175. številka.
Ljubljana, v petek 1. avgusta.
XXIII. leto, 1890.
Ithaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avat ro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oz nan i la, plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseea naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u pol leta........6   „   50 „
, četrt leta........3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto   ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
B četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   ,,  40 ,,
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo ,,Slov. Naroda".
V ljubi faul, 1. avgusta.
Velicega pomena za makedonske Bolgare je vsekako to, d« se bodo imenovali trije ali pa vsaj dva bolgarska škofa za Makedonijo. Tak uspeh bolgarske note je bil koristen za sedanjo nezakonito in nepriznano bolgarsko vlado. Posebno gotovo pa bi se bila bolgarska vlada poslužila tega uspeha pri bodočih volitvah. Stambulov je gotovo zahteval imenovanje bolgarskih Škofov le zaradi tega, da pokaže narodu, kakšno veljavo ima sedanja vlada in da je zatorej upanje, da velevlasti priznajo v kratkem tudi Koburžana za kneza bolgarskega. Bolgarski oiicijozui listi so tudi znali dobro porabiti ta uspeh vlade in že so slikali v lepih barvah bodočnost bolgarskega naroda, če ga bode še nadalje vodil Štefan Stambulov.
Ker Rusija sedanje vlade ne priznava, jej gotovo ne more  biti po volji, da bi baš imenovanje
makedonskih škofov utrdilo stališče Stambulovu. To je tudi uzrok, da je Rusija protestovala proti temu imenovanju. Na prvi pogled se postopanje Rusije ne vjernu prav s slovanskimi interesi. Rusiji sovražni bolgarski in drugi listi so baš rusko ugovarjanje porabili, da bi Rusijo naslikali za nasprotnico slovanstva, ki gleda vedno le na svoje specijalne koristi. V resnici se pa stvar pokaže v drugačni luči, ako jo bolje ogledamo.
Ruski veleposlanik v Carigradu je gotovo vedel, kaj se plete in da se je pridružil protestom grškega patrijarhata ter grške in srbske vlade, bi gotovo Porta niti v načelu ne bila priznala Bolgarom pravice do imenovanja bolgarskih škofov v Makedoniji. Rusija se pa v tej zadevi ni bila postavila na izključno rusko, tudi ne na tesno pravoslavno, temveč na pravo slovansko stališče. Bila bi pustila, da se imenujejo bolgarski škofje za Makedonijo, da le neso potem bolgarski vladni krogi tako hitro te zadeve poskusili porabiti v svojo korist.
Rusija, kakor izvemo, tudi ni protestovala naravnost proti imenovanju bolgarskih škofov. Ruski ugovor bil je naperjen le proti temu, da bi se imenovanje zmatralo za uspeh nezakonite bolgarske vlade. Tudi glasilo ruske vlade „Norda piše, da bi Rusija ne bita ugovarjala imenovanju makedonskih škofov, kakor ni proti temu, da je Bolgarija sklepala trgovske pogodbe, da se le ni skušalo imenovanje bolgarskih škofov spraviti v zvezo s priznanjem bolgarskega kneza.
Kakor izvemo, tudi ruski ugovor ni imel namena preprečiti izgotovljenja beratov imenovanim škofom. S tem ugovorom se je hotela stvar le toliko zavleči, da je bolgarski mogotci ne bodo mogli si izkoristiti pri volitvah. Rusija je hotela pokazati, da Bolgari nemajo pričakovati, da bi se kedaj v Peterburgu sprijaznili a sedanjo vlado. Da se pa ne bode moglo zmatrati imenovanje bolgarskih škofov za uspeh bolgarske vlade, Porta poprej beratov izdelala ne bode, dokler se ne bode bolgarski eksarh do nje v tej zadevi znova obrnil, kar se bode v kratkem zgodilo.
Ugovor ruske vlade je sprva gotovo jako razveselil Grke, a ko so zvedeli njega vsebino, jih je
pač poparil. Sedaj vedo, da Rusija ne zmatra bolgarske cerkve za razkolniško, kakor patrijarh Ca-rigrajski, temveč hoče celo delati na to, da Bolgari v Makedoniji dobe" svoje škofe. Posebno bode Rusija tej zadevi obračala vso pozornost, ko se stvari v Sofiji za Slovaustvo ugodno zasučejo.
Pa tudi v Belemgradu vedo sedaj, da nemajo pričakovati, da bi jih podpirala v cerkvenih vprašanjih proti Bolgarom. Srbom na ljubo ne bode Rusija zavirala razvoja bolgarstva v Makedoniji. Imela bode vedno le občne slovanske koristi pred očmi, ne ozirajoč se toliko na specijalne koristi kake slovanske narodnosti. To bode pa tudi Srbom dalo dober pouk, da b tem ne morejo varovati svojih koristij v Makedoniji, ako na vso silo delajo bolgarstvu ovire, temveč, da jim je treba posnemati Bolgare in delati na to, da se osnuje srbska cerkev v Makedoniji.
To mislijo Srbi tudi storiti. Ko bode poravnana zadeva ob umoru srbskega konzula v Prištini, se bode srbska vlada obrnila do Porte, da se obnovi srbski patrijarhat v Ipeku. Turki pač ne bodo hiteli, Srbom ugoditi v tej zadevi, a če Srbi le dovolj odločno postopajo, se jim bode spolnila želja, posebno ker jih bode podpirala Rusija. Osnovi srbske cerkve v Makedoniji se bode upiral seveda Oarigrajski patrijarhat. Ko se dovrši osnova bolgarske in srbske cerkve v Makedoniji, bode so morala vedno bolj umikati grška cerkev. 2upa za župo bode zanjo izgubljena. V jednem delu dežele se bode narod pridruževal bolgarski, v drugi pa srbski cerkvi.
Z osnovo srbske in bolgarske cerkve se bode dobila prava podlaga za končno rešenje makedonskega vprašanja. Kraji, kateri ostanejo pri grški cerkvi, se bodo ob razpadu Turčije dali Grkom, katere si bode pridobila bolgarska cerkev, Bolgarom, in kateri se pridružijo Ipeškemu patrijarhatu, pa Srbom. Na ta način bi svojo bodočo osodo odloČili Makedonci sami, kar bi bilo vsekako najpravičnejše in najboljše, kajti le na ta način se utegne povoljno rešiti zamotana štrena, ki se zove orijent-sko vprašanje in to brez krvavih bojev mej sorodnimi in kristijanskimi narodnostmi.
