Uprava magenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenlurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom KM 1,— (vključno KM u.2u za donafiaice) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec štev. 96. Krainburg, 5. decembra 1942 Leto 2. Siekowd dosedanjih potopitev v tet vojni v novembru je bilo Ig WWWP#. 166 ladij uničenih — Maše podmornice in zračno orožje т uspešni uporabi proti sovražni vojni in trgovski plovbi Deutsđies Sreuz in Gold K. H. Afriški borec Heribert von H a r -tenfels iz Klagenfurta je bil odlikovan z »Deutsches Kreuz in Gold« (nemški križ v zlatu). Dve dragoceni anglešlii ladji Berlin, 4. decembra. Med v zadnjih no-Vemberskih dnevih potopljenimi in med številkami o potopitvah posebnega poročila z dne 1. decembra že naštetih trgovskih ladij se je po poročilih Oberkommanda dđr Wehrmacht nahajal tudi 10.799 brt obsegajoči angleški potniški pamik »Llandaff Castle* družbe Union Castle Mail Line v Londonu. Ladja, ki je imela prostora za 390 gostov, je v miru prevažala potnike med Londonom in Južno Afriko. Nadalje je postala žrtev podmorniškega napada tudi šele leta 1941. zgrajena angleška tovorna ladja »Empire Cromwell«, ki je bila vpisana v Sunderlandu. Zopet uničen konvoj USA Tokio, 4. decembra. Japonska bojna in ■flizdiralna letala so napadla sovražni konvoj, ki je obstojal iz štirih prevoznih ladij in več rušilcev, ki naj bi dovedel ojačanja težko napadenemu otoku Gvadalcanarju. V Večkratnih napadih so potopila japonska letala dve prevozni ladji z 12.000 brt, tretja z vojnim materialom natovorjena ladja je po bombnem napadu začela goreti in je tudi zletela v zrak. Četrta prevozna ladja je bila tudi večkrat zadeta na sprednjem delu in je nasedla na jugovzhodnem koncu otoka Gvadalcanarja. En spremljajoči ruši-lec je bil potopljen, drugi je močno gorel, je pa ušel z obema ostalima proti jugu. S tem so japonski letalci zopet uničili en celoten sovražni konvoj. Nov severnoameriški poskus, da pošljejo v sili se nahajajočim Žetam na Gvadalcanarju ojačenja, se je izjalovil radi japonske letalske premoči, ki danes obvlada ves jugozapadni Pacifik. Oberkommando der Wehrmacht je dne 1. decembra izdalo sledeče posebno poročilo: Nemške pomorske in zračne bojne sile so v mesecu novembru potopile vsega skupaj 166 ladij z 1,035.200 brt. Uspehi v mesecu septembru 1942. so bili preseženi za 23.000 brt. S tem je bil dosežen najvišji uspeh v tej vojni. Podmornice so od tega uničile na severnem in južnem Atlantskem morju, v Ledenem morju, v obrobnih vodovjih Indijskega oceana in pred obalami Francoske Severne Afrike 149 sovražnih trgovskih in prevoznih ladij z 955,200 brt, nemški brzi čolni so potopili v Severnem morju in v Kokavskem prelivu osem ladij z 20.000 brt, bojni odredi zračnega orožja devet trgovskih ladij s 60.000 brt. Težko poškodovanih je bilo in sicer tako da se mora znatni del ze smatrati za popolno zgubljenega, 30 ladij po nemških podmornicah, <2 ladij po zračnem orožju. Ob najtežavnejših vremenskih in bojnih prilikah so nemške podmornice s tem v novembru prekosile svoj dosedanji mesečni najvišji uspeh iz septembra tega leta za okroglo 23.500 brt. V boju proti vojnim ladjam so potopile naše podmornice v novembru tri križarke, šest rušilcev, dve korveti in eno podmornico. S torpednimi zadetki so poškodovale: eno nosilko letal, dve kiižarki, tri rušilce in več varovalnih vozil. Zračno orožje je potopilo eno podmornico in neko manjšo britansko edinico vojnih ladij. Vrhu tega je pogodilo, deloma večkrat, eno bojno ladjo ali težko križarko, štiri nosilke letal in 28 križark, rušilcev in manjšlli bojnih vozil. V javi jenih številkah niso vsebovane sovjetske težke zgube trgovskega in prevoznega brodovja. Zračno orožje je ob obali Črnega morja, na Kaspiškem morju, na spodnji Volgi in na jezeru Ladoga potopilo 19 prevoznih ladij, vlačilcev »n drugih vozil različne velikosti, med njimi dve petrolejski ladji. Poškodovanih je bilo 26 sovjetskih oskrbovalnih vozil теаке vrste. Z zračnimi napadi je bil nadalje potopljen nek sovjetski topniški čoln, poškodovani so pa dva nadaljnja sovjetska čolna, ena protiletalska ladja in dva brza čolna. Močni soijelski napadi odliili Uspešni trajni težiti obrambni boji v odseitu Eaiinin-Iimensbo jezero Oberkommando der Wehrmacht je dne 3. decembra objavilo: VKavkazuso povodenj in neprehodne prilike glede potov močno kratile bojna dejanja. Kljub temu so se na nekaterih mestih vršile krajevne bitke s trdovratno na-padajočim nasprotnikom, p«-' katerih so Sovjeti utrpeli visoke zgube. Severno od Tereka smo vrgli močne sovražne sile nazaj, razbili nek konjeniški polk in pripeljali „Лаћо naj povem to svoH decil" F. H. Biti britanski propagandni minister gotovo ni lahko. Na ljudi se seveda lahko najboljše vpliva s pozitivni-m i dejstvi, lahko se jih opozarja na uspehe in iz tega se brez zadržka delajo sklepi za bodočnost, na vsak način takrat, če takšni uspehi niso enkratni, ampak se ponavljajo skoraj neprestano. 'Vse to ni mogoče Britancu, ki ima odgovornost za objavo teh obvestil. Nasprotno: nemška oborožeua sila sedaj že skozi celo vojno dobo daje težko nalogo, da moi^ angleškemu narodu in njegovim zaveznikom oznanjati poraze, — seveda ne vseh, kajti to bi katastrofalno učinkovalo na razpoloženje ljudstva. Ampak tudi tisto malo, kar se pri najboljši volji ne da prikrivati, ni sposobno, da bi okrepilo voljo Britancev do zmage. Seveda je razumljivo, da v Londonu naravnost prevračajo kozolce, če lahko enkrat javijo kakšno »zmago«, pa (udi če ima le samo videz zmage, kakor bilo na or. slučaj sedaj v Severni Afriki v prvih dneh zasedbe. Danes mislijo gJede ■ pustolovščine že trezneje, da Nemčiji sicer ne škoduje, drugim pa tudi z niče-'Mur ne koritti. Zadnje p»»ebno poročil* Oberkomman-da der Wehrmacht .ledaj zopet ni nobena ^^rmonična glasba za ušesa britanskih P^4tokratov. Z 1,035.200 brt je bil uspeh lanskega leta presežen za štirikratnik. K temu pridejo še številne poškodovane, deloma velike ladje, ki so se ali tudi že potopile, ali pa za daljšo dobo niso uporabne. Nadalje v tem niso vštete vojne ladje, od katerih samih so se potopile tri bojne ladje, tri križarke, šest rušilcev, dve korveti, dve podmornici in eno manjše vozilo. Popolnoma nič se tudi ni oziralo na zgube Sovjetov. Ako človek pomisli da tudi zavezniški narodi javljajo ne neznatne številke potopitev, si lahko predstavlja skrbi, ki jih imajo v Londonu, da bi to povedali na najlepši način — bržkone pa sploh ne. Mi pa tudi ne gledamo nato, da bi vsak Britanec zvedel za potopitve, ampak na to, da so se dejansko izvršile. In naposled jih bodo občutili pripadniki na svojem lastnem telesu, kajti obroki po trajnih potopitvah ladij gotovo ne bodo višji. Pred kratkim po Churchillu ustanovljeni podmorniški sosvet, ki naj študira zatiranje podmor-niške nevarnosti, ima pač sedaj najlepšo priliko, da na podlagi prakse študira problem potopitev — koristilo mu pa to itak ne bo! Celokupni nemški narod in z njih njegovi zavezniki pa se z hvaležnostjo spominjajo hrabrih posadk podmornic, svojih letalcev in mož na brzih čolnih, kajti smelost vseh teh je šele omogočila te ponosTK številke. t. številne ujetnike in plen. Bojna letala so preganjala bežečega nasprotnika in uničila številna težka orožja in vozila. V stepi Kalmikov so nemške motorizirane čete v presenetljivem daljnosežnem oprijemu zaprle sovjetske zveze v ozadju in uničile več kolon. Tudi včeraj so se ob žilavem odporu nemških in romunskih čet izjalovili ponovni napadi močnih sovražnikovih odredov pehote in oklopnjakov na ozemlju med Volgo in Donom. Ob sodelovanju z močnimi nemškimi in romunskimi zračnimi bojnimi silami smo prizadejali sovražniku visoke krvave zgube in samo med Volgo in Donom odstrelili 60 oklopnih bojnih vozov. V odseku Kalinin-Ilmensko jezero so odredi vojske in zračnega orožja v trajnih težkih obrambnih bojih, deloma v nasprotnerr napadu, krvavo odbili vse sovražne iiapade in uničile 106 oklopnih bojnih vozov. Na fionti ob Ledenem morju smo razgnali z zračnimi napadi zbiranja sovjetskih čet in težko zadeli mesto* in pristanišče Murmansk in Kola. V času od 11. do 30. novembra smo uničili 309 sovjetskih letal. 220 jih je bil j sestreljenih v zračnih bojih, 41 po protiletalskem topništvu zračnega orožja in 15 po četah vojske, ostala smo razdejali na tleh. V.istem razdobju smo na vzhodni fronti zgubili 83 lastnih letal. V zahodni Kirenajki je zračno orožje sovražniku zopet prizadejalo močne zgube oklopnih izvidniških vozov in kolon-skih avtomobilov. Pristaniške naprave v Tobruku so bile v pretečeni noči cilj težkih bombnih napadov. Pri krajevnih bitkah v Tunezlji smo pripeljali 200 ujetnikov. Uničili smo 34 oklopnih bojnih vozov in šest oklopnih izvidniških vozov. Ivuke za sovražne nov« pošiljke V Stalin gradu Preko ruševin neke tovarne za grajenje topov v Stalingradu vozijo municijo za našo pehoto v prednje vrste. (PK.-Aufn.: Kriegsb.: Gehrmann, PBZ.,M.) v francoski Savemi Afriki smo zaporedoma napadli iz zraka in dosegli večja razdejanja. Neka nemška podmornica je v z a p a d-nem Sredozemskem morju z dvema torpednima zadetkoma potopila britansko križarko razreda London. - Pred alžirsko obalo smo z bombami zadeli nekega britanskega rušilca, ki ga je posadka zapustila. Neko stražno ladjo smo potopili. Britanski bombniki so v noči na 3. december izvršili napade na zahodno Nemčijo. Na nekaterih okrajih / ozemljih med Rhei-nom in Mainom so nastale majhne škode na poslopjih. Pet sovražnih letal smo zbili na tla. Na angleški jugovzhodni obali so nemški lovci podnevi napadali železniške cilje in atanovališča čet. Spopadi v Rabatu Rim, 4. decembra. Po sem došlih poročilih je prišlo v Rabatu med belimi in črnimi vojaki USA do hudega spopada. Beli vojaki niso hoteli vojaško pozdravljati svojih črnih tovarišev. Na obeh straneh so streljali. Trije črni vojaki so bili ubiti, nek podčastnik pa težko i an jen. Severnoameriške vojaške oblasti v Maroku so preko radijske postaje v Rabatu ponovno pozvale za orožje sposobno doma« če prebivalstvo, »da končno slede vpoklic-nemu povelju* in se zglase v prijavnih uradih. Istočasno so zamudnikom zagrozili, da bodo postavljeni pred vojno sodišče, če se bodo še upirali vojni službi. Ta .poziv ponovno dokazuje, kako zelo zametuje vkljub vsem nasprotnim trditvam Severnoameri-kancev prebivalstvo Maroka vsiljivce in jih smatra za sovražnike. Sitrčenje francosltiii živilskih obrokov Pariz, 4. decembra. Radi severnoameriškega napada na Severno Afriko je naznanil v nekem predavanju pred časopisjem poljedelski in prehranjevalni minister Bonna f a u s znatno skrčenje v prehranjevanju francoskega prebivalstva za bodoče mesece, posebno marec, april in maj. Vctik ^ovov Jitussolinifa. Tojna Xemsko'iialijansko tovarištTO Tcdno trdneje - Obširno Ducejevo računsko poročilo Rim, 4. decembra. V skupni seji zakonodajnega odbora fašistično korporativ-ne zbornice, ki so se je udeležili vsi člani vlade, je imel Duce v sredo govor, ki ga je prenašal tudi radio, v katerem je dal obširen političen in vojaški pregled vojnega poiO^aja. V svojem govoru je Duce poudaril, da hoče sedaj, ko je bil 18 mesecev molčal, podati obširno politično, predvsem pa vojaško računsko poročilo v dogodkih zadnjih 18 mesecev. Teh 18 mesecev označujejo trije dogodki: 1. vojna proti Sovjetski uniji, 2. vstop Japonske v vojno, 3. izkrcanje