Ljubljana, četrtek 7. oktobra 1937 upiavoi&ivo, ujuoijana, riJiafljeva cUlca 5 — Telefon It 8122, 8123, £1124. 3125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« Ourgova ul S — Tel T392, 8492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje, ttocenova uL St. V Telefon 8t 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, wien 105.241, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefoo 8122, 8123, 3124, 8125, 8126. Maribor, Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi M ne vračajo. Preizkušnja ljudske Sronte v Franciji Prihodnji dve nedelji, 10. in 11. t. m., bodo francoski volivci po daljšem presledku spet pozvani na volišče. To pot bodo volili sreske in okrožne zastopnike. Doslej te »kantonalne volitve« običajno niso imele političnega značaja in jim zato politična javnost ni pripisovala velikega pomena. Sreski in okrožni svetniki so bili sicer možje, ki so uživali zaupanje svojih političnih strank, toda volivci se navadno zanje niso odločali po političnih kriterijih. Zato se je često zgodilo, da so bili v tem ali onem okrožju izvoljeni za okrožne ali sreske zastopnike pripadniki drugačnega političnega naziranja kakor pri parlamentarnih volitvah. Ako upoštevamo povsem lokalni značaj teh volitev ter funkcije okrajnih in okrožnih zastopov v Franciji, je to tudi razumljivo. Oblast sreskih in okrožnih poslancev v Franciji je namreč zelo majhna. Sreski m pripadajo upravne in nadzorne funkcije v splošnih zadevah, ki se tičejo departmanov, okrožnim pa enake v posameznih okrožjih (arondissement). Sestajajo se zelo redko, po navadi samo dvakrat na leto, v aprilu in avgustu, ko razpravljajo o proračunu in davkih. Ustavni zakon z dne 10. avgusta 1871 jim je sicer priznal tudi važno politično funkcijo z določbo, da v primeru protizakonitega razpusta parlamenta ali državnega udara izvolijo na izrednem zasedanju svoje odposlance, ki tvorijo skupno z vlado in predsednikom republike nekako začasno državno upravo, vendar se doslej to še ni zgodilo. Navzlic temu pa pripisujejo letošnjim kantonalnim volitvam v Franciji tudi veliko politično važnost. Vzroki so v najnovejšem političnem razvoju v Franciji, zlasti v onem po padcu Blu-move vlade v letošnjem juniju. Lanske parlamentarne volitve so prinesle močno utrditev levice, tako zvane ljudske fronte, pri sestavi sreskih in okrožnih svetov pa se to ni poznalo, ker trajajo njih mandati po šest let in se vsako tretie letn obnavlja le polovica teh poslancev. Tako so sedaj potekli oni mandati. ki so bili oddani pri volitvah 1. 1931., dočim trajajo 1. 1934. oddani mandati še nadaljnja tri leta. Izmed 1510 sreskih (kantonalnih) poslancev. izvoljenih leta 1931., jih pripada strankam levice, ki so združene v liudski fronti 760. strankam desnice pa 750 Značilno ie. da so med levičarskimi poslanci prevladovali pristaši radikalne stranke, torej naibolj zmerne skupine ljudske fronte. Radikali so dobili trikrat več mandatov kakor socialisti in komunisti skupaj. Lanske parlamentarne volitve pa so precei spremenile razmerje moči med strankami levica saj je Blumova socialMična stranka dobila 149 poslancev, radikali pa le 17 2. Kar se tiče razmeria do desnice, je lani ljudska fronta zbrala 382 poslancev nasproti 224 zastopnikom desnice. Po vsem tem ie razumljivo, ako skušajo sedaj francoska levica na splošno in nekatere njene stranke še posebej izrabiti tudi same po sebi manj pomembne kantonalne volitve za novo utrditev izvoievanih postojank in za potrditev politike, ki se je v Franciji začela z nastopom ljudske fronte. Tako so tudi te volitve proti običaju zadobile značilen političen pomen. So pa še drugi razlogi, zaradi katerih bodo sedanje volitve politično zanimive. Letos izvolieni kantonalni poslanci bodo namreč skunno z zastopniki, ki jih izvolijo občinski sveti, na novo volili eno tretjino senata. Mandat francoskih senatorjev traja sicer devet let. toda vsaka tri leta se obnovi ena tretjina. Senatorje pa volijo vsi poslanci, sreski in okrožni svetniki ter po občinskih svetih delegirani volivci. V spominu je še, da ie v juniju letošnjega leta strmoglavil Blumovo vlado francoski senat, ki ie sedai po svoii večini sicer politično levičarski, socialno in gospodarsko pa dosti konservativen. Blum se je kot demokrat in zagovornik parlamentarnega režima temu pritisku senata vdal. a sedai smatrajo ni°govi pristaši. da je prišel čas. kn se z demokratskimi sred<=+vi francoski senat lahko »prečisti«. Uspeh pri kantonalnih volitvah bi predstavljal nedvomno pomemben krn-ak na tej poti. za'o ^ se zlasti socialisti vrgli v volilno borbo z vsn vehemenco. Stranke francoske ljudske fronte pri teh volitvah ne bodo nastopile s skupnimi kandidati. Pri prvem glasovanju v nedeljo 10. t. m. bo vsaka izmed njih postavila svoje kandidate. Ako pa bi levica v tem ali onem okraju ne prodrla že pri prvem glasovanju, bodo pristaši ljudske fronte pri drugem glasovanju v nedeljo 17. t. m. podprli onega levičarskega kandidata, ki bo pri prvem glasovanju prejel največ glasov. Ločeni nastop posameznih strank ljudske fronte tolmačijo nekateri kot nov dokaz njenega krhanja Vendar se zdi, da je ozadje tega nastopa predvsem taktičnega značaja zaradi stališča posameznih strank napram volivcem, deloma pa tudi želja, da bi se vnovič izmerile medsebojne moči v ljudski fronti zdru- Odločne besede iz Hmerike Roosevelt izjavlja, da bodo Zedinjene države podpirale vse države, ki se bore za ohranitev miru in mednarodni red Chicago, 6. oktobra, b. Prezident Roosevelt je imel tu včeraj velik govor, ki je zaradi nekaterih zelo važnih izjav o smernicah ameriške zunanje politike v zvezi s sedanjim zelo zapletenim mednarodnim položajem zbudil splošno pozornost, ki jo dokazuje tudi svetovni odmev njegovih izjav. Roosevelt je v svojem govoru svaril pred razkrajanjem osnov naše kulture, ki se je začelo z vnašanjem »mednarodne anarhije« v svetovni razvoj. Njegovo svarilo sicer ni bilo naslovljeno na nobeno določeno državo, vendar je besedilo njegovega govora tako jasno, da se takoj na prvi pregled spozna, da je govoril pod vtisom obeh vojn v Španiji in na Daljnem vzhodu. Roosevelt pa ni posvetil svojih jasnih besed le svetovnemu miru samemu na sebi ter Ideji človečanstva v mednarodnih odnošajih, temveč je še posebej opozoril na nujnost spoštovanja nekaterih mednarodnih pravil, ako nočemo, da ves svet zajame splošna anarhija. Zlasti močan je bil pr! tem njegov poudarek na spoštovanju sprejetih mednarodnih obveznosti, pogodb, dogovorov in sporazumov, ker si brez takega spoštovanja ni mogoče predstavljati nobenega mednarodnega reda in nobenega zaupanja med narodi. V svojem govoru je še posebej omenil kršitve Briand-Kellog-govega pakta in pakta devetih velesil, podpisanega v Washingtonu leta 1922, kar dokazuje, da je hotel še posebej opozoriti na protizakonito postopanje Japonske na Dalj- nem vzhodu. S tem je pokazal tudi na realne interese, ki jih imajo Zedinjene države na ohranitvi statusa quo v Pacifiku. V tej zvezi je bila značilna tudi njegova obsodba bombardiranja civilnega prebivalstva. Nekoliko manj jasen je bil Roosevelt glede španske državljanske vojne, vendar je krepko obsodil vsako vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Očlvidno je, da ni hotel s temi svojimi izjavami prekoračiti meje, ki se je v tem vprašanju držita tudi London in Pariz. Iz vsega besedila je jasno razvidno, da je hotel vsaj namigniti na podporo Zedinjenih držav tudi pri urejevanju tega vprašanja. Značilne so bile tudi njegove besede o obsodbi sredozemskega gusarstva. V splošnem tolmačijo v Ameriki Roose-veltove izjave kot odpoved dosedanje politike nevtralnosti in popolne isolacije Zedinjenih držav glede posameznih perečih mednarodnih problemov. S svojo napovedjo, da hoče odslej tudi Amerika podpirati onih 90 odstotkov držav, ki se bore za ohranitev miru in mednarodnega reda, Je Roosevelt nedvomno namignil na verjetnost aktivnejšega nastopa Zedinjenih držav pri reševanju mednarodnih problemov. Tudi po odmevu, na katerega je Roo-seveltov govor naletel v Evropi in po vsem ostalem svetu bi se dalo soditi, da stopa Amerika v novo fazo glede svoje zunanje politike. Rooseveltov veliki govor V svojih dolgih izvajanjih, ki jih je govoril pred 50.000 ljudi, je Roosevelt najprej opozoril na celo vrsto kršitev mednarodnih pogodb, med njimi zlasti na kršitev Briand-Kelloggovega pakta in vvashington-skega dogovora iz leta 1922. Med drugim je izjavil: Tudi Zedinjene države bi lahko postale cilj napada, ako se ne napravi konec mednarodni anarhiji. Kot sredstvo za ta namen priporočam ustanovitev karantene proti državam, ki Imajo imperialistična stremljenja. Potrebno je, da se za ohranitev pravice na svetu združijo vse miroljubne države. Brezpravnost na svetu postaja že naravnost epidemična. Kadar pa se pojavlja kaka bolezen epidem:čno, potem izvaja človeška skupnost karanteno bolnikov, da zaščiti skupnost in njeno zdravstvo proti nadaljnjemu razširjenju bolezni. Kadar nastopi svetovni potop, potem ni rešitve za nikogar. Brez sleherne vojne napovedi, brez slehernega opozorila in opravičila se danes pobija civilno prebivalstvo, pobijajo se žene ln otroci z napadi iz zraka. V času ta-kozvanega miru se brez slehernega povoda ln brez poprejšnjega opozorila vrše napadi podmornic na ladje. Države vodijo vojne in posegajo celo v državljanske vojne v državah, ki jim niso nikdar storile ničesar žalega. So narodi, ki zahtevajo zase vso svobodo, odrekajo pa jo istočasno drugim. Izolacija ne nudi danes nobenega varstva in morajo zato Zedinjene države Severne Amerike v sedanjem zapletenem i voljo. položaju zaradi svoje lastne bodočnosti misliti tudi na ostali svet. To je tudi med drugim vzrok, da kot odgovoren poglavar države uporabljam to priliko svojega prihoda v Chicago, da vam spregovorim o tako važni zadevi. Mednarodni položaj se je v zadnjem času tako poslabšal, da so države, ki hočejo živeti s svojimi sosedi v miru in prijateljstvu, resno zaskrbljene. Namesto ciljev, ki so bili zastavljeni v Briand-Kelloggo-vem paktu, in nad, ki so ob njem nastale, se javlja povsod strah pred novimi nesrečami, Sedanja doba vlade terorja in mednarodne nezakonitosti se je dejansko pričela že pred leti z neopravičljivimi vmešavanji v notranje zadeve drugih držav in z invazijami na tuja ozemlja ob očividni kršitvi obstoječih pogodb. Miroljubne države se morajo združiti, da se postavijo po robu kršitvam pogodb in onim neodgovornim instinktom, ki izhajajo iz teh kršitev. Nevtralnost ne pomeni izhoda iz tega položaja. Svet se mora spet povrniti k veri v dano besedo, kajti moralne osnove so za ohranitev narodov in držav prav tako potrebne kakor so potrebne za ohranitev poedincev. Nobena država se danes ne more izogniti posledicam gospodarskih in socialnih peripetij v ostalem svetu. Danes je položaj tak, da sta svoboda in varnost najmanj 90 odstotkov držav resno ogrožena po ostalih 10 odstotkih držav, ki rušijo pravice narodov in mednarodni red. Gotovo je torej, da mora teh 90 odstotkov držav najti pot, da lahko uveljavijo svojo Silen odmev po vsem svetu Zgodovinski dogodek, ki more imeti nedogledne posledice, če bodo besedam sledila tudi dejanja Pariz, 6. oktobra, br. Včerajšnji pomembni govor prezidanita ameriških Zedinjenih držav, Franklina Roosevelta. o naraščajoči nevarnosti mednarodnega terorizma in o potrebi skupne fronte vseh miroljubnih dlržajv je naletel v vsem svetovnem tisku na silen odmev. Komentarji dokazujejo, dla je Roosevelt s svojimi izvajanji zadel v živo. Ameriški tisk vidi v teh izvajanjih obsodbo japonskega napada na Kitajsko in tujega vmešavanja v španske zadeve teir izras pripravljenosti Amerike, dla stopi iz svoje rezerve, da op-usti svojo dosedanjo politiko nevtralnosti ter dia aktivno stopi na stran Društva narodov. Z odobravanjem sprejema Rooseveltova izvajanja francoski in angleški tisk, dočim se oinejiuje italijanski in nemški tisk le na objavo kratkih izvlečkov in Roosevelitovega govora z do-staivkoan, da se njegova izvajanja ne morejo nanašati ne na Nemčijo, ne na Italijo. Na Japonskem so zaradft Roose-velDbavih izjav zelo neprijetno presenečeni in vidijo v tem začetek skupne akcije Anglije in Amerike proti Japonski. V ženevskih krogih le žete, da bi Roo-seveditavim besedam skoraj sHedfta tudi dejanja. Vsa Amerika odobrava možati nastop svojega prezidenta Washington, 6. oktobra, o. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Hull je snoči novinarjem izjavil, da v celoti odobrava izjave prezidenta Roosevelta in nič ne dvomi, da si je ves ameriški narod na mah osvojil vsa načela, ki so v njih izražena. Senator Borah je poudaril, da je mogoče podpreti Kitajsko le na ta način, da Zedinjene države napovedo vojno Japonski. Doslej je bila taka intervencija v nasprotju z ameriškimi doktrinami, toda Amerika zaradi svoje pasivnosti ne more sprejeti odgovornosti pred vsem človeštvom. Tudi senator Coop je izvajal iz Rooseveltovih izjav zaključek, da bo Ame- ženih strank. Zlasti socialisti in komunisti bodo skušali dokazati, da so ne le ohranili lani priborjene postojanke med volilci, temveč si jih celo utrdili. Po vsem tem je razumljivo, da gledajo na volitve prihodnjih dveh nedelj z veliko pozornostjo v Franciji sami in tudi izven njenih mej. ga. Zedinjene države so sedaj pripravljene pristati na sodelovanje z vsemi državami, ki se zavzemajo za mir, in se pridružiti sleherni mednarodnopolitični akciji v tej smeri. List poroča, da se zunanji minister Delbos že pripravlja na pogajanja z ameriškim poslanikom v Parizu. Rooseveltov govor se ne sme smatrati samo za politično manifestacijo, nego za pravi diplo- matski akt. O tem priča tudi okoliščina, da so prejeli vsi tuji poslaniki v Washlng-tonu kopije njegovega govora, tako da so lahko nemudoma točno informirali svoje vlade o njem. Kaj pravijo avstrijski listi Dunaj, 6. oktobra, a. »Neus Wiener Tag-blatt« poudarja, da bo imela Rooseveltova intervencija za ohranitev svetovnega miru velik odmev v mednarodni politiki. »Neue Freie Pre&se« piše v komentarju me i drugim: Sprememba zadržanja Zedinjenih držav je vsekako v zvezi z najnovejšimi svetovnimi dogodki, obenem je p« izraz javnega mnenja, ki zahteva, da s« Zedinjene države zanimajo za mednarodno politiko. Roosevelt je v podobnem položaju. kakor je bil svojca« WF.son. preden je sklenil stopiti v vojno. Resen opomin vsem kalilcem miru rika sedaj ponudila svoje prijateljstvo vsem državam, ki se zavzemajo za mir in kolektivno varnost, predvsem pa Angliji in Franciji. Senator Reeper, član senat-skega odbora za zunanje zadeve, je dejal, da je nastopil trenutek, ko bo morala Amerika organizirati vse svetovno javno mnenje in ga navesti na to, da bo z vsemi svojimi sredstvi preprečilo razbojništva, ki so se pojavila v mednarodnih odnošajih. Važnost Rooseveltovega govora se zrcali tudi v komentarjih ameriških listov. Večina med njimi vidi v tem govoru obsodbo japonske invazije na Kitajsko in zato znak, da so Zedinjene države pripravljene podpreti DN v akciji, ki jo bo izvedlo v tej smeri. Pogajanja