Foitnina plačana v gotovini Leto LXIX. št. 12$ Ljubljana, sreda J. ]nni]a 1936 Cena Din L- OfENSII iznaja vnsaJi Jan popoldne, izvzemaš aedeije ld prazniKe. — inseratt ao 80 peui Trst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 3O0 vrst a Din &. večji inserati peut vrsta Din 4v-» Popust po dogovoru, lnseratnJ davek posebej. — > Slovenska Narod« *el}a mesećno v Jugoslaviji Din 12-. za Inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN OPBAVNlftTVO LJUBLJANA, BJiafljeva ulica *tev. & Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 tn 51-% fodrutmce: MAK1BOH Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, L,jubij&nstta c telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1. telefon at_ 6A; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št_ 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna nranilnica v Ljubljani 61. 10.351. Zadnji napori za rešitev Abesinije: Neguš še ni izgubil zaupanja v DN Abesinski cesar Se vedno upa, da bodo članice Društva narodov ostale na strani pravice in nastopile odločno v obrambo Abesinije — Največjo podporo pričakuje od Anglije London. 3. junija. AA. Atesinski cesar je včeraj odpotoval z angleško ladjo 2>Ox-ford« iz Gibraltarja v Anglijo. ^Ne\vs Chronicle« je objavil razgovor, ki ga je imel njegov posebni poročevalec z negušem na pa miku ^Oxford«. Razgovor je potekel takole: Ali je Vaš postanek v Gibraltarju morda izpremenil dosedanje načrte Vašega Veličanstva ? Kaj naj bi bil izpremenil? Nahajam se na pravi poti, s katere me nič ne more spraviti. Kako ste zadovoljni s sprejemom v Gibraltarju? Izredno. Ganilo me je, ker sem se prepričal, da je Velika Britanija zvesta svojim prijateljem tudi tedaj, kadar jih doleti nesreča; Ali računate s podporo Velike Britanije tudi v bodoče? \ elika Britanija je bila vedno zagovornik Društva narodov. Zaupam ji, kakor tudi Franciji in drugim članom Društva narodov, da bodo ostali na strani pravice. . Kai nameravate storiti v Evropi? Vsemu svetu bom povedal, kaj se je zgodilo med vojno, ki smo jo vodili z Italijo. Vprašal bom ves svet, ali je prav, da se v 25 tednih uniči 25 stoletij stara abesinska civilizacija in sicer z barbarstvom izza časov pred nastopom krščanske presvete. Ali boste govorili tudi o uporabi strupenih plinov? Seveda bom govoril o tem. V tej vojni so se odigravale stvari, kakršnih ne pomni nobena dosedanja vojna. V tej vojni se plin ni širil samo po topovskih nabojih in letalskih bombah, temveč še po posebnih napravah. Ali hočete reci, da se ta metoda ni uporabljala niti v svetovni vojni? V tej vojni so uporabljali plin, kondenziran kot trdno telo. Ali mislite, da boste imeli popolno akcijsko svobodo? Celo najhujši zločinci se imajo pravico svobodno zagovarjati pred sodiščem; tem bolj naravno je, da bo tudi žrtev napada, ki ga je obsodilo 52 držav, imela vsaj pravico, da pojasni okoliščine, v katerih je prišlo do napada? Kako mislite, da se bo položaj razvijal dalje ? ženeva bo našla ureditev problema. Politika Abesinije se ni prav nič izpremenila. Kot članica DN se zanaša na ženevsko ustanovo. Mnogo je malih držav, ki so na tem prav tako zainteresirane kakor mi. Napad na Desie Džibuti. 3. junija- A A Po tukajšnjih vesteh je bivši guverner pokrajine Volo. ras Kebed3. dne 24. maja nepričakovano napadel Desie. Abesinci so pri tej priliki uričili v Desi ju tn bombarder je- V Adis Ahebo so poslali Italijani močne oddelke rudi iz Hararja in Dir^dave in seda i utr-jujeo ab^sinsko prestolnico. Novi guvernerji Rim, 3. junija- o. Za guvernerje abesin-skih pokrajin so bili obenem z zakonskim dekretom, ki je bil sprejet na zadnji seji ministrskega sveta in se tiče upravne razdelitve italijanskih kolonijalnih posesti v vzhodni Afriki, menovani general Buz-zoni za Eritrejo s sedežem v A«?mari, general Pirzio Biroli za Amharo s sedežem v Gondarju. general Nazi za Harar in Balo s sedežem v Hararju, general Geloso za Galo in Si damo s sedežem v Džirni ter general Santini za Somalijo s sedežem v Mogadiscu. Z istim dekretom je bil imenovan za regenta Abesinije s sedežem v Adis Abebi marš*! Graziani, ki bo zastopal podkralja Badoglia. dokler se ne vrne iz Italije. Izredno zasedanje Društva narodov London, 3. junija, z. V teku svojega včerajšnjega razgovora sila Eden in arjenhnsk; veleposlanik MalKran proučila možnost sJclicanja izredne skupščine DN. Ta sestanek pa ni imel uradnega značaja. Glede gentinske zahteve mora Eden kot predsed-n-iik sveta DN vprašati še za mnenje dr. Beneša, ki je predsednik izredne skunseine DN. V diplomatskih krogih se torej podčrtava, da Eden n.i mogel dati uradnega odgovora. V Londonu pa prevladuje vtis. da ni mogoče, da bi izredna skupščina DN mogla koristiti položaju, toda Anglija ne b: imela nič prorti te; skuvpščini, če tudi druge države pristanejo nanjo. Rim, 3. junija, z. V Rimu se v merodaj- nih krogih izjavlja, da se ravno seda i hitro proučuje možnost izstopa Italije iz DN. Vendar pa še ni padla nobena odločitev v tem vprašanju. Kakršnakoli pa bo ta odločitev, vendarle še ne bo sklenjena tako kmalu Italija <.e proti sklicanju izredne skupščine DN. Priprave za kronanje italijanskega kralja Rim, 3. junija, o. V Rimu se vršijo po-spešene priprave za kronanje kralja za abesinskega ce&atja. Bržkone bo kralj kro nan za cesarja takoj po Badoglievem priho du v Italijo. Kakor zatrjujejo, bo prinesel Badogflk) v Rim cesarsko krono, ki jo je našel v nekem samostanu pii Aksumu. Ta krona je igrala pred dnevi važno vlozo v znani carinski aferi v Tort Saidu. kjer 60 jo carinske oblasti celo zaplenile in jo šele na Radozlievo intervencijo zopet i>toČ3e njegovim agentom. Krono so zaeai i n :1:. Manifestacija zavezništva z Rumunijo Nastopna avdijenca novega jugoslov. Bukarešta. S. junija. Včeraj dopoldne ob 11. je kralj Karol sprejel v slovesni avdi-enci novega jugoslovanskega poslanika na rumunskem dvoru g. Drago mira Kasi-do]ca. Jugoslovenski poslanik se je pripeljal n«i dvor v spremstvu adjutanta kralja Karo-la, ki ga je sprejel v prcstoini dvorani novega dvora. Pri tej pri'iki je poslanik Ka-sidolac izročil kralju akreditivno pismo, s katerim ga je kraljevsko name-stništvo imenovalo za poslanika tn pooblaščenega ministra na rumunskem dvoru. Sprejemu so prisostvovali .rumunslvi zunanji minister Titulesou, člani civilnega in vojaškega doma kralja Karola in uradništvo poslaništva z vojaškim odposlancem. Tako pri prihodu, kakor pri odhodu poslanika z dvora >e častna, četa kraljeve garde na dvorišču odsvirala jugoslovensko hmno. Ko je novi poslanik Kasidolac izročil svoje poverLlno pismo, je nagovori kralja Karola z naslednjimi besedami: Srečen sem, ker sem deležen časti, da lahko izročim Vašemu Vel-čanstvu pismo, s katerim me je kraljevo najnestništvo v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. blagovolilo akreditirati kot uradnega poslanika Ln pooblaščenega ministra pri Vašem Veličanstvu, ter odpoklicno pismo svojega prednika. čutisn se nenavadno srečnega zaradi visoke počastitve, s katero me je počastU moj suveren, da zastopam Jugoslavijo v zavezniški državi, ki je zvezana z nami s tradicijami prisrčnega m doslej še nikdar ne skaljenega prijateljstva. To se izraža tudi v dejstvu, da tvorita Jugoslavija in Rumunija del dveh zvez, ki stremita, čeprav v dveh ločenih okvirih, vzporedno k istim vzvišenim ciljem k varovanju in konsolidiran j u miru. Obe državi vodijo širša pojmovanja narodnih interesov m zato sta kakor preteklih 15 let trdno odločeni še več prispevati h konsolidaciji miru v popolnem sporazumu z drugimi državami Male antante in Balkanske zveze ter sodelovati, da se tako normalizirajo gospodjarske razmere v tem delu Evrope. Smer politike obeh kraljevskih vlad je* bija in ostane določena: Na eni strani jo opredeljuje popolno pojmovanje medsebojne odvisnosti držav, na drugi strani pa vestno spoštovanje medsebojnih obveznosti. V poslanstvu, ki ga danes slovesno začenjam, bom vse svoje sposobnosti postavil v službo naloge, v kateri iskreno sodelujeta rumunska in jugoslo-venska vlada. Ta na oga se da izvesti samo s pogojem, da se ohranijo najtesnejše in najprisrčnejše zveze, ki na srečo že obstoje med obema zavezniškima državama. Vsa svoja prizadevanja bom porabil £3. to, da ohranim nedotaknjeno to popolno harmonijo in da tako pripomorem, naj si bo še tako skromno, k popolni dosegi ciljev, po katerih stremita obe prija, teljski in zavezniški vladi. Usojam 6i izraziti upanje, da mi bo Vaše Veličanstvo blagovolilo pokloniti svojo naklonjenost pri izvajanju mojega visokega poslanstva in da bom deležen dragocene podpore kraljevske rumunske vlade. Z največjim spoštovanjem vas prosim dovoljenja, da izrečem v imenu svojega vzvišenega vladarja, v imenu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, kraljevega na-mestništva in kraljevske vlade kar naj-iskrenejše in najtoplejše želje za osebno srečo Vašega Veličanstva, Nj. Vis. prestolonaslednika Mihaela, kraljevskega doma in za veličino in napredek Rurmunije. Ob 18. je jugoslovenski poslanik Kasidolac položil venec na grob Neznanega junaka. Svečanosti sta prisostvovala tudd poslaniški svetnik Avakumovič in vojaški odposlanec Busič Izgredi v Palestini se množe Atentati na vseh koncili in krajih — Telefonski in železniški promet ogrožen Jeruzalem. H. junija- d. Policija in angleške čete so dobile povelje, naj zaradi neprestanih napadov Arabcev po vsej deželi nastopajo ostreje kakor doslej. Izvršene so bile mnogoštevilne aretacije in zaplenjene tudi večje količine orožja- Aretirana sta bila tudi dva komunista, pri katerih so našli v stanovanju letake, ki pozivajo angleške čete k uporu. Angleške čete se poslužujejo sedaj pri spopadih tudi strojnic. V Haifi je bilo te dni v nekem spopadu zopot ubitih 5 Arabcev, med njimi neka ženska. O btnkoštih so se tudi v Jeruzalemu pripetili novi izgredi, v katerih so Arabci ustrelili šele nedavno iz Nemčije priseljenega Žida, ki je že 27. smrtna žrtev med Židi V raznih drugih krajih je prišlo do streljanja s policijo ter je bilo ubitih 7 delavcev. Po neki vesti nameravajo Arabci proglasiti splošno stavko. Razen tega naj bi odstopile vse arabske občinske uprave v znak protesta proti židovskemu naseljevanju. V okolici Jeruzalema so Arabci obstreljevali dva židovska avtomobila, pri čemer je neki židovski dijak ubit dva potnika in šo-fer pa ranjeni. Ponoči so bile v mnogih krajih Palestine zlohotno pretrgane mnoge telefonske in brzojavne zveze. Izvršen je bil tudi atentat na železniško progo, ki je bila šele pred kratkim popravljena. Bilo je tudi izvršenih več napadov iz zasede na posamezne patrulje. Angleški vrhovni komisar je sprejel včeraj delegacijo osmih ulemov. ki so mu predložili arabske zahteve. Arabski listi, ki izhajajo v Jeruzalemu, so za deset dni prepovedani. Brzojavne zveze z Egiptom so prekinjene. Nova ojačenja iz Egipta London. 