaki in študentje
•	GLASBENA SEKCIJA - harmonika, klarinet, violina, kontrabas
URNIK VADBE: dvakrat na teden po dve uri (razen v času šolskih počitnic in praznikov) od februarja do junija 2017
VADBENI PROSTOR: Kulturni dom Izola / Prva vaja: 4. 2. 2017 Mentor skupine je Antun Jeger.
Vpis je odprt do konca januarja 2017. Prijavnico lahko oddate vsak dan od 8.00 do 15.00 ure na sedežu CKŠP Izola, Ulica oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, ali prek elektronske pošte na naslov info@center-izola.si (prijavnica).
Za vse informacije smo vam na voljo tudi po telefonu - 05/641-55-71.
VEČER O PIVU Bariera, 27.01., ob 19:00
Kakšna piva poznamo, kako jih delimo, kako nastane, kaj hudiča je kraft pivo, skozi kakšen proces gre vsaka steklenička in še mnogo več! Pogovor bosta vodila Samo Žabkar, lastnik spletne trgovine s pivovarsko opremo in surovinami Pivovarium. si in Andrej Krštinc, lastnik štacune dobrih zvarkof Pivarna. Pri pogovoru se nam bo pridružil Jaša Zidar, glavni varilec pivovarne Human Fish iz Vrhnike in z nami delil svoje obširno znanje ter predstavil svojo pivovarno. Vse skupaj bomo povezali z vodeno degustacijo vrhunskih piv in ta seveda tudi poskusili. Morda pripravimo še kakšno presenečenje, nikoli se ne ve...
Zločin in kazen
Zločin in kazen (z nesojeno napako)
Lepo število Izolanov se je pred dnevi razveselilo informacije, da je nek voznik, ki je bil oglobljen zaradi prehitre vožnje po Prešernovi cesti, na sodišču izpravdal svoj prav. Na občini napake ne priznavajo.
Novico, pravzaprav bombo, o tem, da v Izoli kaznujejo za prehitro vožnjo tudi tiste, ki, glede na prometno signalizacijo ne vozijo prehitro je v zadnjih dneh odjeknila v vseh, tudi največjih medijih v državi. In to kljub temu, da gre za več mesecev staro zadevo.
O tem, da občinske strokovne službe narobe tolmačijo zakon o postavitvi prometne signalizacije so novembra že objavili v enem od slovenskih spletnih portalov. Takrat je ljubljanski prometni svetovalec Igor Prudič opozoril spletni portal, da je pravilno tolmačenje hitrostne omejitve ob radarju 50 km/h in ne 40 km/h, to pa zato, ker po tabli za omejitev na 40 km/h in dopolnilnim opozorilom, da omejitev velja za naslednjih 400m, imamo križišče, natančneje izvoz iz parkirišča OŠ Vojke Šmuc. Po križišču bi se morala tabla za hitrostno omejitev ponoviti, a se ni. Do novembra, natančneje, saj so jo po opozorilu spletnega portala (in najverjetneje tudi Ministrstva za infrastrukturo) občinske službe vendarle postavile. Lahko bi rekli, da je zadeva zaključena, a očitno ni tako. Omenjeni radar je namreč v tistem obdobju zabeležil skoraj 2.000 voznikov in voznic, ki so vozili do 50 km/h (če seveda upoštevamo odbitke),
ter še več kot 1.400, ki so vozili sicer hitreje, a jim je bila, po veljavni zakonodaji, verjetno izrečena previsoka kazen, glede na prekršek.
Na Občini trdijo drugače
Na očitke so se odzvali tudi na Občini, kjer so objavili, da »Med ostalim Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah določa, da veljajo znaki za omejitev hitrosti od mesta, kjer so postavljeni, do mesta, kjer je postavljen znak o njihovem preklicu, sicer pa do prvega naslednjega križišča javnih oziroma nekatego-riziranih cest. Nadalje pa določa, da če posamezen znak za omejitev hitrosti velja le na razdalji do 1000 m, mu je lahko dodana dopolnilna tabla, ki označuje dolžino ceste, kjer velja označena omejitev hitrosti.
Po tej določbi vozniki, ki prevozijo znak z dopolnilno tablo za dolžino omejitve, kršijo določbe o omejitvi hitrosti, torej vozijo prehitro glede na postavljeno omejitev hitrosti. In tak primer je na Prešernovi cesti, kjer so vsi vozniki, ki so vozili po Prešernovi cesti peljali mimo znaka za omejitev hitrosti 40 km/h, ki velja v dolžini 400 m.