Pariz-* Washington—London Pariz, 6. oktobra, o. »Oeuvre« poroča, da je ameriška vlada že podrobno informirala francosko in angleško vlado o pravem pomenu Rooseveltovih izjav v Chica- Pariz, 6. oktobra. AA. Vsi listi komentirajo včerajšnji Rooseveltov govor. »Jour« piše med drugim, da pomeni ta govor prelom z dosedanjo politiko integralne nevtralnosti Amerike. V tem je veliko in jasno opozorilo vsem državam, ki skušajo kaliti mir. »Epoque« piše: Pesimizem se je že loteval vseh evropskih narolov, ki eo se vpraševali, ali bodo zares imele poslednjo besedo države, ki jim je sila edini pkon. Sedaj prihaja iz Amerike glas, ki jih bo prestrašil. Zedinjene države so našle pot. po kateri morajo hoditi, ker jim postaja od dne do dne bolj jasno, da morajo tudi same sodelovati pri kolektivnem zavarovanju miru. »Populaire« poudarja: Rooseveltova želja po miru nikakor ni nasprotna ameriškemu načelu o nevtralnosti. Ona je le živa in uspešna nema borbe proti vojni, v kateri pomeni zakon o nevtralnosti samo prvo etapo. »Petit Parisien« ugotavlja: Rooseveltov govor je predvsem opomin vsem državam, ki jim je sila zakon, in obljuba podpore državam, ki so danes ogrožene v svojih interesih, obenem pa je to tudi opomin onim Američanom, ki so mislili, da se bodo Zedinjene države lahko izognile vojni, ako se ne bodo vmešavale v meinarodni razvoj. Anglija bi želela tudi dejanja London, 6. oktobra. A A. Vsi londonski jutranjiki vidijo v Rooseveltovem govoru napoved ameriškega odstopa od dosedanje izolacijske politike. Diplomatski urednik Reuterja pravi med drugim: V Londonu v popolnem oteegu pojmujejo pomen Rooseveltovih izjav, ker potrjujejo, da Zedinjene države prav tako ostro obsojajo japonski napad na Kitajsko in tuje vmešavanje v španske zadeve, kakor Velika Britanija. Glede Španije pojmujejo Rooseveltov govor tako, da 6e popolnoma krije z angleško in francosko zahtevo po odpoklicu prostovoljcev. Zato pozdravljajo na Angleškem ta govor kot posebno koristen v trenutku, ko gredo stremljenja za tem, da se izvede politika nevmešavanja. »Press Association« pravi, da je Rooseveltov govor pokazal, na čigavi strani so ameriške simpatije. Toda iz tega še ne gre sklepati, da se Amerika misli odreči svoji dosedanji politiki nevmešavanja v evropske zadeve. >Daily Telegraph« Je bolj skeptičen glede možnih političnih posledic in piše, da Rooseveltov apel za vzajemna prizadevanja za ohranitev svetovnega miru se ne pomeni, da je Amerika pripravljena prevzeti svoj delež pri skupni akciji, kakor so ga prevzeli člani DN brez sodelovanja Zedinjenih držav že pred mnogimi leti. »Tinus« pravi, da je Roosevelt zavzel stališče, ni pa dal programa. Na koncu koncev ne zadošča samo obsoditi narode, ki kale svetovni mir, temveč je treba organizirati vzajemno prizadevanje civiliziranih narodov. Mala antanta toplo pozdravlja Beograd, 6. oktobra, o. Tukajšnji politični krogi so zelo pozorni spričo Rooseveltovega govora. Vobče naglaša jo, da se je Amerika spet pričela zanimati za evropska vprašanja in se zavzemati za ohranitev miru in kolektivne varnosti. Sleherna moralna intervencija Amerike je vselej blagodejno vplivala na mednarodne odnošaje in pripomogla k obnovi spoštovanja mednarodnih obveznosti. Z ameriškimi mednarodnopolitičnimi načeli se povsem skladajo tudi načela Male antante. 2e pred tremi meseci, ko Je Hull pozval vlade vsega sveta, naj se izrazijo o mirov« nih načelih, je Jugoslovenska vlada takoj pozitivno odgovorila na ameriško vprašanje. O tej stvari so razpravljali tudi na bukareškem zasedanju Male antante. Stališče, ki je bilo zavzeto, je bilo izraženo v takratnem zaključnem komunikeju. Posebej je treba naglasiti, da je jugoslovenska vlada za sleherno pobudo, ki naj ojaffi. mednarodno sodelovanje, obnovi spoštovanje pogodb ln predvsem ohrani mednarodni mir. Mussolinijev odgovor: Evropa bo fašistična! Senzacionalen članek v milanskem „Popolo d'Italia" »Demokracija spada v zgodovino" Milan, 6. oktobra, br. Današnji »Popolo d' Italia« objavlja uvodnik pod naslovom »Evropa in fašizem«. Splošno mislijo, da je članek napisal sam Mussolini in da predstavlja odgovor na včerajšnji senzacionalni govor predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. Članek opozarja na Mussolinijev govor v Berlinu, v katerem Je dejal, da bo Evropa danes ali jutri po logičnem razvoju dogodkov postala fašistična, ne da bi fašizem delal za to kako propagando. Dejstvo, da so Mussolinijeve besede zbudile po vsem mednarodnem svetu veliko pozornost, ni nikogar presenetilo. Vsi, ki so v sedanji dobi stagnacije in reakcije v obliki kapitalizma, parlamentarne demokracije, marksizma, komunizma, liberalizma in nekakšnega nedoločenega krščanstva nasprotniki fašizma, ki predstavlja 20. stoletje, spadajo še danes v 19. stoletje, Id se ne bo nikdar več povrnilo. Fašizem bo prej ali slej zmagal na vsej črti. Sedaj je kot prva na vrsti Japonska, ki se že otresa parlamentarnega močvirja. Ce bo treba, si tudi Anglija ne bo niti minuto pomišljala in bo bombardirala sovražne postojanke, kakor je to že storila v Vazi ristanu in kakor bo storila povsod, kjer se ji bo dozdevalo, da so v nevarnosti Interesi imperija. Jaoonskemu zgledu dedi tudi Brazilija, Španija se že bori na življe- nje in smrt za svoje fašistično vstajenje. Tudi mnoge druge države že hodijo po poti fašizma, čeravno tega za sedaj še nočejo ali pa ne upajo odkrito priznati. Vsak narod bo imel svoj fašizem in si ga bo prilagodil svojim razmeram. Uresničenje tega pokreta, ki polagoma, a stalno prodira v vse evropske države, pomeni novo zgodovinsko dejstvo, ki ga ne more nihče več zanikati. Varajo se vsi oni, ki dvomijo v bodočnost totalitarnih držav. Italija in Nemčija sta dali za to že dovolj dokazov. Italija je osvojila Abesinijo tudi brez dovoljenja in pristanka Društva narodov, Nemčija pa je kljub vsem grožnjam in protestom likvidirala ne samo reparacije, temveč tudi vso versajsko mirovno pogodbo. Ta dva režima sta pokazala moč in življensko sposobnost, temelječo na zvestobi svojih narodov nasproti propadajočim režimom, ki se odevajo v plašč demokracije. Vse obtožbe protifaš1 stičnih držav, da bosta Italija ln Nemčija s svojo dinamiko sprožili novo vojno, niso v skladu z dejanskim stanjem. Nemčija je s svojimi pogodbami s Poljsko, B^gijo in Anglijo dokazala ravno nasprotno, Italija pa je za to dala dokazov že več ko dovolj. Naj zagovorniki demokracije še tako modrujejo in obsojajo, bodočnost Evrope je fašistična! Berlin: Roosevelt naj misli na Wilsona Berlin, 6. oktobra. AA. Cikaškl govor predsednika Roosevelta je Nemčija tako rekoč popolnoma prezrla. Le nekateri listi so priobčili brzojavko ameriške agencije, vendar so iz besedila črtali vsa mesta, ki šele dajejo pravi pomen Roosevel-tovi izjavi. Politični krogi se delajo nasproti tej Rooseveltovi izjavi docela brezbrižne. Celo tako daleč gredo, da dvomijo o dobri volji predsednika Roosevelta. »Deutsche dlplomatfsche Korrespondenz« piše med drugim: Ako državnik, ki ima tak pomen kakor Roosevelt, v taki obliki takorekoč apostrofira vse narode, se mora pač zavedati dolžnosti, da ne vidi 3'mo zunanjih simptomov, temveč mora iti stvari do dna in poiskati slaba mesta. Avtoriteta Wilsona ni zadoščala, da bi mogel vsaj nekoliko uveljaviti načela miroljubne ureditve. Ako sedaj predsednik Zedinjenih držav zopet dviga svoj glas. da bi vplival na razmere v Evropi, da ne rečemo, da bi se vmešaval v ta razmere, j« ostali svet — In to je gotovo tudi Nemčija — upravičen misliti, da hoče ameriški predsednik zopet vzeti v roke nit tamkaj, kjer jo je izpustil iz rok Wilson. Japonski zagovor Tokio, 6. oktobra. w. Zastopnik zunanjega minstretva je izjavil o govoru ameriškega predsednika Roosevelta, da je bil svet ustvarjen za celokupno človeštvo. Težavno je ohraniti mir, dokler ne bo odstranjena neenakost v razdelitvi dobrin med velikm; narodi. Japonska ne zahteva enakopravnosti kot svojo pravico, ker se ideja pravice na zapadu ne strinja i. mnenjem o praviftnc6ti, kakor ga imajo orientalski narodi. Japonska zahteva svobo>o gibanja za svoj presežek na prebivalstvu, katerega izseljevanje v Zedinjene države so onemogočili z nečloveškimi zakoni. Le opozicija Kitajske proti sodelovanju z Japonsko je izzvala sedanji spon« > JUTRO« St 234 čelrfelt, t X 198T Delna vrnitev uradniških odtegljajev S 1. novembrom v iznosu 240 milijonov din — Ukrepi za olajšanje avtomobilskega prometa f Beograd, 6. oktobra. AA. Ministrski svet je imel danes od 17. do 19. ure sejo, na kateri je bilo sklenjeno: 1. da se od 1. novembra povišajo osobne in rodbinske doklade državnih uslužbencev. 2. da se od 1. novembra t. 1. povišajo plače uradniških pripravnikov. 3. da se od 1. novembra t. 1. povišajo nagrade dnevničarjem v državni službi; 4. da se finančnemu ministru dovolijo letni krediti v znesku 240 milijonov din za kritje izdatkov s povišanjem prejemkov državnih uslužbencev; 5. da sme Državna hipotekama banka za hipotekama posojila, dovoljena do 1. aprila 1931 znižati obrestno mero z dosedanjih 9, 8 ali 7% na 6%> na leto; 6. da se avtonomne minimalne ca- rinske postavke za avtomobile vseh vrst znižajo na 15°/o od vrednosti; 7. da se izda uredba, s katero se uvede obvezna prodaja in poraba mešanice bencina in alkohola za pogon motorjev in zviša trošarina na plinsko olje, pa znižajo trošarinske dajatve na mešanico pri vseh javnih ustanovah in določi znižanje prodajne cene temu pogonskemu sredstvu; 8. da se znižajo carinske postavke pri uvozu iz tujine za bencin, plinska olja in olja za mažo; 9. da se izda uredba, kdaj in v kakšnih okoliščinah se sme prekiniti postopek glede monopolskih in trošarin-skih prestopkov; 10. da se izda uredba z zakonsko močjo o gospodarskem zboljšanju južnih krajev. Japonsko Skupščina Društva narodov je včeraj soglasno sprejela poostreno resolucijo o kitajsko-japonskem sporu Ženeva, 6. oktobra. w. Na današnji plenarni seji Društva narodov je bila soglasno sprejeta resolucija o kitajsko-japonskem konfliktu. Siam in Poljska sta se vzdržala glasovanja. Pod vplivom včerajšnjega Rooseveltovega govora je odbor 23-torice predlagal, naj bi Društvo narodov neposredno podprlo Kitajsko. Odsek je ob enem stavil predlog, naj se takoj sklice konferenca 9 tihooceanskih sil, ki jih veže washingtonska pogodba. Splošno sodijo, da se bo konferenca teh držav sestala v Londonu, in sicer čez dva tedna. Tako bo posvetovalni odbor triin-dvajseforice, ki se še nadalje bavi s kitajsko pritožbo, mogel biti informiran o rezultatih tega posvetovanja, ko se bo prihodnjič sestal v začetku novembra. Kitajska resolucija Ženeva, 6. oktobra, b. Resolucija o kitajsko-japonskem sporu se glasi: 1. Skupščina DN sprejema argumentacijo daljnovzhodne komisije v vprašanju kitajsko-japonskega spora. 2. Skupščina DN pooblašča svojega predsednika, da takoj podvzame vse potrebne ukrepe za sklicanje konference sig-natarnib držav (vvashingtonski sporazum z dne 6. februarja 1922). 3. Skupščina DN zagotavlja Kitajsko glede svoje moralne opore in naroča svojim članicam: •> a) da se odrečejo sleherni akciji, ki bi zmanjšala kitajsko odpornost; b) da same presodijo, na kak način bi lahko uspešno nudile pravični kitajski stvari svojo pomoč. 4. Skupščina DN sklene, da ne zaključi svojega zasedanja, temveč ga samo odgodi, da nudi s tem svojemu predsedniku možnost, da lahko vsak trenutek skliče spet novo sejo daljnovzhodnega odbora. Utemeljitev Odbor je obenem z resolucijo predložil skupščini DN tudi utemeljitev, ki je še bolj zanimiva od resolucije same. Na kratko se glasi: 1. Preiskave DN so pokazale, da je Japonska prekršila svoje pogodbene obveznosti, posebno one, ki izvirajo zanjo iz Briand-Kelloggovega pakta ter washing-tonskega dogovora iz leta 1922., ne da bi bila v položaju, da bi svoje kršitve opravičila. 2. DN še posebej utemeljuje pogodbeno kršitev Japonske z vkorakanjem japonskih čet na kitajsko ozemlje. Ugotavlja nadalje, da Japonska protizakonito ovira kitajsko plovbo in onemogoča promet v kitajskih lukah. Končno pribija, da so japonska letala bombardirala nezavarovana kitajska mesta. 3. Društvo narodov je prišlo do zaključka, da se morajo proti Japonski kot ne-članici DN uveljaviti predvsem določbe washingtonskega dogovora. Ker pa utegne kitajsko-japonski spor zajeti ves svet, bo zasedanje DN še nadalje odprto. Tako bo DN vedno v položaju, da takoj podvzame vse, kar se mu bo zdelo potrebno, ako bi pobuda za konferenco devetih velesil ne uspela. Skupščina naj zato pooblasti dalj-novzhodni odbor, da se lahko tekom naslednjih štirih tednov spet sestane. Predsednik skupščine je nato izjavil, da je skupščina z ozirom na ta konflikt samo odgodena, ne pa zaključena. Japonskem? V Toklju polagoma uvidevafo, da se proti vsemu svetu ne morejo boriti Tokio, 6. oktobra, o Po informacijah japonskih službenih krogov so iz Anglije doslej uvozili na Kitajsko 43 letal, iz Amerike pa 10, dočim je 50 angleških in ameriških letal še na poti in jih nameravajo izkrcati v Hongkongu, preko katerega se v zadnjem času uvaž^ na Kitaisko vse orožje in strelivo ter ostale vojne potrebščine, razen onih, ki jih Kitajci prejemajo iz Rusije. Zaradi tega je Japonska sklenila osvojiti tri otoke, ki leže nasproti Hongkongu, na katerih si bodo Japonci uredili svojo posebno letalsko oporišče za nadaljno letalsko akcijo proti južni in osrednji Kitajski. Če se bo uvoz letal, orožja in drugih vojnih potrebščin nadaljeval, bodo japonska letala razdejala progo, ki veže Hongkong preko Hankova s Šanghajem, Nankingom in severno Kitajsko, da tako onemogočijo prevoz orožja in ostalih vojnih potrebščin iz Hongkonga na obe fronti. Japonska pa bo tudi še na drug način onemogočila izvajanje take »angleške in ameriške nevtralnosti.« Tudi odnošaji med Japonsko in Rusijo so se v zadnjem času zelo poslabšala, a ne toliko zaradi položaja, ki je nastal na meji Aladžurije in Zunanje Mongolije, kakor zaradi težav, ki jih Rusi povzročajo Japoncem na svojem delu sahalinskega otoka, kjer so si Japonci pridobili pogodbene pravice do eksploatacije petrolejskih vrelcev in gozdov. V zadnjem času so na ruskem delu Sahalina aretirali mnogo Japoncev ter jih obsodili zaradi sabotaže. Japonska vlada je poslala v Moskvo že celo vrsto protestov, a vse zaman. Spričo takega razvoja japonskih odno-šajev nasproti velesilam na Daljnem vzhodu so odgovorni politični krogi v Tokiju zelo v skrbeh. Sedaj se je vsem tem neugodnim okoliščinam pridružil še bojkot, ki se širi v Ameriki in Angliji ter Rusiji, nego še prav posebej po vsej Oceaniji, na kateri je doslej japonsko blago zlahka konkuriralo z vsemi ostalimi in je bil oceanski trg tako rekoč v japonskih rokah. Zaradi tega je optimizem na Japonskem znatno popustil in vse kaže, da se bodo japonski militaristi že v najkrajšem času poskusili rešiti iz pasti, v katero so zašli. 