fmmm
P »s«D*isc ItenDu« . Navada* Din 1*—», ob nedeljah Din 1*50.
.TABOR* bhai« rak dan, mm
nedelj« m praznikov« ob M* orf i oatumem naslednje?« dno ter itm ■oesačoo po poiti D 12*50» M fao-«em*Wo D 20*50, doetavijea na dota ^ 14*—, na iskazoioa D 12*5(1 faacrati po dogooatm,
MA?'**0
$gzms tršima.
rm
»Močil« btm riMfi« M M
k — RakopM m m m•£*)»
.TABORA*, •Ban B«l1
f Posamezne Številko Navadne Din lw( ob nedeljah Din 1*S0l
UREDNIŠTVO « mW« « kW-
fcan, Jurčičev* aL it 4, L nad-.{repi* Telefon inUnob. it 37«, UPRAVA m uheg • Jurčičevi □lioi H. 4, pritličja dan«. Tale-foo «t 24. - SHS prtoai rmimm itn lMSl
Leto: IV.
Maribor, sreda 8. avgusta 1923.
Številka: 177 4
Pozdravljeni, zastopniki javnega
mnenja!
•	;>»	..	Maribor,	7.	av^ošta.
Novinarski kongres v
Ljubljani.
Prvič pc/ osvobojetlju iri naš nekdaj v narodno smrt obsojeni1 in še danes ogroženi jugoslovenski Maribor Priliko pozdraviti v svoji sredini vas, Jugoslovanske novinarje, zastopnike jav-n®ga mnenja iz vseh pokrajin naše prostrane države. Le malo vas je, ki ste že bil* v r.&scrn mestu in večina od Van pred °svobojen jem skoro gotovo niti mislila
ujedirijenjri* strokovni tedniki in' mesečniki. Nemška lista izhajata v Mariboru sedaj dva:
na skrajnih vratih, na izhodu v kulturno, toda žal po veliki večini nam sovražno Srednjo Evropo. Maribor pa je igral tudi v zgodovini slovenskega novinsiva veliko in važno vlogo. Tu, vj isti tiskarni, kjer se danes tiska naš list, je pričel pred 56 leti izhajati prvi slovenski dnevnik »Slovenski Narod«, ki se je pozneje prešjU! v Ljubljano, kjer izhaja š* sedaj. Tu sta delovala prva slovenska po-
**» da .je tudi Maribor naše mesto, da sto-! pogoje za krasen razvoj in veliko bo-‘ ji tudi on na jugoslovenski zemlji. Toda j dočnost, če bodo naše notranje razmere i čeravno so nosile njegove ulice nemška - nudile zato potrebne predpogoje. V tem ^ena, čeravno je bilo njegovo javno, zu- oziru pa ravno vi, tovariši-novinarji, ®anje lice nemško, je bila velika večina &J««ovega prebivalstva slovanske krvi,
Slovanskega pokolenja. Tega so se dobro lavedali tudi na Dunaju in v, drugih ®*mških centrih, zato pa so se tudi vrgli z Vso silo svoje politične, kulturne in go-fP°darske moči ravno na to našo posto-ob zeleni Dravi, da zgrade v njej močnejši steber velikega nemškega do Adrije. Milijone in milijone sta ®*®tali »Siidmarka« in »Schulverein« za P^fflčenjo Maribora in! okolice in nji-riapori, žal, niso ostali brez uspeha, lepa zemlja se je vedno bolj potap-VI germanskem morju. Strašno in borbo je bil naš živelj zadnja pred osvobojen jem za to po-j^^o, toda ves naš odpor bi bil za-<la »i prišlo leta 1918 do zloma Av-do nBtanovitve Jugoslavije. Naš je tajfcrat vršel a pleč tujčev ja-L®0 *®r pod vodatvomi prvega slovenske-P*«eaierala Rudolfa Maisitra e krvjo pr!-ohranil Maribor iti Dravsko doli-'ter biser jngoelovenske, zemlje, Slo-^*5S8ke gorice JPo osvobojen ju Be Je vi Mariboru mar-ispremenilo. Nastala je nova doba
Ljubljana, 6. avg. Na včerajšnji vabljeni fta grad gen. koBzula dir. Štifti popoldanski seji je bila sprejeta tudi re- gla. Zvečer so ee vrnili v Ljubljano, solucija za ustanovitev vseslovanske no- Beograjski delegatje so položili ve-vinarake organizacije.	&eo na Prešernov spomenik ter na gro*
Današnji izlet na Bled je napravil	bove novinarjev M. Malovrha, Em. Vo-
našem'	državnem	duhu	pisani	d“ne~vnik|	na vse udeležence kongresa najlepši utis	deba, Vit. Jelenca, F. Veselinoviča in dr.
»Marburger	Zeiturig«	ter	rojalistična	z lepoto naših krajev. Bled je bal V, za-	Iv. Tavčarja.
»Volksstimme«, ki izhaja trikrat na stavah. Popoldne so bili novinarji po- .	;	'	;	j
tedeiu	' Pred podržavijenfem naših prog juž. železnice.
Beograd, 7. avgusta Včeraj je od-	rava minister dr. Stojadinovid urediti
potoval v Ziigreb finančni minister dr.	stvar v takem smislu, da ne bodo do«*
Stojadinovid. Njegovo potovanje sprav-	danji akcijonarji trpeli nikake škode. —
ljajo v zvezo s podržavljanjem Južne že-	Minister se bo podal tudi v Ljubljano,
leznice. Kakor znano, določa rimska kon-	kjer bo razpravljal o istem vprašanju š
venoija, da mora naša država v mesecu	predstavitelji vseh zainteresiranih kro*
Maribor je važna narodna, politična I strategična in kulturna, kakor tudi gospodarska postojanka, ki ima vse pred-
,	1	•	i	••	VcUOiJHi	Uri	uivra uoocu Ui4ia v<4 v	pii/u
lahko mnogo storite za nas, tukisgojimo	^	L	odkupiti	na naSem ozemlju gov.
ležeče proge J2. Doznavamo, da nama-
t
Pešič ali Zečevič?
Beograd, 7. avguišita Ker je mini-	Med kandidati navajajo bivšega vojnegal
sirski predsednik Pašid nastopil dopust,	ministra Zečeviča. O demisiji generala
ni moglo biti rešeno vprašanje nOvih dr-	Pešida se širijo različne govorice. Iz*le-
žavnih podtajnikov. Kakor izvemo, na-	da, da je najverjetnejši vzrok ta, da je
merava ministrski predsednik, koj po	sedanji vojni minister izgubil zaupanja
. svojem1 povratku izvršiti dalelcoSežno re-	tzv. »belorukcev«.
klicna novinarja Jurčič in Tomšič. Grob konstrukcijo sedanje vlade. Ostavko je Do povratka ministrskega predsednic drugega se nahaja	na	našem starem	me-	po(jiai tudi vojni minister general Pešič,	ka mora finančni minister pripraviti
stnem pokopališču	ter	mu naše udruženje	a n* ^ja ar>re.jeta. Popolnoma gotovo pa	budžetni načrt in zakonski načrt o dva-
jutri izkaže čast s tem, da okrasi njegov) ^ ^ pe§id ne mara ostati na svojem najstijjah. ± ■
mestu in da bo podal vnovič demisijo.	/
Kako hočejo Italijani maskirati aneksijo Reke.
   razvoja za naše pleme;
*»bai iamo slovenske ljudske, srednje im ^^obovme gole, za katere smo se poprej *a®*aH borili lota in leta; dobili smo slo-Narodno gledališče, slovenske *®aižnice in’ nešteta kulturna in pro-dmStva; dobili isnio nova sloveri-^^trgnrveka, industrijska in druga go-^°d»rslca podjetja ter domače ljudi na -^iliSa njesta. Tndi naše časopisje se je ^^tSo izpopolnilo. Danes imamo v Ma-®voj slovenski narodni dnevnik 'Tabor«, M Izhaja že četrto leto; imamo
skromen spomenik z lovorjevim ven-l cam. Maribor je torej važno novinarsko mesto in tesno spojeno z zgodovino našega jugoslovenskega novinstva.	........... .	..,,
Srečni stao in veseli, da prihajate med Beograd, 6. avgusta. Delo paritetne Italija bi namreč ohranila v lastni režiji nais vi vsi, ki ste glasniki našega javne-j komisi je se po nekaterih vesteh bliža 7,a- reško pristanišče, železniške postaje in ga mtfenja v Južni in Severni Srbiji, v ključku. Službeni krogi ne dajejo Pika- javne urade, sicer pa bi bila.Eeka avto* Vojvodini, ki nam je po narodnih bojih kih pojasnil, vendar pa izjavljajo, da bo nomna. Baroš bi pripadal Jugoslaviji, najbolj sorodna, v Bosni, Dalmaciji, Hr-| prihodnji teden1 odločilnega pomena za Italijani mislijo, da bodo Jugoslovani va(sk! in Slavoniji, najbolj srečni :n ve- usodo Reke.	Sprejeli tako rešitev, češ, da je še tako
seli pa smo, da prihajajo z vami med nas Iz italijanskih političnih krogov Se neugodna rešitev boljša od sedanjega tudi naši bratje in tovariši Čehoslovaki| doznava, da bo »sporazum« pripravljen
na podlagi nekake maskirane aneksije,
*—0-1 s
*®J*ažo«, ki izhaja trikrat na teden, »Slo- sprejemati Samo Slovan, svoje naj dražje ^nskega Gospodarja«, ki izhaja, enkrat 08 teden ter »Enakost«, ki izhaja tudi ®nkrat na tederi. Poleg teh političnih II-P® izhajajo še nekateri slov-enski
in' Poljaki, Češkoslovaški in' poljski narod sta nam bila vedno najbližja in če-1 škoslovaški in’ poljski novinarji So nam] že v easih našega nacij on alnega rob-Stva bili najboljši pomočniki, najboljši] sobojevniki za našo skupno slovansko stvar. Tako gaj ostane tudi v bodoče l Vezi, stvorjene na našem IV. kongresu v Ljubljani, naj postanejo garancija za| složno in boljšo bodočnost Slovanstva Sprejem v Mariboru na zunaj morda ni tako bogat, kakor ste ga doživeli dru-j god, bodite pa prepričani, da je iskren J
da vas sprejemamo tako, kakor zamore| poldne ob pol 8. uri je odpotoval na Bled
zunanji minister dr. Ninčid. Podal bo kralju poročilo o zunanjem položaju, nato pa se bo podal na počitnice.
