SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman te|ji: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta[8 gld., ta Mit leU A (Id., ta jede«
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za totrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino Ln oznanila (inserate) »»prejema upravniStvo in ekspedicijajjv ..Katol. TIskarni", Tednikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vra£ajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Semenlikih ulicah it 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, imemJK nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 35.
V Ljubljani, v torek 12. februvarija 1895.
Letnik XXIII.
Moderna veda nasprotnica vere
(Govor 6. P. Lirabourg-a S. J. v glavnej skupščini katoliškega vseužiliščneg* društva v Solnogradu, 27. pros. 1. 1895.)
Popolnoma sem prepričan, da je naša današnja veda odpala od Kristusa, svojega rešitelja. Ako se je pa izneverila Kristusu, to izneverjenje ni moglo ostati brez vpliva na našo celo moderno družbo. Verjemite mi, zadnji vzrok škodam, ki jih trpimo, je — kateder. Življenje je le posledica učenja. Po uku, ki je zabredel napačna pota, ravnajo se časovne razmere; zato trdim, da je ustanovitev prostega katol. vseučilišča v Solnogradu neobhodno potrebna, in vsakdo, ki še ljubi in spoštuje svojo vero, mora sodelovati, da se lepa ideja uresniči.
Naj nekoliko jasneje izrazim svoje misli! Priliko sem imel, da prisiljen sem bil, več nego 30 let zasledovati pota moderne vede. Kar sem tu videl in kar me je hudo žalilo, o tem naj vam izpregovorim, da se tembolj utrdite v prepričanju. Mi potrebujemo katol. visoke šolel Poslušal sem 30 let predavanja imenitnih zastopnikov moderne vede, in tekom teh 80 let nisem čul ni jedenkrat imena .Kristus". To je strašno. In kdo je vendar Kristus? „Non est in alio aliquo salus", v nobenem drugem ni rešenja. Veda ga ne pozna, radi tega je pogubna in mora tudi taka biti v svojem delovanju. Le jedeukrat v svojem življenju sem slišal v akademičnej dvorani imenovati ime Božje, in sicer iz ust Nj. Velič., našega premilostnega cesarja.
Nedavno so se v nekej — morda največjej vi-sokej šoli izgovorile te-le besede; govoril jih je rektor dunajske uuiverze, v razgovoru z dunajskim jurna-listom : Veda se ne ozira na vero. Grozna je ta beseda ; a veda ne more prezirati veroizpovedanja, ona ne sme tega, in zakaj ne ? Ker ne sme prezirati besede božje. Kar je govoril Bog, to je resnica. In veda ne ozirajoča se na besedo božjo, zaide vže a priori na napačna pota. To bi bilo popolnoma zoper naša načela, bi vničilo katoliško mišljenj« in življenje. Res je, kakor se rado poudarja, tudi moderna veda
LISTEK
Fismo izza peči.
Gospod vrednikl Nasledke letošnje zimske burje in sneženih žametov čutijo celo „lukamatij«ki stroji", da jim ni možno z navadno točnostjo donašati oziroma dova-ževati vsakdanjih naznanil, poročil itd., torej ne zamerite, da se je tudi moje pismo vsled jednakih, če ne še hujših nezgod zapoznilo. Je pa tudi — po pravici rečeno — mrvo h'd' pisati list ob času, ko tudi „Jahres-Wechsel" zahteva svoj ."VVechselrecht", da se zopet za jedno leto .prolongira".
Spodobi se, da bi Vam najprej voščil .srečno novo leto" — v vezani besedi seveda — če prav je že prekasno. Pa kaj hočem siromak' Na .Parnasu" še nisem bil, na .Vršacu" tudi ne. Pa če bi tudi imel kaj pevske žile (pevske umnosti itak nimam), ne upal bi se na dan s kako kitico, v strahu, da me sedanji pesniki vržejo iz svojega krdela, kakor čebele .trote". Toda — hvala Bogu in koaliciji! — saj imamo voščilnih kitic cele skladovnice. Torej:
se ponaša z vspehi; res je mnogo lepega dosegla ; a kar je dovršila, dovršila ni z bojem zoper vero, marveč, ker se je držala zdrave pameti. Ako bi bila delovala v luči sv. vere, isvršila bi bila še mnogo večja in uzvišenejša dela; koliko resničnih vspehov pa je dosegla U moderna Veda? To pač niso vspehi, to so le rakete, ki svetijo nekoliko časa, potem pa kot zmota padejo na zemljo.
Premišljujmo zgodovino moderne vede zadnjih 100 let! To je pač zgodovina odpada od Boga. Tu ni jednotnega, organičnega razvoja. Tu ni drugega nego boj mej sistemi, ki izpodrivajo drug druzega. Komaj eden nastopi se že drugi preti njemu vzdi-guje z dokazi v napačnih hjpotezah. Kjer je resnica, tam ni izpreminjanj*; izpreminjanje je le prazen svit, je le zmota. Bazam želi resnice in če mu je ne damo, izroči se dvomu in s tem nepopisljivim blodnjam. Zato hitimo k izvoru čiste resnice — v cerkev. Nekdaj sem slišal predavanje — bilo je je-dino, ki se je vjemalo pozitivno s katol. vero. Znamenit naravoznanec je zagovarjal vero , da naravo-znanstvo nima ni jednega dokazu zoper bivanje naše neumrjoče duše.
Predavanje je bilo dovršeno po obliki in vsebini. Toda ko je govornik končal, molčalo je vse v dvorani. Malo časa pred tem je govoril neki drugi zastopnik modernega naravoznanstva. Razvijal je Darvvinovo teorijo o izvoru bitij .ausdem Urschlamme". Koncem govora mu je vse burno ploskalo. Kar spominja torej na naša načela, temu noče nihče pritrjevati. Karkoli pa nasprotuje našim načelom, naj si bo še tako neumno, to odobrujejo.
Tako je in tako je bilo! V nekem anatomič-nem muzeju, katero se lahko vidi vsak dan, zapazite skelet, popolnoma normalen človeški skelet, ki hodi po vseh štirih kot žival! Profesor je veliko škodoval s tem skeletom svojim učencem, za kar pa je tudi odgovoren pri Bogu. Hotel je dokazati mladim medicincem, da je bil človek četveronožec. Naj si bo kaka stvar še tako brezumna: profesor je povedal in verjeti se mu mora !	(Konec sledi).