2*00i fronta Razsežnost fronte in prostranost kitajskega ozemlja dela Japoncem vedno večje težave Sanghaj, 6 oktobra, o. Fronta v severnih kitajskih pokrajinah se je razvlekla na celih 2.000 km od pokrajine Šahar preko Sujana, Hopeja, Šansija v Šantung. Japonci so se spričo tega znašli pred izredno težavnimi problemi. V bližnjem in daljnem zaledju japonske fronte se namreč vedno pogosteje pojavljajo kitajski uporniki in so morali Japonci poslati proti njim velike oddelke vojaštva. Brezuspešna japonska ofenziva Tudi deveti dan japonske ofenzive na vseh sektorjih šanghajske fronte ni prinesel odločitve Borbe so bile izredno srdite, toda Kitajci so odbili vse japonske napade Po kitajskih informacijah je bil današnji japonski letalski napad na kitajske postojanke najhujši, kar jih je doslej sploh bilo na šanghajski fronti. Japonski bombniki so spuščali na kitajske utrdbe letalske torpede, da bi razdejali betonske utrdbe in omogočili japonski pehoti in motoriziranim oddelkom prodor fronte. Kitajska ar-tiljerija je končno letala pregnala, še preden so izvršila svojo nalogo, Še v dopoldanskih urah so Kitajci prešli v protinapad in s pomočjo svoje artilje-ri ie zavzeli več postojank na cesti iz Hia-tinga v Lotien, ki so jim jih Japonci predvčerajšnjim iztrgali. Kitajska artiljerija je uničila danes večje število japonskih letal in tankov, kitajska letala pa so trikrat zaporedoma napadla japonske postojanke v Jangcepuju in jih hudo bombardirala. Tudi kitajska letala so bila včeraj in danes zelo aktivna. Na severnem bojišču so bombardirala več japonskih koncentracijskih taborov v pokrajinah šansii, Šantung m Hopej. Danes dopoldne so japonska letala spet bombardirala Nanking. Na mesto je padlo okrog 50 bomb, ki so povzročile veliko materialno škodo in zahtevala tudi veliko število človeških žrtev. Japonski glavni poveljnik ranjen Sanghaj, 6. oktobra, o. Po če nepotrjenih vesteh je bil na šanghajski fronti nevarno ranjen vrhovni japonski poveljnik general Macui. Poveljstvo japonske vojske bo sedaj začasno prevzel neki japonski višji oficir, ki je bil zapleten « februarski vojaški U£or, Beležke Dosedanji odmevi vladne rekonstrukcije Kakor je v tiskovnih razme- rah razumljivo, priobčujejo komentarje o rekonstrukciji vlade samo režimski listi. »Slovenec« je svoj komentar datiral iz Beograda. V njem pravi med drugim: »Nekatere spremembe v vladi so zahtevale potrebe zadnjega časa. Ker s* je ravno novimi razmeram v političnem življenju ugodilo v polni meri, zato vsak uvidi, da pomeni današnja vlada samo znatno okrepitev njenih pozicij... Vsi novi ministri so člani JRZ ter je tudi v tem pogledu vlada enotnejša kakor prej.« Močno dvomimo, da bd si bili »Slovenčevi« čitateljt po teh pdtijstkih izrekih kaj bolj na jasnem kakor poprej. Glavmo glasilo JRZ »Samouprava« Je napisala o rekonstrukciji vlade uvodnik, v katerem pravi, da pomen ja rekonstrukcija utrditev dosedanjega pravca notranje in zunanje politike. Novi ministri prihajajo direktno z ljudstva, pa bo tako vlada najbolj obveščana o ljudskih željah in potrebah. Novi ministri bodo zagotovili vladi nove in trdne zveze z onimi, na katere se vlada med ljudstvom naslanja. Današnji vladi morajo tudi največji nasprot-ndiki priznati, da nikdar in nikjer ni vodila osebne in strankarske politike, temveč je vedno branila le življenske državne Interese. Tudi sedanje spremembe niso diktirali osebni ali strankarski interesi, temveč interesi države, interesi ljudstva in interesi pravilnega političnega razvoja Vladno »Vreme« samo še ne prinaša lastnega komentarja, temveč se omejuje na ponatis »Samoupravinega« uvodnika. Tudi v drugih dnevnikih doslej še nismo zasledili nobenega komentarja. Usoda naših podeželskih mest in trgov Včerajšnji »Slovenec« poroča o novi veliki prekomasaciji občin v Sloveniji in pristavlja, da je tozadevni ukaz že podpisan. Verjetno bomo torej čitali novo uredbo kmalu tudi v »Službenih novinah«. Njena značilna poteza je v tem, da se ukinjajo zadnje naših mestnih in trških občinskih edinic v podeželju, katerim se povsod priključujejo široke kmečke okolice. V proračunski razpravi 1. 1936. je ministrski predsednik dr. Stojadinovič utemeljeval | upravičenost nadaljnjega pooblastila za pregrupacijo občin s tem, da je poudarjal potrebo osamosvojitve naših trgov in mest od njihove široke okolice, kar edino bo po njegovem mnenju omogočilo njihovo urbanizacijo in s tem napredek naše obče prosvete in civilizacije. Pregrupacija je izvršena v 20 srezih ter je ponovno razdruženih, pregrupiranih, združenih in razmejenih okrog sto občin, to je približno četrtina celokupnega števila vseh občin dravske banovine. Usoda ponovne pregrupacije je zadela skoraj vse naše podeželske mestne in trške občine, med njimi Brežice, Žalec, Sv. Jurij pri Celju, Vojnik, Prevalje, Gornji grad, Mozirje, Kamnik, Konjice, Kranj, Laško, Zagorje ob Savi, Litijo, Ljutomer, Lož in Stari trg, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Slovensko Bistrico, Št. Lenart v Slov. gor., Središče, Ormož, Radovljico, Velenje, Slo-venjgradec in Šoštanj. Vsi ti trgi in mesta so dobili večje ali manjše porcione čisto kmečke okolice. Poleg vsega tega je cela vrsta občin prekrščenih. i Izvršene pregrupacije so takega značaja, I da bo posebno v mestih in trgih dana ! možnost za razpis novih volitev. Ali se bodo nove volitve vršile že v novi situaciji in na podlagi tajnega glasovanja, se danes še ne da reči. Neprav naslov Včerajšnji »Slovenec« se v posebnem članku pritožuje nad zapostavljanjem in zanemarjanjem slovenskih železnic. Navaja naši javnosti že znane pomanjkljivost i, kakor prepočasno vožnjo vlakov, pomanjkanje osobja, nezadostno število vagonov itd. Dalje postavlja zahtevo po drugem tiru na progi Zidani most — Zagreb, po ureditvi ljubljanskega kolodvora, po uvedbi lokalnih vlakov v širši ljubljanski okolici. Pritožuje se, da so bili motorni vlaki, ki so bih namenjeni za Slovenijo, odposlani v južne kraje, Slovenija pa ni dobila nobenega. V naslovu pravi, da je vse to »tudi važna slovenska zadeva«. Lepo je in resnično, kar je »Slovenec« napisal. Vsi slovenski listi so bili že polni sličnih pritožb in ugotovitev. Toda »Slovenec« bi naši javnosti mnogo bolj ustregel, ako bi jo razveselil s sporočilom, da so ti sldčni n;dostatki že odpravi jeni ali da se vsaj odpravljajo. V njegovi moči je namreč, da bi še to zgodilo, zato njegove pritožbe niso kaj posebno iskrene. Namenjene so na ž?lost samo njegovim čitate-ljem, ne pa onim čimiteljem., ki bi povod za pritožbe lahko odpravili ali vsaj znatno omilili, če bi resno hoteli. Priporočilo banske upravo vNišu Banska uprava moiavske banovine je dostavila ob pričetku šolskega leta vsem šolam in učiteljem v banovini razpis, s katerim jih poziva, naj se čim bolj posvete tudi izvenšolskemu prosvetnemu delu. Zlasti toplo jim priporoča, naj skupno z duhovščino ustanavljajo in podpirajo nacionalne in patriotične organizacije, predvsem Sokola in Jadransko stražo. V zvezi s to vestjo priporoča »Pregled« ministrstvu prosvete, naj po vzorcu banske uprave v Nišu ob pričetku vsakega šolskega leta pošlje sličen razpis vsem šolam v državi. Znak nemirne dobe Angleški listi so objavili pretekli teden sklep zveze zavarovalnic, da od 1. oktobra naprej ne sprejemajo več zavarovanj za primer vojne opasnostl in da se tudi sedanja zavarovanja ne nanašajo na škodo, povzročeno zaradi vojne, zaradi sovražnega vpada, zaradi revolucije ali državljanske vojne. Sklep pravi, da se pri današnjem stanju vojne tehnike sploh ne da niti približno oceniti, kakšna škoda bi mogla v vojni nastati in da zato »take opasnostl niso več primeren predmet za zavarovanje«. Anglija je tipična dežela vseh mogočih zavarovanj. Ta sklep zavarovalnic je zaradi' tega vzbudil veliko pozornost v angleški javnosti, čeprav je res le logična posledica današnjih nepreračunljivih možnosti .vojevanja. Zavarovalnice po skoro Tudi Aca Stanojevič je pristal na sporazum Delegati beograjske združene opozicije pridejo danes zopet v Zagreb, da se z dr. Mačkom dogovore, kdaj ia kje bo sporazum podpisan Beograd, 6. oktobra, p. Po nacojtajih vesteh is krogov srbijanske združene opozicije je pričakovati ,da bo že dejansko še v prihodnjih dneh podpisan sporazum z dr. Mačkom. Miša Trifunovič in dr. Mar-kovič, ki sta včeraj odpotovala k Aci Stanojeiviču v Knjaževac, sta se danes vrnila nazaj v Beograd. Kmalu po njunem povratku se je izvedelo, da je tudi Aca Stanojevič, v istem obsegu kakor včeraj dopoldne Ljuba Davidovič, Joca Jovano-vič in Miša Trifunovič, pristal na pripombe in protipredloge dr. Mačka k načrtu beograjskega dela združene opozicije za protokol o sporazumu. Aca Stanojevič je bil baje povsem zadovoljen z referatom, ki sta mu ga podala oba radikalska prvaka o zagrebških pogajanjih in o stališču beograjskih opozicijskih šsfov. Že danes popoldne so se spet sestali Davidovič, Jovanovič, Miša Trifunovič in še nekateri drugi voditelji beograjske združene opozicije ter dovršili poslednje podrobnosti glede sporazuma. Določili so baje že tudi datum in kraj, ki ju nameravajo predlagati dr. Mačiku za podpis sporazuma Nocoj so lz krogov združene opozicije napovedali, da bodo njihovi delegatje še pred kancem tega tedna vnovič odpotovali v Zagreb. Tam bodo dr. Mačiku službeno sporočili, da. vse tri stranke srbijanske združene opozicije pristajajo na sporazum. Obenem se bodo z njim dogovorili, kdaj in kako naj Se protokol o sporazumu svečano podpiše. Delegati beograjskega dela združene opozicije so la nocoj zopet odpotovali t Zagreb. Zagreb, 6. oktobra. O. V Tudatiru obtb skupin zagrebške združene opozicije so a zadovoljstvom sprejeli na znanje staočmo vest iz Beograda, da sta Ljube. Davidovič in Joca Jovanovič takoj pristala na stališče, ki ga je dr. Maček zavzjeJ napram načrtu beograjskega dela združene opozicije Za končni sporazum. Se večje a&do-ščanje je vzbudilo nocojšnjo sporočilo, da Je tudi Aca Stanojevič pristal na dr. Mačkove pripombe lin protipredloge. V opozicijskih političnih krogSlh v Zar grebu izjavljajo, da jih nagli razvoj položaja ni iznem^/diL 2e pri zagrebških pogajanjih konec preteklega tedna se je pokazalo, da beograjski zastopniki nimajo neodpravljivih pomislekov proti stališču dr. Mačka. Dt Gavrilovič in Boško Vlarjičsta s polno gotovostjo izjavljala, da bosta vodstvi njunih skupin brez dvoma pristali na predloge dr. Mačka. Le dr. Laza Markovič je bil rezeirvlran in je izjavil, da se mora še poprej posvetovati s Aoo Stanojevičem in drugimi prvaki svoje stranke. V ostalem zatrjujejo v zagrebških političnih krogih, da so bile dr. Ma&-kove pripombe povsem v sikladu z načelnim ustnim sporazumom, ki je bil dosežen pred tremi tedni in da so predstavljale le njegovo točnejšo formulacijo. Slo Je v glavnem za to, da mora vsebovati spora-zuim zadostne garancije za stvarno enakopravnost in za spoštovanje hrvatske narodne individualnost^ kar je glavna zahteva dE. Mačka. Vojvoda Windsorski v našem paviljonu na pariški razstavi Pariz, 6. oktobra. AA. Vojvoda in voj-vodkinja Windsorska sta včeraj popoldne v spremstvu glavnega komisarja pariške razstave Labeta obiskala jugoslovenski paviljon in ostala v njem delj časa. Pred vhodom sta ju sprejela gospod in gospa Čuvaj, ki sta odvedla vojvodsko dvojico po posameznih oddelkih in jima dajala vsa želena pojasnila. V tujskoprometni sobani sta vojvoda in vojvodkinja dolgo obstala pred zemljevidom Jugoslavije, kjer sta med seboj uprav tekmovala, kdo pozna več jugoslovenskih mest in otokov, ki sta jih lami obiskala. Tudi v bosanski hiši je vojvodska dvojica ostala delj časa. Tu je vojvoda dejal dr. Čuvaju: Vem, da je vaša zemlja bogata z izvrstnim lesom, ki ga mnogo uvažafjo tudi v Anglijo. AH je sedarj na angleškem trgu tudi tolikšno povpraševanje kakor prej? — Ko mu je dr. Čuvaj odgovoril, da so trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Veliko Britanijo š s vedno dobri, je bil vojvoda s tem zelo zadovoljen, želel je, naj bd se ti odnošaji tudi v bodoče lepo razvijali. V spomin na obisk v Jugoslovanskem paviljonu je komisar Čuvaj izročil vojvodu in vojvodinji Winsorski namizni prt tn 12 serviet, to je celo čajno garnituro, ld jo je izgotovilo žensko društvo v Beogradu. Vojvoda in vojvodkinja sta se toplo zahvalila za darilo in izjavila, da sta z obiskom jugoslovenskega paviljona na pariški razstavi zelo zadovoljna. Zagreb na dan smrti kralja Zedinitelja Zagreb, 6. oktobra, o. Ob tretji obletnici mirsejske tragedije se bodo v Zagrebu vr-»4 le velike komemorativne svečanosti, 9. oktobra bo v pravoslavni cerkvi ob 11. do-poldns maša zadušnica za pokojnega kralja Zedinitelja. Jugoslovenska nacionalna akademska organizacija bo priredila svoj posebni komemorativni sestanek v dvorani Ljudske univerze. Zvečer priredi kulturno društvo sv. Sava komemoracijo v prostorih v Bogovičevi ulici. V nedeljo 10. t. m. bodo sokolske spominske svečanosti. Dopoldne se zterejo vsi zagrebški Sokoli v domu Sokola I. pred katerim se bo po komemorativ-nem zborovanju formiral sprevod ki bo krenil pr?d glavno zagrebško postajo, da na kraju, kjer je bila krsta s truplom pokojnega vladarja izpostavljena, priredi posebno vsem ostalem svetu zavarovanj za škodo, povzročeno po vojni ali revoluciji, že pred svetovno vojno niso sprejemale ali pa so jih razveljavile in odpravile med vojno in v prvih letih po njej. Angleške zavarovalnice so se sedaj samo prilagodile praksi zavarovalnic po ostalem svetu. »Hrvatska straža" je huda »Hrvatska straža« se je v polnih dveh stolpcih na široko razpisala proti nedavno izišli knjigi beograjskega publicista Sime Simiča »Jugoslavija in Vatikan«. Knjiga je bila tiskana v Zagrebu v Vilderjevi tiskarni »Grafika«. »Hrvatska straža« trdi, da je prežeta sovraštva proti katoliški cerkvi in da je prava zbirka masonskih napadov na vse, kar je katoliško. Strašno se huduje zavoljo pisateljevih ugotovitev o vlogi klerikalizma v Jugoslaviji. V knjigi baje stoji, da se je klerikalizem »vedno boril proti vsaki nacionalni politiki« in da je bil »sinonim reakcije v Avstro-Ogrski«. Zagrebško klerikalno glasilo ne zavrača teh ugotovitev s kakimi protidokazi, temveč samo psuje pisatelja, da je v službi framasonov, ter obljublja, da se bo na knjigo še povrnilo. Mačkovski zdravniki bojkotirajo zdravniški kongres »Obzor« poroča v zvezi z bližnjim zdravniškim kongresom, ki bo prihodnje dni v Novem Sadu, da se hrvatski zdravniki kongresa ne bodo udeležili. Organizacija hrvatskih zdravnikov »Zbor liječnika« je z oziirom na kongres »Jugoslovenskega zdravniškega društva« poslala vsem svojim članom okrožnico, v kateri jih poziva, naj se kongresa ne udeleže, ker so hrvatski zdravniki izstopili iz skupne organizacije zdravnikov Jugoslavije. Madžarske šole v Vojvodini Subotiški »Naplo« objavlja poziv voditelja jugoslovenskih Madžarov dr. Lea Deaka svojim prijateljem, naj mu sporo-če takoj vse svoje želje glede šolske vzgoje madžarske dece v Jugoslaviji. V pozivu pravi, da potrebujejo voditelji Madžarov točne podatke o šolski vzgoji madžarske mladine, ker bodo potem s temi podatki razpravljali s pristojnimi ministri za izpolnitev obljub, ki so jih dobili pri zadnjih občinskih volitvah. Dr. Deak pravi končno, da ima vsa zagotovila za ustanovitev novih madžarskih šol v krajih, kjer je madžarskega narodna manjšina do sedaj še brez svojih šoj. javno komemoracijo. Sprevod ee bo od tam po glavnih zagrebških ulicah spet vrnil ▼ Sokoleki dom. Tudi Jadranska straža bo imla v nedeljo komemorativni sestanek v svojih društvenih prostorih. Nj, Vis. kneginja Olga v Londonu operirana London, 6. oktobra. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je v Londonu prestala lažjo operacijo. Njeno zdravstveno stanje Je zadovoljivo. Premestitve Becgrad, 6. oktobra p. Premeščeni »o bili na lastno prošnjo: poštni uradniki Berta Toplič iz Slovenjgradca v Maribor, Ciril Drolc iz Poljčan na Vransko, po službeni potrebi pa Ema Korenina iz Maribora v Marenberg in Lojze Ljubič lz Preval j v Mursko Soboto. — Sodni pristav Stanko Klavec je premeščen iz Dolnje Lendave v Lož. Poslovilni banket francoskemu poslaniku Beograd, 6. oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes priredil v salonih zunanjega ministrstva poslovilno kosilo na čast francoskemu poslaniku g. Dampierru in njegovi gospe, ki olhajata iz Beograda. Nemčija in zbližan je med Madžarsko in MA Berlin, 6. oktobra, b. Po polemiki, ki se je razvila v zvezi s sestankom dr. Hodže z dr. Schuschniggom in potovanjem dr. Krofte iz ženeve v Pariz, je nemško časopisje zavzelo povsem drugačno rtališče. Sedaj stopa v komentarjih zopet o ospredje Madžarska in listi na vidnem mestu poročajo o pogajanjih med njo in Malo anten to. Nekateri izmed njih, kakor na primer »Volkischer Beobachter« presojajo razvoj pogajanj zelo neugodno to oelo poudarjajo vse negativne strani, na drugi strani pa prikazuje pomen nedavnega obiska italijanskega maršala Balba v Beogradu kot poskus ločenega sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko z italijanskim posredovanjem. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Zmerno hladen val s pretežno oblačnim vremenom vlada nad vso evropsko celino. Njegove zmerno hladne zračne gmote ee spuščajo na Sredozemsko morje in na Balkanski polotok, kjer prihajajo v stik e toplim zrakom sredozemskega, ciklona in ustvarjajo dež na Francoskem, v Alpah in v južno-vzhodni Evropi. Jugoslavija: Oblačno z dežjem v večji severni polovici, delno oblačno na skrajnem ju m. Ponekod nevihte na Pn-morju in v notranjščini države. Toplota je padla v severni in poskočila v južni JK>-lovici. Najnižja toplota Ljubljana 5, najvišja Mostar 27 stopinj. Zemunska vremenska napoved; Hladno vreme. Prevladovala bo oblačnost z dežjem sem pa tja. Veter spremenljive jakosti, T glavnem s severa in severozahoda. Zagrebška: Hladno, ponekod deževno vreme. Dunajska: Izboljšanje vremena, samo od časa do časa nekaj padavin. Temperatura I« ng bo moo£Q spremenila* »JUTRO« št 234 CeMeS, T, Z.»87 Maši kraji in ljudje Gradbeniki svojemu profesorju Ljubljana, 6. oktobra. V položaj rednega profesorja na tehniški fakulteti Aleksandrove univerze je napredoval dosedanji izredni prof. inž. Ciril žnidaršič, predstojnik instituta za vodne zgradbe, eden izmed velikih znanstvenikov širokega slovesa predvsem v vodo-gradnji in hidravliki. Ko so gradbeniki naše univerze, Id Jm je prof. žnidaršič vedno najboljši svetovalec in učitelj v svojd stroki, izvedeli aa njegovo že davno zasluženo napredovanje, so miu danes njihovi predstavniki v akademskem klubu gradbenikov izrekli ne le čestitke, temveč tudi iskrene želje, da bi jim ostal tudi v naprej na mestu predstojnika instituta enako naklonjen kaikor dosedaj. Zahvalili so se mu ob tej priliki za vso njegovo redko uvidevnost in resnično prizadevnost nuditi imženjerske-mu naraščaju čim več najnovejšega strokovnega znanja, ki edino usposablja absolvente visoke tehnike, da se morejo s pridom znajti v praktičnem življenju, kjer samo papirnati izkazi znanja odpovedo. Prof. žnidaršič uživa na tehniki velike simpatije in je posebno med akademiki siplo&no priljubljen zaradi svoje znane marljivosti, znanstvene resnosti in druge redko opazne skromnosti Kakor čebela neumoren je v iskanju najnovejših znanstvenih izsledkov v svoji stroki, zato je priznanje, ki ga je končno le dosegel, priznanje možu dela. Predvsem so njegovi študentje odkrito ponosni, da je dosegel redno profesuiro učitelj, ki je po svojem znanju zaslužil to mesto žg davno prej. Pri. nedavno zgrajenem hidrotehničneni laboratoriju je bil prof. žnidaršič prvi, ki je razumel, da se naloge in potrebe mlade Knanstvene ustanove ne bodo dale izvesti e samimi besedami. Zato je podprl prve ukrepe s težkimi tisočaki iz lastnega žepa. l^ad jih je vložil za prepotrebno napredovanje dela, ki je končno res do vedlo vsaj do provizorija, če že ne do celotnega laboratorija. Praf. Žnidaršič je v znanstvenih krogih v svoji stroki žeto znan in upoštevan, manj pa je znan v širši javnosti, ker se ni niikdar sffil v ospredje, kakor vsi resnični znanstvena strokovnjaki. Na tehniki je bito zato posebej opazno, da je šele sedaj napredoval do končne stopnje, ki pomenja zasluženo nagrado za njegovo dolgoletno delo v prospeh naše tehnične Almae matrta. Po rodu je iz Ifirsftoe Bistrice (1882). Dovršil je srednjo šolo v Sarajevu, nato pa je bil kot učenec slovitega prof. Forschheimerja v Gradcu 1906 diplomiran za gradbenega inženjerja. Služboval je v Zadru pri melioracijskem uradu, nato v Splitu pri generalni inšpekciji dela, odkoder je bil 1925 pozvan v Ljubljano kot izredni profesor na tehniško fakulteto mlade univerze in je že sedem let predstojnik ♦nstituta za vodne zgradbe ter vnet dela-ec v odboru društva za zgradbo hidro-ehničnega laboratorija, kjer se stalno rizadeva, da bo delnemu, doseženemu spehu, provizoriju, čimprej priključil laboratorij saim. G. prof. žnidaršiču želimo, da bi še mnogo koristnega storil za našo še vedno mlado univerzo in da bi iz njegove šole izšli še mnogi dobro pripravljeni domači inženjerji, ki jih v stroki, katero predava, močno potrebujemo. Prometne razmere v gornjegrajskem srezu Gornji grad, 6. oktobra Slabe prometne razmere na po št.m avtobusni progi Šmartno ob Paki — Gornji grad vzbujajo upravičeno nevoljo prebivalcev našega sreza. S 4. oktobrom je postna uprava prevzela tmdi avtobusno proge iz Gornjega grada ofo Dreti v Mozirje in naprej na železniško postajo Šmartno ob Paki. tako da bosta sedaj ob Savinji kakor ob Dreti vozila poštna avtobusa in sicer zjutraj oba z istočasnim odhodom in z istočasnim po-vrarkom obeh avtobusov popoldne iz Šmar-tnega ob Paki. Skrajni čas je bil, da bodo prebivalci Zaiirečke doline zanesljivo zvezani z avtobusom z Gornjim gradom kakor z železnico. Ko se je pa to zgodilo, je poštna uprava napravila na dni v/ v \ N ■ f, V A mm Ran mojih bo spon.in in tvoje hvale glasil Slovencem se prihodnje čase. ko mi na zgodnjem grobu mah por ase, v njem zdanje bodo bolečine spale... Kitrltuna knjižne opreme se je pri nas dvignila po vojni na tako stopnjo, da zadovoljni postavljamo posamezne knjižne i'/.da-je v predale naših domačih knjižnic. Oko esteta in ljubitelja knjig zadovoljno razbira poleg vsebine zamisel umetniške zuna-nje opreme. Povdarek priznanja je v tem, da gTedo dostojno, umetniško opremljene knjige v več tisoč izvodih med narod. Zrelost vrednotenja knjižne opreme je nujno vodila dalje, k bilbl iofilskum izdajam za ožji krog najgorečnejših ljubiteljev knjig. Stoletnica velikih Prešernovih umetnin je k temu dala posebno pobudo. Tako smo ob stoletnici »Krsta« dobili Prešernov ep v biblio-filski izdaji izpod iperesa našega prvega mojstra umetnih rokopisov Stanka Gladni-ka. Krstu je kmalu nato sledil »Sonetni venec«, trojko bo zdaj zaključila Zupančičeva »Duma«, da bomo tako imeli v renesansi rokopisne umetnosti vse trj vrhove naše umetne pesniške tvornosti. Prešernu pa je bil pravkar odplačan še en velik doig: dobili smo njegov »Sonetni venec« v razkošno opremljeni izdaji, z izvirnimi grafikam; Mihe Maleša. Že v dijaških letih je Miha Maleš snoval zamisli, kako bo svoje umetniško delo, zlasti svoje grafične sposobnosti posvetil Prešernu. Razvoj ga je v grafiki vodil precej daleč okrog do cilja. Pred petnajstimi leti je začel prispevati k prgišču slovenskih bi-bliofilskih izdaj z izvirnimi zbirkami svojih umetnin. Prva je bila njegova mapa z lesorezi velikih slovenskih .pokojnikov. Sle- dBe eo »Rde5e hrflke«, rfcfee o ljubezni O doživetjih iz dobe njegovega zdravljenja priča zbirka lesorezov z Gofaika. Lani je izdal knjigo lesorezov in linorezov »Senoe« v bibliofilski numerirani izdaji. Letošnja njegova monografija je še bolj, kakor njegove prejšnje zabirke, ki so si utrdile pota v mednarodni umetniški svet, zbudila pozornost veljavnih mož, ki sučejo pero v umetnostni kritiki. In zdaj njegov »Sonetni vesnec«._ Rdeče vezana knjiga je izšla komaj v 180 izvodih, tiskana na japonskem papirju, vsak izvod signiran od avtorja m opremljen fi posebno barvasto priiogo, z izvirno podobo Primčeve Julije. Vsak sonet ilustrirata po dva celostranska linoreza. Rdeči okraski in inici-jalke sonetov, ki jih je pod Maleševim nadzorstvom stavila tiskarna »Politika« v Pragi, pa črnobde umetnine poleg teksta drami jo fe ob samem prelistavanja te nenavadne rada je svojstvene dojine. Ob primerjavi posameznih linorezov i besedilom, po-vaeftm po prvi izdaji »-Kreta* pa gledaš in ifičee, kako je skušal Maleš prenesti Prešernova elegična, razpoloženja v podobo. Kolikšna razlika med prvo »mimerirano krasotno izdajo«, ki jo je ob stoletnici Prešernovega rojstva okrasil tujec Karpellus in n>ed črnobelim iz abstraktnosti in lirične poezije rastočimi ilustracijami Mibe Maleša! Upodobitev Prešernovih poezij prav gotovo nudi slovenskemu umetniku nešteto motivov, toda upodobljen je »Sonetnega venca« njegove elegične lirike je ena najtežavnejših in najkočljivejših umetniških nalog. Kako je to nalogo rešil Miha MaJeš. o tem pri-tiče sodba našim umetnostnim kritikom in (prešemoelovoem. Eno je gotovo: Maleševa zbirka izvirnih lesorezov k »Sonetnemu vencu« je v skromni zakladnici naših bi-bliofifekih izjciaj povsem svojevrstno delo, kakršnega doslej nismo imeli. V) •w r/ 11, - □ tv-Vl ' □ □ Kolikokratov me po mesti lene zagledat tebe želja; ne odkrije se men' obraz lepote zažeijene. V samoti iz oči mi solza lije, zatorej pesmi, tebi v čast zložene, iz krajev niso, ki v njih sonce sije. Razočarana v ljubezni je šla v smrt Zagorje, 6. oktobra V torek popoldne sn® v Zagorju pokopali Pepco Hudomalovo, ki si je v nedeljo zvečer nenadno sama končala življenje. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako globoko se je njena tragična smrt dojmila vsega zagorskega prebivalstva. Knsto je kradlo mnogo vencev in šopkov. Izrečene' eo bile tudi tople poslovilne besede. Zagorsko prebivalstvo pač dobro ve pravi vzrok Pepci-ne smrti, ki nikakor ni bil v politiki, marveč v nesrečni ljubezni. Pepca je bila stara 30 let in znana po svojem blagem značaju. Prav zato. ker je preveč zaupala, je doživela bridko razočaranje ravno zdaj, ko se je zanašala, da si bo lahko ustvarila družinsko ognjišča. V Ljubljani je bila v službi že leto dni in je uživala polno zaupanje. Ko pa je v nedeljo prišla v Zagorje in uvidela, kako stoje stvari v njenih ljubavnih odno-■šajih, je obupala. Že vse popoldne je bila tiha in potrta. Po usodnem naključku je dobila v roke samokres. Takoj nato je stopila iz gostilne in čim je bila za vrati, je že tudi sprožila in obležala mrtva. Naj ji bo zemlja lahka, znanci ji bodo ohranili najlepši spomin! Zanimiv rimski grob Mokronog, 6. oktobra V Kaplji vasi pri Mokronogu je posestnik Cirer pričel na svojem zemljišču ri-golati zemljo za vinograd. Pri kopanju v globino je z?del na kamenito ploščo, ki jo je z udarci razbil. Ko je ploščo očisti anil, se mu je odprl skalnat grob, v katerem je bilo še dokaj dofbro ohranjeno človeško Pariške umetnostne razstave Sedanja svetovna razstava ima po programu prirediteljev prikupno nalogo, pokazati med drugim tudi vezi sodobnega življenja z umetnostjo. Ali moderno zmehani-zirano in standardizirano življenje potrebuje umetnest? V kakšnih oblikah se izraža sedanja doba v stvaritvah umetnikov? Na prvo vprašanje odgovarja prav za prav vsa razstava, ki je, kakor znano, prirejena v znamenju umetnosti in tehnike. Odgovor je pozitiven. Sodobna industrija in ziridustrializirana obrt se kljub vsej siceršnji standardizaciji vračata k estetiki produkcije in kličeta na pomoč umetnost. Od naeala čim večje uporabnosti, udobnosti in cenenosti prehaja produkcija na celih področjih materialnega dela k načelu lepote. k duševnemu zadovoljstvu, ki naj ga vzbuja izdelan predmet. Umetnostna obrt ni bila morda še nikdar tako razširjena, kakor je dandanas. Vprašanje je seveda, koliko ima to estetiziranje v obrti in industriji skupnega z resnično umetnostjo, ki je zanjo odločilno samo spontano stvarjalno dejanje, individualno in enkratno dejanje. Toda celoten razgled po svetovni razstavi nedvomno dokazuje stremljenje sodobnega življenja vsaj po estetskem ugodju, če ne že po pristni in močni umetnosti. Na drugo vprašanje odgovarja dolga vrsta posebnih umetnostnih razstav, ki bi samo za njih naštevanje komaj zadostoval okvir časniškega članka. Naj se pomudim samo pri nekaterih. Eno prvih mast zavzema po značaju in pomenu razstava mojstrskih del francoske umetnost; (Chefs—d'0euvre de l'art francais), ki sicer ne kaže stremljenj današnje umetnosti, vendar daje obiskovalcu trdno podlago za lažje in hitrejše razumevanje moderne, zlasti francoske umetnosti. Ta razstava je onemu, ki ni nikdar globlja pogledal v zgodovino francoske kulture, pravo odkritje ogromnega deleža, ki ga ima stvarjalni genij Francije na razvoju umetnostnih stilov v zapadni Evropi. Ne omejuje se samo na slikarstvo, marveč kaže tudi mojstrovine kiparstva, umetnostne obrti in knjižne ilustracije od srednjeveških iluministov dalje. Posebno učinkovita je razstava francoskih gobelinov od srednjega veka do 19. stoletja, ko je industrializacija izrinila to zamudno in težko panogo umetnostnega stvarjanja. Ogled francoskih gobelinov nas prepričuje, v koliki meri so bili njihovi izdalovatelji (in ne pozabimo, da ie bilo treba za napravo enega samega ve-Jtkega gobelina dela dveh generacij!) v stiku s celotnim umetnostnim stremljenjem časa in koliko osebno stvarjalnega napora so polagali v ta izdelke. Slikarstvo in skulptura sta zastopana na razstavi v Pa-lais national des Arts z dali, ki 90 bila pritegnjena iz slavnih katedral, iz javnih 'in zasebnih zbirk: v vsem čutiš hotenje, pokazati na mojstrskih stvaritvah odlike francoskega duha: njegovo lahkoto in jasnost, ki 6e kaže v formah in v barvah, njegovo romanskogateko dvojnost, ki za razliko od italijanske kot izrazito latinske umetnosti vnaša v cerkveno in posvetno umetnost svoj6ke motivične in formalne značilnosti, kakor jih drugod ne opažamo, v kolikor niso nastale prav pod francoskim vplivom. Za karkoli že gre: za portrete, kompozicije ali krajine, povsod vidiš, s kakšnim vzgo-nom se je uveljavljal francoski umetnik in koliko dolguje svet tudi na tem področju lucidnamu geniju Francije. Po tej zgodovinski razstavi preidimo k dvema, ki sta tesno spojeni z vročičnim utripom naših dni: 0 razstavi Neodvisnih (Les Maitres de l'Art Indčpendant 