stanja. Koliko so njihovi računi zanesljivi, bodo pokazali prihodnji dnevi. ,
Redukcija tujih državljanov pri želez-; -	nlci.	i
Beograd, 7. avgusta Zadnja železničarska stavka daje ministru saobrača-ja povod, da reducira one nameščence iri uradnike, ki niso naši državljani.
Dr. Nlnčič Ha Bledu.
JJfSi
Ponesrečen potniški aeroplaan. \
Novi Sad, 7. avgusta. (Izv.) Na tu-kjšnjem' Letališču se je včeraj ponesrečil potniški aoroplari ekspresne prOge London—Beograd. Krmar je ostal na mesttt mrtev, dočim so potniki ostali nepoškodovani ter so potovanje nadaljevali z'vlakom. Vzrok nesreče še ni .pojasnjen.
Beograd, 7. avgusta. Včeraj pred- SUvka nameS5etacev kninske Industrij«
'slovanske goste. Bodite torej pozdravi jeni, vi glasniki naroda jugoslovenskega, češkoslovaškega in poljskega!
^red veltlčo rudarsko Stavko Ha Češkem.
Praga 7, aivgufcta. »Prager Pressei ^0r^,cai da se vrši112. tml konferenca ru-^®rjev v Moravski Ostravi, ki bo odlo-no sklepala glede mezdnih sporov. Ako
bi
**°8rajanja ne uspela prične 23. tm,
^avka,
^®w>vna pogodKa med Ameriko iH Turčijo
oif i
li
Kaj bo z mirovno pogodbo med Jugoslavijo iri Turčijo?
.	...	..	i Beograd, 7. avgusta. (Izv.) Prod
Inflacija bankovcev v Nemčiji. 8Vojim c&odtm v 5nozem«tvo je imel
Berlin, 6. avgusta. Neprestano pa- zunanji minister dr. Ninčio posvetovanje danje niarke in novo nezaslišno narašča- z našim poslanikom! v Bernu, g. Milanom rije draginje sili nemško državno banko, Jovanovičem, ki mn je poročal o poteku
da izdaja še večjo množino bankovcev kot jih je izdajala doslej. V državni ti' skami In v 60 zasebnih tiskarnah izdelujejo dan in noč nove bankovce. Ker j je vrednost denarja tako padla da šteje-® 6rH, 6. avgusta Daries je bila v, jo en in petmilijonske bankovce med dro-
^usanni podpisana mirovna Aaeriko in Turčijo, ;
" »■' • ti	■	•	■	‘
pogodba | biž, pripravlja banka 10, 20 in 50-
iniilijorieke bankovce. Posameznim mestom je dovoljeno, da sinejo izdajati la-Btett drobiž.
p ^ ^ r i K, 5. avgusta (Izv.) Predborz^.l ariz 32.05, Beograd 5.90, London 25.38, f%hn 0.0025, Praga 16.30, Milan 24.Q5,
^wyork 555.50, Dunaj 0.007’775, žig. kro-ne °.00785.
®^ica ^	av®U8^a'	Pariz	5.375—5.425
Nov reparacijski Hačrt lorda Curzona
London, 6. avgusta. Lord Ourzoil pride še pred koncem tega meseca v Pariz, kjer se sestane s Poinoarejeml V poltenih krogih zatrjujejo, da je lord
rti 7£’ Landon’ 4.25 4.26, Curzon izdelal nov reparacijske načrt. •8W	°-129~l5-13, Pra-'rTa načrt sloni na koncesijah tritaaskV
• ~7~n’ Milaa 4.03—4.04, Nfiwyork' vl^de V vprašafiju meazavezniških dol-
■mi
lansanske konferenca Razpravljala sta tudi o sklepanju posebne mirovne pogodbe med našo državo in Turčijo. Pogajanja ee pričnejo v kratkem v Carigradu, kjer se sestanejo naši delegatje s turškimi.
Predsednit fiaHcosko-slovanske zvezo v Jugoslaviji,
Beograd, 7. avgusta. (Izv.) V prl-
v Nemčiji.
B e r 1 i n, 7. avgusta. Radi težkoč v |x?r gajanjih med novinarskimi industrijalci in nameščenci v zadevi ureditve mezd stopijo nameščenci danes zjutraj v stav* ko. Delavci so izjavili svojo solidarnost
Belgijska siva knjiga o reparacijali.
Pariz, 7. avgusta. (Izv.) »Potit Pari* sien« poroča iz Bruslja: Siva knjiga V kateri objavlja belgijska vlada mnenja strokovnjakov o reparacijskem vprašanju, govori o nemških virih, ki prihajaj« v poštev pri poravnavi reparacij. Belgij* ski izvedenci ugotovijajo, da niso; žele* niške tarife v Nemčiji nikdar sledil* padcu marke. Treba je torej te tarife is enačiti sorazmerno s predvojno in dana« šnjo vrednostjo marke. Na ta način W Nemčija dobila od svojih železnicletn« lahko 1 milijardo zlatih mark. Razni 1 poštev prihajajoči monopoli bi doriašaH
hodnjih dneh dospe v Beograd predsed- lahko letno 1525 milijonov zlatih marlž riik frarrcasiko-slovanske zveze ter bo Minimalni dohodki od izvoza premoga Id iriiel po vseh večjih ine&tiii Baše države lahko znašali 340 milijonov zlatih niarfi
, Na ta način bi Nemčija TTvišala svoje Ioflj ne dohodke na okroglo 2865 milijo***
predavanja
Razorožervanje Ifi Franclja.
Pariz, 6. avguita. Mešana komisija za znižanje oboroževanja je sprejela točke o posebnih' efektiv&ih pogodbah iri to-
zlatih mark.	_	■
Novi predsednik portugalske republit^ Lizbona, 6. avg. Toitreira Gonrezj*
?pižajiju ohwož|tex. p bili izvaljen pre^©4gtii<sM W5PHbb3fiB. J
'*T X B O K*
Politične vesti.
* Konferenca b turškimi delegati V
tBeogradu. X ministrstvu zunanjih zadev
tia nakaj časa zbirajo podatki v svr-sklepanja posebne mirovne pogodbe« Trurčijo, ker so določbo lausannske mi-iiovne pogodbe, zlasti one finančnega zna-•žaja za našo državo nesprejemljive, pogodbe same pa ni mogoče več sprerai--irjati. Tndi turška vlada je pripravljena vstopiti z našo državo v pogajanja, V za-•četku prihodnjega meseca ee sestanejo iterški delegatje z našimi v Beogradu, na kar se pričnejo pogajanja, o katerih se pričakuje, da bodo končala v obojestran »ko zadovoljnost
* Sporazum med avstrijskimi krščan-dkhui soeijalistl in monarhisti. Kakor poročajo avstrijski listi, so se minule dni Ivršihi med delegati nemške krščansko fcoeijalne stranke in monarhistične stranke pogajanja glede skupnega nastopa pri bodočih volitvah. Sklenjen je bil sporazum, da bodo monarhisti glasovali za krščansko-sodjalistične kandida-ite. Pri tem se je ugotovilo, da se program obeh strank v bistvu strinjata in za to ni glede skupnega nastopa nika-Bcih pomislekov. Pač pa bodo v glavni Odbor krščansko-socijalne stranke odpo-tdanl zaupnik! monarhistične stranke.