LISTEK.
Iz nočnega pohajanja.
Ceski napisal E. Jelinek; poslovenil V. Nevin. (Dalje.)
Čudovito!
Pan Ksaver, začuvši ime Delfinino, umolknil je naglo in sklonil glavo. Kolikor sem mogel spoznati, dotaknil sem se z nepreviduim izgovorjenjem jedinega tega imena odprte rane krvavečega srca zamišljenega prijatelja. Mahnil ;e malo z roko. Po njegovem čelu letel je težak oblak, ustnice zaprl je trpek posmeh.
Spoznavši takoj, da sem zadel na tema povsem neugoden, jel sem najbolje volje proglašati neutešeni glas te usodne strune z uglašeujem ine strune.
Ali ta dan nisem imel nobene sreče; prišel sem v tako tišino, da bi se bil najraje poBlovil s KBaverjem. Pogleduje na svojega tovariša in pri-zadevaje si izbrisati s čela njegovega strašne znake tožuih spominov, bal sem se sam njegovega pogleda. Nikakor mi ni šlo v glavo, da je to tisti človek, katerega sem videl pred petimi leti srečnega in razgretega  poleg razkošne Delfine,  katera mu je
ugajala iu ga očarovala s čarobnim smehljajem prijateljstva. Tako mi je bilo, kakor bi videl pred seboj tvor, kateri bi mogel po pravici primerjati alegorično z izgubljenim žive nje m. Ah! Kaj je bilo pač v teh njegovih očeh poluugaslih . . .
Po neprijetnem trenotku jel sem mu tje v jeden dan pripovedovati o današnjem večeru pri panstvu Zarickih, morda le zato, da bi s čim pre-rušil najino mučno molčanje.
Tudi to je bilo nepremišljeno.
Jedva sem omenil večer in številno zbrane goste, zopet se je dvignil pan Ksaver in me prosil goreče, da bi mu takih rečij ne pripovedoval.
„Prosim vas, ne govorite o večerih", reče z znamenjem boleBti, ter zašepeče s strahom ajeden takih večerov je bil moja nesreča . . . Vidite, kam raje zahajam."
In pokazal je k okajenim stenam prazne kavarne.
Po tem si nesem več upal motiti njegovega premišljevanja; nekaj časa sedela sva tiho drug poleg druzega.
Za tem izsrkava do dna obe steklenici čaja, s čimer je najino bivanje v teh prostorih jelo postajati popolnoma odveč.
Tu se dvigne pan Ksaver nauagloma iu, po-
segši po svrhniku, pozove me proti vsej nadeji, da bi ga — po8etil.
„Razjasnim vam, zakaj ste me našli tako iz-premenjenega. Vem, da vse moje vedenje iznenaja... Idite. Zbudim staro Ando . .. ona nama pripravi samovar . . . Doma se razgovoriva."
Preuljuden človek sem, da bi ne ustregel želji KBaverjevej, tem bolj, ker sem prav v tem trenotku vidno opazil na njegovem zmučenem obličji, da si želi olajšati s pripovedovanjem tega, kar je težilo častne prsi njegove.
„Tako idiva, pri vas še tako neBem bil," odgovoril sem kratko, pripravljen prebiti to noč, kakor si bodi. Laskala mi je pa tudi redka zaupnost, s kakeršno sem bil pozvan k temu posetu. In pa. taki poseti, to ni, kar si bodi!
Šla sta torej.
Skoro ves čas nesva izpregovorila skupaj niti besede. Kreščalo je tu v svetilnicah Se bolj neprijetno, nego poprej, in skoro bi rekel, da se je splazil pod kozo neličen mrazek. Poostrila sva korake.
Bogu sem prepustil, kam me povede pan Ksaver. To je šlo po čudovitih ovinkih ulic, katerih nesem niti poznal v nočnih temah, le včasih sem sodil po nekuterih bolj znanih poslopjih, da meri k Visli.
Politični razgled.
Notranje riežele.
V Ljubljani, 1. avgusta. Razmere na Moravskem.
Izid poslednjih deželnozborskih volitev je jako razburil moravske Čehe. Nekateri češki listi jeli so . priporočati svojim rojakom, da naj ne kupujejo pri nemških in židovskih trgovcih, ki so največ pripomogli Nemcem do zmage. Prostjejevski okrajni glavar je pa našel v takem postopanji nezakonitost in dal je Ust zapleniti, ki je priporočal tako postopanje. Več Cehov je pa bilo že kaznovanih, ker so sosfebno odgovarjali rojake, da naj nikar ne kupujejo pri nemilih trgovcih. MladočeŠki „Moravske Listy" hudo ožigosajo tako postopanje in pravijo, da z Dunaja nikdar neso ničesar dobrega pričakovali, a tega se pa vender neso nadejali, da bode sedanja vlada, katero Čehi tako verno podpirajo, ovirala samoobrambo češkega prebivalstva. Položit) saplentov.
Da se /boljša slabo stanje suplentov, hoče vlada tudi letos već suplentom dovoliti priklade in osnovati več novih profesorskih mest. S snovanjem novih profesorskih mest pa vlada baš posebno hitela ne bode, ker bi sicer kedaj učiteljev priman-kovati utegnilo. Iz izkazov naučne uprave se že sedaj razvidi, da bode čez leta nedostajalo profesorjev za nekatere stroke.
Volilna pravica žensk.
Meščansko društvo v Meidlingu uložilo je na doleujeavstrijski deželni odbor prošnjo, da bi se občinski volilni zakon tako predelal, da bi ženske, majoče volilno pravico, same volile ali se jim pa vzela popolnoma volilna pravica. Sedaj, ko se voli po pooblastilih, gode se razne nereduosti in nepravilnosti.
V nanje <lržart;.
Kraljica srbska Natalija odpotuje v kratkem na Rusko. Nekateri listi hočejo vedeti, da se v Srbijo več ne povrne, ker ni dosegla od svete sinode, da bi se razveljavila ločitev zakona. Pri sedanjih razmerah nema nobenega upliva na od^ojo sina svojega, iu se jej zatorej ne zdi več umestno, bivati v Belemgradu.
Občinske volitve v Italiji.
Pri občinskih volitvah v italijanski kraljevini dosegli so skoro povsod radikalci velike uspehe. Vladni krogi so zaradi tega jako poparjeni. Nekateri listi mislijo, da je to posledica razpusta društva »Pro Patria". Bodi temu kakor koli, vsekako dokazujejo te volitve, da v sosedni kraljevini ne veje Avstriji posebno prijazna sapa, in da Italijani neso posebno zadovoljni s tripelalijanco.