1895—1937) v »Petit Palaisu« je priobčilo »Jutro« že podrobnejše poročilo N. K. Zastopani so vsi mojstri tako zvane pariške šole, ki je imela in še ima velik vpliv na vso sedanjo evropsko umetnost, kar kažejo posebno nazorno razstave v narodnostnih paviljonih (iprim. na pr. norveško umetnostno razstavo). Dolga vrsta umetnikov od Maillola do Despiana, od Matissa do Picaesa, od Bon-narda do Vuillarda, je zastopana tu z izbranimi umetninami. Najekstremnejše smeri, kakor so kubizem, dadalizem, konstruktivi-zem, surraalizem, se tu v pestri igri barv in form merijo z zmernejšimi smermi, ki navezujejo na Cesanna, Van Gogha, Gaugi-na in druge protagoniste postnmpresioni-stične slikarske generacije. Kdor hoče proučevati do tragičnosti stopnjevano stremljenje današnjega umetnika, da izrazi sete in svojo dobo izven geometričnih in anato- mičnih proporcij prirode, s čisto govorico fiktivne umetnosti, ima tu obilo prvovrstnega gradiva. V ostalem pa kaže razstava to, kar v toliki meri označuje današnje življenje: nemir, zmedo in negotovost, spoprijeme brutalne resničnosti z dezerterstvom v : najabstraktnejše in najbolj nerealne forme z begom v podzavestni, sanjski svet — torej v skrajni konec sleherne romantike. Z druge strani vidimo, da isti umetniki (na pr. Picasso) ustvarjajo, če se jim zljubi, docela neproblematična dela, ki se že približujejo realizmu. Razstava neodvisnih pričuje, da vlada v Franciji absolutna umetnostna svoboda in da tudi službeni krogi uvažujejo umetnostne izraze, ki so jih onkraj Rena postavili v proslulo »Schreckenskammer der Kunst« in jih z diktatorskimi ukrepi onemogočili. Vzlic vsej zoprnosti takih ukrepov pa se človek vendarle vprašuje, do kakšnih rezultatov vodi anarhija v umetnosti, gledana z zreli-šča sociološke vloge umetnostnega izživljanja?! Moderna umetnost je nadalje obilno zastopana na mednarodni umetnostni razstavi v Musče du Jen de Paume. Za časovno merilo so vzeli Cesannovo smrt. Razstavljena eo dela umetnikov skoraj vseh evropskih narodov; posebno obilen je delež Rusov, dobro zastooani so pa tudi Nemci. Italijani, Španci, Poljaki, manj Čehoslovaki in sorazmerno malo Jugoslovani (Me&trovič, Uze-lac). O tej razstavi, ki kaže sodobno umetnostno iskanje na mnogo širši ploskvi, lahko velja to, kar je bilo povedano • Neodvisnih, Nič ne škodi, pravi modra teta # dim/ukor prinese srečo, če je vhi&l SCHKKTOVO MILO SELEN okostje. Pri lobanji je na vsaM strani ležal po en bronast in menda pozlačen uhan, v spodnji čeljusti pa novec, na katerem ae dobro pozna letnica XII. V grobu je bil tudi prav dofbro ohranjen kameni t kip, ki predstavlja ženo z dolgimi, po hi'btu spuščenimi lasna, držeč v loki povezano bulo. Na levi strani je ukiesana riba. To znači, da je kip iz prve dobe krščanstva. Po vseh znakih sodeč so v bližini še drugi grobovi. Zato bi balo umestno, da bi se svet po veščakih pregledal. Kosti je najditelj spravil v posebno posodo in jih zakopal, hrani pa uhane in novce, dočim je kip v posesti gdč. Anice Deu v Mokronogu, ki ga je od Cirerja odkupila. Po ribi na kipu sodeč je bila oseba, ki je ležala v grobu, že krščanske vere, novec v čeljustih pa priča, da je veljal za odkup na drugem svetu, torej še po starem poganskem običaju. Žrtve podivjanega sedlarja Prevalje. 6. oktobra V noči od 4. na 5. t. m. se je izvršil pred neko gostilno na Prevaljah krvav pretep. Do spora je prišlo zaradi nekih keksov. Brezposeln sedlar, ki s«; je že ^alje časa potikal v okolici Preval j. je med divjim pretepom z nožem razrezal Gabrijelu Gu-ztjevcu žilo odvolnico na, roki, Rudolfu Hriberniku žilo odvodnico na vratu. Binnv Breclan je dobil urez v nogo. najhujše pa .je ranjen mladi Tonči Pučel. ki ima ranjena pljuča in se bori s smrtjo. Prvo pomoč je nudil dir. Flis, ki je dal na razpolago tudi svoj avto. Najhujše ranjena. Pučel in Hri-bernik. sta bila prepeljana v loJnišnico v Črno, vendar nista bila sprejeta zaradi ne-diostajanja potrebnih operacijskih priprav. Težfco ranjena sta bila nato prepeljana v Slovenjgradec. Prav tako so prepeljali v bolnišnico BrecJana in Guzeeva. Brezposelnega sedlarja pa so orožniki takoj aretirali. vendar je zaporednost generacij večja, zato ekstremne smeri ne zavzemajo toli očitnega, kar gospodovalnega mesta. Nekateri primeri ruske umetnosti so dandanes že zastareli, kajti sedanje rusko slikarstvo in kiparstvo sledita linijo socialističnega realizma in sta že daleč od kubističnih eksperimentov generacije L 1917. Naj izmed velikega števila drugih razstav omenim še kolektivno razstavo del Vincen-ta van Gogha, slikarja, ki vzbuja čedalje večjo pozornost, če sodimo po izdajah reprodukcij njegovih del, njegove korespondence, študij o njem in celo romanov o njegovem razgibanem in v bistvu globoko tragičnem življenju genialnega degenerika. Ta razstava v paviljonu mesta Pariza je sicer vrinjena med več razstav neumetnost-nega značaja, vendar ja po svoji ureditvi prijetno presenečenje za obiskovalca. Slike eo razvrščene po motivih in kolikor mogoče v kronološki vrsti, na stenah so okusno re-producirani odlomki iz njegovih pisem ali drugi podatki, ki ilustrirajo njegovo delo. Tako dobi obiskovalec v nenavadno nazorni obliki pregled umetnikovega življenja, rasti in razvoja. Številni pismeni dokumenti v vitrinah izpopolnjujejo splošno sliko. Pri nas prirejajo posmrtne kolektivne razstava za umetnostne zgodovinarje, ki — upajmo! — že podrobno poznajo življenje in delo tistega umetnika, ne pa za občinstvo, ki naj bi mu bila taka razstava prijetna šola. V^n Goghova razstava je pa nenavadno živa "in mikavna, v vsakem pogledu nevsiljiva Domače vesti * Imenevaaja na naši univerzi. Našo včerajšnjo notico • tem je treba popraviti v naslednjem: redni proi. dr. Karel Oštir je napredoval v 2. položajno skupino 1. stopnje, izredni proL Oz. Anion Metik je napredoval v 3. položajno skupino 2. stopnje, redni profesor dr. Aleksander Makteoov je napredoval t 2. skupino L stopnje, izredna profesorja tehnične fakultete dr. Salvislav Jenčič in inž. Faliks Lobe 6ta napredovala v 3. položajno skupino 2. stopnje, na filozofski fakulteti je postavljen za rednega profesorja v 3. skupini -2. stopnje dr. Balduin Saria. Na pravni fakulteti je postavljen za rednega profesorja v 3. skupini 2. stopnje dr. Joso Jurkovič, na bogoslovni fakulteti sta postala redna profesorja v 3. skupim 2. stopnje dr. Andrej Snoj in dr. Janez Fabijan, na tehnični fakulteti pa je postal redni profesor v 3. skupini 1. stopnje inž. Ciril Žnidar-SiČ. cosPfS?:- po tso- f. ♦ Lep zgled naklonjenosti do dijaštva. Prejeli smo letno poročilo Dijaške kuhinje v Kranju. V današnji dobi, ko je toliko tožb o pomanjkanju dobrotljivosti in idealizma, je to poročilo precej razveseljiv dokaz, da naklonjenost naše javnosti do dijaštva nikakor ni usahnila. V preteklem šolskem letu je Dijaška kuhinja v Kranju podpirala « hrano 68 dijakov in sicer 33 gimnazijcev in 35 tekstilcev. Večji del so vsi uživali kosilo in večerjo. Računski zaključek kaže, da je imela dijaška kuhinja 95.352 din dohodkov in 105.126 din izdatkov. Primanjkljaj iznaša 9.744 din, vendar pa tudi tako velikega števila podpiraneev že več let ni bilo. Primanjkljaj se je pokril z železno rezervo. Dijaška kuhinja v Kranju ima tudi svoj Petrov sklad, ki je znašal letos 1. septembra že čedno vsoto 320.288 din. To je še premalo. da bi Dijaška kuhinja v Kranju zgradila lastni dom. Naša želja je, da bi akcija tudi v bodoče tako napredovala kakor doslej. Predsednik in blagajnik Dijaške kuhinje v Kranju je gimnazijski direktor dr. Simon Dolar. Lepo je pozimi na toplem Lutz-peči, Ljubljana VII, tel. 32-52 + Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tyrševa l/HI. tel 38—79, naproša vse turistične, trgovske, sportske, narod-no-obrambne, umetniške, verske in druge ustanove, da javijo takoj termine svo[ih bodočih prireditev zaradi vpisa v turistični koledar 1937/38. V kolikor bi točen termin še ne bil določen, se naproša samo za naslov prireditve. O vsaki prireditvi bi bilo podati povsem kratek opis. + Službeni list kr. banske uprave prinaša v št. 80 od 6. oktobra uredbo o trgovinskem sporazumu in o klirinškem sporazumu m^d Jugoslavijo in Švico, dalje navodilo za sorejemanje dnevničarjev na delo pri oddelku za gradnjo železnic ter objavo kr. banske uprave o pobiranju občinskih davščin V Kranju. + V Varaždinn so včeraj položili k večnemu počitku g. dr. Slavka Milaniča, ki je bil zadnje čase ravnatelj podružnice zavarovalne zadruge »Croatie« v Novem Sadu. Pokojnik je bil tudi v Ljubljani dobro znan in spoštovan, saj je bil vrsto let šef organizacije v ljubljanski podružnici »Croatie«. S svojim lepim značajem pa tudi s svojim eo-trudništvom v naših organizacijah si je pridobil mnogo prijateljev. Smrt ga je pokosila 4. t. m. v Novem Sadu. Na] mu bo lahko rodna zemlja! Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franž-Joscfove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena j>Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po »vojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. .»r 8 nt 16 4«V® + Preiskava rudnika cinka na Dolenjskem. Te dni se je mudila v Cirniku blizu Mokronoga posebna komisija pod vodstvom mine-raloga prof. Janeza Zurge, ki je preiskovala kakovost in množino cinkove rude na kraju, kjer se je svinčeni rudnik že pred leti izkoriščal. Preiskovalci so vzeli dele rude s seboj, da jo natančno preiščejo. Od preiskave je odvisno, ali bodo rudnik začeli ponovno izkoriščati, kar bi bilo za ondotni revni okoliš znatnega pomena. ♦ Oljke so srednje obrodile. Letošnja letina bo na vsem našem Primorju iznašala okrog 500 vagonov olja. Na našem Jadranu je okrog 5 milijonov oljk, ki dajo ob dobri letini 1.000 vagonov olja. ♦ Pravilnik u demove Jadranske s trate. V Splitu je bila te dni konferenca predstavnikov oblastnih odborov JS, ki že imajo svoje domove na Jadranu. Razpravljalo se je o načrtu pravilnika za upravo teh domov. Načrt, ki ga je bil eegtavil izvršni odbor JS v Splitu, je zdaj i »popoln jen in ss bo o njem ponovno razpravljalo na prvi seji izvršnega odbora. Zagrebški oblastni odbor, ki ima svoj dobro urejeni dom v Jelši, bo za to sejo sestavil izčrpen pregled, kako se dom upravlja, da bodo lahko ostali oblastni odbori sledili temu zgledu. + Poslednja potovanja »Kraljice Marije« ia »Princese Olge«. V torek zjutraj je priplul v Split parnik »Kraljica Marija« z 263 potniki, ki jih je pripeljal iz Sredozemlja. Nadaljeval je vožnjo v Trst, kjer prevzame novo skupino potnikov za letošnja poslednje sredozemsko krožno potovanje. 21. oktobra se vrne »Kraljica Marija« v Split k zimskemu počitku. »Princesa Olga« pa bo opravila še dve potovanji v Grčijo, Egipt in Palestino, nakar se tudi vrne v Split k počitku. ♦ Uspešen lov na Jadrasn. Po mnogih letošnjih razočaranjih imajo ribiči sedaj vendarle enkrat uspešen lov. V zadnjih nočeh so na vsem Jadranu, posebno pa med otoki pred Splitom in pri Komiži, nalovili mnogo stotov lokard in sardel. Večino plena so pokupile tovarne za konzerviranje rib in sicer po visoki ceni 5 do 6 din za kg, kar priča o izredni potrebi naše ribarske industrije. Vzlic temu so tudi ribarnice na našam Jadranu zdaj odlično založene z ribami. + Zagrebški obrtnik je šel na Jadranu v sjart. Na vožnji od Sušaka do Splita je skočil s parnika »Karadjordja« v morje zagrebški mizarski mojster Matija Čonič. Pogrešili so ga šele v Splitu, ko so našli na prem-cu njegov površnik in v njem listnico z legitimacijo in z voznim listkom ter s poslovilnim pismom na ženo. V pismu stoji: »Grem v smrt ker ne morem na tem svetu pošteno živeti, nepošten pa nočem biti. Prosim, pošljite to moji ženi in otroku!« ♦ Hude verske zmešnjave nastajajo v Jugoslaviji, o čemer priča naslednji primer: V nedeljo popoldne bo v starokatoliški mo-lilnici v Splitu poroka nekega muslimana in neke katoličanke. Obenem bo krščen njun otrok, nakar bosta ženin in nevesta s štirimi otroki prestopila v starokatoliško vero. Vrstni red obredov tu sicer ni točno naštet, toda rezultat to pač tak, da se bo sta-rokatoliška cerkev v Splitu naenkrat obogatila za 6 pripadnikov iz raznih veroizpovedi. ♦ Novo pristanišče na Savi. Slavonski Brod je eno naših najvažnejših notranjih pristanišč. Toda doslej se je .tovorjenje vršilo na precej preprost način. Zdaj gradi francoska tvrdka Ditad v Slavonskem Bro-du moderno tvornico za impregniranje lesa in bo uredila tudi moderno pristanišče na Savi. Luka bo zgrajena v takem obsegu, da bo popolnoma ustrezala svojemu namenu poleti kakor pozimi. ♦ Ježa v nrt Mi jo JanjetovM li vasi Svodnie pri Banjaluki, Ja M ta dni a tisočakom na sejem t Bosanski Novi, da si kupi konja. Izbral si j« primernega, ga za- jahal in se srečen vrnil proti domu. Toda po nekaj kilometrih ježe se je konj splašil in zdivjaL Janjetovič je začel vpiti na pomoč, a nihče ni mogel nstaviti zdivjanega konja. Jezdec je padel « sedla v globok jarek in je dobil teko hude poškodbe, da je čez nekaj ur izdihnil v banjaluški bolnišnici. ♦ Naši bratje sa mejami se bore brez razlike prepričanja svetovnega nazora, da obranijo Slovanetvu rodno grudo. Pomagajmo Jim vsi brez izjeme v neenaki borbi. Dne 9. in 10. oktobra doprinesi vsak *voj obolus v njihovo korist! Bran-i-bor, Ljubljana. ♦»Putnik«, Ljubljana, priredi dvodnevni avtobusni izlet v Trst od 10. do 11 t. m. Cena vožnje 120 Din. Informacije v biljetarnicah »Putnika«. ♦ Znatne olajšave v turističnem ln Izletniškem prometu iz Avstrije in Italije v Jugoslavijo. Kakor smo že večkra*. poročali. je Tujskoprometna zveza »Pntnik« v Mariboru pristojna oblastva ponovno opozorila na občutno škodo, ki Jo trpi naš turistični in izletniški promet iz inozemstva vsled predpisa, da je znižani turistični vizum (din 10.