* Ludendorff zopet nori. Povodom1 spo-furipske slavnosti za staro armado v Mo-ftaskovetn je govoril tudi general Ludendorff. Slavil je staro armado, Hohen-'zollernce in \Vibtelsbache. Ostro je napadal francosko politiko in govoril o {maščevalni vojni proti Franclji. Pride 'dan — je dejal — ko vstane stara veličina Nemčije in bodo se morali njeni sovražniki krvavo umakniti. Seveda so so-hrtšljeniki Ludettdorffa burno aklami-trsM-
* Bombe Irt graitate v PoruHrjn. Iz Ddseeldorfa javljajo, da je tam1 4. tm. popoldne med francosko stražno parado eksplodirala granata ter 4 francoske vo-jftaike in 9 civiliste več ali manj težko rabila. Okupacijska oblast je zaprla šefa fltriminaalne policije in nekega nemškega (civilista. Nad Diisseldorfom jo progla-■hftrti obsedno stanje. Dalje javljajo iz Ddseeldorfa: Dne 5. tm’. je ob’ priliki za-knetre straž v StaMhofn bila vržena bom-fett: Trije vojaki, ena ženska in' en otrok #0 rapjepi. Aretiran je bil dijak, ki je ‘zbežal. Pri njem So našli še del« gra-State. Vendar taji. Radi bombnih atentatov je bilo aretiranih več vodij narodnih fcbefjalistov. Promet je omejen na dnevne ure. Tudi ranjeni francoski vojaki so Izven nevarnosti. Ranjenih nemških ei tvlhnh oseb je šest.
VTarlffof, 8. avgusta W2*!
Javit« kulturne naprave v Mariboru.
P’ Studijska knjižnica, kazinsko
tpoitapje (Slomškov trg), odprta vsak dan 0d 9. do IS. nre.
LJUDSKA KNJIŽNICA, Narodni »oni I. nadstropje, odprta rib nedeljah od IX1A— UH, ure fn ob četrtkih od 18— 1X20. ure, mladinski oddelek ob sobotah «d 18.—19. nre.
Maribor.
P	(OdJanfak.)
Ko drugi grabijo vse dalje, škrje, b*>š rod, <ki bivaš tod, boš v duši čtfrM? 0, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trsti
{:	O.	Zupančič.
P Otu je Štihove rtapisao najjači pesnik tDdpdje elovenačke generacije Oton 2u-fMDŠt6 u doba, kadi je bilo u ovira stra-IVHBfei tmterrio i zagušljivo. Celovec—Ma-•Jtar Odkar—Tret: četki rane. otvore-«to rane Tta slabušnom telu jedne malo fZMijel Onda je bilo sve drukče — pa ko fcasad Pričao o torne. Bilo pa prošlo! Ce-Gorica, Trat leže u potpunoj torni.
SM^dni život Uveden jo rta skromVru W**43edva da nadje dovoljno snage za ■Mmzrnrn brnim. AH ovde u Maribora fofefc poeitrvan i stvaralački život. Tko 5» kiP 1»® deset godma n ovom gradu Mto ft vidi d*»as - kakvn golenta raz-Mwt Gwd I život u Bjeniiu osvojila je Intela, zdrava Barija, što se netora digte 5fe Svoje poajšterfosti i boto-fo živi' tn da
i M—tfor Straši žbta stražn nal gramci
-Misifti pt^raju
Včeraj nam1 je kratka In suha brzojavka z Dunaja naznanila, da je umrl tamkaj v visoki starosti dr. Vatroslav Jagič, profesor slovanske filologije na dunajski univerzi. Vest je bila kratka, zarezala pa se je globoko v dušo vsakega JugoStovena In sploh Slovana, ki je vedel kaj je btl dr, Vatroslav Jagie in kaj smo ž njim izgubili. Mnogo je naš narod rodil znamenitih učenjakov, Jagič pa spada gotovo mod prve tistih naših velikih duhov, katerih ime pozna ves svet in katerih beseda je avtoritativna, odločilna, ne le v slovanskem, ampak tudi v ostalem kulturnem svetu. Vatrošla-va Jagiča lahko imenujemo najveojega slovanskega filologa. Bil je učenec velikega Miklošiča, pokazal pa je a svojim delom, da je resničen oni pregovor, ki pravi, da dober učenec lahko prekosi najboljšega učitelja
Vatroslav Jagič ee je rodil dne 6. julija 1.1838 v našem lepem sosednem Varaždinu. Gimnazijske študije je absolvi-ral deloma v svojem rodnem mestu, deloma pa v Zagrebu ter se na to podal na Dunaj študirat klasično filologijo, se je pa pa prigovarjanje slavnega Miklošiča, ki je spoznal njegov talent, oprijel pozneje slovanske filologije. Prva njegova srednješolska služba je bila v Zagrebu. Na tem mestu pa ni dolgo ostal, ker mu je režim barona Raucha kot odločnemu Slovanu delal preveč težav. Med tem je ravno na njegovo pobudo in z njegovim sodelovanjem bila ustanovljena v Zagrebu Jugoslovanska Akademija, pri kateri je prevzel tajniško mesto. Postal bi bil lahko že tedaj profesor na novi zagrebški univerzi, med katere ustanovitelji je bil tudi on, toda njegova pot je vodila dalje, višje. Še istega leta (1870.) so ga pozvali Rusi v Odeso ter mu ha tamkajšnji univerzi podelili stolico kom-perativue filologije. Leta 1874 je odšel Jagič v Berlin, kjer je postal profesor slovanske filologije na tamkajšnji univerzi. Od tu je odšel v Prago in pozneje v Petrograd, kjer je ostal 6 let, ko je Miklošič dovršil 70 let svojega plodo-nosnega življenja ter stopil v pokoj in tako izpraznil stolico slovanske filologije na dunajski univerzi in jo njegov naslednik postal Jagič. Tu je Jagič ostal vse do 5. tm., ko ga je neizprosna smrt odtrgala od dela.
Jagič je bil član' cele vrste evropskih akademij in častni doktor raznih uni verz. Na znanstvenem polju je pričel de lovati še jako mlad. Leta 1864 je pričel izdajati filološki zbornik »Književnik«, katerega je izdajal do leta 1856. Ta zbornik je bil nekak predhodnik poznejšega »Archiva ftir slawisohe Philologie«, katerega je pričel izdajati leta 1876. Število njegovih znanstvenih del je naravnost velikansko. Malokateri učenjak je bil tako plodovit kakor Jagič. S temi svojimi doli je zaslovel po vsem znanstvenem svetu ter si pridobil tako ime, da je bil za cela desetletja največja avtoriteta na polju slovanske filologije. Njegova bese-
da je bila povsod merodajiia ih slovanska znanost si je ž njim pridobila velik ugled.
Truplo dr. Vatroslava Jagiča se pre pelje z Dunaja v njegovo rojstno mesto Varaždin, kjer bo položeno v domači svobodni zemlji k večnemu počitku. Bodi velikemu učenjaku in istotako velikemu Sovanu ohranjen večen Spomin!
Dnevna kronika.
Proslava štiri letnice osvobojenca Prekmurja.
Dijaški dan v Beltincih.
Približava se 12. avgust, obletnica osvobojenja Prekmurcev izpod madjar-skega jarma. Prekmursko dijastvo hoče proslaviti ta dan in zato priredi dijnški dan s sodelovanjem mešanega zbora nadučitelja gosp. Špragerja >n tamburaške-ga zbora gospoda Kralja. Prireditev bo obsegala pevske točke, telovadne točke, burko Miha, smeli zrakoplovec in tombolo. Prireditev je namenjena (posvetitvi) praznovanju štiriletnice, čisti dobiček pa revnim prekmurskim dijakom. Vse rodoljube vabi pripravljalni odbor.
®e vrata prema severu; uz njega vode arterije — prometne žile — u srce Evrope, u slavonski i nemački svet. Brača Česi, putujuci preko Austrije na Jadransko more i na Balkan, pozdravljajo u mariborakoj okolici jugoslavensku zem-ju, napojenu prvim d asi m a juga. I svakom, što dolazi od severa, prikazuje so ovde slika mlade i niladosno dTžave, čijo granice se dotiču rumu n jakih planina i sižu u blizinu drevnog Soluna; čije obale pere Jadransko more od Reke dole do črnogorskih klisura. Poznat je Maribor diljom' naše države; vole ga Svi, koji ga lično upoznase. Domači ljudi isporedju-ju ga s tirolskim Moranom1, osečajuči »iageda tl njegove klime, lepoti okoliških brda i obilje isunčanog Svetla, što poplavljuje ove Jerajeve. I privredhici rtalaze u tom gradu uslove za napredak. Industrija razvila se u dve — tri godi ne za jedan' deoenij predratnog razvoj*. — Grad, koji imade budnčnostl A Maribor Straži stražu na granioi medju germanistom i juffoslovenskim Svetom...
;w?;*	«	r:;
Da’ vidiš ifftori>ake lilije, presta Eo-Jima se je Maribor razvio, dosta je, da «aaeš tetoajsedsa lK<**gi » jjaa*o®
liliji
Konferenca rojakov Iz anek tkanega ozemlja.