Jermenski nemiri v Cari gradu.
Nekateri listi, ki v vsem vidijo ruske intrige, so že iznašli, da je poslednje nemire v Carigradu tudi Rusija zakrivila. Glavni kolovodja bil je baje ruski podložnik. Rusija hotela je napraviti neprijetnosti Turčiji, ker je zadnji čas poslednja nekoliko preveč naklonjena Bolgarom.
Argentinski nemiri*
Da so argentinski nemiri bili v zvezi b finančnimi vprašanji, Be ne da več dvojiti. Angleški in francoski kapitalisti so se ustaje veselili, češ, da bode naredila sedanjemu slabemu finančnemu gospodarstvu koDec, sedaj pa delajo kisle obraze, da se ustaja ni povečala. Iz tega torej smemo sklepati, da so baš kapitalisti nekoliko pripomogli, da se je ustaja začela. Dali so najbrž denarja ustajnikom. V južnoameriških republikah pa ustajo podpirati ni težko, ker se vedno dobi nekaj generalov in častnikov, ki bi radi s kakim prevratom se kviško popeli.
In res, ueBem Be motil. Naposled sva bila na Tamki. Tudi v te kraje zašel sem zelo redko. Te ulice leže proti bregu in mene so zanimale od-davna le s tem, da sem opazii v njih nekdaj dom, v čegar nedalekem sosedstvu biva Še dandanašnji originalni strijc nekega znamenitega Poljaka. Na Tamki pa biva, mislim, še dandanašnji neki slavni godbeni umetnik. Ali to so s cela privatne reči.
Tam blizu ustavil se je pan Ksaver. Zazvonil je krepko in v trenotku po tem stopal sem za po-nočnim svetilom k višinam zares omotičnim. Kakor na stolp! Šla sva po čudovitem okroglem mostovži, minolo je nekoliko dverij, spominjajočih pragov samotarskih sobic, iu preje,- nego oem se nadejal, bilo mi je uBtopiti v skromno stanovanje svojega nočnega tovariša.
Zares, bilo je to stanovanje zelo skromno. I zlodej nevelikih zahtev, kp bi prišel■neopazen sem, izginil bi hitro skozi dveri in odšel nevoljno. S tem hočem le reči, da je bila videti beda pri panu Ksaverji. Divan, pisna mizica, veliki kupi papirja in knjig, nekaka skrinja, postelja, samovar . . . to je bilo nekako vse. Strop te sobe je bil na jedno stran vidno sklonjen, po čemer sem pozneje spoznal, da se nahajam v podstrešnem stanovanji. Dve okni sta imeli podobo strešnih odprtin. (Daljo prih.)
Dopisi.
©«1 nv. Jurija ob Taboru 30. julija, flzv. dop ] V štev. 172. tega lista uvrščeni dopis s Polzele, ki opisuje letošnjo učiteljsko konferenco vranskega okraja dovolite nama nekoliko popraviti, največ pa dopolniti, ker vender ne gre omenjati malovažne zadeve, pri tem pa popolnoma zamolčati bistvene, in mej poslednje šteti nam gre opazke g. okrajnega šolskega nadzornika, ki navadno obsegajo pravo zrcalo vseh Šolskih razmer v okraji. Iz teh opazk smo zvedeli, da ste se morali v tem šolskem letu dve šoli delj časa zapreti zarad epidemičnih bolezni. Glede poučne metode omenja g. nadzornik, da naj se smoter posamičnih ur le zmerno postavlja, a poučuje naj se vedno tako, da se otroci učijo samostalno misliti. Neobhodno je treba, da se učitelj na vsako učno uro vestno pripravi. Pri računstvu na srednjej stopnji glodati je na to, da otroci pri računih po sklepu in pri izračunavanji raznih cen vselej pravilno sklepajo. Čitati morajo otroci počasi iu razločno s pravilnim nagiaševanjem. Obravnavanje razuih branij mora se vselej ločiti na tri dele: a) pripravljanje, b) uglobljenje, c) uporaba. Na pamet naj ae otroci uče le tako tvarino, ki je za življenje koristna in potrebna.
V zadevi vzgoje priporoča prijaznost in dobrohotnost, tudi naj se vsaka otroška živahnost ne zmatra kot kažnjivo dejanje in torej naj se zaradi dejanj, izvirajočib zgolj iz otroške narave, ne zapiše koj slab red v obnašanji.
Šolsko obiskovanje je bilo na treh šolah še slabo, torej ne povsod „redno", kakor se je izrazil dopisnik. Učitelji naj pomorejo, da se bodo šolske zamude povsod pravilno obravnavale. Šolsko obiskovanje utegne se tudi precej zboljšati, ako učitelji pri krajnih šolskih svetih delujejo na to, da si ti prizadevajo osnovati zavode za gorko kosilce revnim učencem v zimskem času.
Nikakor ne moremo in ne smemo zamolčati, da je ob uprašanji: Kaj more šola storiti, da goji dolžnostni Čut? bil glavni poročevalec gosp. učitelj Meglic z Vranskega, ki je svojo nalogo vrlo dobro rešil. V jako obširnem in temeljto premišljenem govoru pokazal nam je gospod poročevalec, da je to uprašanje korenito proučeval in svoje pedagogiške izkušnje vestno uporabljeval, zato pa so bile tudi vse njegove k sklepu stavljene točke skoraj brez debate jednoglasno vsprejete.
Da torej častiti čitatelj dobi pravo sliko omenjene konference, treba je tega dopolnila, vsaj tako mislita imenovane konference oba
zapisnikarja.
Domače stvari.
— (Povodom poroke na d v oj v o d i n j e Marije Valerije) poklonile so 86 — kakor smo na kratko že poročali včeraj — po končanej ponti-fikalnej maši razne deputacije pri deželnem pred' Hodniku g. baronu VVinklerju, ter izrekle svoja naj-iskreneja čestitanja in izrazile v imenu oblastev in društev, katera so zastopale, udanost svojo do vladarske rodbine. Današnji uradni list našteva razna oblastva in društva, katera so se oglasila, ter imenuje izmej poslednjih: C. kr. kmetijsko družbo, kranjsko hranilnico, požarno brambo, zavezo gasilnih društev, veteransko društvo, patriotično podporno društvo, patriotično podp. žensko društvo, filijalo „Belega križa," obrtnijsko društvo, banko „Slavijo", telovadno društvo „Sokol", „Matico Slovensko", slov. pisateljsko društvo, družbo sv. Cirila in Metoda, dramatično društvo, čitalnico Ljubljansko, društvo „Narodni dom" in kat. rokodelsko društvo.