Na občini trdijo, da so vozniki kršili cestno prometne predpise in so na območju, kjer je osnovna šola in kjer se zadržujejo otroci ob cesti ali jo prečkajo, vozili prehitro, saj jim je bila s stacionarnim radarjem izmerjena hitrost višja, kot je določena s prometno signalizacijo. Radar namreč zazna vsa vozila, ki vozijo s hitrostjo 53 km/h ali več.« V sporočilu za javnost so še zapisali, da so bili plačilni nalogi izdani v skladu z veljavno zakonodajo in »ne bodo ugodili prekrškarjem terbodo spore reševali v sodnih postopkih, v kolikor bi do teh prišlo.«
Participativen proračun
Nedvomno je bila pred prvim opozorilom prometna signalizacija pomanjkljivo postavljena in se prekr-škarji izgovarjajo na napako strokovnih služb in pozabljajo lastno. Najbolj pa kljub vsemu bode v oči podatek, da je občina v letu 2016 izdala 6.030 plačilnih nalogov za prekoračitev dovoljene hitrosti, kar je prevedeno v številke kar 422.000 eur, kar dokazuje, da imamo v izoli čedalje bolj participativen proračun. S tem, da ne sodelujemo tako, kot bi si sami želeli.	am
Prejeli smo
So izolski radarji inkasanti za občinski proračun?
S partnerko sva v nedeljo, 8. januarja na odseku Prešernove ceste peljala prehitro. Omejitev je bila 40, po podatkih radarja sva peljala 53 km/h. Radar je bil postavljen pred šolo in tudi omejitev 40 na uro naj bi bila zaradi bližine šole.
Dobila sva globo v višini 80 evrov. Priznava prekršek, vendar meniva, da je kazen pretirana, ker je bil prekršek storjen v nedeljo, ko praktično ni bilo nobenega pešca, tudi šolarjev ne, ker ni bilo pouka. Meniva, da nisva ogrožala nikogar na cesti.
Težko se znebim občutka, da so tako kot večina policajev, tudi redarji zgolj brezdušni stroji za polnjenje občinskega proračuna oziroma njihovi inkasanti. Če to ne drži, potem ne bi kaznovali tistih, ki za nekaj km/h v nedeljo, ko ni šolskega pouka in je cesta prazna, prekoračijo hitrost. Okorelo se držati zakonov, ne glede na situacijo, je znak, da niso v službi varnosti udeležencev v prometu, ampak na legalen način kradejo ljudem težko prislužen denar.
Zavedati se moramo, da v naravi velja tudi duhovni zakon setve in žetve: kar seješ, to žanješ. Temu zakonu ne more nihče pobegniti: ne posameznik, ne organizacije, ne države. Mnogi javni uslužbenci, torej tudi redarji, se radi skrivajo za zakoni in nadrejenimi, vendar je vsaka takšna napisana krivična kazen tudi njihova odgovornost, ne zgolj odgovornost krivičnega sistema, ki ščiti njih, ne pa oškodovance.	Damjan Likar, Škofja Loka
Zahvala
Tiho, mirno, kot je živela se je poslovila najina mama
Francka Frank
(20.9.1928 - 15.1.2017)
Zahvaljujeva se vsem, ki ste jo 20. januarja 2017 na izolskem pokopališču pospremili k zadnjemu slovesu. Posebna zahvala pevcem, ZZB-NOV Izola in govorniku.
sinova Milan in Zorko Izola, januar 2017
V spomin
Zapustil nas je ljubljeni oče in nono
Rajko Krnel
(1939 -2017)
Od njega se bomo poslovili v četrtek 26. 1. 2017 ob 14:00 uri na izolskem pokopališču.
Žara bo v mrliški vežici od 13:00 ure dalje
Vsi njegovi Izola, januar 2017
Predzadnja
CSncaoKmHi
ZMERJAL ZDRAVNICO
HUDA ŽEJA
Ostal brez stanovanja, dobil pripor
Mladenič iz Ilirske Bistrice, ki je bil na zdravljenju v izolski bolnišnici, je svojo slabo voljo zlil na lečečo zdravnico. Na kraju so policisti ugotovili, da bolnik ni upošteval navodil njegove zdravnice, zato je prišlo med njima do spora. Bistričan je zdravnici izrekel nekaj neprimernih besed, zato so mu policisti izdali plačilni nalog.
OGNJENI ZUBUI
V preteklem tednu je zagorelo nad izolsko obvoznico, kakor tudi na Baredih. V obeh primerih je na srečo gorela le trava in podrastje, tako da ni nastala večja škoda. ‘Pri Solati', pa sta mladeniča osmodila palmo, ki tudi ni utrpela škode.