Včeraj se je vršil sestanek rojakov iz anektiranega ozemlja (Primorske in Koroške), na katerem jo bilo sklenjeno, da se v svrho rešitve in posvetovanja perečih zadev rojakov iz neodrešene domovine skliče v Mariboru dne 19. avgusta velika konferenca rojakov iz anektiranega ozemlja, pod katerim je razumeti Primorsko in Koroško. Na tej konferenci fee bo razpravljalo o vseh perečih zadevah, zlasti pa o vojni odškodnini, o opciji, o potnih olajšavah in o šolskem vprašanju. 2o pred dobrim letom so se vložile vloge v zadevi vojne odškodnine, toda do danes še ni prišla nikaka rešitev. Tako vprašanje vojne odškodnine, kakor vprašanje potnih olajšav, opcije in šolsko vprašanje pa je tako važno, da je nujno potrebno, da se vsa ta vprašanja dovedejo do končne rešitve. Za to sklicuje akcijski odbor, ki je bil izvoljen na sestanku, za dne 19. avgusta ob 10. uri dopoldne ▼ Mariboru, v veliki dvorani Narodnega doma konferenco rojakov iz anektiranega ozemlja, na kateri se bo razpravljalo
o	vseh teh vprašanjih. Vabimo in pozivamo vse primorske in koroške rojake, da se te konference zanesljivo udeleže.
Ker se vrši ob tem1 času v Mariboru tudi Industrijsko-obrtna vzorčna izložba, je vsakomur dana prilika, da si ogleda to velezanimivo razstavo, pri čemu Se lah ko posluži tudi vseh ugodnosti za obiskovalce razstave, to je polovične vožnje na vseh železniških progah našo države. Tozadevne legitimacije se dobo pri vseh denarnih zavodih ali pa direktno Pri upravi razstave, Maribor, Cankarje v« ulica 5 za ceno 20 dinarjev. Legitimacije veljajo ob enem kot permanentne vstopnice za razstavo. ZuHanji udeloŽfn-C1 konference, ki prispejo v Maribor žo
mostu. Na zapadu - negde za Pohorjem
i i za Kozjakom' — trnu sunčane zrake, \ od.sev večemog svetla daje Dravi i gra du jedan jaki izražaj. TJ prvom redu upa da ti u ooi, da so je na dosta uskom prostoru uz levu obalu Dravo stislo mnogo sa starinskim krovovima, fasadama, prozortma i balkonima. Ovo je stari Maribor, grad, što se pojavlja dosta kasno u istoriji: u 11. ili 12, stoleču. Razvio se oJro utvrdjenog »burga« na brežuljku, koji danas nosi ime »piramida«. U rimljansko doba nema o Mariboru ni spo-mena, dok su manji gradovi kao Colje i Ptuj zauzimali odlični položaj u rimsko j fctorijekem pogledu, dakle,
K? L*6 merl sa «we*An gadovima. Kroz duga stoleča srednjeg 1 novog veka sve do početka 19. stoleča beše Ma-irbor skromni gradič bez ikakvih trgo-
Pretenzija. Nišu, dakako, izostri« avakojake nevolje i ne-
®“.?bllllzile »ve gradove: tako (Turci, Fraucuzt), fruge, požari i gladke godine. Ali to nije vazno. °n° malo ostanaka starine, koliko vidimo s dravskog Mosta, m siže dn-u prostost; same konture 17, 18. i prvo pplovice 19. veka. Stari grad sa ®iSoJd|ni	i	.tomievima
v soboto, dobe na razpolago proti ni odškodnini prenočišče, tako, da st J za to ni treba posebej skrbeti. V *c' zvečer se vrši v mali dvorani Narri3®* doma predkonferenca zborovalcev, iia teri se bodo pretresale vse točk« dsef* ga reda. Rojaki Primorci in Korošec deležite se polnoštevilne te za n#s 1* važne konference! — Akcijski odbor.
V	akcijski odbor za konferenco kov iz anektiranega ozemlja so bili •
včerajšnjem sestanka izvoljeni - ^
gospodje: dr. Boštjančič, profesor rič, profesor Kotnik, Julče Novak, nik Šorli, KarJa in Arpuš.
.•»i J ;'tjfr- v,	:
— Socijalištičhi »Naprej«, ki je izhajal v celjski Zvezni tiskarni, » zadnjem času prenehal, bo glasom P°l, čila »Vorwiirtsa« izhajal od 6. tm.
y Krškem, najprej trikrat v tednO> r zneje (x>o 23. avg.) kot dnevnik
— Utonil je na Koroškem v Dw}* 30. julija trgovski akademik Jauk.
»e, da ga je voda odnesla na jugotld^ sko ozemlje proti Fali. Ponesričeh** J nosil lahke gorske čevlje, temne dokw*| nioe, kratke črne Mače z moderni^ sjatiml pasom, in belo Srajco. Js«^ srednje postave ter Ima svetle, ^ postrižene lase. Komur bi btlo o ljencu kaj znanega, ali bi ga potegfllf. Drave, naj brzojavno javi njegovi bini na naslov Jauk, Latschach pr* ^ Ijaku, za kar dobi veliko nagrado
— Bratianu v Karlovih Varih. I* & lovih Varov poročajo:	Rumunski predsednik Bratianu je 5. tm. dospel V*
kai*	.	ut>
— Oče iz linbosamnohtt ustrelil
Krvava ljubezenska drama radi suimnosti očeta na svojega sina se j® y grak minulo soboto v Heringsdorf® . Avstriji. Tam je koncertiral s svoj«^ gansko godbo rumunski cigani JU^.j Pred kratkinf ee je v Ruimmijl di^, poročiL Lepa fri mlada žen« je zbujala pozornost. Že dalje časa Jllesou opazoval, da je rfjegoV 1 *rin iz prvega zakona zaljubljen V ^ mačeho. O priliki nekega plesa je ojjL pazil, da je sin poljubil njegovo 1*% To ga je tako razburilo, da je potd”, samokres ter oddal na svojega sina J ^ strele. Smrtno zadet »e je sltf zgrudil^ plesišču. Odpel jali so ga v bolnico, pa v zapor.
— Grozna statistika Sasnomorof ? DufiZju. Število Samomorov na Dunsi^!
zadnje dni doseglo strašno višino.
8. tm. se je umorilo 10 oseb'. V aprilu, maju in jurilju je bilo na ju glasomi uradne statistike 272 rrfr.rov, >	i*.	i	'
Kultura in umetnost
x Olaiti kluba »Grohar« se opd*1^
jo, da je treba poslat! dela, nameni® _ za VIL razstavo najkasneje do 8. »***” sta t. 1. na naslov »Indu«trijsko~obr*® izložba v Mariboru«, Cankarjeva (Dekliška ljudska h* meščanska pritličje, desno).
spominje na doba bidermeyerske rov^ tike. No najmodernije ulice i najl«*’* palate podignuta su kasuije. M®ri^ pocoo je da živi novim životom u P®; vici prošlog stoleča, kad postade prometni centar. Južna železnica u Ki® ^ njegovim gotovo več zamrlim novu snagu i novi pule. Oko starog*^ da razvilo se više novih i lepih ulio** .eljstvo množilo se od godine do f Velikim radionicama Južne žel*®^ sledile su i drage grane industrije cvala je trgovina, osnival* su
pr<y škol«1
jo P?
uvadjali novi uredi. — Mariboru rasla gospodarska važnost, a time i V°.( tička. Činovništvo, ekoponenat avatrjJ®* habsburške državne ideologije, bese _ vezi s gradjanstvom i slovenačkini r® . gatima legitimni germanizator. Gva niajezda imala jasa® i odredjen cikj: J?!« širiti nemačku kompaktnu masu <1° n\ ve. Koliko važnosti beše sitni i rad rtovenačkog življa u Mariboru 1 j količi, o tome možemo da budem® ,. danas na jasnu. »Narpdpi dom*» tvr va felovenačkog otpora, pozdravlja naf_ veŠertfom »nmraku Svojim visokhh1. ^ njejPt, i kao k^že; Pravda
Jtffoor, Sr avpgt* T92a
»TA B O K«.'
Mariborske vesti.
‘spoi
Maribor. 7..*vgu»ta 198».
red novinarskega izleta v Maribor.
L, torek. 7. avgusta? o« i«.ir m-i.
osebnim vlakom ix Ljubljane Ha
v 1U
^od »	_____________________
»Uvni kolodvor ter sprejem, j- Ro sprejemu dodelitev stanovanj.
Ob 17. urj sestanek v kavarni »Park« ^ ogled mesta.
i Ob 20. uri slavnostni banket v veliki Vorani Narodnega doma.
L SReDA. 8. AVGUSTA: Ob 8. uri Me-"•"ek v Veliki kavarni.
k:
Odhod na staro mestno pokopališče, Položi udmžeuje lovorov venec na
1 P^ega poklicnega slovenskega no-r*»UL Tomšiča.
|r vrtnarskega podjetja »Vrt«.
sanatorija »Petrovo selo« in L U8«k, katerega prirede novinarjem kt*tJe Tavčar.
^ razstavišča »Industrijsko-obrtne
s ^*zhod in odhod gostov.
■« *
•	—□—.