Kranjski deželni zbor.
(XII. seja dne 11. febr. 1895.)
Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob '/tU. uri. Razna poročila dež. odbora so se izročila upravnemu in finančnemu odseku.
Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo fin. odseka glede upokojitve deželnih dacarjev. (Poročevalec Hribar.) Upokojenje dež. dacarjev ki pobirajo dež. naklado na žgane opojne pijače, je vsega priporočila vredno, ker bi se s tem vsaj deloma preskrbeli dacarji za slučaj onemoglosti in starosti in preprečila pogosta menjava osobja. Dež. odbor je predložil pokojninski pravilnik, fin. odsek ga potrdil z neznatnimi premembami. Poslanca Luckmann in baron S c h w e g e I naglašata, da to vprašanje ni na vse strani dovolj jasno in dežela bi utegnila priti v velike zadrege, ko bi se dohodki od deželne naklade znižali ali, kar je tudi mogoče, popolnoma usahnili. Pred vsem je treba zavarovalno-tebničnega proračuna, ker bi le ta mogel podati pravo sliko pokojninskega zaklada, oziroma deželne obveze. Zato naj se poročilo vrne dež. odboru, da predloži natančen načrt upokojitve dež. dacarjev.
Poslanec M u r n i k obširno utemeljuje prošnjo žebljarske obrtne zadruge v Kropi za podporo ter nasvetuje v imenu fin. odseka, da se dovoli za pet let 2000 gld. brezobrestnega posojila s pogojem, da to posojilo zadruga prične vračati čez pet let po 200 gld. s 4°/o obrestimi. Obvelja.
V imenu upravnega odseka poslanec Povše poroča v dež. odbora letnem poročilu, ki se tiče deželne kulture. Iz daljšega poročila omenjamo samo važnejših stvarij. Za nabrežne zgradbe ob Kamniški Bistrici v občini Ihanski, zlasti blizu vasi Bišče se je dovolilo 400 gld.
Vprašanje glede uravnave Vipavskih vod& še sedaj ni rešeno. Načrt se vedno preminja in troški so proračunjeni že na pol milijona. Dež. stavbinski urad je dobil nalog, da napravi alternativni načrt, ki se bode predložil kmet. ministerstvn. Zato deželni
„Weg Sorge, Gram und Grillen, Frisoh, frohlich d'rauf und d ran ! Es zieh' nach GottesVVillen Ein Jeder seine Bahn !"
Če Vara je všeč, je prav; če ne, pa nikar ne spustite še n&dme tistega ongavega .medveda", ki je nedavno nekemu .tudi-pesniku" toliko strahu prizadel ; jaz se že od njega dni bojim zverine. Zanašajo se na Vašo dobrovoljno in potrpežljivo natoro, menim, da bote že kako vravnali, da mi ne bo treba pošiljati .popravkov", kakor je moral (?) storiti omenjeni .pesnik".
Po tem nikakor ne tehtnem uvodu sem še le v pravi zadregi, s čim da bi napolnil list. Kazalo bi nekoliko nazaj pogledati v pretečeno leto ter prere-šetati napredek ali nazadek na političnem in narodnem polju. Pa to je že storil Vaš sosed v .Narodni tiskarni", ki je v šestih člankih obravnal važne dogodke in spremembe po vseh evropskih državah. Razmer naše ožje domovine omenil je le z jednim stavkom in že iz istega posnel, .da se je odločno-narodna ideja močno utrdila in razširila". Podrobnosti ne omenja, kar je tudi prav.
Stari ljudje so pravili, da ima vsaki človek .bi-
,7
sago" čez ramo. V sprednji .cehti" ima vrline in napake svojega bližnjika, v oni na hrbtu pa svoje. S tem je tudi rešena zagonetka, zakaj da .klerikalec" kritikuje „liberalca", ali .konservativec" „Na-rodovca". V sprednji predal bisage lahko vidi, v zadnji pa ne, razven če bi imel — kakor nekdanji Janus — dvojni obraz.
Pri Vaši stranki, g. vreduik, je iz zadnje torbe že vse stresel g. tajnik .kaiol. političnega društva" na občnem zboru. Dovolite, da jaz nekoliko preiščem sprednji del .bisage". Nikar pa ne mislite, da hočem na dan vlačiti napake ali slabosti .narodne stranke", ki jih sploh nima, marveč mislim — kakor je tudi prav — ob kratkem označiti njene vrline, pa tudi ne vseh.
Značilno je že to, da za naprej več ne mara biti .narodno-napredna", marveč le .narodna". Tudi pridevek .liberalna" ji ni všeč, odkar njen starosta .dokazuje", da na Slovenskem ni liberalcev. Pra-\i|o, da tudi kameleon spreminja bsrvo, pa ime in .repek" mu le ostane. Koseski bi rekel: „Se zaverti na desno plat, Kaj zlodja? rep je zmiraj zad, Na herbet vedno visi."
lani je vnovič sklenil dež. zbor, naj dež. stav-binski urad izdela primeren načrt in proračun troš-kov, toda sklep se ni izvršil. Zato stavi resolucijo, da naj tekom I. 1595 dež. odbor da izdelati načrt in ga predloži v prihod, zasedanju.
Dež. glavar priznava potrebo omenjene ceste ter dostavlja, da stavbinski urad zaradi nujnih drugih opravil ni mogel izvršiti naloge, da pa bode storil letos, če bode količkaj mogoče.
Pri točki, tičoči se zgradbe Radeškega mostu, nasvetuje posl. Hribar: Dež. odboru se prepušča, da določi, če se dežel, inženerju, ki je vodil to zgradbo, dovoli denarna nagrada. Vse druge točke se vzamejo na znanje.
Posl. Povše poroča o vodopravni obravnavi glede dopustnosti Podhraskyjevega alternativnega načrta za osuševanje ljubljanskega barja ter nasvetuje: Dež. odbor se pooblašča, da se odobre vse obravnave, in sicer:
I.	s posestniki, ki zahtevajo prosto ohranitev plovbe po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane.
2 z mestom ljubljanskim zaradi kaualov,
3.	s hišnimi posestniki ob Ljubljanici, ki zahtevajo za morebitne poškodbe primerne odškodnine,
4.	s stavbinskim ravnateljstvom dolenjskih železnic,
z lastnikom usnjarne na sv. Petra nasipu.