angleško-se-vemoameriških čet v Severni Afriki. Glede prvega je ijJjavil Duce, da je vojaška moč Sovjetske unije presenetila le glede vojaške kakovosti sovjetske oborožene sile. On je vedel že več let, da je na Vzhodu nastala ogromna^ vojaška sila, ki ni imela nobenega drugega cilja, kakor razširjati z orožjem v roki revolucijo čez celi svet. Bilo je torej neobhodno potrebno, da si je os osvobodila hrbet. Ne bi mogli čakati niti trenutka več. Sovjetski vojak se je dobro boril, toda še boljše nemški vojak, ki je sovjetskega porazil. Danes je Sovjetska unija zgubila že svoje najrodovitnejše pokrajine, kakor tudi 80 do 90 milijonov svojega prebivalstva. »Z največjim zaupanjem«., je nadaljeval Duce, »lahko pričakujemo bodoč-nostAngleška pomoč Sovjetom je bila zelo majhna, in značilno je, da Sovjeti niso nikoli dovolili, da bi stopil angleški ali severnoameriški vojak na njihova tla. Ne more biti nobenega dvoma več, da bodo v tej velikanski borbi, ki bo ustanovila meja nove Evrope, zmagovita le orožja sil osi. »Ce je kje kdo«, je poudaril Mussolini, »ki je vojno hotel in skušal doseči vojno, je bil to predsednik Zedinjenih držav, gospod Roosevelt. Njegova izzivanja in njegove agitacije, njegove laži in njegova svečana zatrdila lastnemu narodu so bila usmerjena le na eno: na vojno! Seveda Japonska ni mogla dalje časa gledati in čakati, da bodo Zedinjene države prve začele streljati. Japonska je prav storila, da je posegla vmes v odločilnem momentu. Vstop Japonske v vojno je brezpogojna garancija za zmago, ker je Japonska nedosegljiva in nepremagljiva. Vse angleške pozicije na daljnjem vzhodu so se zrušile, kakor stavba na pesku. V nekaj mesecih je Japonska postala ena izmed najbogatejših držav nasvetu, in to je nagrada za njene odlične vrline. Ne mine noben dan, da ne bi bile Zedinjene države težko -poražene in da ne bi težko utrpele glede svojega prestiža. Angleška ni vedela ničesar o velikanski sili japonskega cesarstva.« Glede izkrcanja angleško-sevemoameriSkih čet v Severni Afriki je Duce opozoril, da je to T resnici tragikomedija, kajti izkrcanje se je izvršilo v sporazumu s francoskimi vojaškimi objastmi in se ga torej nikakor ne more smatrati za slavnega. Tudi ta poteza Angležev in Severnihf'Ameri-kancev os nikakor ni presenetila, ker je imela zadosti informacij o tem, da bo francosko vojaštvo šlo skupaj z vojaštvom USA. V nadaljnjem poteku svojega govora je Mussolini objavil številke italijanski zgub. V prvih 30 mesecih vojne je italijanska oborožena sila zgubila 40.219 mrtvih. Vojska je imela 80.749 ranjencev, mornarica 3599 in zračno orožje 1620. V ujetništvu je bd italijanske oborožene sile vsega skupaj 230.738 vojakov, pogrešajo jih pa 37.713. Nato je Duce objavil številke potopitev pri vojni mornarici in zgube zračnega orožja. Prav gotovo je bilo sestreljenih 1800 sovražnih letal, glede 713 je to zelo verjetno. Na tleh je bilo z gotovostjo razdejanih 193 letal in bržkone še 190. V italijanskih rokah se med angleškimi ujetniki nahaja 21 generalov, 2330 častnikov In 32.747 podčastnikov in moštva. Te številke Se niso popolne, ker je treba prišteti še angleške vojne ujetnike, ki se nahajajo na transportu. Skupno z ujetniki, ki niso Angleži, ima Italija v roki vsega skupaj: 29 generalov, 4003 častnike in 69.167 moštva. Zavrnitev Churchillovih neotesanosti Nato se je Duce bavil z zadnjimi Chur-chlllovimi očitki proti Italiji in izjavil: .... ria -----e biti dovoljeno, da bi S-- ■ in j- n 'Stvu itali- jansKiU VUJ....OV aii jih ponižati. Nemški tr»".i '"'i 40 snojiJnno nri%np]i, dR je dobro opremljeni in dobro vodeni italijanski vojak eden izmed najbeljšik svetu. Kar se končno tiče trditve, da je bil italijanski narod pred 20 leti srečnejši, mora ugotoviti k temu, da italijanski narod v svoji zgodovini nikoli ni bil srečen, kajti nikoli ni imel dovolj kruha, in vsakikrat, kadar je iskal majhen prostorček na soncu, so mu zapirali pot do boljše bodočnosti. Italijanskemu narodu hočejo kratkomalo odreči pravico do eksistence, in sicer ne le Italiji, ki jo vodi fašizem, ampak Italiji vobče. Laž je, da bi bila Anglija napram italijanskemu narodu gojila prijateljska čustva, Anglija ni bila nikoli prijateljica Italije«. Nato je Mussblini opozoril na to, da so bile Zedinjene države prve, ki so uvedle plemenske razlike in ki diskriminiiajo Italijane celo kot Evropejce. »Ce bi danes«, tako je izjavil Mussolini, »Krištof Kolumb« zopet stopil na amerikanska tla, bi ga kot sina Ligu-rije gotovo dejali v karanteno. Ce pa Churchill vprašuje, kako dolgo bo vse to še trajalo, mu na to lahko odgovorim le to; trajalo bo do zmage in preko nje.« Ob{udovaii|a vrediio vedenje ilaliianov Po pogledu nazaj na razgibano zgodovino Italije je izjavil Duce, da je sedanje vedenje Italijanov občudovanja vredno; delajo in so disciplinirani. Ni se pripetil niti en primer sabotaže. Posebna hvala gre italijanskim ženam. Italijanski narod se popolnoma zaveda potrebnosti te vojne, ki ji je naravnost treba vzdeti ime »sveta vojn a«, je nato vzkliknil Duce. »Italija se je morala odločiti, ali naj uravna svojo politiko bolj po svojih suhozemskih ali bolj po svojih pomorskih mejah, ker ni mogla trajno ostati v stanju negotovosti. Ta grozna vojna je sedaj v resnici postala vojna dveh svetov. Za italijanski narod obstoji samo ena edina naloga, ta je: Boriti se, in sicer boriti se tesno združeno z zavezniki, boriti se skupno z Nemčijo! Tovarištvo med Italijo in Nemčijo se vsak dan bolj poglablja. Postaja naravnost skupno življenje, čimbolj narašča medsebojno razumevanje. Na obeh straneh sil odi ni nobenega razločka. Nihče naj ne bo v nejasnosti, da bi pomenila zmaga naših so- vražnikov, pax britannica, tisočeren Versailles. Anglija hoče imeti stoletje miru za Anglijo, ona hoče, naj yes svet dela za Anglijo in hcče svet sužnjev, ki bi ji naj zagotovil vsak dan pet obedov. »Mi pa se moramo bojevati«, je Mussolini vzkliknil h koncu, »za živeče, ker se borimo za bodočnost, in za mrtve, da ne bi bili zastonj žrtve naših pokojnih. Mrtvi nam zapovedujejo, da se moramo bojevati do končne zmage. Mi ubogamo!« Ducejev govor je bil vedno znova prekinjen z ogromnimi viharji odobravanja in z radostnim vzklikanjem, ki ga ni hotelo biti konca. Nato je bila prečitana sledeča resolucija, ki jo je fašistična zbornica sprejela soglasno: »Ko je slišala ponosne in trdne besede Duceja, odgovarja fašistična zbornica na sovražnikove laži in žalitve з tem, da se spomni padlih junakov na vseh bojnih frontah in da pošilja pozdrave hrabrim italijanskim vojakom ter po sovražnih napadih prizadetemu prebivalstvu. Zbornica potrjuje odločno voljo do odpora in zmage na strani italijanskega naroda, ki je odločen z neomajnim zaupanjem bojevati se za končno zmago.« Cele sowmziitii padiilcei razgnane Napad osovine v Tuneziji - Slabi sovjetski napadi med Volgo in Donom Wehrmacht je dne sovražne pehote in oklopnjakov, topniškim položajem in cestam za dovoz novih pošiljk. 22 oklopnjakov je bilo zadetih po bombah. Odredi nemških strmoglavnih in lovskih letal so prizadejali britanskim četam v severni Kirenajki znatne zgube materiala. V Tuneziji. so prešle nemško-italijanske sile v protinapad in vrgle sovražnika iz več krajev. Pripeljali so številne ujetnike. Sovražnikove padalske čete so bile razgnane, devet oklopnjakov je bilo uničenih. Nemški lovci so brez lastnih zgub zbili osem britanskih lovskih letal na tla. Na morju okrog Anglije in v pokrajini zasedene zapadne obale je britansko zračno orožje v včerajšnjih zračnih bojih zgubilo sedem letal. Vsa nemška letala so se vrnila. Oberkommando der 2. decembra objavilo: Pri napadu nemških oklopnjakov severno od Tereka smo vrgli sovražnika in pripeljali več sto ujetnikov. Med Volgo in Donom so Sovjeti zaradi svojih visokih zgub včeraj izvršili le slabejše napade. V velikem donskem loku smo napade zavrnili z nasprotnim napadom. Proti premikanjem močnejših sovražnih čet ob srednjem Donu so se udejstvovala brza italijanska in težka nemška letala. V srednjem frontnem odseku in ob II-menskem jezeru so še naprej ogorčeni in silni boji. Sovjeti so pri svojih brezuspešnih napadih utrpeli visoke krvave zgube in zgubili zopet 95 oklopnih bojnih vozov. Zračno orožje se je bojevalo proti silam V 10 dneh ZRCAIO D 1024 oklopfalioi/ iiničenili Po sovfetib poskušeni napadi so se izjalovili ob nenavadno visokih zgubah Wehrmacht je dne Oberkommando der 1. decembra objavilo; Ruskosovjetski napadi v prostoru se-vernovzhodno od Tuapseja so se zrušili ob visokih zgubah sovražnika. Tudi v odseku ob Tereku je bil sovražnik odbit deloma v nasprotnem napadu. Včeraj nadaljevani sovjetski poskusi napadov med VolgoinDonomsose izjalovili ob nenavadno visokih sovražnikovih z^bah. Nemški nasprotni napad jih je vrgel nazaj preko njihovih izhodnih položajev. Pripeljali smo številne ujetnike in plen. Krajevni napadi v velikem donskem loku so spodleteli. Odredi bojnih letal, bombnikov in rušilnih letal so učinkovito podpirali čete vojske. Odredi lovcev so zbili na tla 43 sovjetski)! letal, protiletalsko topništvo sradnega oroij« g* omodu Tii lAftaa smo zgubili. Bombardirali smn podnevi in ponoči stanovaliača čet in železniške naprave ob srednjem Donu. Jugovzhodno od Kalinina in v prostoru okrog Toropeca še trajajo ogorčeni boji. Bojna in strmoglavna letala so deloma v nizkem poletu izvršila uničujoče napade na sovražnikova zbirališča oklopnjakov, kolone na maršu in kolone vozil. V času od 20. do 30. novembra so čete vojske na žariščih bojev na vzhodu uničile 1024 sovjetskih oklopjjakov. Pc zračnih napadih in protiletalskem topništvu zračnega orožja smo uničili nadaljnjih 148 oklopnjakojv. Na fronti v Kirenajki so se vršili le krcicvni boji. Zračno orožje je napadalo z bombami in krovnim orožjem britanske kolone in neko letalsko oporišče. Nemške ж JtUhrer je sprejel v ponedeljek v svojem glavnem stanu poveljnika neke brigade pa* dalcev, generalmajcrja Bemharda Ramckeja ter ши je izročil dae Elchenlaub zum Ritter* kreuz des EHsemen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa). Fiihrer je sprejel ob prisotnosti dea Relchs-mlnlsters des Ausw&rtlgen pl. Rlbbentrepa novo imenovanega španskega veleposlanika Gl-nes Vldal y S a u r a, da Izroči svoje poveril-nice. Nato je sprejel Fiihrer dosedanjega španskega veleposlanika grofa Mayalda v poslovilni avdijenci. Rciciisiuinister Dr. Goebbels je v ponedeljek zvečer govoril pred častniki neke pehotne tiole, ki je bila na kratek poduk zbrana večinoma iz fronte. Minister je v svojem govoru dal častnižJcemu zboru obsežen pregled o vojaškem in političnem položaju In Iz tega izvajal zaključke, ki se podajo za nas glede nadaljnjega vo^va po sovražnikih vsiljene nam vojne. Nemški lil hrvateki vladni odbor sta 30. novembra zaključila četrto zasedanje v Zagrebu. Posvetovanja, ki so bila prevevana prijateljskega sodelovanja, so vedla zopet do popolnega sporazuma o ureditvi vseh vprašanj medsebojnega in plačilnega prometa za prihodnje gospodaralto leto. Dosedanji gr&kl ministrski predsednik general Tsolakoglu je naznanil v oklicu grškemu narodu, da je odstopil iz zdravstvenih razlogov in je Izrekel prepričanje, da bo njegovo politiko ozkega sodelovanja z osovinskimi silami nadaljevala tudi nova vlada. Nato je bila sestavljena nova vlada. V Helsinkiju so svečano otvorili posredovalnico Helsinki nemške akademije. Najvišje sodišče