3. junija. AA- Po poročilih iz Egipta sta nadaljnja dva bataljona angleške pehote odpotovala v Palestino. Sedaj je v Palestini pet angleških bata L ionov s primernimi letalskimi silama. Okrepitve spravljajo v zvezo z željo mandatne vlade, da bi po možnosti čim prej ustavila nerede Smrtna obsodba zaradi treh umorov Beograd, 3. junija, p. Okrožno sodišče v Kruševcu je obsodilo kmeta Ivana Spasi ča iz Maekovca na smrt ker je zastrupil deda, njegovo ženo in nekega 4-leinega otroka- Gostilničarji zborujejo Danes se pridne kongres fugoslovenskih gostilničarjev Ljubljana. 3. jonija Vse te dni pred kongresom že so naši gostilničarji pridno na delu, da pripravijo vse kar je potrebno za Sina bolj uspešen potek kongresnih sklepanj in predlogov. Včeraj in danes so prispeli z vlaki ndefošenei kongresa iz notranjivt države v prvi vrsli funkcionarji, predstavniki različnih združenj, večina udeležencev pa prispe danes. Predsednik Združenja gostilničarjev dravske banovine g. Ciril Majcen z ravnateljem g. Petelnom sta sprejemala ^oste na kolodvoru in jih navzlic prezaposlenost] vodiia po gostinski raaatavi na relesejmu, ki je na pravila na vsakogar, ki >«> Količkaj potrudi in poglobi v aranžman razstave, nadvse ugoden vtis. Kalj gostilničarji z auil-nimi odbori na Čeha so rarea potrudili, da prikažejo v zna men iu razstave napeli svojih prizadevam tako Strokovnjaka kako* javnosti votče Razstav., pa ima oneneni namen dvigniti gostilniški >lan na euopnp, ki mu pripada in vzpodbuditi posameznika k še večji zavednosti v pogledu gostinfrk« službe, £ čimer bo dop-inesenega veliko za spiosne interese Slovenije kot turistične deželo. Stvarno predkongresno delo se je priče o danes s sejo uprave Zveze gostilničarskih zd'uženj Jugoslavije, ki se je vršila ob % v dvorani zbornice za TOI. Sejo, ki so ji prisostvovali podpredsednik T. Kaufman iz Zagreba in odl>orniki: gg. Ciril Maic*n. Avaknm renšič, Pragotin Polaček, Baj^ Pe. rovič Dohroslav Marinkovič, Vtllm Odr\g. \lada Bogdanovi, I Pejovič Vojke Hnhar in drugi, je otvoril predsednik V. Nikolič, re.Mavrater iz Beograda Poročilo o d«*lu zveze je podal generalni tajnik g Vej»olin Sekulovič, sledili pa so s*» sklepi o invn< vanju članov v vrhovni turistični svet, pr*»d-loci o financiranju zveze in posamezni predlogi, tičočj se dela v organizaciji. 1'opoldne bo glavna skupščina zveze kongres v Petrovgradu Udeležili so se ga tudi Bolgari Petrovgrad 3. junija p O blnkoštih ip obrtniško združenje v Petrovgradu proslavilo 50 letnico svojega dela. Obenem se je vršil tudi 15. kongres glavne državne zveze obrtniških udruženj, ki se ga je udeležilo okrog 300 delegatov 47 obrtniških organizacij, pa tudi 10 odposlancev bolgarske obrtniške zveze. Kongres jc vodil predsednik glavne zveze Milan Stojanović in so bili podani na njem referati o zavaro vanju obrtnikov, reviziji zakona o zavaro- vanju delavcev, o progresivni davčni osnovi, razdolžitvi obrtnikov, o Bati in sistemu podružniškega omrežja, o kartehh in. o novih davčnih obremenitvah po finančnem zakonu. Za vsako vprašanje je bila sprejeta tudi posebna resolucija. Kongres se je danes nadaljeval. Izvoljena je bila nova uprava. Bolgarski gostje so odpotovali na Oplenac, da se poklonijo grobu kralja Aleksandra Ledinitelja. ^l^anJcnGHvjBcJ Na binkostni ponedeljek je umrl v Ormožu ravnatelj Okrajne posojilnice in du sa vsega ta.mkajšnjega nacionalnega življenja g. Jajiko Grivec, star šele 54 let. Pred 35 leti, ko je ustanovil rajni ormoški prvak dr Omulec s svojimi prijatelji Okrajno posojilnico v Ormožu, je sprejel mladega Janka kot tajnika in ga jel hkrati uvajati v politično in kulturno delovanje. Vrnivši se od vojakov je našel svoje mesto zasedeno, nakar je prevzel službo tajnika pri Po-ojilnici v Gornji Radgoni. Tudi tam se je znašel mahoma v ospredju hude nacionalne borbe, ki se je bila tam s preko Mure prodirajočim nem-štvotm. Po dobrem letu že pa se je vrna?! na svoje prvotno službeno mesto v Ormož kjer je organiziral Okrajno posojilnico najvzorneje. Ni pa opravljal samo svojih poklicnih dolžnosti, kajti prirojena pridnost in vztrajnost ter ljubezen do naroda, mu je velevala Čedalje žilavejše udejstvo-vanje na PoUu narodn^a in kulturno gospodarskega dela. Vidimo ga kot odbornika v naprednih narodnih društvih v mestu in okolici. Zbral je okrog *^ebe krog svojih prijateljev in sodelavcev ter ustanovil Sokolsko društvo. Z vso svojo energijo se je vrgel na delo v tej organizaciji, ki mu je bila ideal do njegove prezgodnje smrti. V Sokolskejn društvu je v teku let gotovo zavzemal vse funkcije od načelnika, in gospodarja do starost®. Vso svetovno vojno je prebil v vojaški suknji in ob preobratu organiziral skupno z brati <5ehi v Pulju. kjer je bil tedaj narodno vojsko. Po svoji vrnitvi domov je spet navdušen vršil poleg poklicnih dolžnosti delo za napredek naroda in za-vzomal najvidnejša mosta v javnem življenju. Njegovo politično prepričanje jo bila ravna črta. ki je nikdar ni zapustil. Vrzel, ki je nastaja v Ormožu z njegovo prerano smrtjo, ne bo nikoli izpopolnjena Bodi ohranjen možu - značaju najplemeni-tejst spomin, žalujoči soprogi in predobri njegovi mamici pa veljaj naše najiskre-nejše sožalje! Bolgarija in Grčija Atene, 3. jurnija. AA. Atenska agencija poroča: Večerni listi poročajo, da je bolgarski inin istrski predsednik Kjuseivanov podal izjavo o odnosih med Grčijo in Bolgarijo. Predsednik bolgarske vlade je rekel: Grčija in Bolgarija želita, da se vsa nerešena vprašanja med obema državama razčistijo. Na žalost vlada med obema državama carinska vojna in Bolgarija se nima v Grčiji v nekaterih me«tih svojih konzularnih zastopnikov Prijateljske izjave grške vlade «o bile v Bolgariji sprejete z zadovoljstvom Ob koncu je izjavil, da upa, da bodo kmalu razrešena vsa vprašanja med obema državama. Heimvvehr dobila nagobčnik Dunaj, 3. junija, z Duna}*ka vlada je za ves čas tujskoprometne fazone prepovedala vse sestanke in shode t »ko na prostem, kakor tudi po lokalih. Izvzete ao samo prireditve v dobrodelne naraejne. Prepovedane so rudi vaje na pol vojaških formacij. Naredba o izvajanju splotoe vojačke dolžnosti pravi, da je glAvni pogoj, da bt kdo lahko bil sprejet v vojsko, da je Av. strijec in da j« Alan domovlnnke fronte Stavkovni pokret v Graji At^ne. 3. junija. AA- StavWi»pnči v Voirv-siu so hoteli zavzeti z napadom brzoiavme postaio. ki )o je zasedla policija. Koman«)-sti so začeli streljati, policija je odeovonl« tn it- b.l ubirt en delavec. še>st r*a ie hnlo ra-n ien h 'Atenska a^enci-ja pa pravi, de je treba •tevko tekstilnega delavstva nrrp»a^i pre-vratn m elementom, ker ni nobenega go-anodaralcega razloga za stavko. DelodajaJci so bili pristali na kompromis. aa> pero volno/ in kako hitro "orarvi to LUX1 pristen samo v tem zavitku1 Sorzna poroči!«. inozemske borze ( urin. 3. junija. Beograd 7, Pariz 20.8fc London 15.48, New York 308.625. Bruaelj 52.35, Milan 24 35, Madrid 42225 Amsterdam 209-15, Berlin 124.55 Dunaj 56.25- Praga 12.80. Bukarešta 2jBo. Strag 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 3. junija 1996. Stev. w Kako žive stavbni delavci Zidarji m odlikujejo z vedrim humorjem, dobrimi želodci in trdimi kostmi Ljubljana, 3. junija. Zdaj zidarji ipraznujejo, in jih lahko dobite -doma*. Njihova stanovanja je pa težko najti.. Nekateri stanujejo na stavbah. Se preden se vseli gospodar v svojo hišo, že stnujejo ljudje v nji. V nji stanujejo že tedaj, ko še prav za prav ni hiša, ko še nima oken in vrat in ne dimnika. Najprej je sezidana klet in v nji si navadno delavci improvizirajo stanovanje, ki ima tudi posebne prednosti, kar predvsem odloča. Namreč pri rokah je in ti ni treba hoditi zjutraj na delo, kakor hodijo nekateri več kilometrov daleč. Razen tega je takšno stanovanje tudi brezplačno. Seveda nekaj stroškov je z opremo, a nekaj je treba pač žrtvovati. Na samih deskah ali cementnih vrečah ni posebno prijetno ležati, zato si mora delavec kupiti slamo, če ne more nikjer dobiti sena brezplačno. Slama je pa v okolici Ljubljane vražje draga. Ob neki priliki sem jo kupoval in sem moral po njo 10 km daleč pod Krim, kjer je bilo seno cenejše od slame. Vendar večina zidarjev, ki grade tudi pri nas palače .stanuje v navadnih lesenih barakah. Morda je to paradoks, da baš zidarji, ki zidajo na tem lepem svetu vse po vrsti, od kmečkih hiš in cerkva do najmočnejših palač stanujejo v lesenih barakah. Toda s tem in marsičem so se sprijaznili in ko kdo pove rečenico: Zidal sem, gospod ima hišo, meni so pa ostale le raztrgane hlače, — je to samo izraz resignacije, kakor če bi dejal: Tako je! Kljub vsemu zidarjev nikdar ne zapusti humor, čeprav je včasih obešenjaški. V zidarsldh barakah je skoraj več ^domačnosti« in bolj veselo ka-kakor v kavarni. eSveda nihče ne pleše in ne poskakuje od veselja, a tudi kis se iz nikogar ne cedi. Ce je slabo vreme, delavci vedno in tudi pošteno kolnejo vrage, ki se ženijo na njihov račun, a nihče se ne prime za glavo ter ne vzdihuje —joj, kaj bo! Ob nedeljah imajo zidarji v barakah mnogo prijetnega dela z gospodinjstvom. Včasih se mora človek tudi oprati in zidarji se razumejo na vse. Seveda perilo ni posebno belo, zlasti še, ker se navadno suši nad ognjiščem, da je nazadnje sivo kakor prekajena slanina. S pranjem se zidarji kljub temu zabavajo. Veliko veselje imajo tudi s krpanjem. Krpati znajo ne le oguljena pročelja, temveč tudi čevlje in hlače. Nekateri izmed njih so izučeni čevljarji. Prejšnje čase so ti dvojni rokodelci pozimi sukali kopita nemestu zidarskega orodja. Zdaj pa je vse skupaj smola, če se ukvarjaš s smolo ali malto. Težko si predočite, kakšno življenje vlada v zidarski baraki, če niste sami skusili kaj takšnega. Navadno je baraka tako natrpana z ležišči, ki imajo že od njega dni nelepo ime prične, da se nihče mnogo ne premika v tem stanovanju, odnosno vse življenje se odigrava neposredno na prič-nah. Ne kaže nič drugega, kakor da si ne- kateri »biksajo« tudi čevlje na pričnah, na njih mešajo žgance, se strižejo, kartajo in pišejo svojim, zakonskim pokoram pisma da je bilo slabo vreme ali da štrajkajo. Samo okrog ognjišča je nekoliko prostora, kar je tudi potrebno, samo pomislite ,da si kuha na majhnem zasilnem štedilniku, kakor je pač vse zasilno v baraki, do 20 JJu-di — hkrati. To je kuharska umetnost. Sicer je vse precej enostavno. S stavbišča si moraš prinesti trske, da imaš pravico kuhati, potem pa vržeš nekaj v krop, Navadno je koruzna moka, ki je najcenejša. Nekaj spretnih sunkov z lastnoročno izrezano kuhalnico v bodoče žgance ali polento — in