— (Serenada in baklada del. pev. društva „Slavec") privabila je včeraj zvečer mnogobrojno občinstvo na Turjaški trg ter se je izvršila zares lepo in velečastno. Ob naznanjeni uri prikorakali so pevci z razvito zastavo in gorečimi baklami pred stanovanje g. deželnega predsednika barona AVinklerja ter zapeli štiri zbore: „Glas domovinski", , Večerna pjesma" (tenor solo g. M e-dena), „Svoji k svojim" in „Cesarsko pesem", po katerej so zadoneli trikratni Živio in Slava klici zbranega občinstva. Petje je bilo prav izborno in so se zbori prav lepo razlegali po širnem trgu, posebno efekten bil je tudi samospev g. Medena. Po drugi točki šla se je poklonit g. predsedniku baronu AViuklerju deputacija namreč društveni predsednik gosp. V a I e n ti n č i č, podpredsednik g. Dražil, tajnik g. Slatnar in zborovodjag.pl. Janušovski. Po končanem vsporedu pa so pevci
odšli v istem redu, kakor so došli, v društveno stanovanje na Starem trgu. Tako so se dostojno končale slavnosti, s katerimi se je praznoval včerajni dan v Ljubljani.
— (Odlikovanje.) Baron Ktibeck, namestnik v Gradci dobil je red železne krone prve vrste.
— (Obabiturijentski veselici) se nam poroča, da je g. dr. Ivan Tavčar prevzel pokroviteljstvo veselice in da bode mašo, ki bode 5. dan avgusta v jutro na Rožniku, daroval prečastiti gospod konsistorijalni svetnik, gimnazijalni prof. Toma Zupan.
— (Pevska slavnost v Mariboru.) Iz odbora „Slov. pevskega društva" se nam piše: Ob udeležbi  pevske   slavnosti  „Slovenskega pevskega društva" prihajajo od vseh strani j jako vesela poročila. Posebno mnogobrojno bode zastopana kranjski in koroški  Slovenci.   Tudi bratje Hrvati so se prijazno odzvali našemu vabilu, tudi  njih udeležba je zagotovljena.   Tembolj moramo skazati torej mi štajerski Slovenci svoje simpatije vrlemu društvu, neustrašljivo delujočemu za probujenje naroda, za napredek in lepo bodočnost slovenske pesmi in glasbe. Posnemajmo tudi mi požrtvovalnost BOsednih Slovencev; oni so nam živ vzgled, kako se more omi-kati in buditi  naš narod  poBebno z narodnimi veselicami.   Udeležimo se torej  narodnega praznika, kolikor mogoče mnogobrojno. Poleg izbornega petja, s kojim se razveseljuje srce vsakega Slovenca, imeli bodemo prelepo priliko v prijateljskem krogu „svoji mej svojimi"   preživeti  prevesele ure, katere bodo ostale gotovo  vsacemu v najlepšem spominu. Pri pevski  slavnosti  „Slovenskoga  pevskega društva" bodo sodelovali sledeči slovenski pevski zbori, ki so ob jednem tudi vsi izvršujoči člani društva: Pevski zbor iz Brežic, Krškega, Sevnice, Pilštanja, Kozjega, Laškega, Celja, Žalca, Šoštanja, Šmarija, sv. Križa pri Slatini, Maribora, Ormoža in Ptuja. Iz posebne prijaznosti sodelujeta pri letošnji slavnosti polnoštevilno slavni „Ljubljanski čitalniški pevski zbor" in slavno društvo „Slavec". Imeli bodemo priložnost občudovati poleg mogočnega zbora „Slovenskoga pevskega društva", katero bode nastopilo z blizu dvesto pevci, posebno krasne glasove in izvrstno petje Ljubljanskih pevcev. Osobito pa opozarjamo vse rodoljube in prijatelje slovanske glasbe na društveni mešani zbor, ki še v tako mnogobrojnom številu nikjer na Slovenskem ni nastopil. Z veseljem moramo pripo-znati, da so posebno častite pevkinje zelo naklonjene našemu društvu, da se imamo v mnogih krajih baš njim, ki priganjajo omahljive in mlačne pevce k petju in vajam, najbolj zahvaliti,  da napreduje petje tako izvrstno, da so glavne pevske vaje jako povoljne. Prepričani smo, da nas bodete tudi Ve na dan slavnosti počastile polnoštevilno in nastopile z isto navduševalno silo, 8 katero ste delovale dosedaj ter s tem pokazale pred celim svetom, da ste sveste hčerke matere Slave, da Bte Slovenke.
— (Dopolnilne volitve za deželni zbor istrski) so razpisane na nastopne dni: 1. Dne 25. t. m. volijo kmetske občine v volilnem okraji V o 1 o s k o - P o d g r a d dva poslanca. Volilno BredišČe je v VoloBkem. 2. Dne 30. t. m. volijo mesta V o loško, Kastav, Lovrana iu Mošće-nice jednega poslanca. 3. Isti dan mesti Vod« ujan-Pulj z volilnim središčem v Vodnjanu jednega poslanca.
— (Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) imela je odborovo bbJo dne 30. t. m. •Navzočni: gg- Močnik, Murnik, Svetec, dr. Vošnjak (blagajnik), Zamejec, Turno Zupan (predsednik). Predsednik se spominja veselega dogodka, ki se bode vršil jutršnji dan v presvetli cesarski rodovini, poroke svetle nadvojvodinje Marije Valerije z nadvojvodom Franom Salvatorjem. Ta izjava se ima zabeležiti v zapisniku. Potem jemlje odbor na znanje poročilo blagajnikovo iu zapisnikarjevo. — Goriški ženski podružnici sv. Cirila in Metoda izreka se presrčna zahvala za rodoljubni trud in marljivo delovanje na korist društvu. — Podružnici, ki želi katekizmov in molitvenih knjig za razdelitev mej ukaželjno mladino se bode ustreglo, kajti v prošnji se tudi navaja, da se mladina iz molitvenih knjig mej drugim koristnim in potrebnim privadi slovenskemu branju. — Kar se tiče Čučkove oporoke se je z materjo in drugim dedičem pokojnega dognala pogodba. — Prošnje za službo otroške vrtnarice v Trstu se imajo oddati podružnici v Trstu, da si mej prosilkami izbira. — Občni zbor so določi na 24. septembra  ob 11. uri v Ljubljanski čitalnici.