II.	Deželni odbor naj skuša poravnavo doseči in sicer z gg.: Janeschom glede njegovih zahtev z ozirom na njegovo usnjarno, z g. Wittom in Jos. ter Magdaleno Pock glede njih zahtev; in za slučaj, da se te navedene poravnave ne dosežejo, naj deželni odbor takoj poprosi za razsodbo teh prepornih vprašanj, kakor sploh za razsodbo gledš onih ugovorov in zahtev, katere je zastopnik deželnega odbora takoj pri obravnavah odklonil in sicer glede zahtev južne železnice, glede delniške družbe Ley-kam-Vevče, glede posestnic grajščine v Fužinah in k tej spadajočih naprav, glede tovarne za barveni les na Fužinah in glede županstva občine D. M. Poljske.
III.	Deželnemu odboru se naroča, da po zvršeni pravomočni rešitvi vseh vodopravnih zadev dopolni vkupni troškovi ter da stavi potrebne nasvete in predloži načrt zakona v konečno sklepanje.
Vsi predlogi so obveljali brez ugovora. O tej važni zadevi objavi o priliki obširnejše poročilo.
Ob 7*2. uri deželni glavar pretrga sejo do 4. ure.
nego da vlada izpolni to, kar jim je že zdavnej obljubila. Vlada stori le svojo dolžnost, ako spolni obljubo. Slovenci s svojim izstopom nočejo priklju-bovati celjske gimnazije, le nemški nacijonalci med levičarji hočejo s silo doseči, da se svota za gimnazijo izbriše iz proračuna. Kakor v Istri Italijani, tako nemški nacijonalci nočejo priznati Slovanom pravice, katero jim jamči ustava.
Državni »bor se prične v torek dne 19. t. m. ob 11. uri. Dotično pismo je podpisal cesar dne 9. t. m. Na dnevnem redu bo 1. poročilo peticij-skega odseka o peticijah. 2. Nadaljevanje podrobnega razgovora o kazenskega zakona načrtu.
Mažarski ministerski predsednik Banffy je glede zadnjih dveh cerkveno-političnih predlogov z liberalnimi člani Andrassyjeve stranke in z nekaterimi neodločnimi katoliki sklenil kompromis, vsled katerega bode predlog glede recepcije j udov ostal popolnoma nespremenjen. Magnati bodo tedaj dovolili, da kristijani zamorejo judje postati. To je značilno posebno 6edaj, ko bo krstijan-jud Eichinger sedel na zatožni klopi, ker je juda Roth-ziegelna umoril.
Nemški cesar se je na dvornem plesu celih 20 minut pogovarjal z eksjezuitom grofom P. Hoens-broech-om. Ne le katoličauje, tudi protestantski veljaki se povprašujejo, s čim si je Hoensbroech zaslužil to posebno odlikovanje cesarjevo.
Revščina v Siciliji, domovini Crispijevi, je strašna. Liberalni list .Gazzeta Piemontesa" poroča iz Palermo, da so v nekem hlevu dobili mrtvo žensko. Zdravnik trdi, da je vsled lakote umrla. Isti poroča o družini umrlega užitninskega paznika, kateri je bil 25 let v službi. Vdova, tri hčere in 17-letni sin so že tri mesece jetični. Vsa družina leži na golih deskah, kajti vso posteljno opravo, celo slamnjake so morali prodati, da si kupijo kruha. Ubogi sosedje so pomagali, dokler so mogli; tri dni pa že družina ni dobila nikakeršne hrane. — Županstvo so trikrat prosili pomoči, a vedno jim je bil odgovor: .Nimamo denarja." Ravno tako se godi malim občinam na otoku. V občinah S. Mihele di Ganzeria in Nizcemi razsaja taka lakota, da ljudje umirajo. Vse premičnine so že znesli v zastavnice. — Davčni eksekutor pa vkljub temu ne prizanaša in neusmiljeno rubi male kočarje. Vsled pomanjkanja pa se grozovito množe tatvine in ropi.
Japonci in Kitajci. V lijonskem katoliškem misijonskem listu je priobčeno pismo misijonarja lazarista o. Taviera iz Pekinga. Po tem poročilu je mej Kitajci vse zmešano. Na dvoru samem ste dve stranki: princ Kung in cesarica sta zato, da se čim najpreje sklene mir, cesar pa hoče nadaljevati vojsko. Ce se Kina še dalje vojskuje, je več izgubljeno, ker se nikakor ne more braniti. Japonci vzemo Weihei-wei in Shangai-Kuang, polaste se Taku trdnjav in potem pošljejo odposlanstvo spremljano od kakih 6000 mož v Peking, da izsilijo mir. Nemarnost in zani-kernost Kitajcev je čudovita. Mnogo vojakov nima nobenega orožja, nekateri se bojujejo še z loki; z obleko iz večine niso nič preskrbljeni. Mraza je 8 stopinj in vojaki nosijo še letno obleko. Zanje se nobeden ne briga.
odbor doslej ni mogel ničesa storiti, niti porabiti v lanskem zasedanju dovoljenega kredita 15.000 gld. za napravo kanete, ker se mora vse delo pričeti po jednotnem načrtu.
Poslanec Lavrenčič izraža opravičeno ne-voljo svojo in prizadetih posestnikov, da se stvar ne gane dalje. Delajo se samo načrti, a mej tem odnaša voda zemljo in zasipa polja. Prosi torej, naj se vendar enkrat resno prične to nujno in za Vipavo velevažno delo.
Posebno obširno je poročilo v napravi vodovodov, napajališč in kalov. Večkrat je nemogoče ustreči takoj vsem prošnjam, prvič zaradi troškov, drugič zaradi pomanjkanja osobja pri dež. stav-binskem uradu. Zato je umestno, da je dež. odbor naprosil vis. vlado, da bi tudi njen stavbinski urad pomagal izdelovati dotične načrte. Upati smemo, da bode visoka vlada, kolikor mogoče, ozirala se na to prošnje.
Poslanec Arko pri tej priliki stavi predlog, da naj dež. zbor zagotovi 30% prispevka za Cirk-niški vodovod, ako država dovoli 50%. 20% bi plačali udeleženci.
Deželni predsednik baron H e i n , izraža, da hoče podpirati tudi to podjetje, vendar naj bi se naravnost ne določal deželni prispevek. Poslanec Kkl u n dostavlja, da se deželni zbor brez posveta ne more takoj izreči za prispevek, dasi mora priznati važnost vodovoda, zato naj se predlog izroči finančnemu odseku, da se o njem posvetuje in stavi predloge.