zadeva je opravljena. Na vrsti so drugi. Pri moki ne moreš mnogo prištediti, zato navadno štedijo le pri masti. Ce manj zabeliš koruzni brus, prej se ti ustavi v grlu, prej si sit. Prejšnje čase je bil jedilni list nekoliko imenitnejši, zdaj se je pa že uvedla navada, da mnogi več ne kuhajo zjutraj. Prej so jedli žgance zjutraj in zvečer, ali pa vsaj prežganko. Zidarska pre-žganka je patentirana. Kuhajo jo iz ekstrakta, ki ga izdelujejo sami. Ob nedeljah ko imajo več časa, napražijo za ves teden prežganja, ob delavnikih je pa treba samo zavreti vodo, nakar vržeš v njo malo »cikorije« in juha je skuhana. Nihče ti r.e brani, če se mastiš s prežganko zjutraj in zvečer. Sicer je pa prežganka s »komisom« nad robi jenim v njo, specijaliteta, da bi se še angelci oblizovali. Opoldne zidarji ne kuhajo, ker pač nimajo časa in ker je predaleč do prenočišča. In če ne kuhaš, ti tudi ni treba jesti. Zato jih večina prežvekuje suh kruh. Vendar si znajo tudi pri tem pomagati: štruco pomoliš pod vodovodno pi* po in kruh se na mah spremeni v specija-liteto, kakršne ne najdeš niti na gostinski razstavi. Da imajo zidarji dobre želodce, je sploš-no znano, zato tudi marsikdo z veseljem skrbi za njihov blagor. Tako je n. pr. delavcem, ki so delali v Ljubljanici, podjeten mož dan za dnem vozil za kosilo salamo. Seveda je bila tudi ta salama specijaliteta, menda z zaščitno znamko »Biaha«. če bi hoteli naštevati vrline zidarjev, bi ne smeli pozabiti razen želodcev tudi trdih kosti. Vsak zidar pogosto pade z odra in od časa do časa mu pade opeka na glavo — a ostane živ, ker ima pač trde kosti. Zato te kosti vse prenesejo na pričnah. Na ležiščah je navadno malo slame, odnosno zmlete slamnate moke. Kdor si lahko pogrne »posteljo«, je že nobl in ga tovariši gledajo pisano. Nekateri leže na samih papirnatih cementnih vrečah. Zidarske kosti vse prenesejo. Koža pa Se več, sicer bi bil prevelikkriž z bolhami, ki hočejo tudi živeti na račnu zidarjev. Nekateri kupujejo naftalin, da je nazadnje na ležišču več naftalina kakor slamnatega prahu, drugi ao pa vdani v božjo voljo. Vendar pravijo, kar ae tiče stavke, da ni vse odvisno le od božje volje. Mariborski harmonikarji zopet na turneji Maribor, 3. junija Naši mali harmonikarji >Harmonijec se vedno veselo praznikov, ki jih porabijo za svoje koncertu« nastope. Vesele ae, da morejo občudovati našo lepo domovino, ki bi jo mnosri teh harmonikarjev sicer nikdar ne videli, ker so med njimi tudi otroci revnih staršev, k j si izletov po Jugoslaviji ne morejo privo.-čiti. Zato je treba prirejanje turnej toplo pozdraviti, zlasti iz vzgojnega stališča, saj se na turnejah uče harmonikarji zgodovine, zemljepisa, prirodopisa in še m no to koristnega in so njihove koncertne turneje prave šolske ekskurzije. V tem ima glavno zaslupro vodja harmonikarjev g. Šusteršič, ki zagovarja načelo »dulce cura utile«. družiti dobzo s koristnim. Mariborski harmonikarji so za binkošti pohiteli v Čako\oe, kjer so kakor povsod doživeli triumfalen uspeh. Dvorana je bila Že več dni ra7prodana. Prav tako je uspela nedeljska matineja. Po ojrledu mesta in zgodovinsko zanimivega gradu Zrinjskih so se malčki odpeljali v Varaždin. Tudi tam so bili deležni prisrčnega sprejema in veliko navdušenje je spremljilo pesem za pesmijo ki so vrele i/, njihovih mladih grl in malih instrumentov. Koliko obeudovanega je bilo pri ojrledu mestnejra muzeja, ki slovi po svojih zgodovinskih spomenikih po vsej Jugoslaviji. Tam so so harmonikarji naučili, kar celo poglavje o hrvaških županih, o varaždinskih mogotcih in bojih v tamkajšnji okolici. Muzej jo v se dobro ohranjenem starem gradu grofov Celjskih, ki bo v njih rasi radovedni malčki zvedeli mnojrokaj zanimivega. Le prehitro je pot okel čas in harmonikarji so se vrnili v Maribor. Zaključak policijskega kongresa Ljubljana, S. junija. že včeraj smo med dnevnimi vestmi kratko poročali, da se v Ljubljani zberejo predstavniki mednaroclfce policije, da se udeleže zaključnega mednarodnega policijskega kongresa, ki bo jutri dopoldne ob 10.30 v dvorani Trgovskega doma. V zadnjih dneh je prispelo že več odličnih policijskih predstavnikov, tako šef dunajske policije in obenem predsednik mednarodnega policijskega kongresa g. Skubl, ki je bil rne4 Vojno policijski Šef v Ljubljani. G. Skubl je oefal v Ljubljani le en dan, nato je obiskal svoje znance ki se odpeljal po službeni dfcHfenostd nazaj na Dunaj. Na zaključku kongresa ga bo v svojstvu predsednika zastopal član komisije države, v kateri ae vrši kongres kakor to zahtevajo mednaroetoa pravite in sicer g. Simono-vič iz Beograda. Včeraj je ptriejpel v Ljubljano tudi g. Norman Kendhal. pomočnik direktorja Seotland Tarda, najslavnejše policije ta. G. Kerdhal je prtteđ s soprogo m hčerko in ao odpeljal * Tržafe h Gacoezševim, ki so njogovi znanci. Pred tremi dnevi je prispel tudi g. Magnus Kreiberg iz Kopen-hagna, ki je nadstražnik tn šef prometa na Danskem. Tu bo počaka] na predsednika danske policije Tuna Jacobsena, ki pride danes s svojo soprogo in v spremstvu šefa policije v Oslu Christhiana Welhafna. Z njimi se pripelje drevi ob 20.20 okoli 60 inozemskih policistov in uradnikov naše države, ki eo bili po beograjskem kongresu na turneji po naši državi. Jutri se zbero vsi ti predstavniki v Trgovskem domu, kjer bodo sprejeti Še nekateri važni sklepi in resolucije, ki bodo tiskane v raznih jezikih, opoldne pa as bodo odlični g'ostje zbrali na banketu, ki ga jim priredi g. ban v Unionu. Popoldne se z avtobusi odpeljejo na Bled, kjer jim bo prirejena čajanka, nato se pa vrnejo domov. Slovenci v Ameriki V kraju Cliff Mine si je končal življenje Ferdinad Pregel, star 57 let, doma iz St Lamberta pri Litiji. 12 let ga je mučila neozdravljiva bolezen, končno je pa obupal nad življenjem. V Ameriki zapušča ženo, dva sina, dve hčeri in dve sestri, v stan domovini pa alna in brata. — V rudniku v Roekspringsu se je smrtno ponesrečil Anton Jelovean, doma iz vasi Javor v Poljanski dolini. Pokojni je bil v Ameriki nad 25 let in zapušča tam sina ter dva vnuka, v stari domovini pa brata in tri iestre. V Lea-dvillu je postal žrtev avtomobilske nesreče Janez Bradač, rojen v Ameriki, star 25 let. V Cannonsburgu je umrl Jože Sedmak, star 45 let. doma iz Knežaka pri St. Petru na Krasu. V Massilonu je omrl Janez Mane, star 41 let, v Gilbertu Janez Bradač, star 50 let, doma iz Kompolja pri Dobrem polju, v Boarcreku Edvard Babič, star okrog 60 let, doma iz Radovice pri Metliki. V Park Hillu Josip Volk, star 55 let, doma iz Litije, V Pittsburgu Lucija Mikec, stara 49 let, doma iz Smolenje vasi pri Smihclu, v Clevelandu Anton Jaklič, star 48 let, doma fe vasi Dvorni kot fara Žužemberk, dalje Marija Smolič, rojena Krizman, doma iz vasi ZagTadec-Fužine, Volčina - fara in Pavel Antonin, star 55 let, doma iz vasi Dobro-vica, fara Češnjica, v Pueblu je umrl Adolf Lovšin, doma iz Ribnice, v Cliffu Mine Janez Konic, star 62 let. doma fz Bleda, v Parmi Janez šušteršič, star 61 let, doma iz r(xipe-či pri Preserju, v Cantonu Avgust Kompare, star 56 let, doma iz Vipavske doline in v Chisholmu Janez Kordis doma iz vasi Mali log pri Loškem potoku. V Kansas City je umrla Katarina Sečen, rojena Ritmanič, stara 44 let, doma iz vasi Dolence, fara Adješiči. V istem kraju sta umrla Marko Medved, star 72 let, dama Iz vasi Dolenja Podpora, fara Stari trg ob Kolpi in Marija švigelj, doma iz Deskove vasi ob Kolpi, stara 87 let. V CTevelandu so umrli Leopold Debevec, po domaČe Kavaorjev Polde, star 47 let. N«-Ža Mic, poročena Kos, stara 46 let, doma iz Nemške vasi pri Ribnici, Janez Palčič, star 40 let, dema ta Vrhnike, Andrej Fur- l&n, star 46 let, doma iz vasi Franciči na | Primorskem, Mariju Oliha, rojena Mikjic. stara 48 jat etoma ip vasi Spe«, fara Stična, Marija Jtaidaršič rojen« Tomšič, doma iz Ribnice tn Gregor l£vec\ star 6« let, doma iz Hiaj, Ustrelil se je pa v Caeve. landu Jan«« Novak, star 78 let. Nad živ, ljenjem je efcupal, ker je bil bolan. V Jo* lietu je umrl Franc Vidje, star 72 lett do, ma nekje od št Vida na pajenjskem. V Brougtonu j« umrl Andrej Ferlic, star 48 let, doma iz Gorenje vaai nad škofja Loko. V Cranhrooku je podlegel kratki težki bolezni Ježe JeLnikar star 39 let, doma iz št. Lovrenca na Dolenjskem. V Chicagu s« je smrtne ponesreči] Anton šragal, star 55 let doma iz Vrhovske-ga. V tovarni je bil zapos'en kot čuvaj, pa je padal v elevatorjev jašek V Will-locku je zadela kap Franceta Udovica. Pokojni je bil star 46 let in doma iz Kilovč na Notranjskem V Barbe tonu je umrla Felicija Rupnik, stara 72 let, doma iz So-dražice. V Chicagu je 121etni Janez To-mažič po nesreči ustre'il lOletnega Luko Grbca. Dečka sta se igrala z nabitim revolverjem. V Calumetu sta umrla Roza Cimerman, v kraju Cential Hegit« je umrl Janez Mihelčič, star 72 let. V Indianopo-lisu je pobrala jetika Lojzeta Valanta. Pokojni je bil star 43 let, doma ta vaai Bri. tef na Gorenjskem. V Universa!u je podlegel operaciji Miha Primožič, star 47 let doma iz Radgone. V Franklinu se je smrtno ponesrečil 20Ietni Janez Nemec, rojen v Ameriki. V Catntonu je umrl Avgust Kompare. star 56 let dola iz Vipavske doline, V Cliffu Minne sta umrla Ferdinand Pregel in Janez Količ, Danes ob 1*. in ai.15 NAJVEČJI U S P £ H TE SEZUE — Senaacija iz skrivnostne m čarobne Indije! Gasilski praznik v št. Vidu Gasilska četa Št. Vid pri Stični proslavi 6. in 7. junija 50-letnico društvenega obstoja, združeno z iupnim izletom v St Vid. Priprave za ta jubilejni praznik ima v rokah poseben odtor, kateremu predseduje g. Bavdeš Štefan. Pokroviteljstvo veselice je prevzela ga. Zoreč Angela, učiteljica. Dela in skrbi je s pripravami veliko. Vsi elani so s pripravami pridno na delu. Dekleta so pripravljene na dan veselice sodeloval Fantje bodo postavili kar največ mlajev, dekleta pa napletle vencev. Vsi poseetniki vasi št. Vid, pa bodo kar najlepše okrasili svoje domove. Ta dan hočemo pokazati a>ent-vidčani kaj znamo. Spored proslave: Na predvečer 6. junija bakljada. obhod po vasi in podoknica pred občino predsedniku občine in častnim članom čete. 7. junija sprejem gostov pri jutranjih vlakih zbirališče ob 8. uri pri Sv-Roku. nato se razvije sprevod v Št Vid. kjer je sprejem ob 9. uri. Ob 10 sv- maša na glavnem trgu. Po maši odkritje spominske plošče ustanoviteljem čete, graditeljem doma, zatem defile, razhod kosilo. Popoldne ob 3. veselica, združena s tombolo z mnogimi prav lepimi dobitki. Vabimo na to našo slavnost vse prijatelje gasilstva. Pridite poerledat naš" St Vid in z nami praznovat nai zlati jubilej. Fomoz Bog! Gasilska fcata St. Vid. Zračna zveza Berlin — Sušak Ljubljana, 3. junija. 