ZALOTEN BREZ REGISTRACIJE Na Industrijski cesti so policisti ustavili Koprčana, ki se je vozil z vozilom po poteku registracije. Odvzeli so mu registrske tablice in mu izdali plačilni nalog. OD PREPIRA DO PRIPORA Na Smareglijevi je prišlo do prepira in groženj med Izolanoma. Ob intervenciji so policisti pri kršiteljih odkrili večjo količino prepovedane konoplje, zato sta oba pristala v 48 urnem policijskem pridržanju.
V lokalu na Pitonijevi ulici se je hudo žejen domačin spravil na natakarico, katera mu ni želela postreči s pijačo, saj je bil že močno pijan. Začel je z žaljivkami, nato pa je nejevoljo stopnjeval. Policisti so mu zaradi neprimernega vedenja napisali plačilni nalog.
BREZVSEGA
Na Prešernovi cesti je bil ustavljen Izolan, ki je vozil moped brez registracije, brez izpita in brez čelade. Policisti so moped zasegli in zadevo predali sodišču za prekrške.
ALKOHOL ZA VOLANOM
Policisti so pri vožnji pod vplivom alkohola zalotili Tržačana, ki se je v jutranjih urah vračal domov. Po streznitvi in plačani globi mu bo vrnjeno vozniško dovoljenje.
UKDARLI SO OLDTIMERJA
Na PP Izola so policisti dobili prijavo, da je nekdo ukradel tovorno vozilo TAM 75 T5, zelene barve, letnik 1981, vreden 2000 evrov. Nameščeni je imel neveljavni RGT KP J3-230 (potek 2009). Tatvina je bila izvršena v roku zadnjega meseca v Polju.
Brez telefona med vožnjo
Pozornost od dogajanja na cesti največkrat odvrača ravno telefoniranje med vožnjo, dogaja pa se še, da vozniki - med kršitelji najdemo tudi kolesarje - pišejo SMS sporočila, iščejo informacije na internetu, objavljajo fotografije, snemajo in podobno.
Policisti PU Koper so v torek, 17. 1. 2017, poostreno nadzirali uporabo mobilnega telefona med vožnjo in uporabo varnostnega pasu. Nadzor je potekal na Obali, in sicer na cestah v mestnih središčih.
Ugotovili so, da je 8 voznikov med vožnjo uporabljalo mobitel, ugotovili pa so tudi 38 kršitev neuporabe varnostnega pasu med vožnjo.
Raziskava v Angliji (Burns et al, 2002) je pokazala, da če voznik med vožnjo telefonira, je kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola.
Uporaba mobitela med vožnjo povzroči pri vozniku trenutne motnje pozornosti in poveča možnosti udeležbe v prometni
bodo v okviru akcije “vozimo pametno” ob rednem delu, do konca meseca nadaljevali z nadzori uporabe mobitela
Na Policijsko postajo Izola je 19. januarja 2017 ponoči prišel 42-letnik in prijavil, da ga je stanodajalec vrgel iz stanovanja v Izoli, kjer je živel kot podnajemnik. Stanodajalec je zatem zmetal na ulico tudi njegova oblačila. Zaradi razjasnitve okoliščin dogodka so policisti odšli na kraj, kjer je 35-letni stanodajalec v jezi najprej kričal in grozil, zatem pa je pričel skozi okno metati podnajemnikove stvari, med njimi tudi PVC vrečo, v kateri je bila večja količina rastlinskih delcev zelene barve. To so policisti na podlagi določil ZKP zasegli, saj je obstajal sum, da je v njej prepovedana droga konoplja. S preliminarnim testiranjem je bilo kasneje dejansko ugotovljeno, da je bilo v zaseženi vrečki 442,02 gramov prepovedane droge konoplje.
35-letnik je zatem policiste povabil v notranjost hiše, kjer naj bi imel podnajemnik sobo. Tu je bilo več večjih kosov prepovedane droge konoplja, zato so se policisti odločili, da bodo opravili hišno preiskavo. Zaradi utemeljenih razlogov za sum, da sta 35-letnik in 42-letnik storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po I. odstavku 186. člena Kazenskega zakonika), jima je bila isti dan (na podlagi določil II. odstavka 157. člena ZKP) odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Oba sta bila privedena v prostore Policijske postaje Izola.
Policisti so na podalgi zbranih dejstev pridobili odredbo in v prostorih, ki jih je uporabljal 42-letni podnajemnik, opravili hišno preiskavo. V sklopu preiskave so našli in zasegli več embalaž, polnih posušenih rastlinskih delcev, za katere je obstajal sum, da gre za prepovedano drogo. S preliminarnim testiranjem je bilo ugotovljeno, da so policisti na hišni preiskavi dejansko zasegli skupno 266,21 gramov prepovedane droge konoplja.