—) vezan na najmanj c-onevno in največ 90-dnevno bivanje v naših krajih. V svojem prizadevanju, da se ta nedostatek odpravi je Tuiskopromet-na zveza dosegla poln uspeh. Ministrstvo za zunanje zadeve je sedaj vse zadevne omejitve za izdajo turističnega vizuma turistom iz Avstrije in Italije v Jugoslavijo ukinite ter sedaj izdaja turističnega vizuma kakor za individualne tako tudi za kolektivne potne liste ni več vezana niti na min malno niti na maksimalno bivanje v naših krajih. S to novo olajšave se bo brezdvomno v izdatni meri dvignil izletniški in posebno weekendpromet iz Avatri- OPOZARJAMO na izredno ugoden nakup manufakturnega blaga, zaradi popolne razprodaje. Anton Šuster, Mestni trg 25 * Za zboljšanje tujskega prometa v Avstriji. Po novih odredbah velja turistični vizum za potovanja v Avstrijo 30 dni in mu je cena samo 18 din. Ta vizum je veljaven samo za jugosloventke dižavljane in sicer samo za potovanja v Avstrijo in nazaj pod pogojem, da Avstrija ni le prehodna driava za potovanje v katero drugo. Turistične vizume po znižani ceni izdajajo vsi avstrijski konzulati. * Popusti za prevoz prtljage v Avstriji Avstrijske zvezne železnice so nedavno uvedle posebne pmpuste za prevoz prtljase in sicer tako. da je tak6a za vsakih začetih 5 kg in 50 km razdalje samo 10 grošev, cene po tej znižani tarifi pa se zaračunavajo šele pri teži najnanj 25 kg. H kra tu je ukinjeno zaračunavanje manipulacijskih Hči Samuraja Divne prirodne lepote. Prava slika današnje Japonske in njenih ukoreninjenih običajev. V glavni vlogi: Setsuko Hara in Isamu Kosugi. Glasba: Kosak Yamada, dialog nemško-japonski. PREMIERA DANES 7. t. m. V KINU SLOGI Prvi veliki skupni nemško-japonski film kulturnega značaja in močne dramatske vsebine v režiji dr. Ar-nolda Fancka, znanega tvorca alpinističnih filmov: »Sveta gora«, »Boj za Matterhorn«, »Beli pekel — Pizz Palii« itd. * Kislo mleko za Ago Kana. Kakor veste, je bil sloveči ineteki magnat Aga Kan letos soglasno izvoljen za predsednika 18. skupščine Društva narodov v Ženevi. Ne veste pa še, da sreba Aga Kan sleherni dan kislo mleko, ki mu ga dovažajo iz Niša. Srečni producent kislega mleka je Dionizij Perčuklijevič, doma z Galičnika. Pred letom 63 je naselil v Nilu in je kmalu zaslovel po izredno dobrem kislem mleku, katerega pripravlja na svojstven način, da je kakor sama smetana. V Ženevo pošilja kislo mleko že dva meseca in vse kaže, da je Aga Kan s svojim spremstvom popolnoma zadovoljen s tem nenavadno dobrim izvoznim produktom iz Jugoslavije. * Osemnajst deklet je kamenjalo pohotnega starca. Iz Kladova poročajo o naslednjem dogodku, ki se sicer ni primeril pri nas, pač pa takoj onkraj Dunava, v Turnu Severinu, in je izredno poučen- Sobni slikar Jurij Kujhurez je navzlic svojim šestim križem gojil ljubezen do 18 mladih žensk. Bile so iz bližnje vasi Siresa in neprevidnež je vsaki obetal zakon. Za preizkušnjo pa je zahteval, da vsaka preživi nekaj dni in noči na njegovem posestvu. Poizkusni zakon se mu je imenitno obnašal, toda neveste so bile razočarane, ker je vsaki izmed njih naposled povedal, da ni po njegovem okusu. Zdaj so pa nesojene neveste skupaj skočile in sklenile osveto nad starim Don Jua-nom. Prišle so te dni pred njegovo hišo. Ko je začul njihovo vpitje, se je nesrečnež pokazal na pragu. Tedaj je jelo nanj deževati kamenje, da se je siromak na mestu zgrudil. Kmalu nato je izdihnil v bolnišnici. * Smrt otročička v loncu. Lesni delavec Franjo Predrijevac v Virovitici je imel 9-mesečnega fantička. Dečko je bil krepko razvit in je zadnje čase že pridno plezal po hodniku, kjer se je sam zabaval, medtem ko je mati imela opravka v kuhinji. Pa je nanesla nesreča, da je fantič priplezal do \ei.kaca loncu, v katerem je bilo 5 litrov voie. Farlič st je povzpel ob loncu in se naenkra* prekucnil vanj, da so mu samo uožic ■ £'h'i'ale iz posode. Seveda se je utonil, ne da bi mogel zavpiti na p°moč. Ko ga je našla mati je bil že davno mrtev. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICHL. 1. VABIMO VAS, da si preskrbite srečke državne razredne loterije novega 35. kola. ŽREBANJI] petega razreda, v katerem se dvigajo največji dobitki, bo v Ljubljani Veliko izbero številk Vam nudi ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica St. 6. stroškov in posebnih doplačil za pospešene in brzovlake. Avstrijske zvezne železnice žele s to odredbo povečati prtljažni promet, ker so istočasno izdale strogo odredbo, da ne sme noben potnik imeti pri sebi v vagonu več, kakor 25 kg prtljage. Vsak višek mora kondukter odvzeti ter ga oddati v prtljažni voz in bodo potnikom v takšnih primerih zaračunane dvojne normalne tarife, zraven te^a pa tudi še posebni mani-pulacijski stroški. Na to novo odredbo avstrijskih zveznih železnic opozarjamo naše potujoče občinstvo, da bi na potovanjih ne imelo neprijetnosti. Naposled omenjamo, da znaša tarifa za n. pr. 30 kg prtljage od Spilja do Dunaja samo 3.60 šilinga* Iz Ljubljane u— Predavanje v Ljubljanskem klubu. V torek zvečer je v prostorih Ljubljanskega kluba p: edaval g. inž. Stanko Dimnik o ljubljanskem železniškem problemu in njegovi rešitvi. Predavatelj je učinkovito razlagal mizerijo ljubljanskega železniškega prometa, današnji položaj proge in kolodivora, in načrt, kako se bo zdaj skušala odpraviti železniška mizerija v našam mtstu. Nato je podrobno opisoval načrt o poglobitvi tirov. Naši javnosti so glavni podatki več ali manj že znani, omeniti je treba le, da bi stroški izvedbe tega načrta znašali največ 100 milijonov din, dočim bi vsaka druga rešitev veljala 250 do 500 milijonov din. Predavatelj je dalje izvajal, kako bi se dala grsdnja izvesti in v kakšnem času, orisal je vse prednosti poglobitvenega načrta in je s celo vrsto diapozitivov pokazal, kako rešujejo železniške probleme v drugih državah. Zlasti so zanimale slike in zde črti novih modernih železniških in kolodvorskih naprav v Ameriki. G. inž. Stanko Dimnik je pokazal nekatere najnovejše gradnje, poudarjajoč, da Američani zadnja leta najrajši poglabljajo tirje, ker se je to izkazalo za praktično, ekonomično in tudi lepo. Zaključil je, aa je Ljubljana tako po unosnosti posameznih železniških ravnateljstev v državi, kakor tudi glede na to, da je država doslej malo investireJa v mestu, povsem opravičena da zahteva tako rešitev železniškega problema. — Predavatelju se je toplo zahvalil predsednik Ljubljanskega kluba dr. Pran Windi-scher z željo, da bi bil problem naših železnic kmalu rešen in da bi pri tam sodelovali prav vsi. u— Esperantska opera v radiu. Danes v četrtek, bodo oddajale češkoslovaške radijske postaje Brno, Praha in Moravska Ostrava ter Francoska Lyon P. T. T. (463) esperantski prevod Smetanove opere »Poljub«. Igral bo radioorkester postaje Brno, peli pa pevci opernega gledališča v Brnu. Oddaja bo od 21.30 do 22.35. Klub esperantistov (Cankarjevo nabrežje 7) vabi vse. ki nimajo lastnih aparatov, a bi radi opero slišali, naj jo pridejo pos'ušat v njegove prostore. u— Nagla smrt. Včeraj okrog 15 je bila policijska uprava Obveščena, da je v gostilni pri Kajfežu nagle smrti preminil 44- V vsakem metru ItaEcmvtl-evega blaga leži 50-letno izkustvo! Teokarovičevo blago ni nastalo preko noči. 50 le* dela fe bilo treba, preden je ustvarjen Izdelek, ki zasluži vsakogar zaupanje. orf^^leke od 170 do 100 dlwa»* Cene nalih blag | e v m eter. VfaJ£(2]P®W0(Š vefesaf* ffeaslaQ £f f Kompk f, § t § . Ljubljana Prodajalne: GrJadisee4' Zagreb Beograd JuriSlčsva * itnez Mihajloara ' Tovarna! Paračin Osijek Novi Sad Sarajevo In v vseh večjih Kapucinska 14 Trg OaloboOenja S Stro«»mayerova mestih V drŽavi letni trgovski zastopnik Janez Venca jz. V torek je bdi še v Celju, kjer je zbiral ogla-se in se je zvečer prav dobre volje vrnil v Ljubljano. Prenočil je pri Kajfežu, kjer je okrog 22. legel k počitku. Ker ga včeraj vse dopoldne ni bilo na spregled, so bili v gostilni v skrbeh in so potrkali na vrata njegove sobe. Vencajz se ni odzval. Ko so stopili v sobo. bo ga našli mrtvega na postelji. Policijski zdravnik dr. Lužar, ki je prišel v spremstvu dežurnesra uradnika g; Ketteja, je ugotovil, da je Vencajza ponoči zabela kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Pokojni Vencajz, po rodu iz Radovljice in prisoten v Kandijo, je bil v Ljubljani 'PTecej znan in je njegova nagla smrt močno presenetila številne njegove znance in prijatelje. u— Vlom v Pauschinovo trgovino pojasnjujejo. Našim čitateljem je v spominu drzni vlom. izvršen v noči na 11. septembra v Pauschinovo trgovino v Wolfovi ulici, kjer 60 vlomilci navrtali železno blagajno in jo oplenili. Odnesli so 1.500 din got-ovine in za 70.000 din zlatnine, ki so jo razne stranke zastavile lastniku trgovine g. Kleblu. Nekaj dni pred vlomom so videli ljudje, da se je okrog trgovine sumljivo potikal brezposelni Postojnčan Štefan Tominec. rojen L 1907. Tefra je policija vzela na piko, zlasti zaradi tega, ker .ie že večkrat prej vlomil. Po vlomu pri Pauschinu je Tominec izginil iz me6ta. a 25. septembra 6° je vrnil v Ljubljano in se sam javi] na policiji, češ: »Kaj pa hočete od mene?« Posneli so mu prstne odtise in viieli, da se nekam ujemajo e ei-eer slabimi odtisi vloma pri Pauschinu. To je bil zadosten vzrok, da je ostal Štefan v zaporu. Denarja in zlatnine pri njem niso našli, a policija pravi, da vsi znaki govor* da je Štefan vlomilec, kakor tudi, da je nekaj dni prej skušal vlomiti v Prometno banko in v kino Union: vdrl je baje tudi v stanovanje dr. Mraka, kjer je izginil samokres in hranilne knMžice. u — Akademiki! V soboto ob 11. bo pred kipom Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja v avli univerze žalna spominska svečanost za blagopokojnim kraljem. Vabimo vse akademike, da se svečanosti udeleže v čim lepšem številu. — Nacionalni akademiki. n— Vse davčne zavezance opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani, da pravočasno poravnajo zapadle davčne obroke. Več je razvidno iz razglasa davčne uprave za mesto, ki je nabit na deski mestnega poglavarstva. u— Akademska Jadranska straža opozarja na svojo redno plesno vajo, ki bo danes točno ob 20. v dvorani Trgovskega doma. u— Z veselo burko »Zakonci stavkajo« otvori z gostovanjem novo sezono Narodno prosvetno društvo »Vodnik« pri g. Mar-tincu poleg Gasilskega doma v Zgornji Šiški. Vprizoritev bo v nedeljo 10. t. m. ob 20. Vsi zabave željni vljudno vabljeni. — Odbor. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 bo v realčni kemični predavalnici reden članski sestanek s predavanjem ge. dr. prof. Angele Piskernikove o težkih prilikah Slovencev na Koroškem. Vabljeni člani in prijatelji. u— Obiščite umetnostno razstavo Avgusta Černigoja v Jakopičeveiji paviljonu! Odiprta ja samo do nedelje vsak dan od 9. do 19. ure. Pokrajine, tihožitja, portreti in grafike. Iz Maribora a— Maribor se zbere ob 17. letnici koroškega plebiscita v nedeljo ob pol 11. uri v Narodnem domu, kjer bo spooninsko manifestacijeko zborovanje s primernim sporedom. Zborovanje sklicujeta mariborska podružnica Branibora in Klub koroških Slovencev. a— Triumf »Trboveljskih slavčkov«. V torek zvečer je bal v nabito polni veliki uniomski dvorani učinkovito uspeli koncert »Trboveljskih slavčkov« pod vodstvom g. Avgusta šuligoja in ob klavirski spremljavi dr. Danila švsire. Trboveljski slavčki, ki so jih Mariborčani obsipali s cvetjem in jim dajali viharnega priznanja, so znova potrdili svoj sloves ter vneto, zanosno in ubrano odpela pestri koncertni spored. V ospredju zanimanja in priznanja številnega občinstva je bila odlična solistična pevka Rezika Koritni-kova, ki je morala spričo navdušenja občinstva dodati še Zejčevo »Osamljena«, Prelovčevo »Jaz pa mam orglice« ter Adamičevo »Uspavanko«. Včeraj dopoldne pa je bila v Unionu pred množico mariborske šolske mladine svečana koncertna mladinska matineja v počastitev pokojnega skladatelja E. Adamiča. a— Pobrežje raste. V letošnji gradbeni sezoni Je izdala občina Pobrežje 85 dovoljenj za nove hiše. Letos je bilo zgrajenih 60 novih hiš, največ v špesovem seLu. a— Proti tuberkulozni dinar je v mesecu juliju dosegel 333.050.75 Din. Izven stanovanjsike akcije so darovali gg. zdravnika in nameščenci OUZD po 313.— Din mesto venca na grob primariju g. dr. Ro-biču. Vsem iskrena hvala! a — Morali so mu amputirati nogo. Včeraj smo poročali o hudi nesreči, ki je doletela železničarja Alojzija Podleska. Odrezati so mu morali desno nogo, ker mu je grozilo zastrupljenje krvi. Njegovo stanje je še vedno zelo resno, vendar upajo zdravniki, da mu bodo rešili življenje. a — Župnišče v ognju. Gospodarsko poslopje župnišča pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je zajel požar. Gasilci in vaščani so z združenimi močmi preprečili, da ry postalo tudi župnišče žrtev požarne katastrofe. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. a— Konec prosperitete mariborske tekstilne industrije? Kakor amo doznall, se bavijo nekateri mariborski tekstilni industrije! z mislijo, da se preselijo s svojimi obrati v Vršac. Ta načrt utemeljujejo a temi, da so tamukaj delovne sile cenejše, razem tega pa jim ne bo treba plačati nobenih mestnih davščin. V tejkstilnlh krogih pravijo, da je Vršac za tekstilno industrijo bolj ugoden, ker je bliže Beogradu in bivši Srbiji, kjer se največ uporabljajo tekstilni proizvodi. Maribor in okolica bi bila s tem silno prizadeta. T M Sijaj in nižine Pariza ▼ velefilmu genijalnega režiserja ZLOČINEC IZ EDEN BARA Harry Baur InklMnož »HČI SAMURAJA« Prvi veliki nemško-japonski film v režiji znanega tvorca alpinističnih filmov dr. Arnolda Fancka. Setsuko Hara Isamu Kosugi BMiiMiira" Največji zgodovinski film MARIJA STUART v glavnih vlogah Katarina Hepbura in Fredrich March Eden izmed obiskovalcev tega filma, ki ga bo določil žreb, bo dobil modern damski klobuk po vzorcu Marije Stuart, model Salona Truda. — Klobuk je razstavljen v Unionu. Danes predstava ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeti vsled Krekove proslave, Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri a— Narodnoobrambna misel v Mariboru je Gvirsta in močna. To je izpričal tudi sobotni večer v Narodnem, domu, ki sta ga priredili obe Orikaetodovi podružnici. Prijetni večer s pestrim in .bogatim sporedom je združil številne pripadnike in podpornike narodnoobrambne misli v Mariboru. a— Kapelnik Jlranek bo sodeloval ▼ gledališču. Gledališka uprava se je zaradi razširjenja glasbenega delokroga in delne vpostavitve opere dogovorila s kapelnikom Jiranekom glede sodelovanja v našem gledališču. G. Jiranek je že deloval kot dirigent pri raznih glasbenih predstavah v Pragi, Beogradu in Banjaluki. a— »Pasja procesija« s^ozi Maribor. Tudi letos bo tradicionalna »pasja procesija«, kakor pravijo hudomušni Mariborčani sprevodu živali, in sicer v nedeljo dne 10. t. m. Prijatelji živali se s srvoji-imi štirimožnimi pomočniki zbero med 10. in pol 11. uro na Zrmjskega trgu, odkoder se nato raavije obhod po Kopitarjevi ulici, Aleksandrovi cesti, Tattenbacho-vl ulici na Glavni trg in Kraija Petra trg in odtod nazaj na Zrimjskega trg. kjer Je razhod. Iz Celja e— Vode naraščajo. Zaradi deževja, ki se Je pričelo v torek zjutraj tn Je trajalo s presledki tudi še včeraj, je Savinja a pritoki močno narasla, vendar pa še nI nervarnesti poplav. Zopet se Je pokazal ugodni učinek regulacije Savinje v prvi in drugi etapi, kjer sedaj regulirana struga omogoča hitrejši odtok vode. Pred tremi leti, ko se regulacijska dela na Savinja še niso bila pričela, je Savinja že ob vsakem srednjem deževju prestopala bregove. V tom pogledu se je položaj z regulacijo že znatno izboljšal. Nevarnost poplav pa bo odstranjena šele, ko bo regulacija Savinje izvršena, v celotnem obsegu, torej tudi Še v nadaljnjih etapah, zlasti na tako zva-nean celjskem ovinku pod Starim gradom. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 9. t. m ob 16. v posebni sobi nabavljalne zadruge v Celju. e— Pod vozom. Ko je hotel 10-letni posestnikov sin Ivan Zalokar iz Podpečipri Jurkloštru v pomedsiljek stopiti na voz, v katerega so bila vprežema dva voda, sta ga vola podrla na tla. Deček je padel pod voz. Kolo mu je šlo čez trebuh tn ga težko poškodovalo. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico. PRIMA VARAŽDINSKO ZELJE SE NUDI PO KONKURENČNI CENI NA BREGU ŠT. 3. — CELJE. e— Bonbonfkov dan. ki ga je priredila celjska ženska Ciril Metodova podružnica dne 3. L m. je prinasel glavni blagajni 1.039 din. Iskrena hvala vsem nabiralkam in darovalcem! Vremensko poročilo 6. oktobra Ljubljana 7. 