2e na b in kostni ponedeljek 1. junija bi morala biti otvorjena redna letalska zračna zveza Berlin Dunaj - Gradec - Celovec - Ljubljana - Sušak. Ker je bilo pa izredno slabo vreme in vs© Alpe zavite v gosto meglo, poleg tega je pa nepretrgoma lilo, je bil prvi polet na t«j progi odgođen na včeraj, a oficielni sprejem avstrijskega letala, s katerim se pripeljejo tudi odlični gostje, bo danes ob 12.15 na ljubljanskem aerodromu. že včeraj opoldne je na ljubljanskem aerodromu pristala krasna in ogromna kovinska ptica tipa Junkers, a katero se se pripeljali štirje potniki Letalo je opremljeno 8 tremi motorji po 520 ks in ima prostora za 2q potnikov, a obremeni ae lahko za približno 3000 kg. Kako ogromno je letalo, je razvidno po raspe-tini kril, ki merijo 25 metrov, a dolgo je približno 11 m I>anes, ko bo oficielna otvori tov proge, «e pripelje z letalom okrog 15 avstrijskih gostov, med njimi šef Aaustrofluga dr. Deutelmoser s soprogo, coloviki Župan v spremstvu magistratnega direktorja m drugi. Na aerodromu bo prirejen 203/tom prisrčen sprejem, h kateremu je vabljetno tudi ljubljansko občinstvo. Nova zračna zveza bo za rjospesovanje našega tujskega prometa nedvomno ogromnega pomena in zlasti važna je za Avstrijce in Nemce, ki imajo na ta način najkrajšo zveso z Jadranom. Iz Trbovelj _ Seja občinskega odbora- V četrtek, 4- t m- ob 16. uri bo seja trboveljskega občinskega odbora, na kateri bodo sklepali o predlogu proračuna in ubožnega sklada za 1. 1936-37, o revizijskem poročilu, o stanarini uoiteljstvu aoie na Vodah, o zamenjavi zemljišča za občinsko cesto Ceetnik-stara občina, ter o raznih osebnih zadevah. Ta seja bo važna slaiti radi taga, ker ae bo razpravljalo o ravnovesju občinskega proračuna, ki ga zahteva tanska uprava. Priftetek gradnje tast* Trbovlja-Zagar-je. Te dni je dospel ix Ljubljane banovinski inženjer, ki bo vodil dela na novi cesti Trbovlje-Bevško-Slačnik - Zagorje. Pripravljalna dela so se ie prtfsUi ter je bik> sprejetih v delo že nekaj desetin brezposelnih. Prihodnje tedne, ko to pripravljen že ves material in delovna oprema bo sprejetih v delo pri gradnji te eeste večje itevilo brezposelnih iz vseh revirjev. _ Prenovitev avtebnia. Tukajšnji avlo* podjetnik g. Zemljan jo dal te dni svoj avtobus prenoviti. Prenovil je karoserijo tako, da ima sedaj najmodernejšo obliko, pa tudi v notranjosti je udobno prenovljen. Po I svoji moderni obliki in lepi barvi vsbaja i BENG ALI "5JT Čarobne svečanosti v dvorcu maharadiel Usodepoln lov na divje prejttče! Film, ki je dal 4 leta truda in dela in stane milijon dolarjev. Predprodaja vstopnic dnevna ed 11. do pol 13. in od 15. dalje. {„Elitni kino Matica44 — Telefon 31-S4 H splošne pozornost. Govori se, da namerava eden izmed avtopodjelnikov ie tekom po^ letja, ko bo cesta Trbovlje-Savinjska dolina dogotovljena, prevzeti vožnjo iz Trl>ovelj do Celja in nazaj, tako da bi lil že i?riho4aji mesece otvorjen med rudarskimi revirji in Savinjsko dolino reden avtobusni promet, kar bi bilo gotovo največjega gospodarskega in tu jsko-prometnega pomena. — Binkeštne praznike je kljub dežju izkoristila naša mladina za izlete v bližnje planine. Zlasti je šlo mnogo ljudi na Sv. Planino, kjer je v novem hotelu >Ana^c 3:i-manjkovalo prostora- Prišlo je mnogo izletnikov iz Zagreba Ljubljane. Celja in drugih krajev, ki občudujejo naše lepe planine in jih vedno znova zopet obiskujejo- Le škoda, da je bilo slabo vreme in so se morali izletniki zadrževati oba dneva večinoma v planinskih domovih in zavetiščih. Vseeno pa so bili izletniki vseskozi dobre volje in nobenemu ni bilo šal, da je prebil deževne binkoštne praznike v naših planinah. Iz Ljutomera — čebelarski feeaj priredi čebelarska podružnica v Križevcih pri Ljutomeru 7. junija v narodni soli v Križevcih s predavanjem Čebelarskega referenta pri banski upravi g. Jožefa Okorna. Tečaj bo dopoldne teoretičen, popoldne pa praktičen. — k »reškemu ces/nemu odboru je premeščen g, Martin Forjan iz Dolnje Lendave. —m 2olefniro svojega obstoja je slavila gasilska četa v Vučji vasi 31. maja z velikim srečolovom. Prireditev s^ posetili skoraj vsi člani župne uprave m mnogo gasilcev z dvema godbama na pihala. Iz Zagorja — Pretep na nogometni tekmi. V nedeljo popoldne sta se pomerila za prvenstvo prvak zagorskega okrožja SKS Svoboda in prvak trboveljskega okrožja SK Amater. Do zadnje tretjine je borba nudila lep užitek. Pri stanju 4:0 za SK Amaterja pa je največ zaradi neumestnih sodnikovih odločitev vzkipela vročekrvnežem kri. Razvil se Je hud pretep po vsem igrišču. Padale so p^sti, palice, dežniki in late Bitka se je ponekod nadaljevala tudi izven igrišča. K sreči ni bil nihče resnejše poškodovan. Spletna sodba si je edina v tem, da zadene glavna krivda sodnika, ki so mu odpovedali živci, d* se nikakor ni več znašel jn je vsled tega zabredel y situacijo, iz katere je bil edini izhod splošen pretep. Zahtevamo, da se deIigipol danskim brzo vlakom in ga dobe nasi naročniki najkasneje eno uro po prihodu vlaka. Naročite si ga pri mariborski podružnici >Sloven^kega Narodac v Strossroayerjevi ulici S/b. — Utopljenec je bil iz Gradca. Nedavno je Mura pri Sladki gori naplavila truplo neznanega moškega. Preiskava je ugotovita, da je utopljenec 23letni alusatalj tehnike Henrik Gieariegei iz Gradca. Tragično jo pn tem dejstvo, da je mladenič skočil v reko z namenom reaiti nekemu potapljajoče mu ae možu življenje, pa je sam našel strasno smrt v hladnih valovih Mure, — žrtev zahrbtnega napada je postal preteklo noč 21Jetni kova&ki pomočnik Franc Zavcc e Trma. Ko se je na kolesu vračal iz mesta, je iz zasede planil nanj a kolom oboroženi napadalec tn ga 3 silnim udarcem pobil na tla. Hudo poškodovanega Zavca ao resilci prepeljali v bolnico. ■m Nesreča kolesarjev. Na c?sti h'izu Limbuća je zaradi defekta na kolesu pa-ded Z vozila 2oletni tovarniški delavec Josip Jurič in si prebil lobanjo. Ista nesreča je doletela tudi 301etnega delavca Franca Roškarja s Pobrežja. Na strmem klancu pri Sv. Jakobu v Slov. goricah se mu je atrla os in strmoglavil je na tla. Pri tem el je razbil lobanjo hi zlomil levo roko. Oba ponesrečena kolesarja se zdravita v tukajšnji bolnici. — Pufnikov izlet z avfokarom na Dolenjega. 13. in 14. junija priredi Putnik v Mariboru dvodneven izlet z avtokarom na Dolenjsko v »Dolino gradov«. Spored izleta je sdedeči: Odhod iz Maribora (Hotel Orej) 13. junija ob 6 zjutraj v modernem avtokaru preko Celja v Ljubljano, kjer ae večerja in prenoči. Vea popoldan in večer lahko uporabijo udeleženci za sprehod po Ljubljani in za razvedrilo. 14. junija ob 5.30 odhod iz Ljubljane (kavarna Bmona). Postanki ao predvideni v sledečih krajih: Otočac slikovit grad sredi Krke, peSizlet na bližnjo Strugo, potem s čolni preko Krke), fcnarjeske Toplice — kopanje. Grad Klevež (znamenita starina krame elttce, freske, divna okolica, imenima dolenjska kapljica, juzina), Kostanjevica (Slovenske Benetke), Pleterje pod Gorjanci (mesto belin kartuzijancev. najlepša gotska cerkev v Sloveniji). Pot gre dalje v podnožje Gorjancev čez Vrhpoije in Oarov tog do gradu Preiak, do Vrhove-ga m do Totokega gradu, zibelko Trdino vth bajk in povesti o Gorjancih. Fovratok proV-rr Brežic, Zidanega mosta in Oalja, kjer se tudi večerja Vožnja, prenoč šCe c dvodnevna prehrana atanc >kupco Je Din. Vse nadaljnje informacijo, prospekt: in prijave pri Putniku v Mariboru in (i . lju. Pohitite s prijavami ker vlada za ta edinstveni izlet po prelepi D^enjski vel1, ko zanimanje. — Mojstrski izpiti. Mariborska porlovalni-za zborničnega obrtno pospeševalnega /a>j da priredi tečaj mojalrakih uuihnh preti 1 vanj, ki se je pričel daaaa in ho trajal ur. Tečaj *e bo vršil v deški meščanski *o-li vselej ob večernih urah — V*i iipušćeni. Vlejn v Zadružno spodar«xko banko je še vedno nepojasnjen, preiskava je vedno bolj zapletena. Uoslei je policija aretiral« 4 asvmljeaa. f*reiakava je dognala, da ni dokazana njihova odele! b:i pri drznem vlomu v blagajno W --h) v*;-aretirane* Izpustili. — Snori »»» j« po.-|u\i| ll;ik< Furijiiu. >i< či je biLa v tukajšnjem gledališču |m>»1ovi1-na predelava gledaliiketra Igralca M:ikf.» Furijana, ki je angažiran pri gtedaliičti v Osijeku. Od inaritor-ke trledališk* publik.-se je poslovil v znani vlogi tanetijekeg* ministra v veseloigri »Kariera kanelUta Winzii;a-c — Ponarejeni kovniiH s>o ae zopel po javi i i v Mariboru. Neki inka^nnt je prejel kar štiri 20dinarske falztfikate, ki jih je poli.-i ja zaplenila. — Podle mašferanje. V nedeljo poiio i je nekdo vlomil v uto na Koroški cesti, ki je last g. Romiha, »oforja pri rftlulni po*td|i. Neznani storilec «e je na ta način bata! mnsčevati in je napravil za ver" stotako\ •škode- — Povožena starka. V nedeljo dopoldne je dvovprežni voz pred pobrežkim pokopališčem povozil 741etno lasebniro Mari p Gumzovo b Pnbrotja. Težko ranjeno Rtarko so nezaveetno prepeljali v man bor* ko bolnico. KOLEDAR Dane*: Sreda, 3. junija, katoličani: Kk> n.da, Raooalava. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: BemgaJl (ob iT. in 51 *** Kino Ideal: Krvavi obračun. Kino Sloga: Mladi zdravnik Kino Union: Regina. Kino Msku: Čarobni bar II. javna produkcija iole Glasbene JU*. fica ob 18.15 v Fdb^rmonični dvorani mhuui1i LEKARN L Danes: Mr, Susnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gospo>vetska ce^ta 10, Bohinec dod Cesta 29. oktobra 31. Stavkovni pokret se širi Ljubljana, 3. junija. Vpliv stavke atavbmh delavcev v Ljubljani bo nedvomno večji kakor se zdi na prvi pogled. Kaže tudi, da stavka ne bo tako hitro končana. Najvažnejše je, da bo stavka stavbnih delavcev v Ljubljani potegnila za seboj tudi delavstvo na deželi, kjer sicer ni zaposlenih toliko delavcev in kjer je tudi težko izvesti stavko. Vendar je v nekaterih krajih letos precej živahno stavbno gibanje, n. pr. na Gorenjskem, kjer se je tudi začela Siriti stavka. Razen tega se je začela širiti stavka tudi med drugimi strokami delavstva, ki niso tako izrazito stavbne, kakor n. pr. zidarska in tesarska. Tako ne morejo na m no? h stavbah delati pleskarji, pečarji itd., čeprav bi hoteli. Sicer se je pa tudi med temi strokami začel širiti stavkovni pokret ter ho najbrž prišlo do splošne stavke vseh stavbnih strok. Stavkati so tudi račeii izdelovalci betonskih izdelkov. Ta podjetja sicer ne zaposlujejo mnogo delavcev, vendar lahko nastanejo velike ovire, ako bi njihovo delo dalje Časa počivalo. Danes bodo baje začeli stavkati delavci v kamnolomih pod Krimom. V podoželakih krajih so začeli najprej atavkati delavci v škof ji Loki, danes pa najbrž začno tudi v Domžalah. V Ljubljani počiva delo pri 36 podjetjih izmed 39 podjetij. Toda tri podjetja nimajo dela, ter je stavka popolna. Mir se ni nikjer kalil. Na večjih aavbiftčih imajo delavci močne straže, tu in tam ao podnevi vsi na stavbišču. Stavkokazi se še niso pojavili med njimi, ki bi itak ničesar ne opravili. Mnogi zidarji, ki so doma z dežele, so odšli domov, kjer bodo čakali konca stavke. Vendar jih je v mestu še mno-£o, zlasti iz oddaljenih krajev. Upajo, da se bo stavka kmalu končala. Kljub temu jih je med delavci mnogo, ki mislijo, da stavka ne bo tako kmalu končana, zlaJsti. če bodo delavci hoteli kaj doseči. Resno bo vprašanje podpiranja stavkajočih delavcev. V začetku drlavci sicer S*» nc potrebujejo tako nujno podpor, a dolgo ne bodo mogli vzdržati brez njih Organizacija bo napravila akcijo za podpiranja najpotrebneiših delavcev. Dobivali bodo na-kasnlee za hrano, denarja pa organ5zar.:1a bo delila iz načelnih rzlogov. Iz Stične — Na binkoitni ponedeljek popoldne ac priredili otroc: osnovne šole na Muljavi v Sokolskem domu Ivančna gorica ljubko mladinsko igrico Otroci so podali svoje vloge pogumno in se ni poznalo, da so nastopili prvič na odru pred občinstvom. Ne bomo naštevali posameznih imen. ker zaslužijo vsi skupaj samo pohvalo. Razredna učiteljica je gotovo imela z njimi dokaj truda, da jih je naučila besedila in vlog. Dobro bi bilo da bi govorili otroci v domačem dialektu, kar bi bolj pristojalo vsebini. Splošna želia 1e. da bi muljavski otroci ponovili igrico kdaj popoldne za okoliške Šola Štev, »25 >SLOVfN«II tfAROD«. 