Spored in drugo potrebno se bode pravočasno razglasilo.
— (ŠoUki sklep na c. kr. obrtnih strokovnih šolah.) Včeraj, to je 31. julija, sta sklenila tukajšna c. kr. obrtna strokovna zavoda letošnje Šolsko leto. Na šoli za tesno industrijo je bilo koncem leta v obeh letnikih 32 rednih učencev in 8 hoapitantov ; vsem je bila slovenščina materni jezik. Štipendistov je bilo 29, in štipendije so znašale 1560 gld. — Zavod za umetno vezenje in šivanje čipek je imel končno 45 rednih učenk in 23 ho-spitantinj. Izmej vseh upisanih učenk jih je bilo 54 s slovenskim, 27 z nemškim in 1 s češkim mater-nim jezikom. Na c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo je visoko ministerstvo za uk in bogočastje zaukazalo „numeru m clausum". V prvi oddelek sme vodstvo v s p r e j e t i k večjemu 18 rednih učencev. Upisavanje za prihodnje šolsko leto bode za oba zavoda dne 16. septembra.
— (G ali u s-ova podoba.) Češki pisatelj in iskreni podpornik Slovencev, gosp. Jan Lego v Pragi, podaril je g. Vojtehu Valenti izvrstno izdelano fotografijo bakroreza Jakob Gallus-ove podobe, kakeršen se nahaja v Riegrovi knjigi: „Ma-terialien zur alten und neuen Statistik vou Bbhmen, Leipzig und Prag 1794, XII. zvezek, stran 234. Okolu portreta slavnega skladatelja se ovija sledeči napis: „Jacobvs Hii ndl Gallvs, dictvs Carniolvo, aetacis suae XL. anno M. D. XC.
— <Gosp. dr. Valentin Krisper) otvori! je svojo odvetniško pisarno „Na Bregu™ štev. 20,
1. nadstropje.
— (Dva Tržaška Italjana) poslala sta v imenu več drugih „Edinosti" naslednje pismo: „Slavnd uredništvo! Več nas Tržačanov — Italijanov in Slovanov — pisali smo tukajšnjim lokalnim novinam mnenje svoje o razpustu gujusnega društva „Pro Patria". V pismih teh izrekli smo svoje zadovoljstvo na tem činu slavne vlade, zajedno izrazujoči proteBt proti pisavi tukajšnjih novin, osobito lista „11 Piccolo". koji je trdil, da je vse meščanstvo užaljeno radi postopanja vladinoga proti „Pro Patriji". Ali žal, pisem teh neso hoteli prijaviti. Ministerstvo imelo je popolnoma prav, da je razpustilo društvo, katero je Širilo tu v mestu, kakor po vsem Primorskem krive nazore, uprizorjalo protiavstrijske demonstracije in po svojih šolah prepariralo mladino za italijansko zjedinjenje. Ali to krivo in zlobno njih nastojanje ne sme imeti in ne bode imelo nikdar uspeha, kajti oni nam kažejo svojo civilizatorično silo po metanji bomb in petard, s katerimi čini sramotijo nas, zveste sinove svoje domovine. Nadejamo se, da se bode slavna vlada vender jedenkrat energično poprijela dela, da pomete te smeti iz našega mesta. Naših poslancev v državnem zboru pa je dolžnost, da povzdignejo besedo svojo v ta namen, da se zatro škandali, ki se že dolgo časa vrše v našem mestu. Pravično bi bilo in bi tudi odgovarjalo zakonom, da bi se podelile vsem jednake narodue pravice in da ne bi se dovolilo, da jedna narodnost krati jezikovne pravice drugej narodnosti, kakor so nameravali kolovodje bivše „Pro Patrije"." — Pač lepo in veselo bi bilo, da bi večina Italijanov Tržaških bila tacih misli, kakoršne razlagata ta dva dopisovalca, a žal da jih je le malo, a še ti ne upajo se na dan proti terorizmu stranke „Independentovcev", kateri bi še. dal preprečiti samo z radikalnimi sredstvi.
— (Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi ljudsko veselico v proslavo poroke Nj. cesarske visokosti princesinje Valerije v nedeljo dne 3. avgusta 1890, na vrtu Koslerjeve pivovarne s sodelovanjem skupne vojaške godbe c. kr. pešpolka Baron Kuhu št. 17. Vspored: 1. „Putnica", svira vojaška godba.
2. Konti: „Premetenec", valček, svira vojaška godba.
3. Balfe: Ouvertura iz opere „Ciganka", svira vojaška godba. 4. Ant. Nedvčd: „Ljubezen in pomlad", moški zbor. S. Schinzl: „Fantazija po ruskih pesnih", svira vojaška godba. 6 S.Gregorčič: „Blago-vestnikom", deklamira g. Peter Bizjan. 7. Forster: „Ah ni li zemljica krasna", mešan zbor. 8. Novo-ček: „Ples pravonikov", francoska polka, svira vojaška godba. 9 Bar. Rothsehild: „Romanca". 10. Ant. Nedvčd : „Planinsko dekle", moški zbor. 11. Schreiner: „Dražeči duhovi", potporni, svira vojaška godba. 12. F. S. Vilhar: „Uzor", mešani zbor. 13. Ivanovici: nNa Duuavi", valček, svira vojaška godba. 14. Novosad: „Vrnitev vojščaka", ouvertura, svira vojaška godba. 15. Fr. Gerbič: „Naj lepši", besede Kurnika, moški zbor. 16. Helmsberger: „Rikiki",   polka  mazuvka,   svira   vojaSka godba.
17. Verdi: Duet iz opere: „1 masnadieri", svira vojaška godba. 18. Sattner: „Na planini", mešani zbor. 19. Keglanje na dobitke. 20. Razne igre, ume-talni ogenj itd. Keglanje prične ob 9. uri zjutraj. — Dobitki razdele Be ob 8. uri zvečer. I. dobitek 1 cekin. II. dobitek 3 erebrnjaki. III. dobitek 1 srebernjak. IV. dobitek za največ serij 2 sreber-njaka. — Serija (trije lučaji): velja 10 kr. Pri-četek veselici je ob Va4 uri. — Uatopnina: 20 kr. Otroci plačajo 10 kr. — Člani Šišenske čitalnice so ustopnine prosti. K tej veselici najuljudneje vabi
odbor.