Ker se poslanec Arko ni hotel pridružiti temu nasvetu, bil je njegov predlog odklonjen.
Dež. hidrotehuiku g. Hraskemu izreče dež. zbor na predlog g. posl. Hribarja zahvalo za njegovo marljivo in izvrstno delovanje v hidrotehniški stroki.
Posl. Hribar izraža nevoljo, da mu dež. odbor vsled njegove prošnje ni dovolil nagrade za šolsko mladino in druge osebe v cerkljanski občini, ki so nabirali in pokončavali rujavega hrošča.
Dr. Papež odgovarja, da se je doslej načeloma dovoljevela nagrada le županstvom, ki so potem razdeljevala nagrade med šol. mladino in ne-posestnike.
Lansko leto so v deželi pokončali 39.491 mernikov rujavega hrošča in deželni odbor je dovolil 3.600 gld. nagrad. — Vse druge točke je dež. odbor vzel na znanje.
O letnem poročilu glede občil poroča posl. Lenarčič. Pri tej točki izraža posl. Arko željo, da bi cesto iz Logatca do Idrije država sprejela v svojo oskrb kot državno cesto. Dežel, predsednik odgovarja da se v tem oziru vrše obravnave, a stvar je težavna, ker bi naprava državne ceste stala do 60.000 gld. in letno vzdrževanje ceste tudi do 6000 gld.
Posl. Arko dostavlja, naj bi država v letnih obrokih pokrila potrebščino.
Posl. dr. Žitnik naglaša potrebo in korist okr. ceste od Smuke čez Hinje do Zvirč, kjer bi se stikala z okr. cesto Zvirče-Struge-Dobrepolje in tako olajšala promet iz Suhe Krajine do železnice. Že
„Zdaj zaverti se urnih krau Na levo stran in clo drugae Pa kita je od zadej."
Izmej posamnih kreposti naglašati moram :
1.	Njeno stalno-trdno značajnost ali stanovitnost, ki se lepo zrcali v znanem citatu: „Nulla dies sine linea" ali v koalicijski slovenščini: .Ni ga dne, da bi ne bil kdo .Slovenčeve" stranke" v .Narodu" liniran.
2.	Kadar je treba udrihati po .konservativni" stranki, drži se gesla: .Viribus unitis" ter kaže s tem vzvišen čut, kar je gotovo hvalevredno, in v jedinosti je moč.
3.	Ima globoko ukoreninjen verski čut, kar dokazuje s tem, da hvali koroško in istrsko duhovščino, se poteguje za tržaškega škofa, za tržaški mi-sijon itd. Ker pa noče biti .brezdomovinska", spomni se večkrat — pohvalno kajpada — tudi kranjskega knezoškofa in njegove duhovščine.
4.	Ima, kakor že ime kaže, vneto srce za narodnost, n. pr.: .Dolgo časa je trajalo potrpljenje rodoljubov, ki so s krvavečim (Bog nas varuj 1) srcem gledali (1), kako se goji od znane strani in-diflerentnost v narodnih rečeh itd. Jednako želi tudi, .da bi konservativna stranka (torej ne več .klika") pridružila verskemu programu tudi n a -rodni in seveda tudi — razsodnost".
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. februvarja.
Deželni »bori bodo kmalu sklenili svoje delovanje. Gališki in koroški sta se že završila v soboto, drugi se bodo ta teden, kranjski v soboto. Goriški ni več sklepčen in skoraj gotovo je, da se razdruži.
l»stop štajerskih Slovencev iz deželnega zbora .Vaterland" nasproti .N. Fr. Presse" zopet odločno zagovarja. Slovenci ne zahtevajo druzega
5.	Ima vsled patentovane treznosti in razsodnosti .preroškega duha" in vidi že sedaj prihodnji deželni zbor, kjer sedi 16 političnih kapelanov (ne „bojnih petelinov" ?) zastopnikov kmetskih občin (noch nie dagevvesen I — Ben Akiba, kje si ?) Ce omenim
6.	še najbolj krščansko lastnost: poboljšanje, ki se sleharni dan očitneje kaže, mislim, da sem naštel vsaj poglavitne kreposti njene.
Vse to — pa še mnogo druzega — menda vendar dovolj kaže, da se nam je nadjati v ne baš daljni bodočnosti .sijajne manifestacije" narodne stranke na njenem I. katoliškem shodu!
Koseski bi k vsemu temu morda še pristavil: „Totim fantom se je čudno V tem življenju mešalo, Tu prezgodaj, tam zamudno Jim namembe prišle so."
Predno .Katoliški stroji" te vrstice natisnejo, minil bo že .ljubeznjivi" mesec janutar, od katerega kaže vsaj z nekoliko besedami posloviti se. Zaradi posebnega mraza ga kaj malo obrajtajo zajci, srnjaki in tiči, pa tudi revni ljudje sploh, katerim navadno primanjkuje kurjave in kožuhovine. Ima pa tudi vedno v zalogi svež nahod, ki ga ljudem prav po ceni ponuja ali celo usiljuje. Kdor ga že ima, naj ne kliče zdravnika, ker bi imel potem dva sit-neža, katerih se ne bo z lepo odkrižal.
Je že tako, kaj čemo!	Lužarjev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. februvarja.
(Volilno gibanje v dolenjskih mestih.) Iz Kočevja se nam poroča, da se kočevski nemški volilci najbrže ne bodo udeležili volitve, drugi pa trdd, da se v zadnjem trenotku še odločijo za volitev. — Iz Črnomlja se nam piše, da od g. Vi šn i k ar j a odpadajo tudi že taki volilci, ki so na shodu bili popolnoma zanj.
(Zasluženo priznanje.) Iz Radovljice se nam piše: Dne 6. t. m. je okrajni šolski svet v Radovljici izrekel zahvalo g. Alojziju Schrey-u, c. kr. poštarju na Jesenicah, ker se je mnogo trudil in žrtvoval, da se oskrbuje opoludne veliko otrok (letos jih 62) s primerno hrano. Blagemu mladino-Ijubu tudi od naše strani lepa hvala za tako bogo-ljubno delo!