**hva|« mariborskih gospo* k, darskih krogov kralju.
fe>i odbor Industrijsko obrtne vin-
feložbe v Maribora j'1 imel včeraj se-
2 J kateri jo s pwtmo radostjo spre-r* Poročilo svojega člana g. G jure Dža-ft>r*n3e’	N	j.	Vel,	kralj	Aleksander
jč'»el pokrovitelj it vo na razstavi, Na ^ ■••ni sklep je bili N j. Vel. kralju od
»na sledeča brzojavka: to/V* kralju Aleksandru I. Bled. ^ •* odbor Indimriivko-obrtne vtlt-v Maribora je ijiiAvbjl da-jpor^li6®^ *	ralostjo	sprejc-i
... g. G jure Džamon je, da ja Vašo
velikodušno osrečilo gospo-‘4 j* kroge mariborske oblasti s tam. 6 Pfevzelo pokriviteljsivo nad rai-rJiaw ®°*PCH^rs^’ kro.ri mariborske 1 beležijo to visoko odlikovanje i |Bja Črkami v anale svojega »leiova-le*j’ °čim bodo v srcu 'pobili trajno Lvu-svojemu predoo-errhi vir dar ju. Sti	Veličanstvo	kralji	Naj	živi
hrevzvišeni vladarski dom!
Predsednik Alojzij Križnič
Učiteljem In učiteljicam v Mariboru.
U^1 Sredo 8. tm'. popoldile oK četrt »a 5. Pripelje v Maribor Sef kabineta mini-Prosvete g. Jov»ff>vl6 ter večje što-j ®0) srbskih učiteljic, si 'si hoče-o _ *datl mesto in okofco. Skrbite ra l*-3em in prenočišča! Tovariški ro-iz učiteljskega kongresa Vaša
Q—
uu *wuvoiu, rrtju v nem po. »v
^jvJ^riuje zboroma »Glasbene Matice« ln ter pevovodji g. Prem-ni za gan-, žalostinke, g. kapelniku P. Herzo-glasbi, orkestru »Drava« id %^<^'r®nra kapelniku g. Skačejn za pre-•jg _ žalobrio glasbo. V«i prijatelji iikbT ai#B’’ ko blagemu pokojniku h čim J*0171®?«!! »a njegovega nenadnega, ^ a toli btrašnejšega smrtnega ‘Mili	ki ^o z veho? itf cvetjem! okra-
^Potom"0^ l>rer*W01 umrlega, izreka tem! . . Bvojo najiskrenejšo zahvalo
r w odbor-
5eli	klilo	in drž. ušlužbefitl. Pro-
■Vejs ^ ,^a krogov drž, raameščeneev: Ne nameščencev obiskuje feltoŽK n*0. Pogosto sem pa čul že WUrt Ntap ’. <1b <ia kino znišaua vstopnice 0pfw?n felfbih predstavah'. Uradniki Be hko »I0600 Jeae* ko vidijo kako ibačeltoV-iPogton«1^1^0^ ih <Se^° Pri kinu z Hjimi Pride « človek bi skočil iz Kože, ko hara3fll m Hoee uradniško * MeSto vstopnice dobi odgo-*lQ rj .ni »ttižanja na uradnike; ker je
^ P’ pa5 pa dob® ®aižatfe vstop-imiam	tUa.	_
Nikakor pismo nevoščljivi onim, Si *1 lahko preskrbe delavske vstopnice, da smejo gledati tudi lepe filme pri znižani vstopnini. A čo človek, uradnik, premisli, da ni prav nič boljše plačan kakor vsak navaden delavec, s kvalificiranimi Se niti primerjati ne da, pa ga vendarle povsod in vsi strižejo, kjer ga morejo, se mora pač pri takem postopanju razjeziti in se še za »šmiire« zahvaliti, ki se uradnikom morejo servirati po znižanih cenah. Čas bi bil, da bi merodajni faktorji, ki vedno kažejo le na Beograd, vsaj doma uvideli krivico, ki jo delajo državnim uslužbencem in bi z pjimi res bolj soci-jalno in demokratično postopali, ne pa samo z jezikom in na papirju. Upravi mestnega kina pa svetujemo, naj da drž. uslužbencem pravico znižanih vstopnic za vse predstave ali pa za nobeno, da se ne hodijo zastonj prerivat k blagajni.
m Boj za mariborski nočni lokal. Poročali smo, da namerava policijski uradnik g. Sch. napraviti iz lokalov dozdajne pisarne dr. Irgoliča naproti kolodvora restavracijo, združeno z nočnim rabnvi-ščem. Poleg teh lokalov pa hoče imeti tudi sosedne prostore, zlasti lokal trgovca Hajnyja in se je brez dovoljenja stanovanjskega urada polastil tudi bivšega stanovanje g. Miloša Oseta, ki se je te dni izselil v hišo g. Zieglerja. V tem Stanovanju hoče dati prostor g. Hajnvju ter ga je začel že v petek, ko se je baš o tem vprašanju vršila seja v stanovanjskem uradu, razdirati. Po dozdajnih zakonitih predpisih je sprememba stanovanjskih prostorov v trgovske lokale strogo za-branjena. Zakoni se morajo proti vsakomur v enaki mori uveljaviti, četudi so glaša s spremembo upravitelj hiše dr. Orosel. V Mariboru imamo legijo živih grobov v obliki stanovanj, sedaj pa se naj še obstoječa stanovanja uporabijo za kabarete!! Naknadno izvemo, da je prezidavo stanovanja vkljub tozadevnim predpisom stanovanjskega zakona in brez vednosti mostnega Stanovanjskega urada dovolil mestni stavbeni urad na prošnjo dr. Orosela, ki jo je baje vložil že pred meseci. Zadevo nočne kavarne torej pospešuje celo mestni magistrat, ki bi moral prvi čuvati vsaj dozdajna stanovanja, če ne gradi novih. Kaj pravi k temu postopanju občinski zastopt m Točenje vina in piva v Gčtzovl dvorani je imel doslej v nekakem zakupu restavrator g. Troster. Društvom, ki so imela svoje prireditve v Gotzovi dvorani, je to mnogokrat povzročalo velike nepri-llke, ker je restavrator zahteval odšodni-no, če so društva v lastni režiji točila vino ali pivo. Kakor doznavamo, je pokra, jinska uprava sedaj odredila, da se smatra Gotzovo dvorano za samostojno podjetje, ki ni v bikaki zvezi z Gotzovo restavracijo in da daje dovoljenje za to čenje vina pri društvenih prireditvah o-krajno glavarstvo.
m Rompopom krog GambrUiusa. Prebivalce ulic krog Ganrbriiiufa že dalje časa osrečujejo vsi mogočj in nemogoči Spektakli, ki so posebno priporočljivo sredstvo za utrjevanje živcev mestnega prebivalstva in zatiranje spanja Rszne muzike z neugnano silo razbijajo po velikih in malih bobnih, tako da d? koncu Trubarjeve ulice žvenketaj j šipo. Visavis z nagrobnimi spomeniki tudi upošteva svobodno domovino, pa ju prenesi'* delavnico iz uto na prosto pod kostanje, kjer od ranega jutra krešejo trdo kamna, da so prebivalci Gregorčičeve, Trubarjeve in Gledališke ulice pravočasno zhude. Nalagati morajo seveda tudi kamenju na vs'i zgodaj s primernim roootom. liuev ri> tišino neblažilno apopvlnjnje nova zvezda Pa polju baritonistov. HiŠitc pra vijo, da bi se lahko »drl« pi! zaprtem nknin Ob zatoau solaca mn Sekundlra koieginja, hreščeča aopnnLstka nekje Iz Krekove ulice. Osrečuje nas tudi v noč-Hih urah. Ko pa krog polnoči kljub te trm rompopomu zaspim o, prične vaško lajanje ogromnih psov, ki ijh sliši gotovo tudi celo nočni čuvaj na stolpa. Ko utih ncio pa te mrcine, pa začno petelini. K sreči v to kmečko idUo no zaide oko postave in’ tako o vesm špektakelifu na policiji nič ne vedo,
nt Kavarna v mestnem parku. DileV-no Koncert od 17. do 19. ure in od pol 30. do 24. ure. Sladoled in dotriače pociVo.
W Kavarna »Promenada«. Dnevno od 19, ob nedeljah JO praznikih od 18. ure Kuvert prvovrstne salonska godbe ob vsakem vrehrttou. Izvrstne JJij^-^lado-
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru
združena s vrtnarsko, vinsko, gradbeuo in umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Njeg. Velič. kralja Aleksandra I.
(od 15. do 26. avgusta 1923).
Razdelitev prostorov. Te dni se jo izvršila razdelitev razstavnih prostorov. Vsak razstavljalec dobi pismeno obvestilo, kateri prostor mu je bil dodeljen. Po sprejemu tega obvestila lahko vsak razstavljalec takoj prične z ureditvijo svojega prostora, kar je priporočljivo že radi tega, da bodo do otvoritve, to je najkasneje do 14. tm. ob 18. uri popoldne vse stojnice dovršene in urejene. Razstavno blago mora biti najkasneje do 12. avgusta na razstavnem prostoru. V • vstalem opozarjamo vse razstavljalce ponovno na doposlana jim navodila.
Pošta na razstavišču. Z dovoljenjem poštnega ministrstva se otvori na razstavišču za časa razstave poseben poštni oddelek za sprejemanje poštnih pošiljk, na kar opozarjamo vse občinstvo. Pošta bo opremljena s posebnim žigom.