767.5, 10.4. 88, 92, 10, dež. 61.8; Maribor 7. 768.8, 9.0, 90. NE1, 10, dež, S3.0; Zagreb 7. 768.0, 9.0, 90. E3. 10, daž, 40.0; Beograd 7. 766.5, 9.0. 95. N2, 10, dež, 9.0; Sarajevo 7. 764.0, 11.0, 95, O, 10, —, —; Skoplje 7. 764.3, 17.0, 90, O, 7, —, —. Temperature: Ljubljana 15.4, 10.2; Maribor 19.0, 7.0; Zagreb 17.0, 9.0; Beograd 25.0, 8.0; Sarajevo 25.0, 10.0; Skoplje 25.0, 1&0; Split 210, <-» »TOTROf Bi 234 Gospodarstvo Borba med cementnim kartelom in novo tvornico v Skoplju Trgovinsko - industrijska Zbornica v Skoplju se je obrnila na bana vardarske banovine s predstavko zaradi zaščite juž-mosrbijanske cementne industrije. Lani v septembru je pričela obratovati nova cementna tvorni ca »Lepenac« d. d., ki je bila zgrajena izključno z domačim kapitalom. To je edina oementna tvornica, ki ni ▼ kartelu. Prav zaradi tega je pričel cementni kartel najhujšo borbo proti tej tvorni ci. Pri tej borbi izkorišča kartel še znatne ugodnosti, ki jih uživa pri prevozu cementa in premoga na železnicah. Te ugodnosti pa ne veljajo za južnosrbijan-sko tvornico cementa. V času, ko je bila tvornica »Lepenac« že v gradnji, je kartelu uspelo pridobiti si znatne prevozne ugodnosti. Tako plačajo dalmatinske tvor-nice cementa po tarifi od 7. septembra lanskega leta za prevoz cementa pri največji oddaljenosti 904 km (Metkovič — Strumica) 1860 Din prevoznine za vagon, medtem ko mora skopeljsko podjetje za prevoz na oddaljenost 116 lom plačati 1280 Din. Tako stane prevoz iz Metkoviča 2.05 Din na km, medtem ko mora plačati sko-peljska tvornica 7.V1 Din na km. Na drugi strani pa plača beočinska tvornica cementa za prevoz črnega premoga iz rudnikov timoškega bazena, ki je najboljši za cementno industrijo, 'za 4°/o nižjo tarifo, nego velja za prevoz istega premoga do tvornice »Lepenac«. Karteliranim tvor-nicam je vrhu tega priznan popust v višini 10°/« pri prevozu cementa pri oddaljenosti preko 400 km. Predstavita nadalje poudarja, da je cementni kartel pričel ostro borbo proti cementni tvornici iLepenac«, ker ta, tvornica ni hotela vstopiti v kartel. Na tržiščih, ki spadajo v tarifnem pogledu v območje skopeljske tvornice je pričel kartel po dumpinških cenah prodajati cement, v ostalih krajih, kamor skopeljski cement ne more prodreti, pa zahteva nadalje izredno -visoke cene. Škopeljska zbornica je banu predložila dokaze, iz katerih je razvidno, da kartel prodaja cement v Južni Evropska konvencija V\ mehki les zmanjšuje izvozne kontingente Ob koncu septembra je bila v Stockhol-mu konferenca predstavnikov evropskih držav, ki tvorijo evropsko konvencijo za izvoz mahkega lesa (European Timber Expor-ters Convention). Konferenca, ki so ji prisostvovali prvikrat - tudi predstavniki velikih uvoznih držav, je sklenila, da se izvozne kvote za leto 1938 zmanjšajo za W!o, in sicer z namenom, da se stabilizirajo cene na svetovnem trgu lesa. S tem je evropska konvencija za izvoz mehkega rezanega lesa poudarila, da nima namena z redukcijo kvot izsiljevati nadaljnje dviganje Tudi situacija na evropskem trgu ni taka, da bi upravičevala nadaljnja dviganja cen. Zaloge v Angliji so letos za 15°/o vačje nego lani v tem času. ker so se uvozniki prekomerno založili. Seveda pa te zaloge navzlic temu še niso znatne. Obenem pa je tudi upravičeno prizadevanja izvoznih držav, da skušajo preprečiti vsako reakcijo odnosno znižanje cen. Sklepi stockholmske konference so v Londonu napravili najboljši vtis in so takoj izzvali čvrstejšo tendenco na trgu. Predstavniki izvoznih držav so vrhu tega sklenili podaljšati konvencijo za nadaljnja leto. Konverzija bo veljala avtomatično tudi za naprej, če ne bo odpovedana. Sklepi so bili soglasni ob sodelovanju predstavnikov vseh včlanjenih držav, namreč Avstrije, Ce š^oslovaške, Finske, Jugoslavije, Letoni-je, Poljske, Rumunije, Rusije in Švedske. Nove kartelne kvot* za leto 1938 znašajo skupaj 3.600.000 standardov nasproti 4 milijonom standardom, kolikor so znašale za te kofe leto (1 standard je 4.67 m3). Gornja količina (ki se nanaša le na mehki rezani les) se razdeli na posamezne države tako-le: Finska 904.500 standardov, Rusija 455.500, Švedska 738.00, Poljska 281.700, Avstrija 3t?£V*), Rrnnunija 221.400, Jugoslavija 151.2m-škega gospodarskega programa mora uspeti samo s pomočjo štednje. Dr. Schacht se je obširno pečal tudi z očitki, češ, da dela inflacijsko politiko. Te očitke je skušal zavrniti z ugotovitvijo, da se giblje nemški obtok bankovcev navzlic povečanju v zadnjih letih le za 10% nad povprečjem leta 1929., medtam ko se je v Angliji in Franciji povečal za 33% in v Zedinjenih državah za 42°/o. Dr. Schacht pa je pozabil povedati, da so Anglija, Francija in Zedinjene države izvedle devalvacijo valute in da bi moral biti obtok bankovcev v Angliji in Ameriki pri enaki zlati vradnosti za 60% večji nego leta 1929., v Franciji pa celo 100°/o večji. V zlatu računano je torej obtok bankovcev v Angliji, v Zedinjenih državah in v Franciji še precej manjši nego leta 1929, medtem ko je v Nemčiji večji, če priznavamo nemško fikcijo o neokrnjeni zlati vrednosti marke. = Naglo nazadovanje brezposelnosti v češkoslovaški. češkoslovaška statistika brezposelnih delavcev za september Izkazuje za ta mesec 230.722 brezposelnih nasproti 479.286 v lanskem septembru in 621.561 v septembru 1933, ko je bila kriza na višku, število brezposelnih je sedaj že nižje nego je bilo leta 1981. = Javna dela. Banska uprava Je razpisala prvo licitacijo za gradnjo mostu čez Rinžo v Dolgi vasi v km 55.8 državne ceste štev. 52 (proračun 244.600 Din) in prvo licitacijo za sprameksiranja državne ceste štev. 2. od km 648.7 do 660, Neki o— Brezje (proračun 2,202.600 Din). Borze 6. oktobra Na ljubljanski borzi so avstrijski šilingi danes v privatnem kliringu popustili in so se trgovali po 8.53, angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5150 (v Beogradu po 8.4897), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.75. Nemški klirinški čeki 60 bili v Ljubljani zaključeni po 13.75, v Beogradu prav taiko po 13.75 in v Zagrefou 13.7050; v tenninskih poslih pa v Ljubljani za konec decembra ipo 13.46 ter v Zagrebu za konec novembra po 13.45 in za konec idtecembra po 13.4350. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri prijazni tendenci notirala 412 _ 414 brez prometa. Tudi v ostalih vrednotah ni brlo zaključkov. DEVIZE Ljubljana, Amsterdam 2395.41 — 2410.01, Berlin 1738.02 — 1751.90, Bruselj 729.95 — 735.02, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.18 _ 216.23, Nevvvork 4299.76 — 4336.07, Pariz 142.27 — 143.71. Praga 151.73 — 152.83, Trst 227.75 — 230.83. Curfb. Beograd 10. Pariz 14.30. London 21.5175, Newyork 434.50, Bruselj 73.25, Milan 22.93, Amsterdam 240.25, Berlin 174.50, I Dunaj Tp.86, Stockhotm 110.98, Orio 108.1100, t KObenhavn 96.06, Praga 15.28, Varlave I 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 8.95, Bukar rešta 8 25- EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 412 — 414, 4*/« agrarne 53 den., 4% severne agrarne 52.50 den., 6% begluSke 77 den., 6% dalm. agrarne 75 den., 7*/o invest. 93 — 96, 7% Drž. hip. banka 100 — 101, 7V§ Blair 84 - 85, 8% Blair 92.50 — 94; delnic«: Narodna banka 7300 den., PAB 197 den., Trboveljska 235 bi«, Narodno šumska 15 bi.. Gutmann 50 — 50.25, Sečerana Veliki Bečkerek 650 bi., OsjeČka ljevaonica 200 bi., Is is 30 bi.. DubrovaSka 425 — 440, Oceania 275 den. Jadranska 425 den., Beograd. Vojna škoda 411 — 412, 4V» agrarne 53.25 den., 6% begluške 77.50 — 78, 6% dalm. agrarne 75.50 — 76, 1*1* invest. 93.25 den., 7% stabiliz. 86.50 — 87, 7°/o Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 84 75 — 85.50. 8% Blair 95 bl„ Narodna banka 7400 — 7600 (7500), PAB 210.50 den. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chlcago, 6. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 103.875, za maj 105; Koruza: za dec. 60.75, za maj 62.25. + VVinnipeg, 6. oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za* okt. 126, za dec. 122, za maj 124.50. + Novosadska blagovna borza (:\ t. m.). Tendenca čvrsta. _ Pšenica (78/79 kg): baška 176 — 178; banateka 172 — 180, baška ladja Tisa 180 — 182, ladja Begej $ M S^l Dobor nasvet^ enkrat »vofe "zoba 't zobno j^ChtorodoU ta Sefeodo Vajtt JitL'Jurni nu\7mmmttiirtuTfflufr i rllit astfU Chlorodont m načenja dragocene zobne flztOao iedro te zobna jpaste mehkejše kot ["mott f» Chlorodont 179 _ 181; »romska 77/78 kg 176 - 177; slavonska 77/78 kg 175 — 1^8. Koruza« baška in sremeka 105—106; banataka 10-3—108. Oves; baški, sremski in slavonski 114 — 116. Rž: baška 165 — 167; Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 272.50 — 282.50; »2« 252.50 — 262.50; >5« 282.50 — 242.50; »6« 212.50 — 222.50; »7« 172.50 — 182.50. »8« 127.50 — 132.50. Otrobi, baški, sremski in banatski v vrečah 96 — lOOi Fižol: baški beli bre? vreč 207.50 — 210. BOMBA2 + Llverpool, 5. oktohrai. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za okt. 4.57 (prejšnji dan 4.59), za dec. 4.66 (4.76), za maj 4.76 (4.78). -f Newyork, 5. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za okt. 8.30 (8.33), za dec. 8.13 (8.12), ža april 8.05 ( 8.06). 1. V brežiškem srezu: 1. Občini Brežice in Brežice-okolica se spojita v občino Brežice. 2. Iz občine Dobova se izloči del kraja Selo (hišne številke 42, 73, 76 do 82) in priključi občini Brežice. 3. Iz občine Blan-ca se izločijo kraji Pečje, Gornje Brezovo (do potoka, ki loči te kraje napram Spodnjemu Brezovu), Lončarjev dol, Zigarski vrh ter se prikijučijo občini Sevnica. //. V celjskem srezu: 1. Občini Gotovlje in Žalec se spojita v občino Žalec. 2. Iz občine Sv. Jurij-okolica se izloči del kraja Tr-novec (hišne številke I do 4, 6 do 7, 9 do 14, 32) in priključi občini Dramlje. 3. Ostali del občine Sv. Jurij-okolica in občina Sv. Jurij trg se spojita v občino Sv. Jurij pri Celju 4. Iz občine Slivnica se izloči kat. obč. Vezovje ter priključi občini Kalobje. 5. Iz občine Škofja vas se izloči katastralna občina Sv. Tomaž in priključi občini Vojnik-trg. 6. Sedež občine Vojnik-okolica sc prenese iz Vojnika v Frankolovo. III. V črnomeljskem srezu: 1. Iz občine Adlešiči se izloči kat. obč. Žuniči in priključi občini Vinica. 2. Iz občine Dragatuš se izločijo kraji Butoraj, Velika Lahinja in Zorence ter se priključijo občini Črno-melj-okolica. IV. V dravograjskem srezu: 1. Iz občine Mežica se izloči južni del kat obč. Podpe-ca, iz občine Prevalje pa južni del kat obč. Uršlja gora. Izločeni ozemlji se priključita občini Črna. 2. Iz občine Prevalje se izloči del kraja Volinjak (hišne številke 3 do 9, 11 do 13) in se priključi občini Mežica. 3. Iz občine Guštanj se izloči del kraja Tolsti vrh (hišne številke 14 do 18, 63, 66, 81, 96) in se priključi občini Dravograd. 4. Iz občine Vuhred se izloči del kraja Planina (hišnč številke 1 da 6, 11) in del kraja Sv. Anton (hišne številke 1, 2, 6, 16) ter se priključita občini Vuzenica. 5. Iz občine Brezno se izločita oela kat obč. Brezno in kat. obč. Javnik (deli zaselkov Kost št. 25, Spodnji Kampoš št 30, Zgornji Kampoš št 31, Lišenk št 32. šar-man št. 33, Štvanj št. 34, Arnejše št 36) in se priključita občini Rerašnik. 6. Ime občine Brezno se spremeni v Kapla, sedež občine pa prenese iz Brezna v Kaplo. V. V gorn)egrajskem srezu: 1. Iz občine Gornji grad—okolica se izločita kat. obč. Sv. Florijan in Sv. Lenart in priključita občini Gornji grad — mesto. 2. Občini Mozirje—trg in Mozirje—okolica se spojita v občino Mozirje. 3. Ime občine Gornji grad —okolica se spremeni v Nova Štifta. Sedež občine se prenese iz Gornjega grada v Novo Štifto. VI. V kamniškem srezu: 1. Občina Nev-Ije se ukine. 2. Ustanovi se nova občina SeLa pri Kamniku s sedežem na Selih. 3. lz ozemlja občine Nevlje se priključijo: a) občini Kamnik: cele kat. občine Nevlje, Tučna, Paloviče ter kraj Vir iz kat obč. Podhruška; b) občini Kamniška Bistrica: cela kat. občina Gozd; c) občini Sela pri Kamniku: kat. obč. Znojile in kat. obč. Podhruška z izjemo kraja Vir; č) občini Tuhinj: kraj Velika Lasna. 4. Iz občine Tu-hini se izločita: a) kraja Veliki in Mali Rakitovec in se priključita občini Blagovica; b) kraj Srednja vas in se priključi občini Sela. 5. Občina Tuhinj sc ukine. Iz njenega ozemlja se stvori ta dve občini: a) občina Zgornji Tuhinj s sedežem v Zgornjem Tuhinju, ki se ji priključijo kraji Zgornji Tuhinj, Selo, Laze, Veliki in Mali hribi, Golice, Cirkuse. Črni vrh, Lipi je; b) občina Šmartno v Tuhinju s sedežem v Šmart-nem, ki se ji priključijo kraji: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljenek, Kostanj, Gradišče, Ravne. Prapreče, Podbreg, Hruševka. Sno-vik, Pirševo. Vaseno, Loke, Velika Lasna, Gabrovnica, Šajmovica in Laseno. 6. Iz občine Komenda se izločita kat. občini Podgorje in Tunjice ter se priključita občini Kamnik. 7. Iz občine Kamniška Bistrica se izločita katastrski občini Godič in Mekinje ter se priključita občini Kamnik. Vil. V konjiškem srezu: L Občini Slovenske Konjice in Konjice—okolica se spojita v občino Slovenske Konjice. 2. Iz občine Tepanje se izločita cela kat. občina Perovec in kat. občina Tepanje (razen hiš. št. 31—43 kraja Tepanje) in se priključita občini Konjice. 3. Ime občine Tepanje se spremeni v Prihova, sedež pa se prenese iz Tepanj v Prihovo. Vili. V kranjskem srezu: Iz občine Naklo se izloči katastrska občina Struževo in se priključi občini Kranj. IX. V laškem srezu: Občina Marija Gradec se spoji z občino Laško. X. V litijskem srezu: 1. Občina Št Lam-bert se ukine. Od njenega ozemlja se priključijo: a) občini Vače: kraji Cvetež, Laze, Podbukovje, Vovše, Široka set; b) občini Litija: kraji Golče, Kolk, Leše, Rovi- številne prekomasadje slovenskih občin Včerajšnji »Slovenec« poroča, da je podpisan ukaz, s katerim se odrejajo številne spremembe v sestavu naših občin. Prizadetih je skoro četrtina vseh občin v dravski banovini. Po »Slovenca« posnemamo, da so izvršene naslednje spremembe: še z zaselkom Sv. GoTa. Tirna z zaselkom Sava. Senožet in Savšenik; c) občini Zagorje vsi ostali kraji. 2. Iz občine Šmartno pri Litiji s« izloči cel kraj Jablanica in priključi občini Litija. 3. Iz občine Vače se izločijo kraii Sirkuše, Konj in Zahrib ter se priključijo občini Litija. 4. Iz občine Trebeljevo se izločita kraja Šire in Širman-ski hrib ter priključita občini Litija. 5. Iz občine št Vid pri Stični se izloči kraj Pristava in priključi občini Stična. Iz občine Stična pa se izloči kraj Vrhpolje in priključi občini št. Vid pri Stični. 7. Ime občine Kolovrat-MIinše s* spremeni v Mlin-še. XI. V ljubljanskem srezu: Iz občine 2e-limlje se izločita kraja Pijava gorica in Carsko ter priključita občini Gozd, iz občine Ig pa se izločijo kraji Dolnje Golo, Zgornje Golo in Škrilje ter priključijo občini Zelimije. XII. V ljutomerskem snezu: 1. Iz občine Ljutomer-okolica se izloči del kraja Rado-merščak (hiš. št. 45 do 63) ter priključi občini CezanjevcL 2. Ostali del občine Ljutomer-okolica in občina Ljutomer-mesto se združita. 