3. junij* 1»36 Str^n 3 DNEVNE VESTI — Zbornica la TOI r Ljubljani raipu-Šžena. Minister za tFgovipq in industrijo dr. Vrbanič je razrešil vee svetnike in člane predsedstva Zbornice za TOI v Ljubljani in postavil za njenega komisarja inšpektorja Danske uprave g. Franca Logarja. — Učitelji zahtevajo reformo urnega načrta. Glavni odbor JU U je imel za binkoši-ne praznike v Beogradu sejo. na kateri je storil več važnih sklepov. Med drugim ie bila postavljena zahteva po rerorml učnega načrta. Glavni odbor je razpravljal tudi o mednarodnem učiteljskem kongresu, ki bo letos od 9. do 12. avgusta v Beogradu Glavni odl>or je priporočil izvršnemu odboru, naj pravočasno ukrene vse potrebno, da a*neso udeleženci kongresa od nas eim lep-*e vtise. Izvoljeni so bili štirje delegati po eden iz Beograda, Zagreba. Ljubljane in Niša, ki bodo predstavljali naše učiteljstvo na mednarodnem kongresu. — Promorija. Na ljubljanski univerzi eo bili promovirani '11 maja za doktorje pra va brat belgijskega konzula in ravnatelja velesejma g. Marjan Dular ter Kamilo VVild-man iz Ljubljane in Kraigher Vita od Sv. Lenarta v Slovenskih noricah. Čestitamo: — Bernard S!iaw pride v Dalmacijo. Po privatnih informarijah prispe v soboto 0. tm. v Šibenik slavni angleški pisatelj in humorist Bernard Shaw s svojo soprogo. V Šibeniku namerava ostati dva dni. Prvič je bil Sha\v v Šibeniku že pred vojno, zadnjič pa leta 19*_'5 Lgaja mu zlasti Mbeniška ka-ted ala in slap Krke. — Ustanovitev Zveze zavarovancev Pho-nixa. V ponedeljek je bila v Novem Sadu konferenca zavarovancev Phcnisa, ki jih |e v Baski okrog 5.000 Razpravljalo se ta o novi ureibi o načinu plačevanja zapadlih premij. Postavljena je tila zahteva po reduciranju o-ebnih izdatkov pri centrali in pri podružnicah. Zahteva se tudi ustanovitev. Zve^e vseh zavarovancev Ph(3nixa v Ju-fposiaviji. V tem smislu je bila sprejeta resolucija, ki 1k) poslana na nierodajna mesta. — Prva češka amfil>ija na Jadranu. Včeraj opoldne ;e prispel iz Prage na Sušak prvi trimotorni aeropUn tipa Fokker. v katerem je l»'!o devet potnikov. Aeroplan je kreni- iz Prage preko Brna, Bratislave in Zagreba S česko-lovaškim aeroplanom je priletela tudi anifibija- Tik pred t-, je prispel na Sušak tudi avstrijski t p motorni aeroplan z Dunaja, ki jo bil na poskusnem poletu. To lelalo bo vzdrževalo od danes redno pfogo med Dunajem in Sušakom Na Sušak je prispel predsednik Aeroputa Novakovi? iz Beograda ki bo danes sprejel celovškega in ljubljanskega župana, ko prispeta z letalom na ^u^ak. — Gradnja *eekend hišic na Jadranu. Na kdnkoštuo nedeljo in v ponedeljek je zasedal v Splitu plenum izvršnega odbora Jadranske ?traž> pod predsedstvom dr. Ivo Tartaglia. Na temelju podrobnega referata je plenum proučil stanje vse organizacije v državi. Sklenjeno je bilo obnoviti delovanje arhiva za propagando Jadrana. Sprejet je bil enoten pravilnik za mornor3ke Sfikcije JS v vsej državi Oblastni Odbor pa Sušaku dobi :20QQOO Din za zgraditev prenočišč za mladinske oksktjrzije, oblastni odbor v Osijeku pa 100.000 Din za gradnjo doma na Jadranu Odobren je bil kredit 2.000 Din za prvo serijo \veekend hišic- Te hi*ice *e bedo gradile in izročale članom JS V svrho uelanovitv« hranilne zadrug« za olaisanie nakupa teh hišic in za drugo društvene socialne potrebe je bil izvoljen poseben odbor. Jutri premiera velezabavnega filma OLIO VIII. _ Prvi izletniški vlak iz Prage. Na oin-koštno nedeljo je prispel v Split prvi izletniški vlak iz Prage in Dunaja, v katorem so je pripeljalo okroir 3«X> Čehoslovakov, okrog 100 se jih je odpeljalo naprej v Dubrovnik. Za binkoštne praznike je prispelo v Split okrog 1000 tujcev. — Izredni občni zbor SPD, podružnica Radovljica, se vrši v ponedeljek dne 15. t. m. ob 20 uri t restavraciji K u nedelj, v Pa-dovljiei. z edino tooko dnevnega reda; odobrenje sporazuma s Sokolskim društvom v Radovljici, v slučaju, da bi ee ob določeni uri ne mogel vršiti gornji občni ztor veded prepi&le udeležbe Manstva, se bo vršil pol ure kasneje, na istem mestu, nov občni zbor, kateri bo bklepal ob vsaki udeležbi. — Kako velijo zanimanje ta rejo malih živali ae je zbudilo pri nas zadnja leta, dokaauje najbolje feo, da letos niso mogli dobiti prostora mnogi razstavljale! Razstavni odbor je moral odklonili nad polovico ragstavijalcev. Vsi imajo najlepše živali kj bi jih lahko razstavili s ponosom. Pa j« ta gospodarjema panoga pri nas tako lepo napredovala sadnja leta, moramo v veliki meri pripisovati razstavam na vele«cj-mu, kj^r so rejci vse]ej tekmovali med seboj. Razstave prireja društvo za rejo malih živali >2ivalcari Preboldu 100 Din; J. Klemene, Ljubljana 200 Din; A Potočnik, Ljubljana 400 Din. De Reggi. Ljubl&na. 177 Din: dr .T. Lamut, Ljub! m na 150 Din: J. Zupančič L'ubijana 130 Din; Iv. Rozman, Ljubljana 70 D:n. n«iraenov«ni 100 Din. Skupaj 10.047.75 Din — Narodno obrambni sklad »Bran-i-bora« «~ akcija pirhov; Drž narodni *oIa. Liho je, p. Petrovce- Din 45.— Drž. narodna šola, Podčetrtek, Din 32.— Drž. narodna Aola. Selca Qid Skofjo Loko, Din 41. — , Dr* na rodna šola. Selnica ob Dravi. Din 28.50. Drž narodna šola Mošnje, p. Radovljica Din -rV7. - Licejska narodna šola. Ljuhljana )in 203.75. Drž. nar. šola, Sv. Anton v Slov. gx>., Din 57.75, Drf. nar. Sela, Sv. Jurij v Slov. gor., Din 42.75, Drž. nar. Šola, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Din 70.—, Drž. par. šola, Sv. Vid nad Cerknico, Din (>.—t Drž. nar. šola, Sv. Ruperl v »Slov, gor-, Din 8.50, Drž. nar. šola, Komenda, Din fca.—, IL dekL narodna šola, Maribor, Din 100.—, Deška nar, lola. Kranj, Din 374,-*-, Drž, nar. šola, Brezje pri Ljubljani, Din 73.—, Drž. narodna šola. Rečica ob Savinji, Din 35.—, Drž. deska šola, »Vrtača«, Ljubljana, Pin 83.25, Drž. nar. šola. Brezovica pri JJjub-ljani, Din 64.— Drž. nar. šola, Dolsko, p. Dol pri Ljubljani, Din 47.—, Drž. nar, šola, Turnišče, Din 7$,—. Drž. nar. šola, Nomenj, p. B. Bistrica, Din 20.—, »Bran-l-bor« — osrednji odbor. Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da b'"> deloma oblačno, preeej stalno vreme. Tudi včeraj ie razen v Ljubljani in Mari^ boru deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 26, v Mariboru in Splitu 22, v Beogradu 20, v Zagrebu 19, v Sarajevu 18, v Ljubljani 17.4, v Rogaški Slatini 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2 mm. temperatura je znašala 11.2- — Pod vlak je skočil. Snoči je na Rudniku skočil pod vlak 60-letni posestnik Ivan G. Vlak je nesrefneža odhil in je obležal hudo potolčen ob propi. Poškodovanca ap prepeljali v bolnico. JCjegovo življenje sicer ni v nevarnosti a najbrž mu bodo morali amputirati eno roko. — Motocikllst ga je podrl. V Logatcu je neznan motociklist podrl 5-letneyra mizarjevega sinčka Ivana Mikuša. Otrok je bil poškodovan po vsem telesu in so ga morali prepeljati v bolnico. — Težka avtomobilska nesrefa v Beogradu- V Beopradu se je pripetila v ponedeljek ponori težka avtomobilska nesreča. Z banketa se je vrača! v svojem avtomol ilu industrijalec ing Voje Nikolic, ki je vozil •edem športnikov. Na križišču pri Vojni akademiji je hotela čez ulico neka služk;nja Tik. p'ed njegovim avtomobilom Je Nikolič brž okrenil ter zadel v električni kandela-ber pred vojnim ministrstvom Avtomobil se je ves razbil Med potniki Je bil tudi znani nogometa* Dragan JovanoviČ. ki je padel tako nesrečno da ie zjutraj unvi, _^ Žrtev starega sovraštva, v hrvatski va?i Laduču je kmet Stjepan Hudec v ponedeljek zvečer zaklal z nožem gozdarja Vida Norsiča. Noršič in Huder sta Živela že dolgu v sovraštvu. Nedavno *ta se na videz pobotala, zdaj je pa p*ikipelo sovraštvo do vrhunca in zahtevalo avojo žrtev. — Samomor profesorja matematike. V nedeljo zvečer je skočil na postaji Visoko pod vlak profesor matematike v frančiškanski gimnaziji v Visokem Stanislav Borko-vič. Kolesa eo ga grozovito razme*arila Kaj ga je pognalo v smrt. ni znano, mislijo pa. da je kriva težka živčna bolezen. Iz Ljubljane lj_ žhil>ki trg je zdaj založen kakor sredi sezone. Po praznikih je prišlo na nadni trg izredno mnogo gozdnih sadežev, £laati rdečih jagod in Lorovnic. Čedalje vež je tudi gob. Danes je bilo tudi precej domačih črešenj. ki so jih prodajali po 4 do 5 Din kg Uvožene črešnje prece; konkurirajo domaČim, saj nitK) dražje ter e»o nekoliko boljše. Najlepše uvožene Črešnje so zdaj po ti Din. Letos je trg zelo zgodaj založen tudi z domačimi pridelki, n. pr. e sočivjem Že dolgo je na njem mnogo domačega graha in zato tse je še tem bolj pocenil uvoženii ki so ga danes prodajali celo po 2.50 Din najcenejšega. Ce verjamete ali ne, je zdaj že na trgu mnogo domačega novega krompirja, ki je že zelo lep in ga prodajajo po 4 Din kg. Uvoženi je tu in tam že po 3 Din. Naglo se je pocenil stročji fižol, ki so ga danec* prodajali že po 4 Din, Najboljši je po 6 pin. Med posebnostmi na sadnem trgu moramo omeniti hruške, ki so po 4 Din-Gozdna rdeče jagode so po 4 do 5 Din liter, vrtne pa po 12. Borovnice so po 2.50 do 3 Dm liter. "V splošnem kažejo cene sadja In zelenjave ter sočivja razveseljivo tendenco navzdol. Ij— Ometanj« dimnikov in kurilnih naprav v Ljubljani. Mestno poglavarstvo opozarja vse hišne posestnike v Ljubljani, zlasti pa na ozemlju okoliških občin, ki so bilo priključene mestu, da predpisuje dimnikarski pravilnik v interesu javne požarne varnosti, da se