v Kopenliagenu je obsodilo pisatelja Petra de H e m m e r G u d m e na zapor štirih mesecev, ker se je v nekem predavanju tako izrazil, da so smatrali, da bi to lahko škodovalo Danakl. Danske žene so se stavile na razpolago Rdečemu križu, da vrSe prostovoljno službo v bolnišnicah, posebno v onih, kjer so ranjenci iz Skandinavije. Najprej bodo prostovoljne bolničarke izvršile tečaj v Nemčiji. Minister Fuglesang je bil imenovan za naslednika smrtno ponesrečenega ministra dra. Lundeja kot Šefa norveSkega departmija za kulturo In ljudsko Izobrazbo, Ker Je zbolel Jai>onski notranji minister Jn-zava, prevzame začasno ministrski predsednik Tojo tudi posle notranjega ministrstva. Enako glasečo se poročilo je Izdal tudi vladni Informacijski urad. V Sanghaju je radi nenadnega mraza zmrznilo 517 ljudi, ki so bili brez strehe. Lord Woolton je v torek sporočil glasom londonske poročevalske službe Zgornjemu domu, da bo predložil parlamentu načrt za novo ministrstvo; To ministrstvo naj bi ae р«ваЛо m- ključno Z obnovo mest In vasi. Wendell Wlllkle je Imel o priliki boljSevlSke propagandne manifestacije v Torontu govor, ki ga cenzura nI pustila objaviti, v katerem se je v agresivnem tonu Izrazil o Churchillu In Angležih. Wlllkle je nadalje grajal amerlffko politiko v Severni Afriki, kot se glasi v posebnem poročilu nekega angleškega časopisa. Prej ko slej so med Wlllkljem in Belo hišo bistvene diference o vprašanju druge fronte. Rooseiveltov sin EUlot je Imenovan za Šefa mednarodne brigade. S tem se sedaj norčuje švedski časopis »Folkets Dagblad< In piše med drugim: V uredništvu so se morali smejati Imenovanju mllljonarskega dediča za šefa sovjetske gangsterske tolpe celih pet minut. Drtovni departema USA je objavil zopet močno prikrojen seznam padlih, v katerem nar vajajo število padlih pripadnikov ameriške mornarice s 17.251 možmi. Novačenja ameriških oblasti v belgijskem Kongu med domačini so vedla do nemirov proti Amerlkancem. V belgijskem Kongu so se uprli zoper Angleže In de Gaulllste. Pri Švedskem pristanišču Sundwall je prlSIO med Švedi In Norvežani do hudih bojev. V indijski pokrajini Orissa je postalo žrtev orkana 775 oseb. Pri splošni protiletalski vaji v Stockholmu je bilo zaposlenih 75 000 aktivnih mož proti-zračne obrambe. V eo okrožjih srednjekitajske pokrajine Ho-nau vlada lakota. Zaradi hudih nalivov v venezuelskem mestu Tachlrl so v rečnih ozemljih nastopile velike poplave. italijanske čete oklopnjakov so z močno podporo zračnega orožja napadale prodirajoče motorizirane sovražne odrede v Tuneziji, in ■ pripeljale ujetnike. Bojni letalci so podnevi in ponoči bombardirali pristaniške naprave v Bčneju in Alžirju in pogodili med drugim tudi neko veliko transportno ladjo. Na južnem Angleškem so lovska letala napadla podnevi razne vojaške naprave in nad morjem sestrelila dve sovražni letali. Mi pogrešamo dve Svoji letali. Kakor je bilo objavljeno že po posebnem poročilu, so nemške pomorske in zračne bojne sile v mesecu novembru potopile vsega skupaj 166 ladij z 1,035.200 brt. Težko poškodovane so bile 102 ladji, od teh se lahko znaten del smatra za popolnoma zgub" l.ien Kiinjiiih (liiiMl, Kliijifiiluil, - Verljix:'"V Dr. Bmll Heitjen. — HauptMliriftlelUr: Hontmann. • голиН Wt AiimIimiIM* Mw Gauleiter dr.Ralner na Gorenjskei Obiskal ie naprave stranke in kulturno prireditev - Zgodovinska pripadnost Gorenjske k Reichu v sredo je Gauleiter dr. R a i n e r v ^remstvu Ritterkreuztragerja Schmolzer-ja presenetljivo obiskal Krainburg. Zgodaj popoldne ga je na Seeberškem sedlu sprejel Kreisleiter. V Seelandu je pregledal Blužbeno mesto Ortsgruppe NSDAP, posvetovalnico za matere in otroški vrtec NSV, kjer je opazoval z vidnim veseljem otroke pri igri in petju in se je prepričal o dobri ireditvi otroškega vrtca. Po kratkem razgovoru na županstvu je obiskal Ortsgruppe NSDAP in županstvo v Hofleinu. V Pre-Gasslu je Gauleiterju pokazal Ortsgruppen-leiter šolo in strankin dom. Prepričal se je, da se v obiskanih Ortsgruppah pridno dela. Po ogledu grada Egg (Brdo) se je na povabilo udeležil kulturnega večera v strankinem domu v Krainburgu. V glavnem se je 8 težko ranjenimi in Hitler-Jugend LBA in dekleti BDM Krainburg po Pg. dr. Ko-schirju prirejena prireditev vršila pod ge-Blom »Gorenjska — krajina Reicha«. Nagovor Ritterkreuztragerja Obervvacht-meistra Schmolzerja D očim se je prvi dej prireditve, katerega je uvedla živahna koračnica, pečal z gorenjsko krajino, je vseboval drugi del gorenjsko zgodovino in je prikazal nemško posest v starem času, nemško stisko in nemški boj ter boj sedanjosti. Višek tega dela je tvoril kratek nagovor burno pozdravljenega Ritterkreuztragerja Oberwachtmeistra Schmolzerja, kateri je pazno poslušajočim poslušalcem poročal o bojih na severu ob Pezzamu na obali Ledenega morja. Govoril o pokrajinah, katerih pred vojno ni nikdar prestopila človeška noga, in je opisoval, kako težke naloge so stavljene nemškim vojakom na samotnih položajih in izpostavljenih oporiščih v snegu in ledu. Na preprosti način je opisoval, kako si je pridobil Ritterkreuz in je poudaril, da ga ne nosi Samo za sebe, temveč tudi za svoje hrabre tovariše oporišča, ki so z njim vred vzdržali močno sovražno premoč. Ritterkreuztrager-ju so se zahvalili s pritrjevanjem, ki ni hotelo pojenjati, kot enemu izmed najhrab-rejših in v njem vse fronte, ki nam omogoči, da doma mislimo že na naloge kulturne in jospodarske obnove, medtem ko oni stražijo fronti. Tretji del večerne prireditve je kazal nemški značaj, nemške šege in zmago Gorenjske. Alpska narodna glasba in po mladini z veliko ljubeznijo izrvajani gorenj- • ski narodni plesi so zaokrožili vpogled v kulturni razvoj domovine. Gorenjska pokrajina in ljudstvo spadata k Reichu Zadnji del je veljal izpolnitvi, tudi če jih fie mora pasti, če tudi še leži megla po dolinah. V tem delu je tudi Gauleiter doktor R a i n e r na kratko govoril in je poudaril, da mu je ta večerna prireditev dala določen odgovor na mnoga vprašanja, s katerimi se je pečal. Prihod Nemcev na Gorenjsko je tudi samo povratek, mi nismo tukaj zavojevalci, tuji gospodje, temveč smo na novo odkrili zasute studence in oživljamo staro nemško kulturno dobro. Kultura in šege dežele so nemške, kot njih prebivalci. Ljudstvo pripada nam in se zato moramo z vsemi močmi truditi, da vzbudimo naravno utemeljeni čut skupnosti, in ga utrdimo. Da spadamo skupaj, dokazujejo vsi živo pred nami stoječi mladeniči in dekleta. Kri spada h krvi. Kakor se vojak na fronti bojuje za veliko domovino, kateri se je v to obvezal in za kar nam je tovariš Schmolzer kot živ tovariš že govoril, tako mora biti tudi združena mirna bojna skupnost. Da hodimo tudi tukaj po pravi poti dokazuje primera 1917 in 1941. Obe leti ste bili leti odločitve, leta 1917. je bila notranja in zunanja fronta neozdravljivo razbita, leta 1941. pa stoji domovina trdno povezana s fronto. Prišli smo iz ožine prostora ven. To naj si tukaj posebno zapomnijo komunistični rovarji, ki mislijo, da morajo gorenjskemu ljudstvu otežiti povratek v Reich. Nemčije danes ni več moči premagati. Ni nam potreba več taktike bliskovite vojne iz leta 1939. in 1940. Zadostuje, da se drži fronta tako daleč od domovine, ni pa pomembno kje stabiliziramo na tuji zemlji svojo fronto, temveč samo to, da se drži fronta na strategično odločilnih točkah. Na gospodarskem področju je vkljub vsemu ameri-kanskemu blufu zagotovljen naš prebitek oboroževanja. To naj bo poudarjeno ravno tukaj na Gorenjskem omahovalcem, kateri bi le preradi videli v izkrcanju ljudi iz dežele tako imenovanih brezmejnih možnosti v Severni Afriki slabost Nemčije. Med širo-koustenjem naših sovražnikov in resničnostjo pa je velika razlika. Izkrcanje Amerikan-cev Fiihrerja nikakor ni vznemirilo, pač pa lahko gospodom onkraj luže prinese še marsikatero iznenadenje, in če se Angleži hvalijo, da so žilavi in trdi v življenju, naj vedo oni in njihovi prijatelji, da smo taki postali tudi mi Nemci. Ni se nam pa treba prav nič pečati s takimi vprašanji, mi Nemci smo se v prejšnjih vojnah naučili gledati velike skupne zveze in nas ne more nič zadržati, da bi zopet vzpostavili meje, katere so nam tekom zgodovine in stoletij zlohotni narodi razdrli, kot tudi tukaj v Krainburgu in gorenjski krajini. Dežela in ljudje so naši in ostanejo naši. So naše krvi, to povedo celo njihove pesmi, njihove besede in njihovo zadržanje. Fiihrer pravi, da se bodo žrtve, katere sedaj zadnjič doprinašamo, povrnile v generacijah kot živa kri v srečnih družinah. Te sreče naj bo deležna tudi Gorenjska. Vojna, mati vseh stvari, je biolo-gičen princip, kratkomalo izraz življenja. Bojujemo se za kri, kakor vojak za utrditev Reicha. Ce bodo morda še marsikateri padli, vemo, da korakamo z Adolfom Hitlerjem k zmagi, k dobrobitu Velike Nemčije in do-brobitu Gorenjske. Navdušeno so sprejeli navzoči poziv Gau-leiterja na svojo delavoljnost, in ko je ob zaključku zazvenela zborna pesem — »Deutschland heiliges Wort« (Nemčija sveta beseda), so jo vsi peli. s snežno haljo na vrhovih Kavkaza Na potu v položaje ob Elbrusu nosijo naši gorski lovci snežno haljo, da jih na helih ledenikih sovražnik ne vidi. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Felde, Sch., M.) španski otroci odpotovali Iz Berlina AO jih je obdarovala Berlin, 4. decembra. Po nalogu inozem-i ske organizacije NSDAP so bili v torek y Berlinu obdarovani španski otroci, ki so jih svoj čas oblastniki Španije zavlekli v Sov-« jetsko unijo in jih je sedaj nemška oboroi žena sila osvobodila. Darila je dala de< želna skupina inozemske organizacije Španije. Prvih pozdravov iz domovine so bili vračajoči se zelo veseli. Španski otroci so v torek odpotovali v Španijo. Na njihovi vožnji bo skrbela za nje inozemske organizacija v Franciji. čiščenje Filipinov končano Tokio, 4. decembra. Čiščenje na Filipinih je sedaj končano. O tem je izdil cesarski glavni stan sledečo objavo: Po zasedbi vseh Filipinov so čete cesarske armade vodile či" ščenje proti ostankom Amerikancev in Fili-pincev, ki so se držali še v gorovju in na drugih nepristopnih krajih otoka. Uničile so glavno maso teh nerednih čet. Od avgusta do oktobra so znašale zgube sovražnika 3945 padlih in 2918 ujetnikov. Uplenili smo med drugim 33 brzostrelnih topov, 71 težn kih in lahkih strojnic, 105 avtomatskih pušk in drugo strelno orožje, skupno 7458 kosov, en milijon strelov municije in 44 tot vornih avtomobilov, lojna v džnngli na M Gvineji Ogorčeni boji v ozemlju Bune — Zračni napadi na Fort Moresby Stockholm, 4. decembra. Glavni stan generala Mac Arthur ja je sporočil v torek, da sp se boji v ozemlju Bune na Novi Gvineji razvili v ogorčeno bitko. Japonske čete učinkovito podpira letalstvo. Nek oddelek japonskega letalstva je po noči napadel Port Moresby. Tudi nad Port Darwinom na avstralski obali so zopet opazili japonska letala. Nek dopisnik Up poroča dopolnino, da sta sovražnika na več točkah pri Buni oddaljena komaj za lučaj. V gosti džungli pride večkrat do bojev na nož. Močvirnato ozemlje džungle po ameriških poročilih ni samo težko prehodno, temveč nudi telesno manjšim Japoncem boljše kritje. V džungli so Japonci napravili strojnična gnezda, ki jih obdajo z lesenimi borikadami in ki jih je celo na nekaj metrov daleč težko spoznati. Skozi gosto grmovje so Japonci na kilo^ metre daleč potegnili bodečo žico, ki jo le z veliko težavo odstranjujejo. Japonci drže sedaj po ameriških napovedih obalni pas, ki je okoli 18 km dolg in 8 km širok in ki se razteza v notranjost do okoli Sopute. r" Dipi.Optiker f. Mwanfufi I Klagenfurt. BahnliofetraBe 15 Hoprnenje §a draguCji lO PRIPOVEDUJE JORG REHOFF »Ne bi smeli piti toliko whiskyja, gospod Vojak!