(Umrl) je dne 9. t. v moravški župniji č. g. župnik Frauc Krušni k iz poreške škofije. Pogreb je danes k sv. Trojici pri Moravčah. Priporočamo ga v molitev. N. v m. p. I
(Zopet nesreča!) Iz Jesenic se nam poroča, da se je zopet na Savi ponesrečil neki delavec. Zapledel se je v transmisijo ob mašini, ki ga je zgrabila ter mu zdrobila nogo in roko. Ker je tudi znotraj poškodovan, bode moral najbrže umreti. Opo-
zariamo oblastvo na vedne nesreče, ki se gode v tej tovarni in želimo, da bi se za ljudi, o katerih je pokojni nadvojvoda Rudolf rekel, da so najdražji kapital, kaj več storilo v varstvo njih zdravia in življenja. Velika sila, s katero delavce priganjajo k hudemu in hitremu delu, je baje največ kriva tako pogostih nesreč.
(I« Srpenice.) Prav in spodobno je, da proslavljamo može, ki so si za družino, umetnost, narod in državo zaslužili Javorov venec" v življenju in po smrti, a prav je tudi, da se spomiujamo vrlih zakonskih žen, mater ubozih in betežuih, pridnih izgojiteljic svojih otrok, ter Bogu udanih kristijau, katerih delokrog je sicer boli omejen a vseravno važeu. Vrline zakonske ž^ne, katere sem gori naštel, posedla je v polnej meri žena Terezija Ostan, katere cemske ostanke smo spremili z dne 5. svečana t. 1. k večnemu počitku. Pokojnica je bila rojena leta 1824 v Ročiniu Dri Kanalu. Menda iz ubožne rodovine Malnič porojena, služila je že v mladostnih letih. Prihranila si je pridna in poštena mladenka nekoliko krvavo zasluženih novcev, ki so imeli pozneje redek božji blagoslov. V zakon je vzela po-kojnica g. Izidora Ostana, priduega in poštenega mladeniča, sedaj imovitega posestnika in trgovca rodom Italijana Z neznatno svojo imoviuo pričela sta zakonska na Srpenici maihno trgovino. Neumorna pridnost moške .polovice tega srečnega zakona je pripomogla, da je hiša „Dorija" ua Srpenici daleč znana. Trditi pa se sme, da je pri pidjetnem in poštenem trgovcu počival božji blagoslov zaradi pre-blazega srca vrle žene. Pokojnica je rada tešila človeško bedo s prijaznimi besedami, katerim pa je sledila navadno hitro dejanska pomoč. Krstne bukve na Srpenici pričajo, koliko nedolžnim, revnim otro-čičem je bila bla^a pokojnica .nuna". Pokojnica pa je biia tudi bogat>oieča. V budi iu dolgotrajni bolezni je bila vsa udtna v božjo voljo ter večkrat prejemala sv. zakramente. Izredila je tri vrle hčeri, ki so vse soproge c. kr. poštarev. Pogreb je bil sijajen in za Srpeuico nenavaden, vreden nje, ki je v vasi zaslužila ime „naše matere". — Naj v miru počiva!
(Cesar na potu.) (Po brzojavnih poročilih.) Dn£ 11. t. m. o pol šestih zvečer je ces«r dospel v Iuo-most. Za malo časa je osuvil svoj voz, da se je nekoliko razgovarjal z Virtemberško vojvodiujo, namenjeno k bolnemu nadvojvodu Albrechtu v Arco. — Ob 8. uri 50 m. se je peljal preko Tridenta, koder ga je čakala velika množica, dasi je hudo medlo in ga navdušeno pozdravliala. V civilni obleki se je prikazal pri oknu in se blagohotno zahvaljeval.
(Nadvojvoda Albreckt.) (Po brzojavnih poročilih ) V Arco se je dne 10. t. m. proti večeru izvedela žalostna vest, da je nadvojvoda Albrecht hudo zbolel. Vnela so se mu pljuča. Poklicali so prof. "VViderho-ferja z Dunaja, ki je že drugi dan došel. Z dne 11. t. m. se poroča od tam, da je bolniku bolje. — Nekaj ur je prebil nadvojvoda že izven postelje.
(Nov list.) .Planinski vestnik" se imenuie nov list, ki bo izhajal 25. dan vsakega meseca kot glasilo .Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. — Društveniki dob.vajo list brezplačno. Za nečlane velja 2 gld., za diiake pa 1 gld. 20 kr. na leto. — Prva številka se odlikuje z zanimivo in raznovrstno vsebino.
(Zgubljen denar.) Včeraj o mraku zgubila je neka perica od cesar Jožefovega trga do kazinskega poslopja 87 gld. denarja, zavitega v navadnem ta-bačnem mehurji.
(Vseučilišče v Solnogradu.) 27. pr. m. je imela katol. vseučiliščna družba za vseučilišče v Solnogradu svoj glavni zbor. V cerkvenem govoru je dokazal g. Limbourg S. S., da jo prosto katol. vseučilišče zahteva naše vere. Na shodu je imel omenieni pater govor, katerega prinašamo ua drugem mestu. Med drugimi izvrstnimi govorniki je najboljše spolnil svojo nalogo vojaški škof Belopotocki, ki je dokazoval potrebo katol. vseučilišča posebno na naše razmere. Katoliki v Avstriji malo dosežemo, ker sami nismo edini. Univerza naj ne bo ne nemška, ne češka, ne slovenska, ampak katoliška. Kot taka ima tudi za nas Slovence velik pomen, če Nemci dobijo katoliško razumništvo, bomo tudi mi prišli ložje do svojih pravic.
(Večer prevare) priredil bode Franc Briickuer v četrtek dn6 14. februarija 1895 ob 5. uri zvečer v ljubljanskem Marijanišču na korist Vinceucijevi družbi. — Vspored: I. del. 1. Nekaj za gospode. 2. Ikarske igre. 3. Nekaj kemije. 4. Kje je deuar? 5. Orakelj. 6. Amerikanski papirnati mlin. II. del. 1. Moj album. 2. Perzijska brza pošta. 3. Gordiški vozel. 4. Kozaki. 5. Klobuk v nevarnosti. 6. Japonska kaseta. — Vstopnice se dobe v sredo in četrtek zjutraj v Katoliški bukvami in zvečer pri blagajni. Vstopnina : Sedeži v prvih treh vrstah po 50 kr., v nadaljnih po 40 kr., prostor za stati 30 kr., za otroke 10 kr.