Opozorilo. Občinstvo se opozarja na to, da se priznajo le ona plačila, bodisi za inserate, prostornino, reklamne plošče itd., ki dospejo v roke uprave razstave. Posamezne osebo niso upravičene sprejemati kakoršnakoli plačila. Toliko v opozorilo, da ne bo pozneje kakega nesporazumi jenja.
Vsa pojasnila glede razstave daje edl no pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Cankarjeva uHca, teL št. 825, kamor naj bo blagovolijo obrniti vsi interesenti.
m Izgubila se je lištnlca z Važnimi dokumenti. Ker za dotičnika nimajo Nobene veljave, se naproša, da jo blagovoli vrniti v upravi »Tabora«. Ostalo si lahko pridrži!	i | ‘. j :	-	.	V	-
□ □
h
ITO“
Je na|bol|!la zobna kre-Dobi i
ma
o a
se povsod.
Sokolstvo.
o Tombola Sokolskega društva v Središču. Kot smo svojeoasno že objavili priredi Sredlški Sokol ob priliki slavnostne otvoritve svojega doma tudi veliko tombolo, katera začne takoj po končanem javnem nastopu Sredlškega Sokola na letnem telovadišču. Prisiljeni smo bili vplesti v prireditev tudi tombolo, da krijemo zadnje stroške zgradbe, ki žalibog niso majhni. Dobitki so dragoceni, petnajst tombol, kojih vrednost presega skupiček prodanih kart in ki so na vsaki posamezni karti naštete; za manj srečne so pripravljene ambe — 250 po številu, 200 temih, kvaternlh in kvinoi-nov. Po tomboli velika ljudska veselica, zvečer ob 8. uri pa koncert Sokolske godbe in pevskega zbora v dvorani Sok. Doma. V različnih paviljonih bode preskrbljeno ta žejne in lačne. Rodoljubi, Mariborčani, združite prijetno s koristnim in pohitite ta dan v Središče! Premožne naše rojake pa prosimo, da darujejo nekaj dobitkov, katere bodo te dni nabirali člani Središkega Sokola.
o Otvoritev Sokolskega doma v Logatcu, na italijanski meji, v nedeljo 5. t. m. se je izvršila ob ogromni udeležbi Ha-roda. Nad 3000 Jugoslovanov je mafljife-etiralo za sokolsko idejo.
Gospodarstvo.
e Na zagrebški borat je infettovan za državnega komisarja Dušan Arangjelo-vid. nadzornik v generalnem inšpektoratu ministrstva financ. Njegova naloga je, da paralizira mahinacije borznih špekulantov v Zagrebu in v aveui g svojim šefom g. Jakovljevičem tudi v; Beogradu.	. |	■/£	\ . j., .v,
g Za eKsportorje suhega fH fioH§crvb
ranega sadja. Tvrdka Iz Newyorka želi stopiti v stike a-izvozniki Suhega it* kotf-serviraneura sadja, listov tvrdk« je Ho-biti v pisariji trgovk# i#l*«C
g Vidiranje potnih' listov M Svleo. :
Švicarski konzulat v Zagrebu opozarja, da vidira potne listo samo v predpeldaa^ ( skih uradnih urah. Popoldne ee bo Vldl-ralo samo izjemoma za primer botani,
smrti in drugih neodložljivih potovanj. Obenem opozarja konzulat vse družbe, katere se bavijo s prevozom Izseljenec«,, da zahteva švicarska vlada za tak* '
transporte kolektivni vizum (potrebne Je najmanj 80 oseh), »ato naj omenjene družbe ne predložijo konzulatu poedlatfc potnih listov, ampak naj Jih pošljejo skupno, zbrane po transportih, pod pogoji, katere jim je konzulat svoječaaao že priobčil.
g Trgovski stiki h Švico. Tvrdke, Ko-tere prosijo švicarski konzulat v Zagrebu za Informacije o Švicarskih tvrdkah, se opozarjajo, da v dopisu navedejo ati so protokolirane, ker Švica ne želi navezati trgovinskih stikov z nepretokoM-ranimi tvrdkami. Tudi naj se navedejo vse reference (banke in' poznane tvrdk« v Jugoslaviji), da bo mogel kocerolat dobiti jamstvo,’ da ne bo dajal informacij nepoklicanim, švicarski konzulat opozarja, da bo dajal informacije samo n«, dopise, ki bodo odgovarjali navedenim zahtevam in katerim bo priložena »Minka za odgovor.
g Rudarstvo v Srbiji. Pod tenf Hakhv' vom je izdala uprava »Jugoslovenskega' Lloyda« v Zagrebu obširen Spi* i» peresa g. Jaše Grgaševiča. Ta spis je prvi del obsežne razprave o celokupni industriji v Srbiji In Jugoslaviji sploh, BpH je zelo informativen.	'
g Mednarodna lesna razstava v LloftO-
Uprava velikega semnja v Lionn na Franooskem priredi letos od (i. do 2L oktobra pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva trgovin« veliko mednarodno lesno razstavo, na katero j« povabljena tudi naša država. Glede p« važnost, ki jo ima lesn« stroka v Pftfiii državi, ja naše ministrstvo trgovin« i« industrije poverilo organizacijo udeležbe naših interesentov naši Povlaščen* trgovski agenci ji v Lionu, ki j« ob letošnjem spomladanskem velesejmu v Li*-nu že izvršila • popolnim uspehom slične nalogo. Intoresentje treba zategadelj. 4« ee za prijave (za katere j« 15. avgust skrajni rok) ih za vse nadaljnjo informacije obračajo direktno na to agencijo, katere naslov je: Agenco Oommerctalb Privilšgič« du Royaum* de* Strbea, CtO-ates et Slovenca, Lyott, Rus Sala 9T,
g Avstrijski davek na poslovni promet od luksuznega blag«, V Avstriji ae J«
pred kratkim uvedel splošen davek na poslovni promet v izmeri lft. Poleg tega se od luksuznih predmetov pri prometu v podrobni prodaji pobira povišani prometni davek v izmeri 19%. Za podro i bno prodajo ee smatra vsak« prodaj«,-pri kateri ne kupi blaga poklicni trgovec v ta namen, da ga v neizpreraenjcai ali predelani obliki naprej prod* Ak« «i hoče trgoveo nabaviti luksuzno blato «• nadaljno prodajo ih Si pri tem prihlMltl 12% prometni davek, mor* v smislu avstrijskih predpisov o davku na poslovni promet dokazati z uradnimi potrdilo«« obstoj in vrsto svojega obrata. Potrdilo se mora pokazati pri vsakem nakup«, «fc* ni dobavitelj z odjemalcem ▼ stalnih poslovnih stikih in ata mu natanko rogna vsebina in doba veljavnosti uradnega po trdila. Uradna potrdila, ki •« potrebujejo, da isi trgoveo prihrani 19% luk«iam davek, izdajajo avstrijska davčna oblativa I. stopnje. Inozemoen* izdajajo tg cK-lastva uradna potrdila, »ko predlože po» trdilo katere avstrijskih trgovskih', cbrir nih ln industrijskih zborni« (FeldklfuK, Graz, Innsbruok, Celovec, Linz, Salzburg in Wien) o obstoju ih vrati hjihoveg« obrtnega obrata. Zbonfice izdajajo potrdila vsakemu inozemskemu trgervou, Ki dokaže, da je v! raSnici trgoVeč. V bMg, primeru be SrfrSatra za zadoeteU doKaa pari trdilo trgovske zbortdee, v Katere okoli-« šu izvršuje trgovino, «R potrdilo larnega zastopstva lai&tne države ali pg’ potrdilo avstrijskega konzularnega «gf Btopnfkia njegovega oKoliŠ*. Interegrirtoc*-Je SezHatrrt blaga, ki Se v Avstriji plačevanja davka Ha poSkmri proClot Krnatra za Inkenziio Blago, za Katero ««' pobira davek le v podrobni prodaji', H« Vpogled v pisarni trgov«šipi# obrijtri!« zborrfice v Ljubljani.	jv-',
g Za prodajajč« vžigali«. tJprorifl «3» Bor nvonopotoke »prave j« s ozirom vH
prepovedi rivtoiza — iroigalicte tujega izvora, izdal odlok, rla-Be rtforajo vse .take -vžigalica do 31. dec. tl. ■ vnočatL Vsie vžigalico “tujega izvora, la se bodo po 31. doc. zalotil« pri prodajal-cite vžigaSic, bodo odvzete br-eztodškodiii-We, ker se bodo. smatral« za ititiocapske. V«aši državi' jo pet tvornie m,vžigalice, ki izdelujejo dovolj vžigalic, za porabo
* 'Itf' h ■ I
g Vprašanje Jugoslovanske trgovsko dioniice na Dunaja. Zadnji čas so vedela listi poročati, da se v kratkem! otvori jugoslovanska trgovska zbornica na Du-Itfajn. Žal pa je stvar še le v povojih. Ministrstvo šele namerava imenovati komisijo, ki naj vprašanje prouči. Ustanovitev je torej še dal-ič —<■ daleč,
C Zemaljska izložb* domačih proivvo-da u Novem Sadu. Ni j razstavi, ki Se .vrši od 11. do 26. avgaStr. 1923 bo zastopanih preko 70 večjih in manjših krojev rtaše kraljevine z okoli 45 različnimi strokama. Posetniki razstave dobe lin pofeebino legitimacijo 50% popust vctftfe cene v, vseh razredih ošabnih vlakov iz bivališča v Novi' Sad iti nazaj od 7. avg. do 13. septombra 1923. ItftereSeritjo, ki hoče jo posetiti • to razstavo, dobe tudi pri trgovski trt obrtniški zbornici v Ljubljani legittimifcn je za 50% popust. . Te legiti-*mačije starnejo 30 Din.