— („Matica hrvatska v Zagrebu) imela je glavno skupščino preteklo nedeljo. Navzočih je bil lep broj članov, mej njimi mnogo vseučiliških slušateljev. Predsednik prof. g. Smičiklas pozdravil je skupščino s prav lepim nagovorom, tajnik iu blagajnik g. Kostrenčič poročal je o književnem in gospodarstvenem delovanji preteklih šest mesecev, ker je „Matica" v pol leta zvršila delo celega leta, da more tako njeno delovanje priti v sklad s solarnim letom. Uspehi so v vsacem oziru krasni ter služijo na čast odboru. Knjige za tekoče leto so v tisku, mej njimi so: Hoićeve slike iz občega zemljepisja, Preradovićevih pesmi novo izdanje, Tordiućeve „odabrane crtice i pri-poviesti", Matewuljeve pripovesti „Iz primorskega života", Hermine Tomičeve igrokaz „Zabluda matere" in veseloigra „Kita cvieća", Šandora — Gjalskega „Na rodjenoj grudi" i. t. d. Članov šteje „Matica" 7208, knjig tiskalo se je devet v 68.600 izvodih. Dohodki znašali so 25.571 gld., za knjige se je izdalo 21.321 gld. prebitka je torej 4250 gld., ki ae ulože v društveno glavnico. Društveno premoženje znaša 31.236 gld. Matičina hiša pa je cenjena na 60 000 gld. Zakladi katere oskrbuje „Matica" znašajo skupaj 30.492 gld., zaloga društvenih knjig cenjena je na 14.300 gld. Pri volitvah v odbor bili so na novo voljeni: za blagajnika g. Iv. K o s t r e nč i č, v znanstveni odsek: Fr. Folnegovič, F. Ks. Kuhač, in dr. Fr. pl. Markov i č, za namestnika: prof. H. B a da lić in dr. M. Šrepelj, v gospodarski odsek: Iv. Ben-ković in dr. Iv. Hoič, za namestnika: Št. Ku-čak in Jož. Stare.
— (K slavnosti odkritja Kačičevega spomenika) došla bode, kakor se javlja „Hrvatski", iz Hercegovine velika množina hercegovskih junakov v narodnih nošnjah, ki se že zdaj skušajo, katera skupina bode lepše s cvetjem in venci okitila spomenik neumrlega narodnega pesnika. Na vsak način bode to lepa in zanimiva slavnost in umestno bi bilo, da se je udeleži tudi kdo od strani Slovencev, da pokažemo tudi z dejanjem, da smo bratje jedne krvi, jedne majke. Slavnost vršila se bode dne 26. avgusta v Makarski.
— („Svoji k svojim!") Z Gorenjskega se nam piše, da zidovi Teuchthal hodijo takorekoč od hiše do hiše in ponujajo svoje milo. Da ponu-jano milo ni posebno dobro, razvidi se najbolje iz tega, da nobeden milarjev Ljubljanskih ni hotel delati tacega blaga in da ga zatorej rečeni zidovi iz Gradca dobivajo. Mislimo, da bodo te vrstice zadostovale in da bodo naši trgovci in kramarji rajši podpirali domače tovarnarje, ki izdelujejo pošteno milo, nego pa zidove, ki s svojim zelo dvomljivim blagom spravljajo le denar iz dežele.
— (Rudeči križ.) Pri podružnici patrijo-tičnega deželnega pomočnega društva za Kranjsko v Logatci vršila Be je 26. julija t. 1. volitev odbora in predsedništva. Voljeni so bili naslednji gospodje, in sicer: Gustav Del Cott, c. kr. vladni tajnik in vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci za predsednika; Alfonz Pire c, c kr, vladni koncipist, za podpredsednika; dr. Stanislaj Stergar, c. kr. okrajni zdravnik, za zapisnikarja; Valentin Le vični k, c. kr. višji davčni nadzornik, za blagajnika; potem Lovrenc Bergant, župnik, in Ignacij Grun-tar, c. kr. notar, za odbornika.
— (Nova knjižica.) Neumorni gospod Andrej Kome I plemeniti Sočebran, c. iu kr. major v pokoji izdelal je zopet novo knjižico: Vež-bovnik (E x e r z i e r- Jle g 1 e m e n t) za cesarske in k r a 1 j e ve pe š -č e te. 63 str. V Celovcu, 1890. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. Cena 20 kr. To je deseta vojaška knjiga, ki jo je spisal rodoljubni gospod major. Vse knjige dobivajo se pri gospodu pisatelji iu založuiku v Gradci l(Grazbaeh-gasse 40.)
— („Tri mušketira".) Od tega slavnega Dumas jevega romana izšli so doslej lepem hrvat-
skemu prevodu že štirje zvezki. Cena zvezku po 30 kr. Naročila naj se pošiljajo tiskarni Scholz i Kralj v Zagrebu.
— (Čvetero razredna deška ljudska šola v Kamniku) imela je koncem šolskega leta 204 učence, izmej katerih je bilo 137 za bližnji višji razred sposobnih. Ponavljalno šolo obiskovalo je 14, za ustop v srednje šole oglasilo se je 8 učencev. Na tej šoli poučevali so gg.: Valentin Burni k, nadučitelj in vodja, Janez Oblak, dekan, o. Roumald Jereb, katehet, Ignacij Tram te, Avgust Stefančič in Ljudevit Stiasny učitelji.
— (Požar.) V sredo dopoludne pogorel je g. Josipu Ver biču, županu v Bistri; velik vezan kozolec z desetimi okni in nekaj voz. Kozolec bil je ves z žitom in senom naložen in ima lastnik, dasi je bil deloma zavarovan, 2000 gola. škode. Gosp. Verbič je v treh mesecih dvakrat pogorel, zaradi tega skori ni misliti na nesrečen slučaj ampak na zlobno roko. — Na pogorišče sta jako brzo prišli na pomoč gasilni društvi iz Borovnice in Vrda.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Pariz 1. avgusta. „Journal des Debats" javlja iz Montpelliera: V selu „Samt Guillau-me le desert" slučaj kolere s smrtnim izidom.