(Upravništvo dijaškega časopisa .Zora") naznanja slavnemu občinstvu, da se .Zora" dopoŠlje brezplačno naročnikom .Rimskega Katolika". Ker izide prva letošnja številka .R. K." mnogo kasneje kot smo mislili, in ker upravuištvo .Zore" brez svoje krivde še sedaj nima popolnega imenika naročnikov „R. K.", utegne se zgoditi, da kedo vdobi dva iztisa .Zore" v roke. Samo ob sebi je umevno, da takim gospodom ni treba obdržati obeh iztisov, oziroma pošiljati pesebne naročnine upravništvu .Zore" — kakor se tudi samo ob sebi razume, da se vrnejo poslani zneski onim gospodom, ki so se blagovolili oglasiti z naročnino za .Zoro", pa so že naročeui na „R. K." Prosimo je samo potrpljenja, da se nam dopolni omenjeni imenik, ter vredi naš zapisnik. — Naj nam čislani gospodje ne zamerijo te nerodnosti; kaznovani smo dovolj s tem , da imamo zaradi nje mnogo nepotrebnega dela in nepotrebnih stroškov. — Svojim p. n. prijateljem izrekamo o ti priliki najsrčnejšo zahvalo za blagodušno podporo svojega skromnega, pa kakor sodimo — važnega podjetja. Bog povrni! Na Dunaju 9. febr. 1895. Upravuištvo .Zore". Dunaj II. Obere Donau-strasse 53.
(Iz Celja) se nam poroča: Dne 7. t. m. bo bili pri okrožnem porotnem sodišču na vešala obsojeni Jan. Hetzl, Anton Kristl in Marko Wudler iz mariborske okolice, ker so dne 28. oktobra m. 1. umorili Karla Descha.
(Nov stanovski list.) Z novim letom pričel je izhajati 1. in 15. dan vsacega meseca na Dunaji (I., Fleischmarkt 12) .Oesterreichische B e a m t e n w e 11", ki kaj vrlo zastopa interese vsega nižjega državnega in zasobnega uradništva. Cena mu je za celo leto samo 2 gld. 60 kr.
(Tambnraške partiture) nove in starejše na iz-bero se dobivajo pri Milutinu pl. Farkaš-u, Zagreb, Gunduličeva ulica 6.
(Stroški za kidanje in odvažanje snega.) Mestna občina ljubljanska izplačala je za kidanje in odvažanje snega za čas od 3. do vštetega 9. februvarija letos znesek. 1092 gld. 35 kr.
(Vreme.) Dosedanje prognoze dunajske centrale so se v novem letu pri nas do cela uresničile. Prihodnje dni nadvladah bodo severni — in deloma jugozahodni vetrovi, vreme ostane večinoma oblačno, deloma bode snežilo.
(Zaradi novo padlega snega) nastale so včeraj na progah južne in državnih železnic z nova kaj znatne zamude.
(V vodo skočila) je včeraj popoludne soproga nekega ljubljanskega uradnika. Nek mestni delavec skočil je za njo ter jo izlekel še živo iz vode. Uzrok je — : slabo šolsko spričevalo njenega sina !
Telegrami.
Deželni zbori.
Brno, 11. februvarija. V sklepnem govoru poudarja namestnik proti Cehom obr-nen, da je potrebno, da se v politiki nobeden samega sebe ne moti, marveč da^ natančno in jasno razmotrava razmere. Ce se bo to od vseh stranij zgodilo, je upati boljše prihodnjosti.
Lino, 11. februvarija. V deželnem zboru so se razgovarjali, ali naj se ustanovi zdra-vilska fakulteta v Lincu. Poslanca Benerle in Wimholzl sta se izrekla, da mora dežela nujno k temu prispevati. Vsprejel se je predlog naj se zopet prosi vlada, da dovoli pre-mijsko posojilo za zdravilski oddelek. —
Konec deželnemu zboru bo skoraj gotovo v potek.
Vojnik, 12. februvarja. Občni zbor katoliškega politiškega društva „Edinosttt kliče slovenskim štajerskim poslancem ob izstopu navdušeno; Slava! Živeli 1
Dunaj, 11. februvarija. Shod avstrijskih mest bo zboroval dne 21. t. mes. na Dunaju.
Dunaj, 12. februvarija. Kmetijski minister je imenoval rudniškega nadoskrbnika Broža v Idriji za rudniškega svetnika, preskušavateljskega pristava J. Jan d o pa za preskuševatelja (Probirer).
Praga, 11. februvarija. Princ Wurd Schonburg, sin podpredsednika gospodske zbornice, je danes v emavskem benediktinskem samostanu naredil redovno obljubo.
Praga, 11. februvarija. Dež. zbor je jednoglasno sklenil, naj se državna železnica s Češkega v Trst izpopolni. Vlado pozivlje, naj zgradi železnico čez karavanke in po-obiaščuje dež. odbor, naj o tem sklepu obvesti vlade in tržaški, isterski, kranjski, koroški in gorenje-avstrijski deželni odbor.
Kraljevi Gradeo, 11. februvarija. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se je pričela danes obravnava proti tovarniškemu delavcu Juriju Wolfu s 5 tovariši zaradi veleizdaje, anarhizma, ponarejanja denarja in tatvine. Wolf je tožen, da je provzročil bombni napad v tovarni Izaka Mauthnerja v Nahodu dne 4. aprila 1894. Wolf je ustanovil v Nahodu skrivno društvo „pekel", ki je hotelo boriti se proti kapitalizmu za delavce z orožjem, smodnikom in bodalom. Obravnava bo trajala dva dni.
Pariz, 11. februvarija. V zbornici so interpelirali zaradi tega, ker so blagajnika pri državni blagajni v St. Etienn-u, Julle Veillant-a, odzvali in zaradi stališča, ki ga imajo židje v upravi. Govornik pravi, da je le Veillant kot vodja javne varnosti posredoval v prid nekemu svojemu judovskemu soverniku, ki je bil tožen zavoljo goljufije. Ministerski predsednik Ribot odgovarja, da ne pozna nobenega verskega vprašanja. Vlada se ne briga, ali so državni uradniki židje ali framasoni, ali hodijo k maši. Vlada spoštuje vse vere. Ministerski predsednik predlaga, naj se interpelacija za jeden mesec odloži. Ta predlog se je vsprejel z 268 proti 208 glasovi.
London, 11. februvarija. Pred guild-haleskim sodiščem se je pričela danes obravnava proti pet ravnateljem balfourske družbe, mej katerimi je tudi član zbornični Coldwell.