Mariborska industrija.
2e pred preobratom je obstojala v Mariboru p®eceji močna industrija, seveda vr popolnoma nemških rokah. Dunajska tvlada je tudi vi industri ji videla izborno razivarodovalno sredstvo in je naseljeval tukaj1 poleg nemških obrtnikov tudi riamSko industrijo^ ki je vživala v vladnih1 krogih vso podporo.
S* preobratom! pa se je to stanje ma-fiffrria izpromenilo. Maribor je postal važnO središče, sedež oblasti in najvažnejša obmejna postojanka. Potreba industrijskih izdelkov; je v kratki dobi par let ustvarila nova velika industrijska podjetja. MariBor je H temi postal industrijski center severne Slovenije in' Prek-Ojknj& 2e po isivojii zemljepisni legi ima Maribor vs>e pogoje za velik razmalt in-dmstrije. Kot vaKrio križišče- (Dunaj —-Trst, Maribor—Celovec, Maribor—Madžarska, Manbbtr—Beograd) razpolaga z
močno vodno in! električno šilo, ki jo n-stvarja anaria falska elektrarna, naj večja v. Kaši državi 2alibog Jnaša vlada za težnje Maribora, te važne narodne in obmejno postojanke i£e kaže onega razumevanja in- take podpore, kakor jo je užival nekdanji'.-»rtemSki MarBurg« s strani dunajske vlade. Kljub temu pa stoji naš živelj na trdnih nogah' in se povoljno razvija In napreduje.
V kratkem naj omenimo le riajglav-riejše industrijske panoge: trije veliki' paromlini, dve tkalnici, ena tovarna oblek, dve tvorriici perila, tvornica ogledal, tvornica električnih žarnic, tri tiskarne, dve litografiji, tvornica svinčenih ccvi, tvomica železnih konstrukcij za mostove itd., tri tovarne usnja, tvornica mila, tvornioa poljedelskih strojev, tvornica zvonov, dve tvornici plutovih’ izdelkov, tri* tvorhice mesnih izdelkov, kartonažna tovarna, razen tega več tovarn za pohištvo in obdelovanje lesa, tvornica kopit, izdelovanje orgelj, harmonijev in glaso-i vir jev itd. Omenim naj še mlestno plinarno -ter delavnico in kurilnico južne železnica
Že iz naštetih’ le večjih podjetjih je razvidno, da je Maribor industrijsko mesto in bi bilo le želeti, da »bi prizadevanje tukajšnjih gospodarskih krogov za nadaljnji razvoj in napredek domače o-brti in industrije našlo razumevanje tu-dt v mterodajnih krogih’.	j.
še je igralo še nekaj iger. Glavne med temi so bile: gdč. Grasselli, g. Freuden-ireich - gdč. Stergar, g. Antolkovič = 6:1 in! gdč. Grasselli, g. Eoglič - gdč. Stergar, g. Žunkovič = 6:8. Zanimanje občinstva' je bilo precejšnje. Vidi se, da je iatfniS pridobil mnogo pristašev. ISŠK Maribor pa se tudi lepo in hitro razvija. Po turnirju s HAŠK-oml se najbrže vrši turnir z SK Ilirijo - Ljubljana v Mariboru. Kakor je znano, je bil SK Maribor od SK Ilirije v Ljubljani drte 15. julija premagan, zaradi tega fce pričakuje lopa in ostra igra. Občinstvo, ki jo prisostvovalo nedeljskeariu turnirju, bo tedaj gotovo prihitelo še tJ večjem številu na tennrs-igrišče.	E.
Šport.
: Lawn!-tennis turnir HAŠK Zagreli — ISŠK Maribor 5 :0. Rezultat je bil predviden: in odgovarja poteku igre. Turnir je bil lep dogodek za Maribor, ker iso imeli gledalci in1 igralci priliko videti dovršeno igro. Najlepša je bila brezdvom-no medsebojna igra gostov, gg. dr. Aej-tol,kovica - Fremndenreieh = 7:5. V tej igri sta gosta pokazala, kako naj Se teit-nis igra S svojimi premišljenimi in; krasnimi udarci sta zadivila vse gledat ce. Podrobni rezultati so sledeči: Popoldne: Freudonreich - Roglič = 6:0, 6;0; Antolkovič-Zunkovič = 6:0, 6:0; dopoldne: FrendenreichS-Zunkovič = 6:2, fi: 2; Antolkovič-Roglič = 6:1, 6:0; Antolkovič, Freudenreich - Roglič, Žunkovič = 6:1, 6:1. V »vrbo izpolnitve programa
l'jaik Tennerja, Todorovič Gribušina, Ta*j nindžič Payerja, dočim je bila partij®1 NLcifor-Stupan prekinjena.
Objave.
§ Kolesarski klub »Edelweiss«. V boto dne UL in1 v nedeljo dne 12. avgust*' zlet na Bled, Bohinjsko Bistrico in k sl®* pom! Savice. Odhod iz Maribora ob 1. Wl popoldne preko Celja, Žalca, Vranskega do Kamnika, kjer se prenoči. Naprej ^ 4. uri zjutraj preko Sv. Jurija, KranjAj Lesc, Bled in nato Bohinjskega jezer* k slapom*. Vožnja krasna, ena najlepSi^ in1 vodi mimo visokega gorovja, kak0< Kamniških planin, Karavank in kraljuj gora Triglava. Nikdo naj ne zamudi pri‘: like, da bi se ne udeležil zleta. Vodni* zleta je g. Pitsch. Prijave je poslati 9. avg. tajniku Halb\vidlu »Hotel star#l pivama« zaradi prenočišč v Kamnik#** Povratek po dogovoru; vsak udeležen^
Šahovski turnir v Novem Sadu. II. kolo. Novi Sad, 6. avgusta: Današnji izid II. kola je biil sledeči: Feuer-Furlan re-j je lahko v pondeljek zjutraj pri svoj®®* mas, Kramar zmagal nad Madžarjevi-j opravilu. Nadaljna pojasnila se dobe P1^ čem!, Poljanec-Ognjenovič remis, Sirič' tajniku Halbwidltu Gositje prisrčno & znfiagal Rožiča, Singer Markoviča, Ce- * ibrodošfi! Zdravo!
’A
Galanterija
drobnlna, trikotaža
Samo na d«b«lot
Gaspari & Faninger
Maribor 104?
Aleksandrova osst« 48.
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
Dr. Karl Zakrajšek]
Aleksandrova cesta 45	itf*
ne ordinira do 27. avgusta*
Mala oznanila.
MlaJSa dekla ia-lahka ilala k' boljši dražini n« deželo se sprejme t«koj. Plaž« p* de-go\rorn. Nealev t upr*?i>i5tni ,T*k*ra».	MS17	2—1J
IS#,e «e šolnino stanovanje s hrane za 14 leta« dijakinjo. Karto v poTCBju^anrfStro „Ta-.. bora*.	ISIS-.	3—
VI dobita poitnl paket franke povsod: 1 kg testenine, 0*50 kg paradižnikov, <K0 kg ribanega parmesaoa, 0*50 kjr TUal-kakaoa, 060 kf kakao Korf, 1 kg fin« čokolade, 0-60 kg indijik. aagaa, v*e skupaj samo xa Din. SOS —. Hmelak i drog, Maribor.	1301
Čeplee po 'MvnjMon ni*®
cenah, srajce, kravate, kloboW> nogavioe, porammee, robce v \ ostalo modno blag* prod«* brez konkurence modna trgot-B. VeseHnorič & Komp. f H* ribor, Gosparta , nlica. *t- *■ 'lfOfii
Proda
M?lepo
v bi>žeji
akt>M
bora. Ponadbe pod Ji. P,,1^
»a aprav« ^Tnbora*.
Izgubita •• J* 4oe X t. »*
na cesti iz Seinieo proti Sam' nici saknja sive barve rrlato verMeo. Najditelja dam lep* nagrado. Sukiča naj se bla-govoli oddati v opravi ,Tabora*.	1615	2-*
IGbel Ksvmm -1	h	,
KRALJEV TEKMEC.
(Nadaljeva«je Jfl konec romana: Markiza k< - ‘ Potnoadour.)
Pjoftlovejjfila: BoitfUha.