« se žalostno oglasi nekdo z druge strani trde usnjene zofe. Mala kabina poveljnika rušilca je vsa razsvetljena, toda okrogla okenca na ladji so zaprta, deloma zaradi strmih valov, ki grme proti jeklenim bokom naglo ploveče ladje, deloma radi bistrih oči nemških izvidniških letal, Welles pogleda skrivaj svojega soseda. Očividno Žid. Povrh ima Se ime Eliassohn, »Le ne bodite preveč neprijazni do našega gosta!« ga je bil svaril poveljnik rušilca, preden so vsi trije stopili na ladjo. »Njegovo ime sem že slišal v zvezi z nekim po-hujšljivim poslom. Mož je sicer neverjetno neroden, pri tem tudi predrzen in tolst — toda cenim ga na najmanj dva stotisoč funt šterlingov, prav gotovo je poseben zaupnik kralja z diamanti Joela — občuje v hiši Churchillove hčerke, kakor, da je tam doma!« »Vzlic temu bi najrajši preklel svojo usodo, ki ji. ravno mene izbrala za njegovega Angela varuha, ki ga naj spremlja v Amsterdam! To samo zaradi tega, ker je nekdo admiralitete ulovil, da je moj stari stric tudi imel posle z diamanti!« je Welles če-(Remo odgovoril. Po drufe steklenici whiskyja je pa postal dobrod. Sen, zlasti ker je poveljnik rušilca Poskrbel za to, da se je njegov tovariš pred ^sem dobro najedel. »Zakaj DM teto №đh)Q. И«М. kef imam posle v Hatton Gardenu? Saj jih ima vendar vaš stric tudi?« je suho omenil Žid, »Sploh pa morate enkrat tudi iti v Hatton Garden. Tam se boste lahko marsičesa naučili. Pravcati srednji vek! Večina London-čanov niira niti pojma, kje tiči največ denarja!« Welles je odgovoril le kratko: »V Hatton Gardenu sem že bU. Tam da je veliko denarja? Jaz sem videl le obilico smešnih ljudi in precej umazane prodajalne!« »Vprav te prodajalne! Kaj pa mislite, koliko najemnine stanejo samo te tržne lope! Toda na starih mizah v hišah sklepajo več milijonskih kupčij, ko v kakšni vele-banki. Zabavno je gledati, če pride tja kak trgovec, ki si odpne jopič, potem telovnik, potem srajco in če naposled privleče usnjeno mošnjo, v kateri nosi svoje dragulje!« »Kali-, ali nosijo trgovci z diamanti v Londonu svoje dragulje vedno s seboj?« je hotel vedeti poveljnik rušilca. Zida je lomil masten in trajen smeh. Se vedno so grmeli valovi Severnega morja ob stene ladje. Ves trup sc je tresel. Tudi laik je lahkj opazil, da je poveljnik dal povelje za »polno vožnjo«. Ponočno nebo je bilo lahko pokrito. Pri kukalnikih so stale straže in s svojimi nočnimi daljnogledi nervozno iskale svetlobne točke v temni daljavi in poslušale, dali se ne pojavi kje tipičen Sum kakšnega letalskega motorja. Z grozljivo naglico je kakor nož ostri ladijski nos vojne ladje rezal svojo pot skozi po viharju podeče se valovanje, skozi kipečo vodno površino. Zid Je kimal z glavo. »Deloma že. Veliko je pa tođl reklama, da 8# pridobi tiek. , vobri mister Joel si je celo najel skušenega novinarja, ki mu sčečka lepe zgodbice za posebno znamenite dragulje. Malenkost ga to že stane, toda ta dečko to že nadomesti!« »Ali ste vi morda v sorodu s trgovcem z diamanti Eliassohnom, ki je takrat kupil slavni ,modri diamant' v Londonu?« Zid je naenkrat postal pozoren. »Prav ste zadeli. Jaz sem njegov sorodnik, čeprav so moji predniki takrat prebivali v Varšavi. Ta Mozes je bil od naše rodbine,« Nekaj časa so ti trije možje še ostali v pomenku. Nato je zabava počasi umolknila. Vtem kr so se valovi Severnega morja zamolklo lomili in ropotali ob stenah krova, so možje naposled zaspali, sloneč s prekri-žanimi rokami ob ozki kajutni mizi, na katere polirani plošči so se v motnih mlakah alkohola trdno prijele steklenice whiskyja in žganja. Šele tik pred nizozemsko obalo so se zbudili... Nekaj ur pozneje so sedeli ti trije na krovu rušilca. Zid je bil videti nekam zmeden, vtem ko sta oba Angleža zamišljeno in srepo gledala predse, »Ali veste kaj o tem, da nameravamo z našimi četami akcijo v Belgiji in na Nizozemskem?« je vprašal poveljnik rušilca. »Nas eden ne zve na svoji škatlji nikoli ničesar!« Welles je odkimal. »Meni je le to znano, da sta se »Daily Express« in »Times« pred nekaj dnevi širokoustila, da se bo že nekaj zgodilo ia, da je vojna že na pol dobljena. Morda pa sta bila Beaberbrook ali Astor dobila že kak migljaj od strani vojnega ministrstva.« 0O svetu Poseben primer materinske ljubezni pri živalih so opazovali v Mechemicliu (Eifel). Nelta velika ovčarska psiica je bila skotila tri mladiče, toda ona ne oskrbuje le ta svoj zarod, ampak kot rejna mati tudi še dva kunca. Ni dovolj tega — doji pa še enega mladega ježa, ki ga je bila prinesla v svoj pesjak. Redko »lovsko вгебо« je imel v Hohenwepelu na Kurhessenskem nek prebivalec, ki je delal na polju. Ujel je neko lisico z roko. žival, ki jo je zasledoval pes, je v svoji stiski zlezla v neko na poljskem obronku ležečo cementno cev in kmet je lisico, ko je hotela zopet smukniti iz nje, bliskovito zagrabil za tilnik In je ubil. V MIsllnu na južnem CeSkem se je podrla neka hiša. Neka žena je bila poškodovana po padajočih tramovih, njenega otroka, ki se je nahajal v iste mprostoru, pa so našli nepoškodovanega in mirno spečega. Mukapobie smrti Je umrla neka vdova ix Freiburga, ki ji je ob ognjišču Iz še nepojasnjenega vzroka začela goreti obleka. Hčerka, ki se je bdla vrnila, Je poskušala pomagati materi, plameni so pa zajeli tudi njo, tako da je zadobila grozne opekline, ki so povzročile njeno takojšnjo smrt. Vojni dogodki eo prignali veliko volkov čez mejo na Ogrsko. Za vsakega ubitega volka plačajo nagrado 50 pfinge (40 RM). Kdor se brani udeležiti se lova na volkove, se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 8000 pbngejev. Mesto Calbe (Saale) je dobilo za darilo pI-< ealni pribor Iz lesa hrasta, ki je ležal po stro-kovnjaSkem mnenju okoli 3000 do 4000 let v strugi Saale. Pisalni pribor se nahaja v poročni dvorani poročnega urada mesta Calbe In ga uporabljajo mladoporočenci pri podpisu poročnih listin. V neki vael v Weeterwaldu je nek pleskarski mojster obhajal svojo zlato poroko, Istočasno pa njegova hčerka srebrno in njegova vnukinja^ #el«oe poroko. Morokko — britische Kolonie Im Versprecheo immer groQzQgig ws. Lissabon, 4. Dezember. Knapp drei Wodicn >ind vergangen, seitdem die Briten und Amerikaner Teierlid] erklarten, kelnerlel Besitzabsichteo in den voa (hnen iiberfallenen Gebieten Nordafrikas zu ▼erfolgen. Heute wird bereits in der amerikanisdien und britischen Presse ganz unverfroren die Beute ausgchandelt, die dcr Vsrrater Darlan in die Hand der Angelsadisen gespieit hat. Mit el nem beispiel-losen Zynismus verkiindete Sonntag Im Leit-ertikel der britischen Wodienschrift ..Observer" George Orwell die Anspriiche Englands auf Marokko nnd legte klar, daB Marokko aU britischer Besitz ein wertvolles Gegengewicht fiir eincn eventnellen iVerlust Gibraltar: sein werde. Englands Politik miisse es seIn, erst einmal die einheimische Bevolkerung zu gewinnen; es gelte also, ihnen Vcrsprechungcn zu machen. die allerdings nur auf Kosten der franz6si.scher Bevolkerung.ok'cise er-folgen konnten. Die franzosisdien Regieiangsbeh3r-den in Nordafrika. denen man viel zu iiberei't Ga-rantien gegeben babe, wiirdep sidi wahischeinlich soldien MaBnahmcn nicht geneigt zeigeii Orwell ineint, es ware ein „Jammer' . wenn man um einer Politik auf knrze Sicht willen d't 8pat?ren und Lauptsachlicheren Ziele Englands auBer adit lassen ■wiirde. Er sagte aucb bereits offen voraus daB die finanzicllen Interessen Frankreichs und der fran-zcsisdien Besitzer In Marokko den Interessen Englands geopfert werden miiBtcn. Allerdings gesteht Orwell gleidizeitig, daS man "idit damit rechnen konne, die einbeimisdie Bevolkerung Mnrokkos sdion fiir einen aktiven Einsatz in diesem Krieg fiir England zu gewinnen. Mexiko aneifeennt fle СаиПе Berlin, 4. Dezember. Der Streit um General !de Gaulle ist dadurdi in eine interesjante Phase gctreten, daB Mexiko die sogenannte Regierunj zum BewuBtsein. Sie stieg aus dem Grab und schleppte sidi miihselig nadi Hause, wo sie bald nach Mitternadit anlangte und EinlaB begchrte. Schon hatte sie langere Zeit gepodit und ihre Angehorigen beim Namen ge-rufen. Endlidi regte es sidi im Haus. Wie aber die Hausleute tahen, wcr ihre Nachtruhe storte, wurden sie von soldiem Schred?en befallen, daB sie sidi i'ngstlich verkrodien. Eine Magd rief den Hausvater. Der wollte die Botschaft nicht glau-ben. Erst das fortwahrende Rufen und Podien am Haustor veranlafite ihn dann, selbst nach den Dingen zu »ehen. Er Sffnete das Fenster, sah hinab und erkannte mit Schredten und Freude seine versfjrbcne Gcniahlin. Mit fliegenden Wor-ten tcille sie ihm ihr sdiredtlidies Erlebnis mit und bat flehentlidi um EinlaB, der ihr nun end-lich gewihrt wurde. All sidi darauf alle Haul-bewonner von ihrem Schrecken erholten, herrschte Jubel und Freude iiber die glucklidi bestandene GeUhr und das unerwariete wiedersehen der ge-liebten und schwer vermifiicn Hausfrau. Ihr Mann licB spater zum ferncren Andenken an die Begebenheit Im zweiten Stock des Hausei an einem blinden Fenster der Ostscite ein Ge-malde anbringen. Es itellte einen Mann dar, der einen rotbraunen Rode nadi lehr altem Sdinitce trug und angstlidi vom Fenster herabsah. Schon in den Dreiffigerjahren des vori^en Jahrhunderts wurde das Gemalde bei einer Umgeitaltung del Haujec cntfernt. rd. Rom, 4. Dez. Der Generalgouverneur von Franzoslsdi-Westafrika Boisson, der mit selnem Verrat die Landung amerikanischer Truppen in dem ihm zur Verwaltung anvertrauten fran-zoslschen Hoheltsgebiet ermogllchte, traf jetzt, von Dakar kommend, in Algier ein. Boisson scheint AnlaB zu unerwartetcn Verwlcklungen im polltlschen Sektor des anglo-amerlkanl-sdi-franzosischen Verhiiltnisses zu geben. Er will, wie aus Tanger gemeldet wird, mit Darlan alle jene MaBnahmen besprechen, die ergrlffen werden miissen, um die Gcfahr einer Front-bildung der mohammedanlschen Bev01kcrung In Marokko und Mauretanien gegen die England« und Amerikaner zu verhindern- Besondere Schwierigkeiten scheinen in Franzoslsch-West-afrika dadurch entstanden zu sein. daB Darlan vor knapp einem Monat dieses Gebiet besuchte und dort mlt heillgen Schwiiren die Verteidigung Dakars gegen jeden Angriff versprach. Die Bevolkerung hat diese Versicherung offenbar nicht vergesscn und nimmt den Verrat Darlans um so ernster, als sich sell der Okkupatlon des Landes bereits allerlei wirtschaftliche, sozlale, versor- gungsmaBige und verkehrstechnische Schwierigkeiten ergebcn tiaben. Die bedeutsamste Ursadie der Reise Boissons diirfte aber darin zu sudien sein, daB der Generalgouverneur sich Einblick in die wirkhche Lage Darlans verschaffen will. Radio Mondar meidet, die Nachricht, daB ganz Franz8slsch-Wcstafrika sowie Franz5sisdi - Nordafrika In allernachster Zeit unmittelbar de Gaulle unter-stellt werden soli, sei besonders in Dakar mlt Bestiirzung aufgenommen worden. Boisson habe zweifellos die gcgenwSrtigen Madithaber Algiers dariiber informiert. daB die von Ihm unterzelch-neten Vertriige nur Giiltlgkeit besitzen. solange Darlan als Partner von den F.nglandern und den Amerlkanern anerkannt blelbt. Eine Unter-werfung unter de Gaulle kame fiir Franzosisch-Westafrlka unter keinen Umstanden In Frage. Es wird als nicht ausgeschlossen bczelchnet. daB Darlan, Boisson und Nogues sich zusnmmen-schlieRen. um doch noch den Versuđi zu machen, de Gaulle zu stiirzen. Der Kampf um die Macht ist jedenfalls unter den Verratergeneralen noch keineswegs beendet. VUle БбнШоп nsrauSit шгбе Musterbclsplel engllsdier Pcrlldie - Goiiverneur gegen Invasoren jb. Vldiy. 