Helsingfors, 11. februvarija. V četrtek iz Hanggo v Stockholm odšli parnik ,,Expres8u še ni prišel na svoje mesto. Boje se, da ne bi bil ostal kje v ledu.
Arco, 12. februvarija. Zadnjo zdravniško poročilo: Noč vsled bolečin slaba, kašelj nadležen. Temperatura B84/i0- Moči še zadostne.
Halifaz, 11. februvarija. Amerikansko ladijo „Glara Friend" je blizu liverpolskega pristanišča vihra zanesla na prod. Vse osobje
—	16 mož — je utonilo.
New-York, 11. februvarija. Union-Pa-
ciflc-železnici je zgorel kolodvor Sv. Jožefa. Škode je 480.000 dolaijev.
New-York, 11. februvarija. Neki časopis iz San Francisco poroča: Kontre-admi-ral Beardelees je zasedel Tearl - Harboir in proglasil varstveno vlado nad havajskimi otoki._
Hennebergova svila
—	pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna. in barvena. od 35 kr. do gld. 14*65 meter, — gladka, progasta, križaeta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poitnine in carin« prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
43 (c. in kr. dvorni zalagatelj) t Curlhu. 17-3 X
Najbolje priporočena	Menjalnica bančnega zavoda
za preskrbljenje vseh	JO	^
Schelhammer & Schattera -Sr
Umrli no:
10.	februvarija. Ana Lajblin, trgovskega agenta hči, 22 let, Vegov« ulioe 8, paralysis pulm. — Ana Štrukelj, posestnica, 67 let, Marije Terezije cesta lo, kap.
11.	februvarija. Martin Strajnar, posestnik, 53 let, Ulioe na Grad 12, vsled želodčnega r»ka. — Ferdinand Ivaniševii, zasebni uradnik, 44 let, Florijansk« ulice 23, jetiks.
V bolnifinici: 10. februvarija. Marija Flere, gostija, 80 let, ien.
Tujci.
7.	februvarija.
Pri Sionu: Broeh, Sonnenfeld, Korz t Dunaja. — Schmid is Florenee. — Grof Msrgheri is Novega Mest*. — kos is Sel* — HaiM it Vel. Kanile.
—	Schmid it Vinic«. — Lavrsnčič is St. Petra. Prage.
8.	februvarija.
Pri Slonu : Hert, Koha, Vogler, Lktinak t Dunaja. — Trsut is Boltana. — Grilc it Vač. — W»iten t Rsk«. — An«y iz Trsta. — Dej »k it Polja. — Moline it Triičs. — pl. Ruff it Ijsljaka. — Apih, pl. West»n iz Celovca. — B«-rud, Kluzek, Gorky iz Krskovaga.
Pri M.aliču: Miiller, Griinn, Koschenj, Kostler, Honigs-feld, Gretschmann, Leidelmajrr, Menkes z Dunaja. — dr. Knl-terer iz Velikovca. — Beneš it Tržiča. — Wlinsky it Zagreba.
—	Laokenbacher it Ogerske Sobotice.
Vremensko »poročilo.
Lenarčič t Vrhnike.
Kellner it
a ti a	Ca.	Stanje		Veter	Vreme	* L. o B lal a <* a
opazovanja		srftkODitr* t ma	toplomti* po C«liij«			
11	7. n. sjut. i. u. pop. 9. «. tveč.	728-7 7259 7217	-3-8 -0 2 00	si. zapad si. svzh. si. zapad	oblačno oblačno sneg	19 5 daž sneg
Srednja temperatura —1-3'. za 0'9° pod normalom.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Razun dobrih volitev v Slovencih ni menda bolj važne skrbi za obstanek in splošni napredek našega naroda, kakor vsakoletno nabiranje udov družb« sv. Mohorja. Kolikor več udov si nabere družba, toliko več sadu potem obrodijo med D&rodom. Kolik dobiček ima že posamezni ud iz družbenih knjig! Um se mu zbistri, duševni pogled razširi v marsikteri stvari, srce se mu navzame milejših čutov, mišljenje se mu povzdigne do višjih rečij, materna beseda se -mu bolj in bolj omili, govorica omika, sploh vse versko in narodno življenje se mu krepkeje obudi in trdneje podpre; pa tudi pri gospodarstvu si \6 v marsičem pomagati, knjige ga napotijo, tu io tam si kaj popraviti ali bolje urediti. Razloček med pro-stakom Mohorjanom in Nemohorjauom je vsakemu očiten. Kaj, ko bi bilo pravih Mohorjanov po vseh krajih naše domovine odločilno število, ko bi kmalu ne bilo več koče, kier bi ne čitali pridno Mohorjevih bukev I Potem bi pač ne moglo biti drugače, kakor da s« po Mohorjevi družbi n&rod sčasoma vsestranski izobrazi ter si zemsko svoje žitje dokaj ob-laži in olepša, pa si tudi tla položi za boljšo bodočnost. Poleg tega tudi združena molitev toliko in toliko tisoč družabnikov pri Bogu ni brezuspešna, tudi ta koristi tako posamniku kakor vsemu narodu. Kdo torej, komur tli v srcu iskra ljubezni, ne bi pregoreče želel svojim rojakom, naj kar najobilneje pristopajo k Mohorjevi družbi ? Ker take želje iskreno gojimo vsi, ki nam je narod na skrbi, zato se po stari navadi zaupljivo obračamo do naših izkušenih čč. gg. poverjenikov, do vseh naših gorečih duhovnikov in rodoljubov ter jih prosimo presrčno, naj ostanejo še zanaprej vedno tako zvesti oskrbniki Mohorjeve družbe, kakor so bili do zdaj. K večji delavnosti za družbo kuga dramiti menda pač ni treba, saj vsak stori, kar more — čast in hvala našim vrlim možem za ves njihov trud ! S pomočjo blagih rodoljubnih mož je naša družba delovala dozdaj na znotraj v duševni in gmotni blagor celega naroda, na znnaj pa zlasti zadnja leta s svojim sijajnim stanjem Slo-
venee proslavljala pred vsemi drngimi n&rodi. Da OBtane tako še nadalje, t to, bratje, sezimo si združeno v roke, in v to nam pomozi Bog po priprošnji našega zaščitnika svetega Mohorja I
Knjige, katere izidejo letos, so štiri že popolnoma pripravljene; zdaj se pečamo z „Z godbami sv. pisma" in kmalu pride še .Koledar" na vrsto.