morajo vse kurilne in dimo* vodne naprave na teritoriju mestne ohciue ljubljanske brez izjeme ometati redno V3ak mesec enkrat, po potrebi pa tudi večkrat. Upravičen do ometanja je le pristojni rajonski dimnikarski mojster, ki je po zakonu dolžan skrbeti, da se redno ometa In s tem zaŠČltl javna požarna varnost, in je zato napram oblasti tudi odgovoren za redno ometanje. Hišni posestniki ln stranke ne smejo zabran je vati dimnikarju ometanja. Dimnikar mora stranke, ki bi mu zabranile ometanje, naznaniti mestnemu poglavarstvu, katero bo v vseh primerih uvedlo strogo kazensko postopanje. —Ij Vid vaših oči sj obvarujete la z optično čistimi brušenimi stekli, kater« si nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, izprašan optik, Stari trg 9, Ljubljana —I j Umrli so v LJubljani od 22. do 28. maja Arčon Ana, roj. Blaž. 77 let, zaseb-nica, Vidic Emeatj 47 tet, železniški uradnik, Kresa.] Metka 6 mesecev, hel sobo, slikarja, Giankoni An-tonija, 90 let, zaseb. nlca, Perae Marija, roj. Gregorin, vd. Mu, šle, 57 let, zena posestnika, Moste V Ljub. j Ijanaki bolnici so umrli: Meglic Franc, 26 I let, sin posestnika, Sv. Ana pri Trticu, Kranjc Katarina, 54 let, poljska delavka, PodboršL občina Jezica, Blatnik Josip, 30 let, delavec, Grbec Anton, 17 let, sin že*J. kretnika, Temmel Friderik, 35 let, zaseb. nik. Tur k Anton, 18 let, sin kočarja, Laz-ce. občina Draga, srez Kočevje, ftkrlovnik Ivana, roj. Ferme, 65 lat, vdova rudarja, Lah Ivan, 46 let kovač, Gotna vas pri Novem mestu, Medved Emil, 43 let, meetni uradnik. ]j_ šola Glasbene Matice bo Imela svojo produkcijo danes »večer ob Četrt na 7. uro v Filharn>onični dvorani. Nastopijo iz klavirskega oddelka gojenci: Bučar Neda. Danilovič Emilija. Puhar Andrej, Vilar d i, Carman Tatjan«! Jaklič Daja, Vrhovnik Majda, K rečeva Marica in K reč Vladimir, Gorjanc Frane. Sivie Ivo. Zalete! Tatjana, l avreneič Otmar Jerman Majda, K rule Štefanija in Subie Janak. Iz viollnikegi od, J dtlfe« nastopijo: fuiiar Andrej ki ga spremlja i*uluir Majda, Vođine Rolon ob spremlje-vanju Adamiča 3ojana, Samee Va*o. pri klavirju je Kunej Egon, Ogrizek Fran. JHri klavirju Kunej Egon, RogeTj Pusan m Brodnik Matija, ki ju spremlja prof. Jeraj. Iz solp-pevskega oddelka šole Glasbene Matice pa nastopi Kavčič Mila. Podrobni spored produkcije se dobi v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Pod idrijska aedraiuice SPD so spadali tudi Sv. Trije kralji, kot njena uajvzhodnej-ša tačka in najljubše izletišče Idrijčanov. Prtko Kovačevega Kovla, Zavraica in Matjaževih kamer ja vodila zelo romantična m markirana pot do vrba. Tu se Je odpiral Idrijeanoin zelo obširen razgled po ostali domovini. Po dvajsetih lotih bodo IdrijČani obiskali prvikrat Sv. Tri kralje ln obračali poglede po domačih hribih in vasicah. Izleta se bodo udeležili vsi, stari in mladi, ženske in moški, vse kar leze ino gre. — Ij Preložitev predstav v varijetetu pa velaaajmu. Na splošno željo bosta na vele-sejmu predstavi v vari jote ju odslej ob 17.34) in ob 20. Po zadnji predstavi y variie-eju ae prične modna revija v paviljonu K —Ij Higijena je pri nas nahodna. To je res zelo potrebno, kajti sirer bi ne mogla prenašati neblagih dišav, ki se tako pogosto širijo po metati. Naša javna stranišča so dobila »me »parfumerije«, kar je dovolj značilno. M.-»r*ikdo p%. ki ne pozna naših lokalnih zadevic. se vprašuje, kje imamo tovarno amonijaka, ki smrdi po celih ulicah. Posehno na nosu je stranišče na Bregu ter je smrad vprav čudovit ob toplejšem vremenu, seveda pa s tem ni rečeno, da smrdi tuoi tistim, ki imajo kompetenco nad temi kemičnimi tovarnami. —Ij Ogled velesajma in medna revije za elaniee Zveze gospodinj bo v četrtek 4. t. m. popoldne . Ststanemo se ob pol tn uri pred velesajmom. Na podlugi Članske Izkaznice znižana vt-lesejmska vstopnini in vstopnina k modni reviji ob 16. uri, v paviljonu. K. Ij— Operne produkcije državnega konser-vaterija so koncem vsakega šolskega leta izredno privlačne. OhČinstvo opozarjamo, da bo prva operna produkcija koncem tekočega šolskega leta v petek 5. junija oh -0-uri v opernem gladališču. Predprodaja vstopnic ho od torka dalje pri dnevni bla-ga'ni v operi Ceno od 15 Din navzdol. 22-21 KINO UNION 22-21 panea nepreklicno zadnjikrat BEGINA z Adolfom VVohlbriickom in Luiso Ulrich, film, ki je navdušil vso Ljubljano. —Ij Propagandno predavanje skioptičnlh slik »Doline gradov«, od Novega mesta do Kostanjevice in nazaj: gradov, kopališč, samostanov in drugih krasot bo y četrtek dne 4. junija ob 8. uri zvečer v dvorani »Siogec ljubljanskega dvora (poslopje železniške direkcije v Ljubljani). Predava propagator Dolenjske Viktor Pirnat. Opozarjamo na to edinstveno priliko vse prijatelje lepe Dolenjske kot tudi interesente za izlet, ki ga organizira v te kraje udruženje železniških uradnikov v Ljubljani in katerega izleta se lahko udeleži vsakdo. Prijave za ta izlet sprejema kot tudi daje4 vsa pojasnila in prospekte Putnik Ljubljana, Maribor in Zagreb. Za predavanje ni nobene vstopnine! Ij— Na HI. državni realni gimnaziji v Ljubljani bodo eprejemni izpiti za I. razred dne 25. in 26. junija. Prošnje za pripustitev k izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane s 5 Din, se l odo sprejema.e v ravnateljevi pisarni 22., 23. in '-4. junija. Priložiti je rojstni in krstni list ter šolski izkaz. V *• razred se bodo vpisovali samo učenci, ki eo ee rodili leta 1923., 1924.. 1925. in 1926., in katerih starši stanujejo v okrajih: Ljubljana, Ljubiljaua-okolica, Kamnik, Litija, Logatec. lj_ Dve manjši tatvini. Krojaškemu mojstru Francu Vojski je izginilo Izpred neke gostilne na Tržaški cesti kolo, natakarici Mariji Šar.Ilovi pa je neznani dolgoprstnik odnesel plašč. —Ij Pretep v gostilni. V neki gostilni blizu gorenjskega kolodvora je prišlo do pretepa. Ž-rtev je postal brezposelni delavec Anton Hojnik iz Šiške, ki ga je neki želez ničar s tako silo vrffel ob tla, da mu je zlomil desno rogo. —Ij žile si je prerezala na roki brezposelna šivilja Marija Potušek, rojena v Bovcu o Italiji, stanujoča na Bazovici. Kaj je ne srečnico privedlo do tega, da je poskusila samomor, ni znano. —Ij Racija, Vsako leto privabi velesejem v Ljubljano večje število kriminalnih tipov, ki stikajo za tujo lastnino. Policija je zato v soboto v zgodnjih jutranjih urah priredila obsežno racijo in je aretirala več sumljivih ljudi, ki niso mogli povedati, zakaj so prišli v Ljubljano. Nekatere je pridržala v zapor ter jih bo poslala v domovinske občine. Ij^. Huda nesreča na Vrtaei. Včeraj zjutraj, kmalu po 8. uri so bili reševalci poklicani na Vrtačo, kjer se je ponesrečila lTiletna vrtnarska vajenka Brigita Zatko, do ma iz Slavonskega Broda. Stala Je na stekleni strehi Korsikove vrtnarije, ki se nenadoma udala pod njo in padla je pri Perite prihodnjič tudi Vi s Schichtovim terpentinovim milom. Ono odpravi nesnago temeljito in prizanesljivo iz tkanine, potem je lahko vedno lepo belo!" m m fSchichte° s s ^ 1 M. XN"NNWvvx .. .In zet namakanje Ženska hvala pere Fierilo eSčeče belo bližno še?t metrov globoko na drugo stekleno streho. Dobila je nevarne notranje škodbe in obrezala se je tudi jk> vsem tele-au. zlasti po rokah in nogah. Hudo ranjeno ao prepeljali na kirurški oddelek splošn-3 bolnice. — Ij Voda ?e zalila paprti del Ljubljani-6ine struge. Med prazniki sla biLi V obratu dve električni črpalki in zaposlenih je bilo nekaj delavcev, ki so varovali zasilni jez ob listju Gradaščice, da bi ga voda ne prestopila, včeraj pa ni nihče delal zaradu stavke in voda je prestopila jez ter se razlila v zgornjem delu struge. Zaradi stavke bi bilo brez piincn« črpati vodo iz struge, zato tudi nista delovali črpalki. Prav tako počiva delo pri kanalizaciji na Trnovskem pristanu. — Ij Weekend na morj'u vam omogoča nova avtobusna zveza Ljubljane s Sušakom, na kateri voz.ijo novi luksuzni avtobusi. Cena vožnje v eno smer 76 Din. dočim atane vožnja tja in nazai le 125 Din. Odhod iz Ljubljane izpred hotela Miklič ob 6.25, prihod na Sušak ob 12.00, odh/ni s ^*u-šaka ob 14-30, prihod v Ljublfano ob 20.00. Vse informacije in vozne listke v predpro-daji dobite v Putnikovi biljetarnici (hotel Metropol), vozovnice pa lahko rezervirate tudi telefonično na št. 33—83. Povrojtna vozna karta velia 14 dni. —Ij Samomor. Včeraj opoldne so nali v hlevu nekega posestnika na Prulah obe- šenega 30 let n"" rlelavea Franca Zapora iz Moravč. Po je bil uolužben pri ne- k*'!u tukaj--nj» m ..vielu, a je pred dnevi sam od{»ovedal *lu?,bo. Vse kafre, da se je Obesil v hipni duševni zmedenosti. — Ij Na drž. klasični gimnaziji v LJubljani se bodo vršili sprejemni i/piti za prvi pazrad 20. >uni>a. Pričetek ob 8. uri. Prijave ta ta izpit bo spreiemalo ravnateljstvo 24. in 25. junija od 9 do 12 ure, — Ij Obsodba Viljema Kramerja. Včeraj popoldne je bil pred nialm kazi nikim senatom epilog nenavadne d>ann\ ki se je odigrala 1. aprila v ljubljanski ženski bolnici. 3T»-letni pu^karski pomočnik Viljem Kramar je v navalu ljubosumnost i streljal na Stanka Pančurja, s katerega ženo Marijo je imel ljubavno razmerje. Streljal je nanj petkrat in so Pančurja zadeli trije streli, da mit je zaradi tega ohromela ena noga, drugo pa komaj premika. Z-*radi tega se je Kramar ugovarjal pred sod iščem in je bil zaradi poskušenega uboja obsojen na 2 leti in po! robije in na izgubo častnih državljanskih pravie, poleg te^a pa mora Stanku Pančurju plačati 10.000 Din za poAkodb*. Pozor Variete na velesejmu ob 17.30 ln 26. zv#-č?er, modna revija ob 15.30 in 2130. Naš ljubljeni soprog, dobri očka, stari očfca, taat in stric ClvtjUAt (palkutin je danes ob 7. uri po dolgem in mukepolnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Njegove zemeljske ostanke prepeljemo v četrtek, dne 4. junija 1936. ob 16.30 iz hiše žalosti, na Gosposvetaki cesti it. 7, k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. junija 193b. MARIJA, aoproga, JOŽE, AVGUST, EMIL, ALOJZ, MARIJA, sinovi in hčerka MIRKO JENKO, zet KAMILA, FRIDA, snah. VANJA, BRANKO, MARINKA in ANICA, vnuka In vnnkinjt MALI OGLASI eaeda OdO para. davek Din 8—, n—eda 1 Din, davan a um. prenilet h PUrotat odgovore glade oaajsn Oftaaov y crtfca pmoaiu - Popuato? « oaaja Offtaat ne priznamo RAzno Beaeda OP pnrf daven a- Pb> Najmanja* mutan a Dm 90 par eotlanje aturtranje vezenje tave* perila, monogramov jrumbnic Velika taloea perja a A 7* Din •JuHlana«. Ooapeevefteka II m električne instalacije za luć, moć, signale in vsa v stroke spadajoča popravila Vam izvrši solidno Ivan Mihelčie elektrotehnično podjetje Ljubljana, Beietaikov trg U tet ST-04. /M. R. HENRIK BoHMERVVALD sporoča v imenu vseh sorodnikov in znancev, da je v torek, dne 2. t. m. preminul brat Willy Bohmerwald trgovski zastopnik. Pogreb bo v četrtek, dne 4. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice Leoni&ča na židovsko pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. junija 1036. Makulaturni papir proda t*prava »Slovenskega Naroda44« Liobliatia, Kjtafl]eva ulica ifev. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, areda. S junija 186». Štev. 125 Gospodinjska šola za gostilnicarske gospodinje Ustanovljena je bila v začetku letošnjega leta in za njo vlada veliko zanimanje Ljubljana, 3. junija Slovenija je v frospodarskem pogledu v veliki meri odvisna od tujskega prometa. Tujski promet pomeni za nas naravnost eksistenčno vprašanje, zato moramo stremeti za tem, da ga. Čedalje bolj dvigamo, istočasno pa se ne smemo zanašati le na prirodne krasote, kakršnimi je ohlagodarje-na naša ožja domovina. temveč moramo skrbeti tudi za čim večjo udobnost in postrežbo, ki jo zahteva tiijr-c. V tem pogledu »o na delu mnogi činitelji, treba pa je tudi drobnega dela, da se izpopolnimo v strokah, ki se tesneje vežejo na tujski promet. no. V kuhinji se pripravlja tako preprosta kakor tudi najfinejša hrana tako, da se bo mogla vsaka gostilničarska gospodinja prilagoditi bodočemu obratu, ki ga bo vodila in ga bo seve tudi lahko dvignila v vsakem pogledu. V Šoli so zaenkrat samo zunanje gojenke. Tečaj bo trajal 6 mesecev, torej do 15. julija in plačuje vsaka jrojenka mesečno skupno za pouk ter kosilo in dve iužini le po 380 Din. Prihodnje leto bo pričelo s 15. septembrom ter se bo končalo s 15. julijem. Pouk bo torej trajal 10 mesecev, polno šolsko leto. Osnovan bo internat, da bo večina gojenk ves Čas trajanja šole V Ljubljani se je osnovala v začetka le-»šnjpga leta po velikem prizadevanju naših narodnih žena in v prvi vrsti ge. Minke Kroftove ob dobrohotni podpori Združenja naših gostilničarjev in oblasti potrebna »Gospodinjska šola za gostilnicarske gospodinje« čije namen je izobraziti naše gostilnicarske hčerke v prvi vrsti za dobre gospodinje in tudi dobre kuharice. Kdo bi mogel ugovarjati takemu koristnemu namenu in ciljem, ki jih zasleduje šola. ko na drugi strani vidimo, koliko nam marsikje še manjka na tem polju! Kako velika je bila tu potreba, se je moglo videti že takoj spočetka, saj so se priglasile rrojenke iz vseh krajev Slovenije, pa tudi izven meja dravske banovine. Tečaj se je pričel 15. januarja in s;cer v prostorih Gostilnićarj-kefra doma na Privozu. Udeležuje se ga 12 goj»nk pol vodstvom predsednice ne. Krofrovp in pa ravnateljice ge. Franje Oolmajerjevp ter še dveh državnih literarnih učiteljic z državnim gospodinjskim izpitom. V šoli se poučuje hranoslov-je. gospodinjstvo v splošnem, obrtno spi-sje in knjigovodstvo, računstvo, kletarstvo, perutnina rstvo mlekarstvo. ?ervir.injp. higijena, skratka vse. česar s° je treba učiti v gospodinj-kih sob h. le bolj specijalizira- v zavodu pod stalnim nadzorstvom. Vsi prispevki za internat bodo znašali za go-jenko mesečno samo 650 Din. Pričakovati je, da se bodo odzvala dekleta ne samo iz Slovenije, marveč tudi od drugod, saj gre za prekoristno gospodinjsko naobrazbo, ki je potrebna prav vsaki sodobni gostilničar-ski gospodinji.. Omembe vredno je. da vlada med podeželskimi gostilničarji že sedaj veliko zanimanje za gojenke. ki bodo dokončale šolo letos. Radi bi jih namestili v svojih obratih da. prišlo je celo do laskavejših ponudb___ Vse to dovolj jasno izpričuje potrebo po takih sobh. ki nam bodo samo koristile. Jutri bo na povabilo odbornic Gospodinjske šole za gostilnicarske gospodinje v zeleni dvorani Zvezde n» Kongresnem trgu veliko zborovanje gostilničark in sicer vna-njih kakor domačih, na katerem bo predavala o ciljih šolo predsednica ga. Minka Kroftova in govorila o notranjem ustroju šole. ravnateljica ua. Grolmajerjeva« Nato bo sledil skupen obisk in oglpd gostilnicarske razstave na velesejmu. Gostilnicarske žene. udeležite se zborovanja v č^m večjem Številu, saj gre v stvari v prvi vrsti za bo]j"ro bodočnost in koristi vaših hčera! Dr. M. D. Naloga ubljanskega velesejma Prikaže in dokaže naj razvoj in važnost naše industrij' ske in obrtniške proizvodnje Ljubljana, 3. junija. 2e lani so nam v svetovnem tisku gospodaril napovedali, da jo prekoračena kulmi-narijska točka ejospodarske krize. Kjub temu pa ni vsaj v naši državi gospodarska borba nič manjša od one prejšnjih let. Mi se zavedamo, da ne živimo morda v času navadne konjunkturalne depresije, marveč, da traja že peto leto svetovni p-ebrat v gospoda-rstvu. tehnična in duhovna revolucija v svetu, ki zahteva prilagoditve izpr-j-menjpni situaciji in preosnovo strukture. Naša zemlja, ki ima od vseh panog gospodarit va netkaj, pa vsega le malo. je pokazala veliko odpornost v sedanjih prilikah. Dob« suhih in nevšečnih let je privedla naš narod do skromnejših razmer ln žalitev. V očigled pri rodnemu bogastvu in gospodarski strukturi naše države bi nekako zmojli v borbi napram svetovni krizi, tla se niso pojavili pri nas krizni momenti prav Special- nega značaja katerih v drugih državah ni najti. Ne Irdini nič novega, da imamo v našem denarstvu kontradiktorno situacijo. Okrog 0 miliiard je zamrznjenih vlog in kljub temu so merodajni faktorji žal do danes še niso zerlinili za projekt, ki bi mobiliziral le zamrznjene kredite. Zlo je, da je po bala trgovinska pol;tika dekla valutne politike Naša trgovinska politika tudi ni mogla dovolj brzo =lediti avlarkični politiki drugih držav, ki žele sicer izvažati svoje industrijske izdelke, nimajo pa zanimanja za naše kmetijske prozivode, ki preostajajo v naši agrarni produkciji. Agrarnim državam kakor je naša. je odprta sarno ena pot: pa -ili ra/nier moramo nehati biti *an»o kmetje, ki težko in slabo žive, pa se b>titi z a so odločnostjo ohrtnosti in industrije, ker sicer ne bo megoče. da povečamo v naši državi potrošnjo in porabno moč prebivalstva, ki stalno in hitro narašča. Močan izvoznik agrarnih produktov _ smo bili. Ta izvoz 6e ne izplača vec, niti nam ni omogočen in nastaja vprašanje, ali naj zmanjšamo produkcijo in najdemo nadomestilo za izgubo izvoza na notranjem tržišču ali pa ga ne najdemo in potem se ne smemo čuditi, če se bo naš nacionalni dohodek od izvoza kmetijskih pridelkov še bolj skrčil, kakor v lanskem letu. Današnje nevšečne prilike v našem gospodarstvu zahtevajo izhod, ki mora biti čim nujnejši in ga je iskati samo t industrijskem obrtniškem dela. To velja še bolj, nego aa ostalo državo, ia Slovenijo, ki ni agrarnega značaja in kjer samo poglobitev industrijske in obrtniške proizvodnje omogoča večjo zaposlitev sedaj nezaposlenih in poteča nega kroga skromnih, vendar dobrih in solidnih potrošačer. Napačno pa je, čc se predvidena industrijalizacija ne izvede na racionalen način, smotreno in pod strogo kontrolo oblasti. Ni nam vseeno, da se ustvarja industrija v svrho momentane konjunkture in ne glede na možnost obstoja v bodočih letih. Vsak ustavljen obrat postavi na cesto brezposelni delavski proletarijat, ki se je svoječa«no odtegnil domači obrti, kmečkemu delu. Tudi nam ni vseeno, če se ustanavlja industrija, ki nabavlja svoje sirovine v inozemstvu. Nam so potrebne tovarne in obrtniške delavnice, ki predelujejo s pridnimi rokami našega naroda domače sirovine, predvsem naše domače agrarne proizvode. Na žalost se mora gospodarstvo podrejati politični rezoni, čeprav pri tem trpe osnovni nauki modrega gospodarja. S tem dejstvom moramo računati in je velika potrtr-ba, da se naša gospodarska politika doma ne vodi po enostranskih vidikih, mar reč uvidevno, po zahtevah gospodarske solidarnosti. Slovenja stoji in pade s svojo industrijsko in obrtniško proizvodnjo. Zato moramo prepričati merodajne faktorje o naših težnjah in možnostih obstoja ne samo v besedi rn tisku, marveč tudi nazorno, v *° i* Pa Poklican baš ljubljanski velesejem. da s svojimi razstavami prikaže in dokaže razvoj in važnost naše industrijske in obrtniške proizvodnje, on naj bo memento našim državnim voditeljem kaka bi bila nesreča, ki zna zadeti našo banovino, če propade nje industrija in obrt. Ljubljanski velesejem naj izpolni tudi v tem pravcu svojo važno misijo, kot je znal v 15 letih svojega obstoja izpolniti naloge ki so se mu stavile v kup-čijskem propagandnem, tujskoprometnem in prod ukci jsko-reprezen tat i vnem pogledu. Danes otvorieni velesejem. je posebno zanimiv zato, ker je na njem zastopana predvsem naša domača obrt in industrija« Bolj kakor kdaj poprej lahko rečemo letos, da je ljubljanski velesejem svojstven, domač in naš. Naj bi ljubljanski velesejem rodil sadovo, ki bodo v skladu s velikim naporom številnih požrtvovalnih in pridnih sodelavcev ši:om domovine in razstavijalcev. odličnih zastopnikov naše domače produktivnosti. (Prvi del tega članka smo priobčili v sobotni številki pod naslovom »Ob otvoritvi letošnjega velesejmaG Ker je pa zadnji in bistveni del pomotoma izostal, priobčujemo danes članek v celoti.) ževni dobi, in rdeča omarica za pisma, namenjena v ženevo. Negus je pa pameten, nabiralniku se raje ogne in krene na zapad. Ta pot ga vodi v Wimbledoo, kjer bo lahko igraJ tenis in golf. Tri gracijo _ (jospod svetnik ima tri dekleta ▼ s4 rosti od 1R do 30 l«t To je sreča! — Temu praviš sreča? Tri za moži*« godne hčerke... _ Kdo ti pa pravi, da so hčerke? 20 naslonjačev • za prestol Abesmski cesar Haile Se^assie prispe danes inkognito v London. V angleškeon zunanjem ministrstvu so bili v zadregi, kako pozdraviti strmoglavijenega kralja kraljev, da bi iz tega ne nastala poostritev mednarodne napetosti. Predsednik francoskih novinarjev Leon Bailbv itak piše: ^.Fa'd"w;nova vlada se je da]a potegniti Edenu, ko je privolila, da pride ne. gnš v London. Nobeno potovanje bi ne moglo biti simbolično bolj nezaželjeno. Podpirati pritožbe begunca iz Addis A bebe, kneza, ki je dal prednost rešitvi svojega zlata pred svojo častjo, in odpravljati odpravo sankcij je v sedanji svetovni negotovosti najhujša nerodnost, kar jih je mogla zakriviti Anglija.