4 Dezember. Wie England den Raub der klelnen franzBslsdicn 1п.че1ко1оп1е I.a Reunion ansffihrte wird nun durch den Notenweduel bclegt. der in Vili? veroffentlldit wurde. Er schlldert ein Musterbelspiel engllsdier Raubwillkflr und Perftdle. Am Samstag abend landeten ohne vorherlge An-kUndlgung englische und ganlllstische Truppen' in vier versdiledenen HSfen und flberwiiltlgten die frenz8-elschen Wachmannschaften nnd die Gendarmerie. Am Sonntag ersdilen ein gaulllatlsdier Fregatten-kapltan bei dem frmnzBsIsdien Gouvemeur der Insel nnd erklarte. er habe den Befebl. die Insel einzu-nehroeji und wrfiige liber die dazu erforderllchen Streitkrafte. Wenn dcr Gouvemeur sich nicht bis IS Uhr zur Obergabe bereitfinde. wUrden die engllsdi-gautlistiechen Truppen die Zuc&erfabriken der Insel. Т« eldi zur legalen Reglertmg Frankreichs bekennen. zerstBren. Weldie Perfldle In diesem Ultimatum llegt ergibt sidi aus der Tatsnche dafi die Zuckerfabriken den Reich rum von L# Reunion a us machen und den Wohletud 4« SivolkcTnu In seiner Antwortnote protestlcrte der frenz5slsche Gouvcmenr sejjen die Besetzong nnd die Unvcr-schamthelt der Zumntnng nnd erklSrte, er werde slA der ensjlischen Anwelsmij! ntdil beugen sondcro seiner Rejlernng jejenfiber loyal blelben. Wenn Blot vergossen werden mflsse, so f«lle die VerantwortonjJ auf die englisdie Rcgicrang und Ihre gaulllstisdicn Handlanger Die Drohung. die Zuckerfabrlken bombardleren bewelet. daB die Angrelfer die Loyall' tat der Bevdlkerung kennen. Der franiSslsdie Gonver-neur der wehrloaen Insel sdillefit seine Not« mlt Vcrslchcrnng er werde. falls die engllsdien Drohun-gen verwltklldit wOrdcn. alles tun. was Ehre Pflicht vorsdireibe* Nadi Ablehnneg des Ultimatum begann am Sonntag Badimlttag der Kampf zwischen den franzbsk*^ Wadimannsdiaftefl und den Invaslonstmppen. einem iweiten Ultimatum gab dann der franzSsl«®* Gouvemeur bekannt. daB der Widerstand elngestel' wird. Seine Antwortnote ediloB mit den Worten: „ l«W Frankrtlch, и let# der Matsdiall," i Gorenjska poljedelska razstava podaljšana 5000 obiskovalcev v pr\(h dveh dneh Z ozirom na veliko zanimanje za gorenjsko Poljedelsko razstavo In da se še čim večjemu ^evilu kmetov, predvsem pa uslužbenatvu in Jttladini omogoči obisk te poučne razstave, je 'a podaljšana za en dan, to je do vžtevši 6. oecembra 1942. V nedeljo po LandesbauernfUhrerju H u -® 6 r j u otvorjeno poljedelsko razstavo v Kraln-"Urgu je že v prvih dveh dneh obiskalo 5000 Rojakov iz mesta In dežele. Posebno so se za-za razstavo strojev. Grcnzlandtheater v firainburga Brez dvoma je tvorila viš.k glcUali-.v.j pred-etav, ki so se vrš le ob poljedelskem razstav-Чега tednu v strankinem domu v Krainburgu, predstava igre »Uta von Naumburg«. Za to predstavo so pridobili prvovrstne moči Grenz-kndtheatra. Z ljubeznijo in močno koncen-tiacijo predvajana predstava je vzbudila pri ®Ms.kovalcih najresnejše probleme. Bila je več kot samo igra zgodovinskega dogodka. Bila k apel na notranjost vsakega posameznika, se spozna z vpraSanji zgodovine In seda-4o3ti. Učinek Igre je zopet točno pokazal, da ne dobimo moči in vzgona za vsakdanje vi jen je samo v lahkih Igrah, temveč da dajo predstave resnih vprašanj mislečemu človeku Več užitka. Ml v Krainburgu take prireditve bolj pozdravljamo, ker nani iz stoletne zgodo-vine naže domovine dajejo vedno znova pobudo za naSe obnovno delo v povrnjenih ozem-Upamo, da se bo NS.-Gemeinschaft "■Kraft durch Freude« še'mnogokrat posrečilo, da pridobi Intendanta dr. Meyer-PUrsta ž njegovimi Izvrstnimi umetniki za gostovanje v Krainburgu. Večerna prireditev zabavne operne umetnosti Ob času gorenj-ke poljedelske razstave je priredila NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freu-dec prvovrsten večerni program. V nedeljo se je vršila umetnlSka večerna prireditev vesele Operne umetnosti. V prvovrstni zasedbi je bila predvajana komična opera »Bastlen und S a s t i e n n e«, glasba od W. A Mozarta, telcst od F. B. W e i s 3 k e r n a In Ferarijeva ^nodejanka >Suzanina skrivnost«. Ljubko glasbo velikega nemžkega mojstra Mozarta, kateri je to komično opero zlož 1 kot 121etnl deček, kot tudi glasbeno spremljavo ktermeza bo izvajali prvovrstni glasbeniki iz Wlena. Muzlkalično In scenlčno je prireditev Vodil znani vodja Mozartovih In Beethoveno-vih svečanostnlh Iger Viktor Kvirin P I a s s e r 1% Wiena. Sodelovali so Anni G e 1 d e r Iz Rrcsdc^"', ki\t\ Aufhauser Iz Bayreutha, ^Pranz Hofbeeck iz Wiena, In Paula F e 1-der, umetnlSka pevka, kl so je žo proslavila ћа inozemskih in tuzemskih veVk'h odrih. Ljudski dom je bil. kot pri vseh prreditvah Vs-Gemeinschaft »Kraft durch Freude««, zo-At razprodan do zadnjega kotička. Zborovanje županov v Radraannsdorlu Landrat dr. ^Ilntere^^er je 8i:lical župane gvojega Kreisa na delovno zborovanje, da razčisti vprašanja najrazličnejših zadevnih področij v osebnem razgovoru. Uvodoma je Naznanil, da ga je dosedanji občinski komisar okrožnega mesta Radmannsdorfa zaprosil, da ga razreši položaja, kl ga je zavzemal od prvega dneva delovanja civilne uprave. Prošnji je bilo ugodeno In je poveril z ozirom na predvideno ^>ojltev Leesa In Radmannsdorfa župana FUrederja z vodstvom upravn h poslov okrožnega mesta Lan-drat se je pri tej priliki zahvalil odhajajočemu oMinskemu ko-Jnisarju B a b n 1 g u in mu izrazil priznanje za njegovo delovanje ter je Izrazil, da zaprošeno razrešitev Izvrši namenoma na današnjem zborovanju, kajti Babnig je bil ob prevzemu civilne uprave aprila lansko leto prvi občinski komisar okrožja Radmannsdorf In je takrat Sašel gotovo ne prav lahke naloge. Mnogo, kar Be je od takrat v okrožnem mestu Radmanns-dorfu Izvršilo, pomislimo na prirxior samo na novo Imenovanje uUc, polepšanje mesta, zelo pomembno gradnjo cest, razširjenje občlnsk h cest In potov, razširjenje vodovodnega omrežja, otvoritev mestne knjigarne in še mnogo drugega, vse to se je započelo v prvi vrsti na njegovo pobudo 1д dovršilo pod njegovim vodstvom. Po izrečeni zahvali za dosedanje delo je Landrat obenem prosil Eabnlga, da bd svojemu nasledniku Pg. FUrederju, ki je že znan kot preizkušen vodja občine Lees, stal še nadalje ob strani s svojim poznanjem krajevnih razmer, kar je Babnig obljubil. Rogierungsassistent Standhartner je govoril o stanju dela pri Kennkarten (Izkaznicah Istovetnosti) In o raznih določbah za potne liste. Inšpektor Seeleltner je na kratko opisal najvažnejša prehranjevalna Vprašanja Gorenjske, Oberinspektor R a c h 1 e je govoril o občinskih In hišnopravnih vprašanjih, h čemur je podal nato tudi Se Inšpektor S t e 1 n e r načelna pojasnila. V nato Vršečem se splošnem razgovoru so razmotri-Vali še vprašanja Iz najrazličnejših področij In jih deloma rešili, tako da je tudi to delovno zasedanje imelo uspeh, da bo dobro slutilo županom In posameznim referentom pri bodočem delu. HrQit Stein Jauohnn. (Občinske vesti.) Pred krat-,'ni je bil v samostanu v Kleinlaaku otvorjen "nietijskl tečaj s 23 udeleženci. — Tovarniški Slavki Anni Beutz se Je narodll sin Stanislaus. — Pri Standesamtu v Stelnu so se po-^111 Laidislaus Aleschowetz, občinski tajnik, ^ gdč. Agathe Hrlber, šivilja, Johann Swetlln, ""Izaraki pomočnik In Franzlska Sojer, po-^'"'tnika hči. — Pred kratkim je v starosti 76-M umrl eden najstarejših občanov Bartholo-Kauk«, po domače Gdawltach. ffius dem Hreisa Hriln&urg Krainburg. (šolanje DAF.> Prejšnji teden so bili v Krainburgu na šolanju DAR Orts-in Betriebobmannerji. Krelsobmann R e m s c h-n i g in Ortsobmann Zengerling sta v mnogih predavanjih govorila o obratnih nalogah Amtswalterjev DAF. Kralnburg. (Predavanje o Afriki.) Die Auseenstelle Oberkrain des NS-Reichskrie-gerbuncles je imela pred kratkim v dvorani hotela »Stare pošte« apel bojevniškega tovarištva Kralnburg in okoUca. Aussenstellenlel-ter. Ing. K o C h je pozdravil zastopnike mlade oborožene sil#, Landrata, NSKOV in števi-ne ostale goste. Posebno je pozdravil frontnega vojajca Ob. Gefr. P U11 n e r j a, ki je prišel, da predava z lepimi slikami o bojišču v Severni Afriki. Poslušalci so dobili pregled o nevarnostih in naporih puščavske vojne. Predavatelju so se zaiivaUll z dolgotrajnim odobravanjem. Ob godbi in petju so prebili še nekaj veselih ur v tovarlški zabavi. • GaUenfels. (Velik apel Ortsgruppe.) Te dni ee je vršil v svečano okrašenih prostorih uslužbencev bolnišnice velik cpel Ortsgruppe, katerega se je udeležilo 285 rojakov. Komi-sarični Ortsgruppenleiter Pg. dr. Herman S a -m o n 1 g g ga je otvoril s pozdravnim nagovorom. nakar je poudaril Pg. prof. K e n d a naloge gorenjskih rojakov. Ob zaobljubi, da se zavzamejo vedno za Flihrerja in Reich, je kilo lazdeljenih 4 dokončne in 54 začasnih člansltih izkaznic KVB. Gallenfels. (Dobra zbirka sadja.) Radi dobre sadne letine so napravile tudi žene Ortsgnippe Gallenfels sadno zbirko in so oddale znatno množino jabolk Kreisleitungi Kralnburg. Pred kratkim so zbirale pridne BlOiCkfrauen zopet jabolka, iz katerih so na-kuhale 150 kg mezge za neko vojaško bolnišnico. Nedavno tega so se razgovarjale žene tudi o bodoči zimski akciji. Žene so si postavile za prvo nalogo, da izdelajo za posadko neke podmornice nekaj z žimo iiapolnejnih zglavnikov s prevleko v rej, ki so jih pa odposlale Gaufrauenschaftaleitungi. Prettassel. (Rodbinska kronika.) V občini Predassel so bili od 1. oktobra 1942 do 1. decembra 1942 rojeni; Johann Graschitz, Kokritz štev. 83 in- Leopold Mlklauschitz, Srakoule štev. 6, Teresia Ovsenik, Predassel štev. 44, Franz Schunkar, Freithof štev 60, Franz Trebar, Freithof štev. 11, Joharm Ga-sperlin, Freithof štev. 55, Maria Mubi, Pred- assel štev. 4.2. Umrli so v Istem iiasu: Johann Jama, Kokritz ftev. 77, Jlaria Scherownik, Orehovlje štev. 8, Maria Scherovvnllc, Freithof štev. 20, t ranz Schunkar, Freithof št. 60, Franz Schibert, Sucha štev. 12, Jchan Ma-wetz, Predassel 05 In Franzlska Pogatschnig, Predassel štev. 23. St. Velt an dor Sawe. (200 novih članov KVB.) Pred nekaj dESvi so v okviru slovesne prireditve izdali nadaljnjih 200 članskih izkaznic KVB. Zelena dvorana NPEA St. Velt je bila napolnjena do zadnjega kotička. Godba carinske obmejne straže St. Veit je otvorlla prireditev z vencem koroških pesmi. Nato je Ortsgruppenleiter Pg. R a d e r poudaril pomen članstva v KVB. Novi člani so obljubili zvestobo Reichu in БЧЈћгегји in prejeli članske izkaznice. S pesmimi naclje je bila zaključena ta dojmljiva slavnost. Hiiflein. (Kretanje prebivalstva.) V mesecu novembru so v kraju Standesamta (stanovskega urada), ki obsega občine Hof-lein, Predassel in Seeland, vpisali devet porodov in i tiri smrtne primere. Narodih so se: Maria Schaus v Obersselandu, Maria Roblek v Baschelu, Johann Hudobiunik v Kokritzu, Bri-gitte Schiberle v Oberaeelandu, Leopold Ml-klautschitsch v Untervellachu, Johann Jagodi tz v Koitesbergu, Andreas Nuner v Ober-vellachu in Franz Scheiik v Hofleinu. — Umrli so: vžitkar Franz Schibert v Sucha, zidarjeva hči Maria Ribniker iz