»St. Jožef«, molitvenik, je tiskan na 24 polah male oblike ter obsega poleg češčenja sv. Jožefa vse navadne molitve in potrebne nauke, kakor o spovedi, sv. maši, odpustkih in češčenju presvetega Jezusovega srca.
Dobiva se t» molitvenik tudi izvirno vezan v platno z rudečo obrezo po 40 kr., v usnje z rudečo obrezo po 50 kr., z zlato obrezo pa po 60 kr.
Knjiga : »Pod lipo« ima dva oddelka ; v prvem je 30 mičnih pesnij, v drugem pa pripoveduje „Griški gospod" svoje izkušnje in nauke. Vsa knjiga je preprežena z obilnimi slikami, katere je risal dunajski risar Fr. Gareis pod nadzorstvom gospoda pisatelja samega. Kakor sodimo mi, bodo „Pod lipo" z zanimanjem brali stari in mladi.
»Umna živinoreja« podaje na 13 polah nanke o pasmah ali plemenih domače živine; ker kaže vsako pasmo tudi podoba, bodo jih čitatelji lahko natanko spoznavali. Odslej, ko bomo imeli lansko in letošnjo knjigo „o umni živinoreji", bodo le oni živinorejci in posli mogli reči, da so kos svojemu poslu, kateri bodo pazno čitali ti dve knjigi in se tudi pridno pomenkovali o njenih naukih. V to bi imeli gospodarji kar siliti svoje ljudi I
Kake bodo »Zgodbe st. pisma«, to naj Slovenci posnemajo iz letošnjega prvega snopiča. 2e samo tak snopič je vreden goldinar; neprecenljivo pa je svetopisemsko znanje, katerega si ndje iz posameznih snopičev najlaže in najtemeljiteje sproti prisvajajo. Nedavno je pisal neki nemški cerkveni časnik, kako silno je potrebno in kaj bi naj storili, da se med priprostim in omikanim nemškim narodom razširi svetopisemska fednost. Oj, to bi bili veseli, ko bi imeli Nemci tako družbo v pomoč, kakor je naša!
Poslužujmo se mi prav vestno tega našega po-močka; novi udje še lahko dob6 prvi snopič, ako ndnini doplačajo 50 kr.
Da bo tudi .Koledar" lep in zanimiv, prosimo spretne gospode pisatelje, zlasti povestničarje in pesnike — in to pričakujemo po pravici od njih — da se družbi rešijo z najboljšimi darovi svojega nma.
Vsaj do konoa tega meseca pa ne pozabite, mili Slovenci! pristopiti k družbi sv. Mohorja, da nam bodo mogli čč. gg. poverjeniki točno pošiljati vpisovalne pole do dne 5. sušca, česar jih prosimo najuljudneje.
V Celovcu, dne 5. svečana 1895.
Odbor družbe sv. Mohorja.
Lekarna Trnk6ozy, DnnaJ, V.
S
Medicinalno
olje iz kitoYih jeter.
C Ki »» J«' olje.>
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 15
Vbaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju t Ljubljani.
PoNiljn se x obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu
Korais tudi poslovodja.
liie s« /a nek* večja mesto n» Kranjskem spreten ia zanssljiv kom is za trasvins z meianin blagim, kateri je
zmožen opravljati tudi dele poslsvsijs.
Oferti, podprti s spričevali, naj se poiiljajo administraciji našega lkta.	98 3—2
CremeVenus
Prostfedek k milectttni plelL
Tekutypudrjugenie~
červenč lekute ličidlotaie" Pudr„Eugenie"
vbil&,rtuovč akrfmovt bsrvi.
Barva na vlasy
Kavkazkd
essenze na km'ry.
rVAmo Vmiin^ sredstvo za konservlrmnje trnu* polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. ,,CrČme Venus' nima maščobnih tvarin, ne postane žsltav in se moro uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V iuteresa občinstva je, d» natanke pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld.
Tekoči puder „Eii£enie" e^t™'Xh
šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramorju slično čistost, odstranjuje vsako raskavost kole in pege. Cena S gld.
Rdeče tekoče ličilo »EugeiiieV,*:
noma neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr.
„Puder Eugenie" j^rr^? *TS
se kaj opazilo In d »je polti naravno mehkost In mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1*50.
Tpivfttrftll" izborno sredstvo zarast laslj, jsči la-I IAOj^CII fišče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr.
,Ni£ritine Vegetale' barva za lase
črna in rujava. Lasje obdržč bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr.
Tekoče kavkaško mazilo za brke
pospešuje njih rast iu je konservira. Žigalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr.
Edino zalogo za Kranjsko
ima	62Ž 26—3
FRAN STAMPFEL
v Ljubljani,
Kongresni trg Jonballe' Kongresni trg.
juST-p
IMI
(Širni
D n n a j s k a borza.
Dn6 12. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 35
Skupni državni dolg v srebru.....101
Avstrijska zlata renta 4%......126
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100
Ogerska zlata renta 4%.......124
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1108
Kreditne delnice, 160 gld. . ...	414
London vista...........124
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drl velj.	60
20 mark............12
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........46
C. kr. cekini......................5
40 35 85 75 25
45 „ 76 „ 14 „ 84'/,.
80 „ 84 „
Dni 11. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151 gld.	—
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	166	„	-
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........200	,	60
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	40
Tišine srečke 4%, 100 gld.......150	„	—
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	132	„	75
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	25
Posojilo goriškega mesta . ......111	„	25
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	—
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	80
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	230	„	25
„ „ južne železnice 3% .	175	„	25
„ „ južne železnice 6% .	130 „	75
„ „ dolenjskih železnic 4%	98 „	60
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld.	25	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	lbl	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........70	„	—	„
St. Genois srečke, 40 gld.......71	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......51	„	50	„
Ljubljanske srečke.........24	„	90	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .181	„	75	„
Akcije Ferdinandovesev. železn.,1000gl.st.v.	3465	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	563	„	-	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	106	.	—	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	86	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....91	„	20	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172	„	—	n
Papirnih rubljev 100 ................133	„	25	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, *redk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitku K a 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M ERC V
WoHzeils it. 10 DnnaJ, lariahilferstrasje 74 B
66
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulasijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega <>brestovanja pri popolni varnosti MF~ naloženih glavnic,
Ti«t . iiimin pinirnrni>' v Liiiibhani