Pariz 1. avgusta.! Časopisi javljajo: Francoska in angleška vlada zahtevali sta v energični noti, da mora argentinska republika francoskim in angleškim podanikom povrniti vso škodo, prizadeto jim mej ustankom. Škode je nekda do 50 milijonov frankov. Obe vladi sta se odločili, da bodeta noto podkrepili z demonstracijo vojnega brodovja.
Moskva 31. julija. Tukajšnji kapitalisti nameravajo v Kitaji ustanoviti azijsko banko.
Valencija 31. julija. Včeraj zbolelo na deželi  18, v mestu štiri osebe za kolero.
London 31. julija. Izvestje Reuterjevo iz Džede: Kolera v Meki je epidemičnega značaja.   Na dan umrje povprečno do 80 oseb.
London 31. julija. Izvestje Reuterjevo iz Šangaja: Reka Peiho izstopila in prouzročila veliko povodenj. Promet mej Pekingom in Tientsinom pretrgan. Pridelki so uničeni. V Tientsini več oseb potonilo.
Bazne vesti.
* (Zakaj se nemški cesar uči ruski?) Kakor trdi nek nemški list, spada mej priljubljene zabave nemškega cesarja učenje ruskega jezika ter bode nemški cesar, po zatrjevanju istega lista, mogel pri svojem pohodu v Peterburgu govoriti prilično ruski z ruBkim carjem. Nu, važno je znati, zakaj se je cesar dal na učenje ruskega jezika. O tem kroži interesantna anekdota, katero posnamemo „Obzoru". Ko je nemški cesar obiskal ruskega carja v Peterburgu, hotel se je na dvoru posluževati svojega nemškega jezika, ker Viljem II. je neprijatelj francoščini. Ali ruski car, ki sicer dobro zna nemški, ni mu hotel odgovoriti nemški, nego sta se sporazumela po tolmači. Da se to zapreci za bodočnost, začel se je nemški cesar učiti ruski, a se ne zna pravo, kdo ga poučuje. Po vsej priliki bode oni Pfeil, ki je nedavno zapustil Rusijo, kjer je služil 14 let.
* (Princ regent bavarski) bil je preteklo nedeljo zjutraj v veliki nevarnosti. EkvipaŽa njegova zadela je ob parni tramvaj, ki vozi v Nim-fenburg. Princ regent padel je iz voza, pa se ni poškodoval. Pobočnik njegov, ki je tudi padel iz voza, bil je lahko poškodovan.
* (ProBtor Pariške razstave.) Kjer so bile južnoameriške razstave, bodo napravili park, tako da bode Eifflov stolp v sredi lepega parka. „Modra palača", „Palača lepih umetnosti j" iu „Palača svobodnih umetnostij" bodo pa ostale. V prvi bodo kiparji in slikarji napravili avoje prodajalnice. Nasprotno palačo je najelo predmestje Grenelle za razne predstave, plesove in koncerte. Del gorenjih prostorov uajela je „etnografična in socijalnoekono-mična družba." „I)ome" s svojo osrednjo galerijo bode se v bodoče porabljal za narodne veselice „Strojna palača" se bode rabila za cvetlične, vrtne in živinske razstave.
* (Velika hiša.) V Parizu je mnogo ve-iicih hiš, a vender ni nobena tako velika, kakor je takozvani „Freihaus" ua Duuaji. Ta hi3a ima 13 dvorišč in 31 stopnic. V njej je 1500 sob, v katerih biva 2112 oseb. Ta hiša ima svojega posebnega pismonošo. Naslov mora imeti pri pismih natančno naznačeno Številko dvorišča, stopnic in .sobe, da ga dobi adresat.
*, ( V e I i k i požari.) V M i k o 1 a j e v u v Galiciji (blizu Strija) pogorela   je te dni polovica
hiš. — V mesteci Broc v kantonu Freiburg v Švici pogorelo j« 38 hiš. Zgoreli so tudi 4 ljudje.
* (Čudno cvetlico) našli so na zemeljski ožini Tehuantepski. Ta cvetlica menja večkrat barve po dnevu, zjutraj je bela, opoludne rudeča, zvečer pa modra.
*(Najglobeje mesto v oceanu.) Angleška ladija „Egeria" je mereč glohofino morja našla, da je morje mej Samojskimi in Tonga otoki 8280 metrov globoko, torej najglobeje mesto v oceanu, kolikor se dosedaj ve.
* (Požar v Ameriki.) Mesto VVallace v Ameriki je popolnoma pogorelo. 1500 prebivalcev je brez strehe. Škode je pol milijona dolarjev.
Mnogoletna opazovanja. Proti slabosti želode* in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih Be pristni Moll-ovi „ S ei d 1 it z - p ra ški ■ zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prebavljenje pospe-šujočim in želodec okrepčujočim ter kri čistečim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po dežuli zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveuo znamko in podpisom. 1 (55-10)
Htoji
xa vn« lelo gl<l. M»0; za pol leta gld* 9*8,0; /.« četrt letu igltl. 1.13.
I^oterljiie Mrećke 30. julija. V Pragi:     30,     37,     13, 62,
61.
31. julija.
Pri .Slonu: Robert, Orielle, Zitter, ličilu, Bisckof iz Trata. — Schebanek iz Brna. — Vercelessi z Reke. — Gross iz Budimpešte. — Kašin iz Prage.
Pri Maltčl: Poltzer, Vielnascher, Bink, Deutsch, Kauz z Dunaja. — Mankoč, pl. Breta, Gortan, Abel iz Trsta. — Eder iz Budimpešte. — Baronica Ritter iz Gorice. — Jagodftsch iz Gradca. — Salomon iz Brna.
Pri avMtrljtikein cetntrjl: Bunčar iz Logatca. — Loger iz Gradca.
Pri J u 1.11 eni kolodvoru: Rohner iz Linca. — Winkler iz Gorice. — Lustig z Dunaja. — Citeroni iz Ita-lije. — Borštnik iz Dubrovnika.
&Juirlt s«> v ijiia>ljaiii :
V deželni bolnici: 29. julija s Marija Nartnik, gostija, 63 let, za otokom v možganih.
30' julija: Martin Okrogar, gostač, 62 let, za Brčno napako.
Meteorologično poročilo.
C o	Cas opazovanja	Stanje barometra V Hitu.	Tem-   j Ve-peratura trovi		Nebo	Mo-krina v mm.
31. julija	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	739 4 mm. 7.'iS i! mm. 739-4 mm.	17 0° C 27-9° C 20 5* C	brezv. svz. jzah.	megla jas. jao.	0 00 mm.