Obervellacha, vrtnarski delavec Johann Mavetz iz Bauka, občinska reva Franzlska Pogatschnig iz Predassela. Finding. (Šolanja) Pred nekaj dnevi je govorila v dvorani strankinega doma nova Kreisfrauenscliaftsfiihrerin Pgn. Fischer pred skoro 200 ženami in je določila delo, katero naj vrši Frauen.schaft in kako zelo potrebno je, da domovina in fronta delata skupno za zmago. Zahvalila se je tudi ženam iz Fliid-niga za dosedanje delo in priznala njihov trud. Mladinska skupina Frauenschafte je povzdignila apel z dobro prednašanimi pesmimi. Le nerade so zapustile žene dvorano, upajo pa, da se bo Kreisfrauenschaftsfiihrerin zopet kmalu javila v Flodingu. Kraisorganisationsleiter Pg. Z s c h i r n t je govoril Amtstr&gerjem Ortsg;'uppe o položaju Hoheitstragerja v svojem Hohaitsbereichu. Zelo nazorna Izvajanja so sprejeh Amtstragerji z velikim razumevanjem in zanimanjem. Splošno se je izreklo željo, da bi naj bila bolj pogosto taka Šolanja. flus diiii Hrise ladmarnidorf Ri>đinann4dorf. (Lepo predavanje.) Zadnjo nedeljo dopoldne se je vršil v kino-d v orani apel NS-Reichskriegerbunda, Krieger-kameradschaft Radmannsdorf. Kamerad-schaftsfUhrer Oberst Luckmann je pozdravil mnoge' goste stranke in oborožene sile. Posebno je pozdravil frontnega vojaka Obgefr. Re?ncholda P ti 11 n e r j a, ki je po otvoritvi apela po KameradschaftsfUhrerju predaval s pomočjo lepih barvnih slik, kl jih je sam izgo-tovll Predavanje, kl je vsebovalo vojne doživljaje Obergefreiterja od odhoda iz Evrope do bojevanja na afriškem bojišču, so poslušalci sprejeli z velikim pritrjevanjem. Predavanja je dalo vpogled v neizmerne napore puščavskega vojskovanja. Radmannsdorf. (Predavanje afriškega borca.) Te dni je KameradschaftsfUhrer pozval vojne tovariše iz Radmannsdorfa, Leesa in Vigauna na apel, pri katerem je afriški borec ()bergefre'ter P U11 n e r zelo zanimivo predaval o svojih doživljajih v afriškem pohodu Predavanje, ki ga je bil govornik dopolnjeval s slikami, je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. Radmannsdorf. (Nemški večer H 111 e r j u g e n d a.) Te dni je Hitlerjugend povabila na nemški večer v Stadthofu. Prireditev je otvoril BannfUhrer, nakar je pevski zbor Iz Klagenfurta pozdravil goste s koroško pesmijo >J<), grllas en Gott!«. Na odru se je nudila pertra sl'ka, ker so vsa dekleta prišla v svojih kostumih kot dečve. Pekrski zbor nas je z besedami tn pesmijo povedel skozi doline naše gorske domovine in iz svojega bogatega zaklada pesmi zapel najlepše napeve. Male pripovedke In burke so razveseljevale poslušalce. Gorenjske FUhrerinnen so z veselimi prizori in s pesmimi v narečju povzročile veliko veselost. Nadalje je plesala skupina mla-denlčev in deklet Iz Veldesa domače narodne plese. Gorenjci so bili ponosni, da so lahko pokazali odlomek Iz svojega lastnega dela In je to tudi dokaz za delovanje Hitlerjugenda na Gorenjskem. BannfUhrer je na šaljiv način prednašal v vezani obliki najnovejše dogodke. Zlasti s posebnim veseljem so pozdravili godbenl vod, kl je skrbel za veselo glasbo. ABUng. (Svečan sprejem v D e u -tsches Fraiienwerk.) Na dostojni slavnost! se je v strankinem domu izvršil sprejem prvih 400 rojakinj te Ortsgruppe v Deutaches Frauenwerk. V imenu NS-Frauen-schaft je pozdravila tovarlšice Pgn. K r o n -thaler, ki jI je poverjeno vodstvo Krels-frauenschaftc. In jih pozvala k zvestemu sodelovanju. Konfno je govori! Ortsgmnpenlel-ter. Resna predvajanja tovarniške godbe AG-ling In skupno zapete pesmi žen, so dale slav-nostl ol>eležje. ABIlng. (Predavanje o Afriki.4 Krle-gerkameradsrhaft ABHng NS-Relchskrieger-bundi je pred krotkim nudila svojim tovarišem zanimivo predavanje. Afriški borec Obcrge-frelter PUttnerje opisal svoje doživljaje na fronti v Afriki z barvnimi slikami. Predavanje se Je vršilo v dvorani strankinega doma. Poslušalci so z napetostjo sledlU PUttnerjeve-mu opisu. Voldes. (Pogreb tovariša od krajevne zužčlte.) Pred kraUcim bo poikopali Franza Janecha, kmečkega sina iz Koreitna, občina Veldes, ki je ob zvestem izvrševanju postal žrtev zavratnega morilca. Janecha je b:l na mrtvažkem odru v svoji domači hiši; It pogrebu so prišli if-Selbsrschutz Veldes, odposlanstva Gestapo iz Radmannsdorfa In Schutz-polizoi Reifen, Ortsgruppenleiter NSDAP iz Veldesa Pg. Schumi in župaa Pg. Paar. Kreis-leiter dr. Hochsteiner je položil venec Gauleiterja in Izreke! svoje sožalje staršem in bratom in sestram. Godba je spremljala sprevod do groba, na katerem je spregovoril Pg. Ladst&tter pokojnemu častno nagrobnico. Veldoe. (Nabor mladih Gorenjcev.) Pred kratkim se je vršil v ABlingu nabor mla-deničev, Kl so podvrženi vojni dolžnosti iz občine Veldes. Bila je lepa slika gledati v športu utrjene mlade postave pred naborno komisijo, pred katero so z veseljem iznesli svoje želje glede razvrstitve. Veldes. (Apel Ortsgruppe NSDAP.) Zbranim sodelavcem NSDAP in KVB v Veldesa je govoril v poldrugouniem govoru Pg. S C h u li o času borbe, nast;oju in prevzemu oblasti po stranki v Reichu, Ostmarki, o vzrokih svetorae vojne, zmagovitem pohodu nemške oborožene sile preko Evrope do zasedbe Gorenjske po zlomu bivše jugoslovanske države. Kinodvorana je bila polno zasedena ter so poslušalci pozorno poslušali dojmljive besede predavatelja. Pg. Schufl je našel tudi pravilne besede o Gorenjski in njenem problemu z ozirom na sedanjo dokončno pripadnost te dežele in njenih ljudi k Reichu. živo je govoril in je svaril pred napačno propagando in govoričenjem na škodo Gorenjcev, tako da so poslušalci nagradili govornika z obilnim pritrjevanjem. NeiiniarktI. (Barvni film iz Afrike.) Vojno tovarištvo Neumarktl je sklicalo za ne-neljo, 29. novembra, ob 15. uri apel v gledališko dvorano. KameradschaftsfUhrer Dr. E1-b e r t je pozdravil številne goste. Posebno je pozdravil Obergefreiterja Reinholda P U11 -n e r j a, kl je imel predavanjk. Zastopnik Gau-verbindungsfUhrerja, Ing. K o c h je pojasnil namen predavanj potom vojakov, ki jih daje na razpolago oborožena sila. Ob. Gefr. je vzorno pojasni! s svojim predavanjem in lepimi bamiml slikami svoje vtise od odhoda iz Evrope do bojev v Afriki. Predavanje so sprejeli številni poslušalci z velikim pritrjevanjem. Dobili so vpogled v neizmerne napore puščavske vojne. Hoheitstrager je zaključil apel s trikratnim >Sieg Heil« F4ihrerju in vrhovnemu poveljniku Adolfu Hitlerju. Neumarktl. (Rodbinska kronika.) V občini Neumarktl so bili v mesecih oktober in november rojeni: Hans Ribitsch, Gottfried Roschitz, Josefine Stegner, Marie Widmar, J>sefine Dergan, Frledrich Kopatsch,Johann Klofutar. Umrli so: Katarina Mali, Marie Ka-war, Gottfried Achatschitsch, Georg Mali, Johann Bodlei. Poročili so se: Kari VVarsch z Marie Amann, Johann Nowak z Johanne Sedel, Lukas Slaper z Marie Penko, Leopold Forna-sarltsch z Franzisko Koschlr, Josef Dergan z Antonle Perko, Johann Istimtach z Anna Sad-niker, Alex MegUtsch z Johamie Gaberz, Ignaz Walewetz z Antonle Supan, Ferdinand Kramer z Gottfriede Meitzen. ГоЛпаг1 Ilaborn. (Apel Ortsgruppe.) Da ae pouče vsi eodelavoi in sodelavke Orts- „Po njihovih delih jih boste spoznali!" F. H. Komunistične tolpe, ki se še posamično klatijo po gorenjskih gozdovih, se še zmeraj rade skrivajo pod krinko »oovoboditeljev«. Sicer se vedno težje dobe ljudje, ki verujejo njihovim hinav-.■j'riaTi gssloiTt. Pregovor »po njih d^elih jih boste spoznali«, ima končno tudi še dsnes veljavo. Njihova dela pa še zdaleč nima'O znaka borcev za dobro stvar. Ljudje, ki se dado voditi po svojih naj' ■Ti'.liih nagonih in mislijo, da je sedaj najboljša priložnost, da sproste svoja poželenja, v resnici niso poklicani, da se bore za »svcbodon, za kar jih pa poleg tega sploh nihče prosil ni. Samovoljni umori gorenjskih žena in mož so le preveč vidni znaki boljševiškega uničevanja teh malopridnih Stalinovih tovarišev. NeštevihA otroci obtožujejo te zločince, ki so jih napravili sirote. Zverinstva, s katerim so morili, ne bo nikdar pozabil dostojni del gorenjskega prebivalstva. Drug način, da osvobode Gorenjsko, je rop, katerega se tolpe prav pridno poslužujejo. Tako so se, da navedemo samo nekaj primerov, v času od 21. do 23. novembra gorenjski prebivalci nznebililedenomrzlo«, čeprav smatrate kopel 45 Btoplnj za nevzdržno vročo. Da — odkrijte se pred samim seboj! Toda še trenutek! So ljudje, ki pijejo pijače, tople 80 in neredko celo 85 stopinj ,ne da bi zmignili. Zdravo to gotovo ni. Jedila in pijače naj ne bodo toplejše kot 65 stopinj. Kdor prekorači to mejo, bo sedel nekoč v vrsti želodčnobolnih, ki stokajoč napolnjujejo čakalnice zdravnikov. „Pomagajte preprečevati škode po zmrzlini" Ponovnokrat se je že opozarjalo na to, da se lahko gotovo prepreči s pravočasnimi zaščitnimi ukrepi proti mrazu zamrznjen je vodovodov, centralnih kurjav, vodnjakov, tovarn Itd. Pa vseeno je letno veliko škode zaradi zmrzline, ki danes dajejo misliti radi velikega pomanjkanja strokovnih delavcev. Pravočasni eaSčitni ukrepi proti zmrzlini gotovo preprečijo zamrznjenje vodovodov, škode radi znr»rz!ine povzročajo, kadar jih odpravljamo tudi požarne škode. Tega ne moremo danes trpeti! Zato : bodite previdni pri odtajanju! Preko 50.000 stotov mesa pridelanega Tudi mesto danes bistveno prispeva za zboljšanje ljudske prehrane s prehranjevalno napravo NSV. V prašičjih pitališčih se spreminjajo prej brezmlselno odvrženi kuhinjski odpadki v meso In slanino. Da so gospodinje Oberrheinlanda le spoznale smisel prehranjevalne naprave, je razvidno iz tega, da pribavljo mesečno okoli 32.000 stotov kuhinjskih odpadkov za svinjsko mast. 1. novembra letos so pripeljali v hleve 31 badenskih in 7 elsaških pltaliSč 5800 prašičev. Od začetka prehranjevalne naprave je bilo zaklanih 21.625 prašičev s povprečno težo 120 kg. Na ta način so pridelali doslej potom EHW v Oberrheinlandu skupno 51.900 stotov mesa in masti, ki stoji ■ tem uspehom na čelu vseh 42 Relchsgauov. Dr. F. J. Lukae . 130. STUNDE GroB? Klein? Merkeii Sie sich: 1. Konnen Sie maschineschreiben? — Ja, ich schreibe sehr gut maschine. 2. Heute kann fast jeder radfahren. Auch alte Leute fahren noch rad. 3. Wer kaim hier Auto fahren? Der Herr fahrt Auto. 4. Man schreibt: recht sein (es ist mir recht), recht haben (du hast recht), recht geben (ich mi^B Ihnen recht geben), Recht finden (gehen Sie zum Kreisleiter, Sie werden bestimmt Recht finden), Recht sprechen (bei Gericht wird Recht gesprochen). 6. Man schreibt: einigemal (Ich babe es ihm einigemal gesagt, aber er will mich nicht verstehen), ein paarmal (Das ist viel zu kompliziert, Sie miissen es mir noch ein paarmal erklaren), manchmal — manches Mal. Er sagt, dafi er manchmal traurig, manches Mal aber lustig sei. — Ich hore diese Ansicht nicht zum ersten Male. Wichtige Worter in gebrSuchlicher Satzverhindung ^ 1. Darf ich Sie um etwas fragen? Bitte, sehr gerne. 2. Em frogt sich nur, ob er in der Lage i ist, diesie Arbeit auszufuhren. Egejska ekspedicija pod vodstvom H ansa Hassa se je po večmesečnem delu vrnila z bogatimi izkustvi v Wien. Prejšnje poletje se je mnogo govorilo o treh Wienerjih, ki so raziskovali podvodje v Pacifiku, predvsem v Karibskem morju, in so pri tem prišli tudi v stik z morskimi volkovi in drugimi morskimi velikani. Predvsem so filmali pod vodo morske volkove, — film so predvajali neštevilni nemški in Inozemski kinematografi —, In v mnogih predavanjih je poročal tud' vodja tega podjetja, Wiener Hans Hass, o pustolovščinah, pa tudi o znanstvenih uspehih tega potovanja. Ti trije mladi možje, Hans Hass, dr. Jurg Bohler in Alfred pl. Wurzian so podvzeli pred štirimi meseci novo ekspedicijo v južna morja, predvsem v grška vodovja in so se sedaj vrnili v Wien. »Tokrat nismo bili sami«, je pripovedoval Haas, »temveč so bili z nami še trije tovariši: ribiški izvedenec dr. Beckh iz Miinchena, Heinz Gervais iz Bremena kot krmilar in štajerc Alfons Hochhauser, ki je 15 let živel med grškimi ribiči. 