\	(Dalje.)	(38)
NiaSwže Se eifcateli So flpomrrfjaa, ka-rSrt jo do tedaj le nekako shitrl Ivanino t ineSrečo, katero je pa ona a par zanikanji t hotela utajrti. !A;K Sedaj so njegove slut-tS£j« 'Postajale prepričanje, — slutil je le t®e lliolj, da tiovidifa ala roka zasleduje !ftjegovo drago bitje. — Gotovo je brl Skrivnostni rop-prvi del izvršitve tenf-, mli nakan' proti Ivani, njegovi dragi h čerk L —
i1* Kljub .vsema, fn’ ravrto vskd tega go-: itovo že Bolj vnerto, •— je i«k.al, se trudil, ►— da dobi' vsaj k«ko feled. —
I4 JTsak! darf jo Sel k zetui v palačo d* t®^oleS, upajoč, da morda vendar izve kafco tolažljivo novico, ki ga pomiri, — aH vsa k tRxvi dian je prinesel novo silnc-^ 3e araaočaraaje. —
vr I« nadaljeval je SVoje poti do dneva,
i	IB*asm je zet Henrik, — ki je imol glede
'Strica iffl tast,a posebne načrte, — pove-
i-Siaff, da' je šol naravnost h kralju, kateri
[ «a je bil sprejel1 prijazno, zagotovivši- m:u,
da Vol policijski i>ovoljnik, h kateremu
j ga 3* (poslal, že v5Se potrebno uredil, da*r,
| Ireba, vzdigne zeiniTja iz tečajev, da
*e -nr^° ^i«gova Soproga, ter tudi vsi ofin, ki 9o krivi ropa. —
Tlf,Maratai0 Pripomniti, da je d’ Eti-I^HilpnO pomnil, ako ne Bi bilo mo-pameteo, poslati strica samega k
ki 86 ^‘«vo ne rite nSogel odreicij da -ustreže tako važne-;«Š3fax jwoSilonl—
flf	h	e°®PO,i	40	To®me-
;BeW ivSoe® At efliatMi le nevarnosti in ae-ffl&fe, IB prežijo Smnjegovo Keer, je bij W EMoJeSl čisto prepračaiJ, da gre le za i^B^rMko zadeK^ ‘HJ intrhen
Seveda je v tem slučaju hotel sam! pot in1 vedno, ilcaj naj ukrene, da zopet najti pravo sledi za izginolo soprogo, dobi, najde svojo hčer. Vstopil je stre-Ali ker jo zopet menil, da bi mu morda žaj, ki je naznanil, da bi gospod de Ber-etrio bil na poti ravno v najvažnejšem j ni, zasebni tajnik policijskega poveljni-momientn, ko bi zasledil Ivano ali pa ka Berryerja, rad govoril z njim] o vele-r njenega ugrabitelja, ko Bi' imol potrebo važnih in nujnih zadevah.
popolne prostosti, da izvrši maščevanje, kaitero je zasnoval, morda z Ivano Samo, jo molčal, — celo silil strica na napačno sled, Brez usmiljenja za globoko očetovo tugo, za očetovo žalost in obup, — napotil ga je brezsrčno na napačno sled ter mu slikal BreapomiemlbUo nade. —
Tudi Elotea Poisson, ki bi bila lahko z malo besedami potolažila obupanega očeta gledo Ivanino usode, je trdovratno molčala, ker je tudi' ona imela svoje posebne načrte, kakor d’ Etioles, le da so bili druge-naravi. —
Od onega dne, ko ji je Noe povedal, da jo pustil kralj ugrabiti in odvesti Ivano, ni ničesar več zvedela, čeprav se jo po svojih ztfaneih obrnila' na vse mogoče kraje, da izve kaj o tej velavažni zadevi.
Tudi ona je živela v razburljivi1 negotovosti, kakor d’ Etioles iri de Tourne-honi, še vsa vznemirjena od dolgega Iva-iiijTigj« molka inl ni velsla več, !ra<o naj S’ toTntači negotovost, kje je Ivana. »* Ali tolažila je sama sebe:
»Ej, <— zaljubljenci! iso v svoji Sreči odtujijo celomu svetu. — Tako se Bodeta pa čim' preje preobjedla — Pa se bodeta naveličala dolgega tfaniotarenja in pokazala se bodeta v dnevni luči.1— In potem1, ah", — potem1, da «
Tako jo sama seBo tolažila, — častivredna matrona, ki je hotela na vsak način verovati, da je Ivana reši kraljeva JjuBioa. — Večkrat so se ji vzbudili dvom in' flurnnjc, ker ni mogla od nikoder dobiti pravih informacij, ki bi jo potrdile v njeni goreči želji. — Jezila se je skoraj na onadva ljubimca, kakor je imenovala kralja irf Ivano, —
To jo Bilo nekako duševno razpoloženj© raznih osleB vi trenutku, ko se zopet Pečamo z njimi. —■
. ^istega dne jo bil goSpod Tourne-lr«ai v svojem' kabinetu, »pTajijjeič se zb-
De Tournehemi je nokami od daleč iri nejasno poznal de Bernisa, ki se je povsod in! v, vse vtikal. — Morda ga ne bi bil niti sprejel, da ga ni njegova lastnost kot tajnik policijskega poveljnika, ki jo je tako mimogrede ip' morda iz po-sobnega vzroka povdaril, — navdala z novim upom. —
Povabil je torej V soBo ter sprejel p.ijazno de Bernis, ki je vstopil * ono gracijo in1 vljudnostjo, ki odlikuje dvor-janike, —'
Po izmenjavi navadnih vljudnih1 in1 prijaznih pozdravnih fraz, ki so bile morda še čez navado obilne in obširne, kot da se merita iri preiskujeta medsebojno, je de Bernis začel govoriti o predmetu, ki ga je privedel k zakladniku. —1 Odlična zunanjost iif plemenite poteze, iz katerih je govorila žalost in tuga, so nav dale tajnika nehote s komaj vidno ginjenostjo, — imponiral mu je gospod de Tourriehem. —
»Gospod,« — je začel de Bernis; — »kakor veste, Sem zasebni, skrivni tajnik gospoda policijskega poveljnika, kateri me odlikuje s takim zaupanjem’, da mi ničesar ne zakriva in da nima skrivnosti za mene. — V tem izrednem’ položaju sem večkrat v stanu, da pomagam svojim prijateljem, ali pa da sem —bolj poredkoma — koristen1 možem-poštefija-kom, ki jih poznam vsaj po imenu in katerim bi rad postal prijatelj, — seveda ne da bi izdal kake skrivnosti gospoda policijskega poveljnika.« —
Bo Tournehemi fee je prijazno poklonil, potem1 je pa, gnan od radovednosti, kaj je privedlo tajnika k njemu, oziroma če mlu morda prinaša vesti o hčerki, — brez vsakega drugega pomisleka vprašal z glasom1, ki 'še mri je poznala Skrb irf Bol: iAIi Vas morda gostpod policijski pt>-toik' BoJClHrf-
veljnjk poklja,
da n« prinešeto
vesti o mloji hčeri? Ali iste morda vendar zvedeli, k je je iri kako«e ji godit. Ka j se ji je.pripetilo?« —
» Ah, ne, žal, ničesar ne vem1, gošpod,« ■— je odvrnil de Bernis; id, ko je opa»il‘ gesto a katero je de Toumehem hehot® pokazal, kaiko mri je vse drugo, kar ne tiče njegovo hčere, Brezpomembno, je še dositavil;	i* '
»Vendar, prišel šeni, da govoriva ® vasi hčeri.« —	I'
»Ali bom’ isledtljič vendar kaj deli« — je pritajeno vprašal 3e Tum*-hem’, katerega so čustva preobvladala.
»Morda vendar, gospod!« — je odvrni de Bernis. — »Na vsak naoin pa želii® govoriti z vami o gospej d* EtioleS. ^ O gospej — predvsem' pa o gospodu d Etioles,« -— je pristavil potem! počasi, vdarjajoč zadnje besede. —
»Govorite, gospod, is oprostite moj« '>5itovlk(> nepotrpežljivost. Prx»fif pa, da kolikor mogoče kratko govoriva-* »Skušal Boinj z malo besedami jasri^ povedati. — Stvar je taka: Prišli 'so m*
V	roke spisi, ki mi dokazujejo, da je nt' kemu kraljevemu administratorju, '-recimo nekemu vašemu, prijatelju, — do-kazano sleparstvo!« —
»Enemu mojih prijateljev — Slepa*" stvo! A, pojdite vendar,« — jo vzklikih razburjeno de Toumehem. *-*
»Oprostite, ako vztrajam pri svoj' trditvi, gospod. — Imel sem! dokaze v to" kah, ki so taki, da bi njih pisca poslali po najkrajši poti z vrvjo okoli vratu * sami srajci, da se vredno pokori na trg« Greve. — Ali jaz nisem rekel, da je idot' da vaš prijatelj tudi kriv, — to je le no* ka nakana, ki so je zasnovala in1 zarotil® proti njemu. — In Vse to je tako lepo izpeljano, da bi — če bi kdo poslal kralj« le par onit' papirjev, katere sem1 prebral 3az> Bil vaš prijatelj brez pomoči gotovo izgubljen.« —
■....(Dalje priKotfniiiSl • ‘
Wepozabite naročnine!