« Neguš nima sreče., kajti vsak Anglež si lahko dovoli prijetno vožnjo s parnikom »Queen Mary«, on je pa moral potovati s križarko »Capetmvn«. StanovaJ bo v Londonu na Princes Gate v hiši štev. 5, ki so jo na novo prebeliLi in opremili. Ta. ko bo Le v Judejski po izgubi Salomonovega presto1 a našel nadomestilo 20 naslanjač-v modela Chipendal. ki so kot angleški izdelek udobnejši, zlasti pa varnejši. Z neguše.m prispe v London tudi mala princesa Tsehai, ki so jo nazivali na abe-sinskem dvoru »kruta« in ki je zahtevala, naj njen oče do konca vztraja v odporu. Pred vhodom v vilo sta dva velika predpražnika za brisanje Čevljev, najbrž v de- Andre Theuriet: Roman — Ne. nič hudega ni. Lahka nervoza z nepraviln.m utripanjem srca. to ie vse. Naš pnjateli prenaporno dela. odkar je dosegel pred letom dni tako velik uspeh na razstavi. Z naročili so ga kar preplavili, da se mu je v glavi zavrtelo. Nikogar noče zavrniti in če je hotel ustreči vsem naročnikom, je mora! delati Halone noč in dan. Temu se ie pa pridružila še odlična pariška družba, ki rada opič.e nosnema druge in hotela je spoznati slikara, o katerem so pisali' vsi listi. Sklenila je privabiti ga na svoje večere in Jakob se je v svoj vika in krika... Impresionisti so se trpko muzali, amaterji so se pa porrririH in uthnili. A pozabiti ne smete, da je njegovo zdravje omajano. Doktore, sai ga vendar ne bomo pustrifli umreti! Treba je bedeti nad našim Jakobom, poslati ga na oddih, skratka, dati mu novega soka. kakor pravijo naši vinogradniki. — Pomirite se, petmesečno bivanje na morski obali, mirno življenje v naravi na solncu brez napornega dela, brez preču-tih noči in brez skrbi, to bo zadostovalo, da se bolezen ne bo več oglasila. Prepričan sem, da bo lečenje uspešno, saj Jakob ne odpotuje sam. Spremljala ga bo njegova žena. To je visoko inteligentna žena in ooividno še preveč ljubi svojega moža. Saj tudi vi tako sodite, kaj ne? — Terezija... Ne samo da obožuje Jakoba, temveč ga tudi razume. Njen značaj je odkrit, njene misli jasne, njeni nazori pravilni m Jakob se vedno podredi njenim nasvetom. Terezija!... Zlato, energično, udano in odkrito srce. S kmetov je prinesla s seboj redke lastnosti v umetnikovo domovanje in Škoda, če bi se Ameriška „ črna legija" Tajna organizacija, ki šteje nad 135.000 članov in ima na vesti nad SO umorov V deželi racijonalizacijc m indaistriali-zacije, v Združenih državah severne Amerike so odkrili tajno društvo sOrna legi ja< izrastek ali ostanke zloglasnega Klu-Kiux-Klana. To je bilo zadnje zavetišče največjega srednjeveškega romantizma. Polici js»ka preiskava se je spremen 1 a v pravi škandal, ki bo po obsegu res ameriški. Policija je trdno odločena postopati brezobzirno v nadi, da se ji bo posrečilo pojasniti mnogo zločinov in sumljivih samomorov, ki jih je mora.'a zaradi pomanjkanja dokazov in toonejših podrobnosti uvrstiti med nepojasnjene kriminalne dogodke. Preiskavo vodi energično prokurator iz Detroita Duncan Mac Crea. Na njegovo odredbo so bili mnogi člani >Crne legije C aretirani in ko so jih zaslišali, »o povedali nekaj podrobnosti o delovanju te tajne organizacije, o njenih članih, ciljih in zločinih. Prosili so pa s-»dišće. naj j'h obdrži v preiskovalnem zaporu. Češ da se boje strašne osvete izdajne legije. Za „Crno ]f-g\j&i so vedele oblasti že dolgo. nis-> ji pa mogle priti do živega Sele umor Har. lesa Pooleja, citrar truplo so n«Sli v jarku ob cesti, je prinese-1 nepričakovano in po vsem slučajno pril ko zaščit, zločine Poo. la so pripeljali na polje z avtomobilom in ponoći ga je v svitu bakelj ustrelila 12 mož. ki so imeJi glave zakrite s črnmrn kapucami. Zavti so bili v črne dol^e pl-i. šče, pokrite z belimi mrtvaškim' plavam' s prekrižani m i kostnv, kakor je bila to navada pri članih Ku-Klux-Klma Poo <» je bil namreč v .<"*rni l^gvji* obtožen, da je pretepal svojo ženo Cilj in nalojra ..č*mc Igij?« je bil* b"vj proti nemoralnosti in v*emu, ki se upira ameriškemu duhu Po doslej neznani logi. ki je prišla leg-.ja 6V> definir* ie rv-Mega dedovanja MofMM kot prot katoiake^ra. protižidov.^koj^a. prot bo11 , • :i in pro-tizamorskf^a. Folira d o t« a.'a. da je prišlo nad 50 ljudi navrVr'* <= nrrrtr-i*! te tajne or^an'zarije m -o p|a£i|i to £ amrtjo. >ć?rna legija* Šteje n.^ 1 I ^S 000 čanov in med njimi je. mno^e u^IMn'n politikov. Največ članov je pa imela med srednjimi sloji. zacf' med d^-vn^m in ti so ji bili tudi najbolj zvesti. Iz Celja —c Alkoholna prepoved. V potek 5. t. m. bodo prihajali v Celje vojaški novinci zaradi odslužitve kadrskega roka. Pred-stojništvo mestne policije opozarja, da se od četrtka opoldne do vštete sobote ne bodo smele v gostilniških obratih :n izven njih točiti vojaškim novincem in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače. Za prestopke je določena denarna globa do 500 Din ali zaporna kazen do 10 dni —c Napad v stanovanju. Pri Sv. Miklavžu pri Marijagradcu sta Blaž in Marija Razpotnikova pred dnevi v prepiru sunila 66]etnega preužirkarja Matevža Hribška v njegovem stanovanju ob posteljo in mu poškodovala več reber. Hi» bška so prepeljali v celjsko bolnico- —c Umrla je v nedeljo na Lavi 32 v starosti 61 let šolska upravi t eljica v p. ga. Klemenčiceva. roj. Novakova, soproga šolskega upravitelja v p. g. Josipa Klemenči-Ča. V celjski bolnici sta umrla 421etna dninarica Jožefa Jakopinova s Sp. Hudi-nje in 621etni Martin Cizaj, klepar brez stalnega bivališča. —o Veleslalom pod Ojs/rico, ki je bil razpisaji za binkoštni ponedeljek, se zaradi sjabe.sa vremena tš mogel vršiti. Prispelo je mnogo tekmovalcev in gledalcev, ki pa niso prišji na svoj račun. —-c Binkoš.'ni nogomet. O binkošfih je gostovala v Celju Admira iz Gradca in igrala na Glaz^ji dve mednarodna tekmi s SK Celjem. Celje je zmagalo v razmerju 4:0 (3:0). Gostje So predvajali lepo igro, Celje pa jih je prekašalo v elami in je po večini prevladovalo. Tekma je bila v prvi polovici zanimiva »:n živahna, v drugem polčasu pa jo je kvaril dež. Prvi gol za Celje je žabi] v 10. mnuti Ahtik, drugi gol kmalu nato Presinger TI., tretji g.ol v 20. minuti Presinger I, četrJr. gol pa tik pred koncem tekme D Lm i tri je. v i ć. V pr^dtekmi je rezerva Jugoslavije premagala rezervo SK Celja s 3:0 (1:0). Olimp je na svojem igrišču premagal ljubljansko Svobodo v razmerju 4:2 (3:0). V ponedeljek je bila odigrana revanžna tekma med Admicro in SK Celjem, v kateri je Celje zmagalo v razmerju 6:1 (1:1). V prvem polčasu je bila igra izenačena, po odmoru pa so domačini pritisnili in predli v premoč. Tek ma je bila le delno zanimiva, ker jo je spet kvaril dež. Gole za Celje so zabili; Presinger 1 v 40. minuti prvega ter v 6. in 11. minuti drugega polčasa, Ahtik v 27. in 42. minuti ter Gobec TI v 28. minuti drugega polčasa, častni gol za Admiro pa Kertner v 5 minuti prvega polčasa. Tekmo je BOofl g. Veble ležemo in je spregledal več napak. V predtekmi je mladina Ce- lja premagala m"» <*m Ju~osi.avije v raz mer ju 4:3 (3:0). —c Nesreča v tovarni. V We.«tnovi to varni v Gaberju se jr» v sred > ponesrečil 40]etni de'a vec Jože Žvbret iz Iraške vasi pri štorah. Pri delu ga je zgrabili stroj za levo roko in mu razmetani sref>.~i«a, Žibret se zdravi v celjski bojnih —c Sokolski felovadnt na*.'«p SokolPri ki«-žu^ na Kralja Petra cesti. —c Krajevna proti tuberkulozna liga v Celju se vsem cenjenim damam in gdč. samaritankam, vsem korporacijam, pevskemu društvu »Oljka«, železnic a rski god bi, vse>m štirim športnim klubom in šolam, ki so delovale pn nabiranju, odnosno s prireditvami pri akciji v protitubeTku-! ozn con tednu, najiskrenije zahvaljuje Za hvalo izreka tudi deski meščanski šoli v Celju, ki je pod vodstvom stnokovne»ga učitelja g. Grašerja narisala v propagandno svrhe za izložbena okna 24 razV-mh lepakov, ki so lepo in nazorno pr Moče vali ponvm proti tuberkulozne ga tedna in borbo proti jetiki. Prisrčna hvala tudi vsem darovanem nn vsem, ki so na kan"rs♦»»nkori način pripomogfi k uspehu te akcije. Ob račun naViralne akcije bo podan na rednem občnem zboru lige. Odbor. četrtek, 4. junija 12: Narodne pesmi i/ raznih dežel (plovek 12.45; Vremenska napoved, poročila- — 13: Napoved ča>a ObpTfl sporeda, obvestila. 13.15: Vesel spored (radijski orkester). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19: Napoved časa. vremena, poročila, ohjava sporeda, obvestila — 19.30: Nar. ura. — 10 .V>: Domače popevk^ v instrumentalni olV ki (plošče). 20.30: Klavirski koncert Marjana Lipovška. — 21.15c Ruske opere (ra-lu f*ki orkester). — 2*2; Napoved časa, vremena, poročila, ol java >po-eđa. — 221."»: Plf»sna glasba, igra radijski iazz, pevske vložke poje g. Drago Žagar. Petek, 5- junija 11: šolska ura; Nastop narodne sole iz Zaloga pri Komendi (vodi ga. Milena \>0: Istrski večer. — 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava spo-rfda. — 22.30: Angleške plošče. zastrupila kakor Kristina, ki kaže duševno ozkosrćnost, to pogosto posledico podeželskih običajev. Skratka, Terez-ija ie edina žena. o kateri sem prepričan, da se je vedno držala mojih strogih načel. — Oho. v>i imate načela? — se ,e zasmejal Langlois nekam ironično. — Ah bi iih nam povedali? — Mislim, — je nadaljeval shkar, — da bi se umetnik ne smel oženiti, dokler ne doseže vrhunca svojega razvoja, dokler trdo ne sedi na višku svoje umetnosti kakor stena na svojih temeliih. Prerano vmešavanje žene z njenrimi zahtevami vrtoglavostmi in nemirom srotovo kvarno vpliva na razvoj umetnika. Baš zato sem ostal star samec. Vendar pa priznavam, da bi, odkar sem spoznal Terezijo, morda obesil na klin svo.a načela, če b našel tako ženo. kakor je Terezija. Trdno sem prepričan, da posveča svojemu možu vso skrb i telesno i duševno in če bo imel mir in dobro nego. bo kmalu zdrav. — To zadosrtuje ... Naš prijatelj nima srčne napake, glavno je. da se bo točno držal mojih predpisov. Odgovoren sem zanj. — Dobro. Ce vzdržuje svet toHko zdra vah bebcev, bi bilo vsega obžalovanja vredno, če bi tako visoko usmereni ptič ohromel v polnem zaletu. Priroda ne u-stvarja vsak dan tako nadarjenih umetnikov in mlada šola potrebu ie Jakoba, če hoče priti na pravo pot. — Ce se ne morim, govorita o meni, — se ie oglas;.! nekdo na pragu za nima. — Da, dragi pr.atelj. — je pntrdil Le-chaurre. — in ker si na^u shšal za vrati, veš sam, da te nisva obrekovala. Jakob Morat Je vstopil sme e. B;l je majhen, kakor njegova mati in sestra, lepo raščen. prožen, širokopleč. g bčeru silno mišičasrih rok in nog. N^egrvva zagorela g*lava s črnimi lasmi, prisirižertim; do čela. ie bila zelo izrazita. Ni bila lepa v klas enem pomenu besede, toda nepravilne poteze obraza so človeka takoi očarale z oduševljeno živahnostjo. Jasrvn, visoko čelo. zakrivi ven. na koncu top tv s, maijhne. prodorne in srepe oči, energične mesnate ustnice s črnimi nakodranimi brki, vse to ie pričalo v neomajni vztra n -sti in izredno močni volji, kadar >e delal mladi mož resen obraz. Ce ie pa popustil uzdo svojim mislim, mu ie zaigral na us.-nh lahen smehlja', v jasnih očeh se mu »je pa zalesketal obraz zelo nežne prisrčnosti. Bleda polt in temni kolobarii na spodnjih vekah so edini pričali o bolch-nosti drugače krepkega kmeta. Kmet je bi namreč ne glede na površno elegatno zunaniost in prisvojeni pariška nadih. Nenadni blesk njegovih očri. drgetan e nego. vih nosnic :n ustnic ie tn na tam prč.ilo o vročem temperamentu, ki je mogel v obupu prikipeti do divjega izbruha Btrasl rno Oton 70