1. julija smo zapustili Wien. Na razpolago nam je bila dana dobra ladja, s katero smo krenili najprej v male Sporade. Po nekolikih neuspehih je pa ekspedicija dosegla izredno dobre uspehe, tako filmsko kot tudi znanstveno. Pod vodo smo naleteli na cele jate morskih volkov — enkrat jih je bilo 25 — In smo se jim tako zelo približali, da se bo v Gozd ni lesna tovarna, v kateri se les v poljubni množini proizvaja. Les tudi ni blago, ki se koplje, kot premog ali rude. Je »živa« surovina in delovna tvarina, pri kateri je obseg lastne proizvodnje na tem, kako se z gozdom gospodari. Velikanska potreba lesa v vojni in že prej zahtevane štlriletke (med drugim za izdelavo staničnega blaga) že sedem let silijo k temu, da se za 50% več lesa poseka, kot normalno, in s tem načne nem.^ko gozdno substanco. Zaradi končne zmage se mora začeti to postopajoče zmanjšanje temeljev bodočega lesnega okoriščanja. Toda neomajni cilj nemškega gozdnega gospodarstva bo, da se po vojni sekanje preko mere ustavi kolikor mogoče hitro in da se sekanje zniža še na nižjo mero kot prej, da se, kot je izvajal Mi-nisterialdlrektor Aberts na 11. lesnem zasedanju v Berlinu, gozd po temeljih pravilnega gozdnega gospodarstva zopet uredi in da so v njem istočasno zaloge za bodoče čase. Položaj naše lesne preskrbe se je že pred leti temeljito spremen i. Časi leta 1928., ko je znašal uvoz lesa iz inozemstva 19,5 milijonov prostornih metrov, ali 1931 in 1932, ko so ostale velikanske množine lesa v gozdu neizkoriščene, so za vedno minuli. Se nikdar nista bila potreba lesa tako velika in preskrba lesa tako težka kot danes, Nemčija lahko krije za dve tretjini potrebe iz normalnega donosa svojih gozdov, manjkajočo tretjino pa mora kriti povečini z večjim sekanjem in deloma z uvozom. Kljub temu, da odpade veliko potrebe v vojni, se bo manjkajoča potreba še povečala, ne samo radi manjSega sekanja lastnega lesa, temveč tudi radi velike potrebe lesa za obnovo zaseženih ozemelj, za gradnjo stanovanjskih in naselbeniških poslopij in radi drugih mirnodobnih nalog. Ausschneiđen! Aufbewahren! 3. Fraglos hat dieser Gauner wieder seine Hand im Spiel gehabt. 4. Es ist nach dem Stande des Barometers sehr fraglich, ob es morgen schon sein wird. 5. Ich habe Muskelschmerzen, bitte geben Sie mir den Franzbranntwein, ich mochte mich einreiben. 6. Dieses Madchen ist wirklich ein un-gezogener Fratz. 7. Ich bin so frei, Ihre Gastfreundschaft in Anspruch zu nehmen. 8. Es steht Ihnen frei, mitzufahren oder nicht. 9. Sagen Sie nur frei heraus, was Sie wlinschen. 10. Freidenker und Freimaurer haben im nationalsozialistischen Deutschland nichts mehr zu suchen. 11. Zur Abwehr der Banden wurde ein Freikorps aufgestellt. 12. Nach Beendigung des Krieges werden die Gefangenen freigelassen. 13. Beim Graben eines Brunnens wurde zufallig ein romischer Grabstein frei-gelegt. 14. Da der Angeklagte seine Schuld frei-miitig bekannte, wurde ihm die Strafe erlassen. 15. Am 3. d. M. wurden in K. 22 Lehrlinge freigesprochen. 16. Die Gerichtsverhandlung endete mit einem Freispruch des Angeklagten. 17. Heute ist es sehr schon, machen wir einen Ausflug ins Freie. filmu lahko videlo samo gobec najbližje ribe — vtis, ki nikakor ne vzbuja posebnega zaupanja. Toda namen naše« ekspedicije ni bil, da fil-mamo samo morske volkove: hoteli smo,več. Naleteli smo na čudne votline pod morjem, ki so se na kilometre daleč raztezale ir v katerih je bilo izredno bogato živalsko in rastlinsko življenje. Predvsem smo naleteli na gobe vseh mogočih barv in smo filmali tudi v barvah, kar je zelo lepo izpadlo. Dobili smo morska ozemlja, v katerih so morski volkovi lovili posebno močne vrste rib. Naše plavalne In potapljaške priprave, ki smo jih zgradili po skušnjah v Karibskem morju, so takšne, da z njimi lahko brez težav preiskujemo globine od 20 do 40 metrov. Mislim, da predstavljajo naši filmi biologlčne dokumente, ki so enkratni; širši javnosti bodo nudili veliko, dokazovali pa bodo tudi voljo nemške znanosti, da ne opusti niti med vojno kulturnega dela. V teh štirih mesecih smo neprestano delali, in smo brodarili ob Peleponezu na Kreto in na Santvorin. Nič manj kot 96 zabojev, ki tehtajo 3 tone, smo prinesli domov. Material bo sedaj znanstveno obdelan. Naše sanje so, da naj bi se ustanovil v doglednem času institut za bio-logično morsko raziskovanje, kateremu bi izročili naš raziskovalni material. Kakor hitro bo mogoče, gremo zopet ven na morje. Predvsem v južna morja — priprave so že v teku.< Spričo tega časovno tesnega položaja je nemško gozdarstvo izdelalo načrt obnove za zavarovanje nemške lesne oskrbe, ki se v veliki meri že izvršuje. Na področju lesnega pridobivanja bo zaželeno povišanje delnega lanskega pridelovanja — n. pr. s pogozdenjem skalovja in zemlje, ki v poljedelstvu ne prinaša dohodka, z intenziviranjem predvsem male posesti gozdov, zasajejnjem hitro rastočih lesnih vrst in drevesnih vrst in pojačanjem lesne pridelave izven gozda. Po prometnogo-apodarskih predpogojih (ladijski prostor, prekopi, ceste) bo tudi možen bistveno večji uvoz iz Severne Afrike in Orana. Lesno štedljiva pridobitev vseh vnovčljivih delov debla, najboljše sortiranje, pravilno vskladiščenje in varstvo gozda v gozdu, bo prihranilo veliko lesa. Hitri uspehi v zboljšanju preskrbe lesa se pa dosežejo predvsem na strani potrošnikov. Na mnogih področjih se stremi za tem, da se skrči uporaba lesa z lesnim nadomestkom in Izmenjavo lesa, tako v stavbenem gospodarstvu, v mnogih, les predelovalnih rokodelskih in industrijskih panogah kot tudi v industriji vlakenskih tkanin. Z nadomestitvijo lesa, z lepljenjem lesa, znižanjem odpadkov, z izgo-tavljanjem plošč, večjo potrebo pri predelavi In znižanjem zahtevkov glede dobrote se lahko in naj se tudi nadalje zniža potreba lesa. Končno se dela resno na prihranitvi lesa s poenostavljenjem lesnih proizvodov in z zvišanjem uporabne dobe lesa z zavarovanjem lesa proti vsem škodam. Nemška lesna raziskovanja bodo ta dela stalno pospeševala. Vrenje vina iz leta 1942. je ob Rhelnu in na Mosel zaradi ugodnega vremena prej končano kakor sicer. Vino je že čisto in ima celo dobro ceno. 18. Im Sommer kommen viele Fremde nach Karnten, um sich zu erholen. 19. Fremdes Eigentum darf man nicht beschadigen. 20. Dieser Herr ist mir vollig fremd. 21. Switbert Lobisser ist ein bekannter Freskomaler Kamtens. 22. Die FreBgier der Wolfe ist bekannt. 23. Er kam freudestrahlend ins Zimmer und berichtete von seinem Erfolg. 24. Seine Freundlichkeit hat mich eigent-lich iiberrascht. 25. Der Deutsche ist im allgemeinen fried-fertig, aber wenn es sein muB, schlagt er auch zu. 26. Ich muB einen Mantel anziehen, mich friert. 27. Der Verbrecher wurde auf friseher Tat ertappt. 28. Wenn die gegebene Frist abgelaufen ist, sind wir leider nicht mehr in der Lage, zu den gleichen Bedingungen zu liefern. 29. Obwohl der arme Kerl kiimmerlich sein Leben fristete, war er, selten schlechter Laune. 30. Da er eine Frostbeule an der Hand hatte, konnte er die Arbeit nicht aus-fUhren. Worter Barometer (m) — tlakomer, vremenik, barometer einreiben (sich) — drgniti (se), namazati (se) fragloa — gotovo fraglich sein — negotov biti, dvomljiv biti Franzbranntwein (m) — francosko žganje Fratz (m) — paglavec :ftBortni poroccralcc Boksarski večer v Lendorfn v Idealni, za preko 2000 oseb veliki športi^ dvorani Lendorfu se je vršil 1. decembra ▼ okviru oskrbe čet vprvič boksarski ve^er, ki je Imel velik usipeh. Prireditev je priredila vprvič ^-Sportgemeinschaft Klagenfurt. Na tem večeru ste se borila med drugimi Jan Oley (fi) In Balo ch (ABHng). Pri Oleyu je opaziti zboljšanja v formi. Baloch (AGling) je prisilil dolgega Jana k borbi. Spoznali smo, da ima v Balochu Kamten zelo dobrega poltež-kega borca, ker ima veliko skušenj In da je kos tudi velikim nalogam. ff-Sportgemein-schaft namerava januarja prirediti veliko prireditev In povabiti prvorazredno moštvo V Klagenfurt. Dvojna prireditev v ABIIngn Pokalna tekma A.llng П : Kralnburg П, ob 13. url. Prvenstvena tekma ABUng I : KAC-Rapld ob 14.30 uri. Na igrišču KIG v ABlingu bo v nedeljo kot prva tekma najzanimivejše srečanje gorenjskih rivalov v borbi za naslov jesenskega prvaka П. razreda. Obe moštvi sta ostali dose-daj v celotnem tekmovanju neporaženl In Je Afiling П samo z boljšo goldiferenco na vodstvu tabele. Zanimivo je, da aBIinSka obramba v vsem tekmovanju razen proti domačemu moštvu BSG nI prejela niti enega gola In je vprašanje, kako se bo držala proti močnemu napadu Kralnburga. Dočim razpolagajo Kraiii-burgerjl s fizično premočjo, imajo ABlIngerjl prednost domačega igrišča, zato je vprašanje jesenskega prvaka popolnoma odprto. Tekmo bo vodil g. Gelger Iz Klagenfurta. Drugo srečanje dneva pa bo borba ABUn-gerjev proti KAC-Rapldu, ki si hočejo na vsak način priboriti jesensko prvenstvo K&mtna. S tesno zmago bi se ABling pomaknil na drugo mesto, d očim bi si z izdatno zmago zaslgural naslov prvaka. Ali jim bo to uspelo, je pa Se veliko vprašanje. D očim je JClagenfurtCanom. le težko spraviti na noge kompletno moStvo, bodo ABlIngerjl nastopiU v najboljši postavi Z vodjem napada Janeschltschem na čelu. Za to zaključno tekmo letošnje sezone vlada veliko zanimanje. ^ахпо Pri tečajih prometne vzgoje, W ee ta čas vrfll na češkem In Moravskem, je v uporabi tudi tedenski pregled, ki filma zasačene prometne grešnike in na tak način prikazuje, kaj ee ne sme delati. 78-letnl učitelj Iz Siegburga, ki Je napenjal mišjo past in si pri tem poškodoval roko, ni pazil na malo rano. Zaradi te nepazljivosti je po nekaj dneh nastal od rane omrtvlčenl krč in povzročil smrt. Pri Treffurdu an der Werra (ThUrliigen) BO napravili dragoceno najdbo. Gre za nlea nogw neke morda pred enim milijonom let živeče pražlvall, ki je bila vtisnejaa v peščenec. Ta žival, tako zvana Chirotherle, je krokodilu podobna pošast v velikosti medveda, ki hodi po-koncu. Najdbo so izročili domačemu muzeju V Treffurtu. PROIZVAJALKA BARAK tvrdka Johann Lerdibaumer, Klagenfurt, W«id-mannsdorferstr. 