Po končani hišni preiskavi je bil o izsledkih obveščen Okrožni državni tožilec iz Kopra, ki je odredil, naj se 42-letnik privede na zaslišanje pred preiskovalnega sodnika na Okrožno sodišče v Kopru, 35-letni stanodajalec pa izpusti, saj ni več razlogov za njegovo pridržanje.
42-letnik je povratnik, tako po prekrških kot kaznivih dejanjih s področja prepovedanih drog. Za kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog je bil tudi že obsojen na zaporno kazen dveh let. Glede na dejstvo, da gre v primerih obravnavanih kaznivih dejanj za večjo količino prepovedane droge, kaže na to, da je imel očiten namen pridobiti čim večjo premoženjsko korist.
Za 42-letnika, ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, je preiskovalni sodnik odredil pripor.	szj
ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddamo dvosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/377-589
-	Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666
-	Oddam enosobno stnovanje v Strunjanu do 15. junija. Možnost za bivanje treh oseb. Tel.:041/359-088
PRODAMO
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio
NAJAMEMO
-	Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476
KUPIMO
-	Nujno kupim cca 60 m2 veliko stanovanje v pritličju ali visokem pritličju v Izoli, Kopru ali okolici.
po možnosti ne v bloku, ni pa pogoj.Ponudbe na tel. 041/906-464.
ZAMENJAVA
Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Cetorah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
-	Iščem osebo, ki mi v Bevkovi ulici lahko cepi drevo kakija. Tel.: 05 641 346 / 031 572 110
-	Prodam Renault Modus, letnik 2006, prevoženih 114.000 km (garažiran, prvi lastnik) Inf. 041 359 088
-Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis)
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
VSI SMO PRIŠLI OD NEKOD
V času, ko je beseda migrant dobila zelo negativen prizvok je prav, da se spomnimo, da smo skoraj vsi neke vrste migranti. Redkokateri med nami je od rojstva do smrti v enem kraju in Izola je eno od mest, kamor se je, po vojni, priselilo veliko ljudi od drugod. V prvem povojnem času so bili to Štajerci in še posebej Brkinci. Toliko jih je prišlo, da še danes porečejo, da je Izola glavno mesto Brkinov.
Danes objavljamo zanimiv zapis in dve fotografiji domačinov iz vasi Rjavče, ki so se v drugi polovici petdesetih let v velikem številu preselili v slovensko Istro in tudi v Izolo. Na fotografiji iz leta 1955 (desno) sedijo z leve proti desni: Mož in žena: Marija Mahne in Ivan Mahne, (Mahneči), mož in žena s sinom: Marija Ludvik, (1032-1992), Ivan Ludvik, (1925-2012) in sin Zlatko Ludvik, (1951-2002), (Z doline), Jože Frank, (Pepi Pirčev), (1926-2008), Mož in žena: Albina Sluga in Jože Sluga, (Vrbanova), brata: Jože in Bruno Samsa, (Pirčeva) in Vinko Frank, (Šubrov). Stojijo z leve proti desni: Frane Tomažič, (Čotov), Jože Gustinčič, (Pepo Migljev), Frane Gustinčič, (Migljev), Frane Mahne, (Mahneči), Frane Frank, (Krulčev), Toni Mahne, (Tončkov), Janez Tomažič, (Gabrcov), Jože Gustinčič, (Pepi Grgurjev), Lojze Frank, (Krulčev), Jože Tomažič, (Pepi Gabrcov) in Jože Ludvik, (Ja-petov). V oklepajih so nekatere letnice rojstva in smrti oseb na fotografiji in domača imena domačij v vasi Rjavče.
Spodnja fotografija pa je nastala leta 1959 in na njej čepijo z leve proti desni: Lojze Frank, (Šubrov) in Tine Frank, (Krulčev). Med njima je oseba za katero ne vemo podatkov. Stojijo z leve proti desni: Matija Gustinčič, (Matijetov), Jože Gustinčič, (Pepo Migljev), harmonikar Berto, (Bitencov iz Prelož), Vinko Frank, (Šubrov), Tone Gustinčič, (Migljev), Janez Tomažič, (Gabrcov), Franc Gustinčič, (Milko Miglj ev) in Jakob Gustinčič, (Baščev).	Tekst in foto: Frank
NALEPKE
AVTO
ZA MA
NAJ BQ,TVOJ AVTO UNIKATEN
STISKARNA MANDRAC
040/43-29-43
E
1
1
I
1
I
E