.)
- gld.
Srednja temperatura 21-8°, za 20° nad norinalom.
iDuLmajslrsi Toorza
dne 1. avgusta t. 1.
(Izvirno telegrančno poročilo včeraj
Papirna renta.....gld. 88-45
Srebrna renta.....,     89 55
Zlata renta......,   108 70
5°/0 marčna renta .... „ 101*25 Akcijo narodne banke   .   .    „ 982-—
Kreditne akcije.....„   306 25
London........„   116'—
Srebro........„     —"—
Napol.......... 9-21
C. kr. cekini ....       .     , 5*51
Nemške marke.....„ f>6-721/,
4°/0 državne srećko iz 1. 1854      25o gld. Državno srečke iz 1. 1864 100   ,     176   n 50
8gerska zlata renta -l/,.......102 „ 15 gerska papirna renta 5°/0......99   „ 70
Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4l/l°/0 *lati aast. listi .   .   114   „ —
Kreditno srečko......100 gld.   185   , 75
Rndolfove srećke..... 10   „       19   „ 75
Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ 158 , 90 Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v..   .   .   219   „ —
danes
88- 25
89- 50 108-60 101 25
—
305-75 116-10
- . ^22
- , 5-50
- i 56 72 V. 132 gld. 50 kr.
Zavarovalna družba za življenje išče spretnega zastopnika za Kranjsko pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe b primareferencami pošiljajo naj se pod "Vertre-ter 1171" na Annoncen-Expedition A. Hirschfeld v Trstu.
(564—3)
Ha cesarja Josipa trp.
Traber-jev
rnozn:
MU
Kvetovnoznani in odlikovani
Odprt je vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Ob torkih in petkih od 2. ure popoludmi daljo Mimo za dame* (581—f>)
I NlojmiMii SO kr., za vojake In otroke i« kr.
Stev. 7 66 de 1890.
(591)
Dlie II. av«USt«l <loi»olll<lllC ob lO. liri bode pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Ljubljani pismena ponudbena obravnava zaradi pogodbenega nakupa
1400 kubičnih metrov trdih drv in 570-kubičnih metrov mehkih drv
za potrebščino režijske postaje Hjjllllljćliia.
Drva imajo se oddati  preskrbovalnemu magacinu v Ljubljani ob nastopnih obrokih:
500 hib, metrov trdih in 370 kub. metrov mehkih drv v avgustu 1890,
500 kub. metrov trdih drv v novembru 1890 in
400 kub. metrov trdih in 200 kub. metrov mehkih drv v februvarji 1891,
in se bode vsaka posamična množina drv plačala, ko se bode brez ugovora vsprejela.
V ponudbi mora se natančno povedati, kake vrste so drva,  ki se mislijo oddajati, in pa tudi, Če so plavljena ali ncplavljena.
K trdim drvam prištevajo se: bukova, gabrova, hrastova, brezova, jelševa, javorjeva, jesenova; k mehkim: jelkova, smrekova, borovčeva in mecesnova. Vejnata, prekljasta in po-runkljasta drva so izključena.
Kubični meter normalno zloženih trdih drv mora tehtati 423 kilogramov, mehkih pa 282 kilogramov.
Drva morajo biti v zdravih, suhih, vsaj 10 cm močnih polenih z normalno dolžino 1 meter in se morajo v preskrbovalnem magacinu zložiti brez navskrižja v skladovnice po 4 kubične metre, pri čemer mora prodajalec sam preskrbeti potrebne drogove, ki morajo biti mej dvema, druga poleg druge zloženima skladovnicama.
Vsak ponudnik, izvzimši podjetnike, v pogodbeni zaveznosti stoječe, kot popolnoma solidne preverjene in dbravnavni komisiji kot zmožne in zaupne znane, mora doprinesti spričevalo solidnosti in zalagalne zmožnosti, in sicer, če ima protokolovano tvrdko, od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva.
Vsak ponudnik, ki ni oproščen, mora si zagotoviti ponudbo svojo z vadijera 5 odstotkov od ponujane množine, katero mora oni, ki dobi zalaganje, v 14 dneh po uradnem obveščenji dopolniti v polno kavcijo, to je na 10 odstotkov, nadalje ima v ponudbi svoji izrecno izreči, da se podvrže določbam zvezka pogojev z dne 31. julija 1890, za to obravnavo v dveh jednako se glasečih listinah nalašč napravljenega.
Na pozneje došle ali na ponudbe došle v brzojavni obliki se ne bode oziralo in se specijalno opozarja na točko VII. pogojev.
Natančneji pogoji ogledajo se lahko pri tukajšnjem c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu od dne 31. julija do dne 11. avgusta t. 1. od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne iz zvezka pogojev, na ogled razpoloženega, katerega posamični izvodi se lahko dobe proti plačilu 4 (štirih) krajcarjev za tiskano p61o (na željo tudi po pošti).
V Ljubljani, dne" 31. julija 1890.
Upravna komisij a
c. in kr. vojaškega preskrbovalnega magacina.
(50 kr. kolek.)
Jaz podpisanec izjavim s tem vsled razglasa št. 766, ddo. Ljubljaua, z dne 31. julija 1890,
gld. gld-kr.,
da hočem oddajati zalagalnim potom za režijsko postajo Ljubljano
1 kubični meter trdih ....................................„...........drv, neplavljenih (plavljenih), po _____________
______kr., reci:................._____________________.......................................................______............_.....„
1 kubični meter mehkih______________.................. drv, neplavljenih (plavljenih), po ..............
___kr., reci: _.............„.„........_............................._____......„........._„.............................._____
in za to ponudbo jamčiti s priloženo zalagalno ..............____..................... jamšČino________________gld.
obstoječo iz .........................._._......._________________...................._______
Nadalje se zavezujem, če dobim zalaganje, vsaj v 14 dneh po uradnej objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo, in dajem vojaškej upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridržavanjem zalagalnega zaslužka.
V ostalem se podvržem razen pogojev, naznanjenih v razglasu, tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev, napravljenem za razpisno obravnavo dto. Ljubljana, z dne 31. julija 1890. leta.
Kakor vidno  iz priloženega odloka .................................................................. v .................................................................. se
je moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno oddalo vojaškemu preskrbovalnemu magacinu.
L, dne .................................................. 1890. I. L, stanujoč v I.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastniua in tisk .Narodne Tiakarne".