11., Tel. 1786, stalno nakupuje rezani les (deske, morale iz gostega in živorob« nega lesa), vagonske količine, za gradnjo barak s posebno stopnjo nujnoti. Freikorps (s) — prostovoljna četa freilassen — izpustiti freilegen (etwas) — izkopati freimiitig — odkrit(osrčen) freisprechen — oprostiti; Lehrjungen frei- sprechen — priznati, da je izučen Freispruch (m) — oprostitev fremdes Eigentum — tuja last(nina) FreJJgier (w) — požrešnost Fresko (s) — freska, na presno slikana podoba freudestrahlend — od veselja žareč Freundlichkeit (w) — prijaznost friedfertig — miroljuben Frist (w) — rok, odlog; zu jeder Frist — vsak čas Frostbeulen (w) — ozebline Gauner (m) — slepar, lopov Muskelschmerzen (w) — mišične bolezni ungezogen — nespodoben, neolikan zuschlagen — udariti, zagrabiti; die Tiir zuschlagen — vrata zaloputniti Redewendungen seine Hand im Spiel haben — vmes biti, za^jleten biti der Stcnd des Barometers — višina tlako-mera ich bin so frei — dovolim si es steht mir frei — i.a prosto mi je etwas frei heraussagen — nekaj odkrito povedati ein Freikorps aufstellen — prostovoljno četo postaviti jemand ist mir fremd — nekdo mi je tuj jemanden auf friseher Tat ertappen — t®' sačiti koga pri samem delu eine Frist lauft ab — rok poteka (poteče), das Leben fristen — bedno životariti Zagotoviiev rastoče potrebe lesa Mirnodobno potrebo bo prelioračila voinodobna potreba - Lesnogospodarslti delovni načrt Феи1§е11 mefhodt^elt nnđ рхакШек he&ijueUM htmle vftmšeii! SE IT 3 5 J AH REN j^Hll IftS lo more. Tako; doseže isejii se zanimalo za Vaše ponudbe ali prošnje. Oglašajte wKarawanlien Bole! Splača se! Oglase sprejemata jo ponedeljka in srede: NS.'Gauverlag Karnfen, Klagenfurt, Bismarckring 13 in NS,"Gauverlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6 DARMOL-WERK kLLKHMIMAll IVaimoderoelše nemške kmeti|8ke vtroie boste videli na Moderna^e denfsdie Landmasdiinen nnd Gerttte zeigt auf der E r s t e n CberkrainerLandiuirtsdiaftssđiBU prul gorenjski Kmetijski razstavi in Hrainburg worn 29.XI.bis5.Kil. u Kra.nbuigu od 29. XI. do 5. Xti. VaCentin (paietHionQYf H^agenfuxt L ■ n d m a s C h I n en k m e 11 i s KI s! r e JI Reparaturwerk - Irsatztelldienst popiaullB.niU • dBbBVa ПВботвИпШ dClBU SL£Jd.i^idtdtMa'k V. MijDITSCH KRAIJVBURG Opuščene loiarne Uporabne stroje kupi KURT PRICK Klagenlurt SalmstraRe Fernruf 14S6 ANTON STEFE SCHUUFABUlk — TOVARNA ČEVLJEV KRAINBURG ESSIG fabrik C.Wenger KUgenfurt Theodor Rabifsch St. Veit ал der Sawe lUaiHUeUe uud fitmsfoitik f.. ш, Š. A. erx«ugfi Leinol Lefnditirnis RixInusSI 7ЛВВСТ &ПРПБ1 &Со. LelnkuchenmeM Freifhof bei Krainburg Nravlilnija iajca, Arnlke in vsa zdravilna zelišča kupuje v vsaki količini Walter Gremse Krautergrofibandlung Graz, Gartengasse 22 Vas ђei/ende Wundpflaster In alien Аро1ђекеп u. Vrogerien Carl Blank.Bonn am Кђе/п IIERMAKH Kom ЈСга1п1иигџ Zenlralliriinnqeii. Wawerlciliinqxinstallallonrn, Nanilarr ;\iilaqrn ftOM SojtiUdnik Heiligenkreuz Gasthaui und Lederhandlung Kohl. Koks Holz Baumaferial Krainburg, Veldeser StrtBt 12 — Tel. 193 Hiodk i pisef Jtcss А.А91АШ&СО. ^ILo^elfa^rifi NECMARkTL- OBERKRAIN ^otmnn G soj ni ft ManutaktHrwaren-Handlung Krainburg, Adolf-Hitler-Plati JOHANN ^ШЈСШјпјџ. ^ krainburg ljine^a m /enenega fyreJiva »KOVINAKKKRAINBURG £isenwvarcn Železnima Slaswvaren :fieMenina tfowxeiian {for€elan £ai!ke Xdfti ^агбсп (Sarve GROSS- UND KLEINVERKAUF # PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO I wtsr JEieMspiele Allgemeine Filmireahand G.m.b.K.-Zwei(|stelleVeldes A s s L I N G 4. ХП. ШП 20 Uhr 5. XII. um 16 und 20 TJhr 6. ХП. um 14.30, 17 imd 20 Uhr 7. ХП. ШП 20 Uhr Anuschka FUr Jugendliche nicht zngelaeeen! 8. XII. um 20 ХЈћг 10. ХП. ШП 20 Шг Mannenvirtschaft FUr Jugendliche nicht engelassen! DOMSCHALE 5. ХП. um 19.30 Uhr 6. XII. um 17 und 19.30 Uhr . Aus erster Ehe FUr Jugendliche nicht zugelassen! 9. ХП. um 19.30 Uhr 10. Xn. um 19.30 Uhr Der singende Tor FUr Jugendnche nicht zugeiagsen! KRAINBURG 6. XII. um 10,30 und 14 Uhr Jngendvorstellung Indianer Zu den ErmaClgungspreieen fUr Jugendliche! 5. XII. um 17 und 19.30 Uhr 6. Xn. um 17 und 19.30 Uhr 7. XII. um 19.30 Uhr Hochzeit auf Barenhof FUr Jugendliche nicht zugelaesen! Ab 8. Dezember findet in den Llcht-spielen Krainburg bls zur Eroffnung des neuen Saales kelne Vorstellung statt. L A A K 5. XII. um 19.15 Uhr 6. ХП. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 7. XII. um 19.15 Uhr Wir bitten zum Tanz Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelasfen! 8. ХП. um 19.15 Uhr 9. XII. um 18 und 20.30 Uhr 10. XII. um 19.15 Uhr Lauter Lugen FUr Jugendliche nicht zugelassen! L I T T A I 5. ХП. um 19.30 Uhr 6. ХП. um 16 und 19.30 Uhr 7. ХП. um 19.30 Uhr Der Fall Rainer FUr Jugendliche nicht zugelassen! 9. XII. um 19.30 Uhr 10. XII. um 19.30 Uhr Der Optimist Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen NEUMARKTL 4. ХП. um 19 Uhr 5. ХП. um 19 Uhr 6. ХП. um 14, 16.30 und 19 Uhr 7. XII. um 19 Uhr Unser kleiner Junge FUr Jugendliche nicht zugelassen! 9. XII. um 19 Uhr 10. XII. um 19 Uhr Das Gliick wohnt nebenan FUr Jugendliche zug«ilassen! MIESS 5. ХГГ. um 20 Uhr 6. ХП. um 16 und 20 Uhr Was geschah in dieeer Nacht? FUr Jugendliche nicht zageiaseen! RADMANNSDORF 5. ХП. um 20 Uhr 6. ХП. um 16 Uhr und 20 Uhr Zwei in einer groBen Stadt FUr Jugendliche zugelassen I 9. XII. um 20 Uhr 10. ХП. um 20 Uhr Krambambuli FUr Jugendliche nicht zugelassen! s A I R A C H 5. ХП. um 19.30 Шг 6. XII. um 15.30 und 19.30 Uhr Jenny und der Herr im Frack FUr jugendliche nicht zugelaseea! SCHWARZENBACH 5. ХП. um 20 Uhr 6. ХП. um 16 Uhr und 20 Uhr Die barmherzige Luge FUr Jugendliche nicht zugelasaen! STEIN Samstag, 5. ХП. Sonntag, 6. xn. Montag, 7. xn. Eine Nacht im Mai FUr Jugendliche nicht zugelassen! Mittwoch, 9. XII. Donnerstag, 10. XH. Ein Robinson FUr Jugendliche zugelaesen! ST. V E I T 5. xn. um 19 Uhr 6. xn. urn. 16 und 19 Uhr Eine Nacht in Venedig Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaesen: 12. xn. um 19 Uhr 13. xn. um 16 und 19 Uhr Eine Nacht im Mai FUr Jugendliche nicht zugelaesen! fV.5- y, . MEDOPHARM A r z n e i m i 11 e i sind treue Helfer Ihrer Gesundheitl Medopharm-Arzneimittel sind nur In Apotheken •rhaitlidi. MEDOPHARM Pharmazeutisdie Praparate Gesellsdiaft m.b.H. MOndienS Služba dobi Učitelja za nem ško stenografijo iščem. Javiti na K. B., Krainburg pod „takoj". 5154-1 Sprejme se ta« koj mizarski va= jenec v pouk. Hrana in stano« vanje po dogo= voru. Sprejmejo se tudi pomočniki. Andreas Kregar, Mobel« tischlerei, St. Veit=Sawe 59. 8528»! Krojaškega pomočnika za vsa dela sprejme „Stadtnahe Karmen", K. B., Klagenfurt, Bis marckring 13. 3001-1 Prodam Kitaro prodam za cenilno vrednost ali zamenjam za fotoaparat. Philipp Jerai, Senitsdino o, P. Hlg. Kreuz. Senitsdino 5, P. Hlg. Kreuz. 3548-6 Prodam klavirsko harmoniko 60 basi na ИУ tipk po zelo nizki ceni. Dopise na K. Bote Josef Nowak.'pcxl „Harmoni-Krainburg, Hiri- ka*. 5178-U terhausgasse 19. 5159-1 V E L D E S Sarastag, 5. ХП. Sormtag:, 6. xn. Eine Nacht in Venedig Jugendliche unter 14 Jahren nicht rugelaseen: Mittwoch, 9. xn. Donnerstag,' 10. ХП. Eine kleine Nachtmusik FUr Jugendliche zugelassen! WART 5. xn. um 16.30 Uhr Jugendvorstellung Indianer Zu den ErmiiBigungspreleen fUr Jugendlichc 5. xn. um 19 Uhr 6. xn. um 14, 16,30 und 19 Uhr 7. xn. um 19.30 Uhr 6 Tage Heimaturlaub Jugendliche ab 14 Jahren zugelaesen! SENF fabrik C.Wenger Klagenfur' čevljarskega vajenca sprejmem. Josef Pertout, Schuhmadier, St. Veit-Sawe 17. 517-2-1 Dekle za gostilno, ki zna stre-či gostom in pomagati v go-spodinjstvu in Pfliditjahrmadel Ш večjo kmetijo se iščeta za takoj. Dopise pod Prodam dobro ohranjen biljard. Seelandstr. У1, Krainburg. 5155-0 WOCHEINER-TAL Samstag, 5. ХП. Sonntag, 6. XII. Em WindstoS FUr JiigendUche zugelamrnen! Zu jedem IHin die I>eutBehe AVoehensehMU ^ ^ W > It & wnd Dreg«rl«n s« h a b # m QSRAM-D-IAMPE MIT DER DOPPELWf^ Kromatična harmonika z *0 basi na tipk« naprodaj za ce nilno vrednost. C. Kruschetz, Spenglermeister, St. Veit-Sawe 13. 51(54-!.) Kupim dobro ohranjenega gu-galnega konja. Kaian, Habicht-gasse 4, Krainburg. 515i-/ Kauč, star ali nov, kupim takoj. Ponudbe pod 500-7 na K. Bote, Klagenfurt, Bismardiring 13. Meniam Klavirsko harmoniko z 28 basi zamenjam za primerno diato-nično. Hilda Knes, Wischma rie 103 a. d. Sawe. 5169-1 Ženitev. Mlad, simpatičen mladenič, športnik, star IG let zeli resnega znanja i deletom enake starosti, če mo-goče športistinjo iz Afilinga вИ Eisnerna. Dopis® na K. B. Krainburg, pod ■ „Fratha". 5168-21 Gramofon (kov-čeg) s ploščami proda oziroma zamenja za fotoaparat s!4x36mm. Dopise na K. B. Krainburg pod Film". 5171-15 Štedilnik naprodaj za cenilno vrednost. Naslov v upravi. Denarnica, črna, usnjena na Val-vasor-Platzu v Krainburgu, dopoldne zgubljena. V njej boni od NSy in 41 R.M gotovine. Ker sem uboga sirota, prosim poštenega najditelja, da denar vrne na K. B. Krainburg. 5162-« Zamenjam dobro ohranjene škornje na vezalke, tcmno-rujave žt.. 40, га dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na* K. B. pod „št. 99" Krainburg. 5156-16 Zamenjam dobro ohranjene ruja-ve športne čevlje št. 38 za črne „salonarje''. Naslov v upravi K. B. Krainburg. 5163-15 Vsled pomani-kanja zveze f svetom se žch 17-letna, feš go" spodična seznaniti z dobrim in pametnim gospodom v starosti 20 do 25 let. Le resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne, nasloviti na K. Bote Krainburg pod „Akordi sreče". 5149-21 lzgul)l}Bno Dne 28. novembra popoldne sem na cesti od mostu do postaje Krainburg zgubil bankovec za 20 RM. Zeno, ki je denar pobrala pred restavracijo, prosim, da ga odda pri K. B. Krainburg, proti nagradi. 6161-22 Dopisi Kupim KMETIJSKA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR ZADRUGA Krainburg, Laak Wir bei Domsdiofe D тЛ Ш o Z S o Ui O Večje podjetje v _ Krainburgu kupi Ml en ali dva šivat-. na stroja, even-2 tuelno ju vzame ™ na posojilo. Po-O nudbe na K. B. % Krainburg, _ pod > stev. S 614ti-7. Besser fur Dich — besser fur alle! Kohle Isi kriegswichflger Roh- und Helz-stofl. Desholb isl wirtschaftllchste Ausnut-zung elektrischen Stromes, der meisl mit Kome erzeugt w)rd, entsdieldend Ofa*"-D-Lompen geben hohe Lichtieistung. Verlongen Sle dorum ousdrOckIich Osrom-D-lampen mit der Osram-Doppe'wendel, wenn Gluhlampen erselzl werden mOssenI OSRAM lAMPEN 2 lf^i£u:ktiurttf€mg^tivm! ^ T53 D-IAMPE MIT DER DOPPELWt'^ 01 Gramofonske ■plošče, stare in > godalne instru« 5 inente vsake vr* J® ste kupuje Mu-, sikhaus Hergeht, 5 Klagenfurt, Burg-^ gasse S23. 21 S531.7 » - ® Kupim ® kompletno spal-•o nico, novo ali P rabljeno, s po-( steljnino ali brez. ™ Ludmila Pclko, g Loddergasse 12, m P. Trofaiadi, Ostmark. 3547-7 tu P takoj F abrik C.Wenger Klagenturl Kupim rabljen voz, zapravljiv-ček in en poljski voz samec. Ponudbe na Barth. Ersdien, Prasdie 8 - Wart. 51U0-7 Simpatičen, vesel mladenič v starosti 21 let, želi resnega znanja z dekletom v starosti od 18 Jo BO let. Sportisti-nja ima prednost. Slika za-željena, ki se diskretno vrne. Dopise pod ,Uni-torma' na K. B. Krainburg. 51(Ј6-2<) „Tajnost". Dvignite pismo in naslov pri Kar. Bote, Krainburg pod gornjo Šifro, 5166-20 ženitve Resnega poznanstva s poštenim, simpatičnim dekletom želi državni nameščenec. Dopise na K. B. Krainburg pod šifro „Mlada srca". 5167-2) Razno Katera gospa bi vzela preko rime pet mesecev >ta-rega fantka v o-skrbo. Plača se po dogovoru. — Dopise na K. B. Krainburg pod Slavko". Poizvedba. Oss- bdto dne 25. novembra pozabila v prvem vozu delavskega vlaka paket v mreži, naj javi svoj naslov na K. B., če ga je prejela. 5170-23 Za odgovore nt oglase je potrebi vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo vpraknja, kjer ni plačan odgovor, v koš. Karaw. Bote. Kar je Vam nemogoče, to premore „Mali oglas" Desettisočem pove, kaj Vi hočete I Oglasi v imajo uspeh! FELIX mar MANUFAKTURHANDLUNG KRAINBURG • ADOLF-HITLER-PLATZ 16 Prompte und solide Bedienung! * Promptna in solidna postrežba! IM GROSSEN • IM KLEINEN ♦ NA DEBELO • NA DROBNO Sdwhhaus (hema NeumarktI, Oberkrain m HERREN- DAMEN- UND . KINDERKONFEKTION • WASCHE e STEPPDECKEN ЈНе11шШоши1к MODEWARENH AUS • V ILL ACH • STRICK- UND • WIRKWAREN • BETTWAREN e S1RUMPFWAREN