3. Iz občine Veržej se izloči kraj Kraplje in priključi občini Ljutomer. 4. Iz občine Cezanjevci se izloči naselje Spodnji Kamenščak (hiš. št. 1 do 39) in priključi občini Ljutomer. 5. Iz občine • Slatina-Radenci se izioči kraj Mele in priključi občini Gornja Radgona. 6. Iz občine Štri-gova se izločijo: kraji Gibina, Razkrižje, Šafarsko in Veščica, dalje del kraja Jal-šovec (hiš. št. 16 do 38), del kraja Gra-brovnik (hiš. št. 36a, 104, 105, 110 in 112 do 151), del kraja Banfija (hiš. št 1 do 15, 26, 27, 30. 31, 34. 44 do 77, 82, 84 do 128, 131, 150 in 171) ter del kraja Rabatija (hiš. št. 76 do 138. 148 do 179 in 205 do 230). Iz izločenega ozemlja se ustanovi nova občina Razkrižje s sedežem v Razkrižju. 7. Sedež občine Cezanjevci se prenese iz Ka-menška v Cezanjevce. XIII. V logaškem srezu: 1. Občini Lož in Stari trg se združita v občino Stari trg s sedežem istotam. 2. Iz občine Begunje se izloči kraj Reparje in priključi občini Sv. Vid nad Cerknico. 3. Iz občine Dolenji Logatec se izločita kraj Blekova vas in zaselek Blekovske Zibrše in priključita občini Gorenji Logatec. XIV. V srezu Maribor—desni breg: 1. Izločijo se: a) Iz občine Siovenska Bistrica—okolica kraji Laporje, Zabljek, Levič, Razgor in Videz ter del kraja Cigonce (št 28, 30 do 32), zaselek Gornji Log (hišne številke 36 do 38); b) iz občine Poljča-ne kraji Vrhole, Skočno, Hošnica, Gornja Brežnica, Doljni vrh 1 in Doljni vrh 2; c) iz občine Pragersko kraja Drumlažno in Jelšovec. Iz izločenega ozemlja se ustanovi nova občina Laporje s sedežem istotam. 2. Ostali del občine Slovenska Bistrica— okolica se z mestno občino združi v občino Slovenska Bistrica. Ime občine Pragersko se spremeni v Črešnjevec. XV. V srezu Maribor levi breg: 1. Iz obč. Št. Lenart v Slov. gor. se izločita kraj Sv. Trojica in del kraja Spodnji Porčič (hiš. št. 1 do 15, 17. 18, 41, 44 do 47, 55 do 57 in 59 do 65) ter priključita občini Senar-ska. 2. Iz občine Senarska se izloči del kraja Gornji Porčič (hišne številke 25 do 29, 71 do 78, 80 do 91 in 112) in priključi občini St Lenart v Slovenskih goricah. 3. Iz občine Goličina se izločijo kraji Rade-hova, Šetarova, Zamaškova, Lormanje, Spodnji Zerjavec in Gornji Zerjavec, del kraja Zgornja Goličina (hišna številka 67) in oni del kraja Varda, ki spada v občino Goličino (hišna številka 1 do 7). Izločeno ozemlje se priključi občini št. Lenart v Slovenskih goricah. 4. Iz občine Korena se izločijo kraji Selce. Draže, Rogoznica, Crm-lješak ter del kraja Dolge njive (hiš. št. 1 do 23) in se priključijo občini Goličina. 5. Iz občine Sv. Jurij v Slov. gor. se izločita del kraja Partinje (hiš. št. 96 do 134) in del kraja Jurovski dol (hiš. št 58 in 67) ter priključita občini Št. Lenart. 6. Iz občine Sv. Ana v Slovenskih goricah se izloči del kraja Žice (hiš. št. 1 do 3) in se priključi občini Št. Lenart v Slovenskih goricah ter del kraja Gornja Ročica (hiš. št. 1 do 31. 34, 37, 47 do 51, 54, 55. 58 in 59) in se priključi občini Sv. Benedikt. 7. Ime občine Št. Lenart se spremeni v Sv. Lenart v Slov. gor. 8. Ime občine Senarska se spremeni v Sv. Trojico v Slov. gor. 9. Ime občine Goličina se spremeni v Sv. Rupert v Slov. gor. sedež te občine pa se prenese iz Sv. Lenarta k Sv. Rupertu. XVI. V murskosoboškem srezu: 1. Iz občine Bodonci se izloči kraj Radovci in priključi občini Gornja Lendava. 2. Iz občine Stankovo se izloči kraj Krošči in priključi občini Pertoča. 3. Iz občine Gornja 1 Lendava se izloči kraj Trtkova in priklju- i či občini Gornja Slaveča.' 4. Iz občine Gornji Petrovci se izloči kraj Cepenci in priključi občini Salovci. 5. Iz občine Gornja Slaveča se izloči kraj Dolnja Slaveča in priključi Gornji Lendavi. 6. Iz občine Ma6-kovci se izloči kraj Otovci in priključi občini Gornja Lendava. 7. Iz občine Pucon-ci se izločijo kraji Bokrači, Dolina in ša-lamonci, ki se priključijo občini Mač&ov-ci, ter kraj Bolana, ki se priključi občini Kupšinci. 8. Občina Strukovci se ukine. Od njenega ozemlja sc priključijo kraji Pu-žarci, Stari Besrovci in Strukovci občini Bodonci, kraj Lemerje pa občini Puconci. 9. Iz občine Šalovci se izloči kraj Peskovci in priključi občini Gornji Petrovci. 10. Občina Tešanovci se ukine. Od njenega ozemlja se priključijo kraji Mlajtinci, Mo-ravci in Tešanovci občini Markljanci kraj Vučja Gomila pa občini Prosenjakovci. 11. Ime občine Gornja Lendava se spremeni ▼ Grad. 12. Ime občine Gornja Slaveča se spremeni v Kuzma. 13. Ime občine Prosenjakovci se spremeni v Selo v Prekmurju. XVII. V ptujskem srezu: 1. Občina Hum se ukine. Od njenega ozemlja se priključi: a) občini Središče: del kraja Gomji Šalovci (hiš. št. 20, 29, 33 do 52 in 57 do 64); b) občini Sv. Miklavž: del kraja Zgornji Šalovci (hiš. št 30 do 32 in 53 do 56); c) občini Ormož: ves ostali del. 2. Iz občine Svetinje se izločijo: a) kraj Litmerk in Rošenski vrh ter del kraja Libanjski vrh (hiš. št. 1 do 10), ki se priključijo občini Ormož; b) kraja Runci in Stanovno, ki se prikliučita občini Velika Nedelja; c) del kraja Pavlovski vrh (hiš. št 57 do 60), ki se priključi občini Sv. Miklavž. 3. Iz občine Kog se izloči kraj Godeninci (hiš. št. 1 do 41) in se priključi občini Središče. 4. Iz občine Sv. Tomaž pri Ormožu se izločita kraj Litmerk in del kraja Bratonečl-ce (hiš. št 9 do 11), ki se priključita občini Osluševci. 5. Ime občine Osluševci se spremeni v Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. XVIII. V radovljiškem Srezu: 1. Iz občine Kamna gorica se izločijo kraji Lanco-vo, Brda in Vošče, del kraja Sp. Lipnica (hiš. št. 1 do 6, 33 in 37) in del kraja Zg. Lipnica (hiš. št. 23 in 24) in se priključijo občini Radovljici. 2. Iz občine Mošnje se izločita kraja Gorica in Vrbnje ter priključita občini Radovljici. 3. Ime občine Mošnje se spremeni v Brezje in sedež te občine prenese iz Mošenj v Brezje. XIX. V slovenjegraškem srezu: 1. Iz občine Št. TI j pri Velenju se izloči kraj Kavče in priključi občini Velenje. 2. lz občine Stari trg se izloči del kraja Raduše (hiš. št 1 do 6, 26 do 28, 37, 55 in 56) m priključi občini Podgorje. 3. Ves ostali del občine Stari trg se združi z občino Slovenjgradec. 4. Iz občine Šmartno pri Slovenjgradcu se izločita kraj Troblje, del kraja Gradišče (hiš. št 1 do 45 in 78) in del kraja Legen (hiš. št. 1 do 24), izločeno ozemlje pa se priključi Slovenjgradcu, 5. Iz občine Pame-če se izloči del kraja Pameče (hiš. št 75 do 83) in priključi občini Slovenjgradec. 6. Občina šoštanj-mesto in šoštanj-okolica se združita. XX. V škofjeloškem srezu: Iz občine Oselica se izloči kraj Davča (hiš. št 1 do 8) in priključi občini Sorica. 23 vagonov malin je šlo iz naših gozdov Ljubljana, 6. oktobra. Malinovec Je zdrava brezalkoholna pijača, ki se uporablja v čimdalje večjih množinah. Zato je tudi povpraševanje po malinah od leta do leta večje in se trgovina z malinami vsako leto lepše razvija. Do zadnjih let ja bila naša domovina v tem pogledu še prav malo upoštevana. Ogromne mru^ine malin so šle do malega v nič. V zadnjih letih pa se je tudi v tam zbolj-SrSo. Leto za letom izvozimo v inozemstvo velike množine malin, medtem ko je domači potrebi zadoščeno v polni meri. Zaradi dobre kakovosti Je naša gozdna malina na zelo dobrem glasu. Tako Gorenjska kakor tudi Dolenjska sta bogata na tem 93dežu. Na Dolenjskem pridejo zlasti v poštev gotovi deli v Gorjancih, zlasti pa Kočevsko gričevje okoii Roga, Sv. Petra in tam okrog. Odkar so pričeli tz teh predelov Izvažati maline, prihaja leto za letom več kupcev. Domačini pa z nabiranjem malin 23» služijo lepe novce. Medtem ko so kupci še pred par leti plačevali za 1 kg nabranih malin po 1 do 1.50 din, je letos poskočila cena na 2 do 2.50 din za 1 kg. Prav zato so sicer tihi in mimi gozdovi, kjer kraljuje zaščiteni medved in druga divjačina, ob času zorenja malin oživeli. Na stotine ljudi, mož, ki nimajo drugega zaslužka, žena in o^rok Je ostalo kar počel teden v gozdovih, kjer so tudi prenočevali, da so z nabiranjem malin zaslužili denar za najnujnejše potrebščine. Posamezni so zaslužili dnevno 30 do 50 din, kar Je za sedanje razmere lep zaslužek. Iz naše banovine sa je izvozilo letos 23 vagonov malin, deloma v Švico, deloma v Nemčijo in tudi v Francijo. Ker Je malina zelo občutljiva, sa jih konservirali že na mestu. Koosai vire m/je je za razne inozemske države različno. Nakup in izvoz malin so oskrbovale največ hrvatske tvirdke. AH ne bi mogli tega oskrbeti tudi naši kupci? Največji kompleks gozdov, ki pride v tem pogledu v poštev, je v lasti začasne uprave razlaščenih veleposestev ki dovoljuje proti odškodnini posaansmim interesentom odprodajo malin iz svojih predelov, če bd dom? če bvrdke posredovale izvoz odvišnega blaga, bi ves izkupiček, ki gre v stotisočake,' lahko ostal doma Letošnje leto Je bilo zaradi deževja zelo slabo, kajti malina potrebuje toplo ia suho leto, ker Jo dež hitro uniči in prične gniti. In vendar se je izvozilo 23 vagonov. V suhem letu pa U se moglo to število najmanj podvojiti Malina je torej naša zeio važna gospodarska zadeva, ki ji bo treba poslej posvečati večjo pozornost. >JUTRO« št. 234 - C Četrtek, T. X. 193T Vojna v i do 4 letih Nemški tisk oetro napada parlamentarnega tajnika angleškega vojnega ministra, lorda Apsleya, ki se mudi ta čas na lovu na Poljskem, in ki je izjavil nekemu polj-ekemu časnikarju, da postaja vojna nevarnost v Evropi čedalje večja. Računati je treba s tem, je dejal, da bo nastala vojna najpozneje v treh ali štirih letih, če prej ne uspe splošna razorožitev. Pri tem tiči 25 odstotkov vojne nevarnosti po njegovem mnenju ob nemško-poljski meji. Hitler, častni desetnik Mussolinija so v Nemčiji imenovali za častnega polkovnika nekega tamkajšnjega polka, v zameno pa je tudi Mussolini imenoval Hitlerja za častnega desetnika italijanske vojske. Kdor misli, da je ta častni desetnik le majhna odškodnina za častnega polkovnika, se moti. Sam Napoleon je nekoč sprejel naslov takšnega desetnika, ki ga je prevzela tudi Italija. Ta naslov je iimel kralj Viktor Ema-nuel II., danes ga nosijo Mussolini 6am in redki zaslužni Italijani. Hitler je prvi ino-stranec, ki so ga imenovali za italijanskega častnega desetnika. BABYMIRA krema se uspešno uporablja zoper spušeaje, rane, praske, opekline, hraste, Iišaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih. Naglo suši od znoja ali mokrenja opaljeno in odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah po ceni din 10.—* za škatlico. Nakladanje vagona Puške in drugo vojno orožje, ki so ga japonske čete zaplenile kitajskim vojnim ujetnikom Morilec admirala Kolčaka Salomon čudnovski, žrtev Stalinove „čistke" Med najnovejše Stalinove žrtve spada tudi Salomon Čudnovski, mož, ki je umoril admirala Kolčaka. Češki legionarji so bili svo-ječasno priče dogodkov, ki so 6e odigrali v februarju 1S20 ob Amurju. Eden teh legionarjev poroča: Tistim, ki poznajo zgodovino ruske državljanske vojne v Sibiriji natančneje, pa pove ime Salomona ali Sallyja Čudnovskega (to rusko ime pa je le pseudonim) nekaj posebnega: njegov nosilec, nepopisno zoprna pojava, zamazana, razcapana, spada na svoj način v zgodovino ruskih državljanskih vojn. Čudnovski je nmreč početnik umora admirala Kolčaka 7. februarja 1920 in je tudi sam morilec. Ta zoprna postava je bila predsednik tako zvane izredne komisije v Irkutsku v času, ko je bil admiral Kolčak tam ujet. Pri odhodu protiboljševiških čet, torej naših legionarjev, so ga izročili krajevnemu sovjetu v Irkutsku. Zavoljo usode nesrečnega admirala so bili med boljševiki hudi boji. Krajevni sovjet ga je hotel postaviti pred redno sodišče, drugi »sodrugi« so ga hoteli poslati v Moskvo, da bi Lenin odločil o njem. Tret- ja skupina pa je bila za »ljudsko sodišče« s takojšnjo odločitvijo. Čudnovski je tdl s svojo Čeko za najra-dikalnejši postopek, namreč za ustrelitev. Dosegel je to. V Irkutsku je krožil tedaj rek: »Kolčak je naš plen. Zabave njegove usmrtitve ne moremo prepustiti nikomur drugemu. Ljudstvo tako hoče.« In to »ljudstvo« Čudnovskega je bilo tedaj »suvereno«, bila je njegova Čeka. In tako se je zgodilo, da je Čudnovski z nekoliko če-kisti odšel v noči na 7. februar 1920, v silno mrzli mesečni noči, v Kolčakovo celico, da bi mu sporočil »sodbo«, ki je ni bil nihče drug diktiral in potrdil nego Čudnovski. Morilec 6e je 6mejal in se ujetniku rogal. Kolčak ga je poslušal z ledenim mirom, niti za trenutek ni izgubil tega miru. Končno je dejal samo to: »Kako, že sedaj ... in brez sodnega postopka?« Potem se je prekrižal in stopil prvi iz celice. Odvedli so ga k bregu Angare in šo ga ustrelili z ministrom njegove omskoveke vlade vred, Po-peijejevim. V led te reke so bili že preje napravili luknjo in obe trupli so vrgli v vodo. Vojaška služba turških žensk Turška narodna 6kuipščina je nedavno sprejela zakon, ki ureja vojaško službo za ženske v turški vojski. Ženske, ki bodo spoznane za sposobne za vojaščino, bodo morale odriniti za dva meseca na vežbanje. Iz-urili jih bodo predvsem za stražno^ službo. Pozneje bo turškim ženskam omogočena tudi višja vojaška izobrazba. Velik del ženskih rekrutov todo porabili pri saniteti, tiste, ki se bodo odlično izkazale, pa bodo lahko dosegle relo častniški čin. Turška vlada je objavila, da traja vojaška obveznost za moške posihmal do 60. leta starosti. Windsorski vojvoda se vrne v Anglijo? Vojvoda Windsorski, ki je prispel nedavno v Francijo, je v Parizu sprejel prvega finančnega svetovalca angleške kraljeve rodbine, Carterja. Poleg tega se je sestal z vojnim ministrom Hore Belishom, ki se je tudi tedaj mudil v francoski prestolnici. Iz tega sklepajo, da 6e pripravljajo v življenju Windsorskega vojvode v bližnji prihodnosti važne izpremembe. Menijo celo, da se bo vojvoda morda vrnil na Angleško. Levic pije V marsejski luki nakladajo železniški vagon, ki ga bodo odpeljali V Severno Afriko Vojna škoda brez zavarovalnine Obseg škode je nemogoče vnaprej izračunati •., Angleški poslovni svet je pod vtisom zadnjega sklepa združenih angleških zavarovalnih družb, ki so se odločile, da ne bodo spre jemale več zavarovanj na vojne škode. Klav zula, ki so jo sprejele se glasi: V primeru vojne, vpada, sovražnih dejanj kake tuje sile (naj si bo z vojno napovedjo ali brez nje), v primeru državljanske vojne, prevrata, upora ali vojaškega prevrata, se ne dovoljuje več zavarovalna zaščita. Imetniki zavarovanja se pouče od vseh v poštev prihajajočih družb, da ima ta klavzula odslej v njihovih policah veljavo, ker tri* Sni riziki niso več prkneren predmet aa* varovanja. Z odločujočega mesta so k temu Se čili, da je pri današnjih razmerah, rih imajo zračni napadi brez vojne veliko vlogo, absolutno nemogoče izračunat vojno škodo že v naprej. Angleški listi so odločitev zavarovalni!! družb' objavili na manj vidnih mestih, menda zato, da bi občinstva preveč ne razburjali. Levanevskega še vedno iščejo Ruska vlada ima upanje, da še živi Ruska vlada še vedno ni izgubila upa-ja, da je izgubljeni letalec Levanevski s svojimi tovariši še živ. Komisija za polete iz Moskve v Severno Ameriko sporoča, da so odposlali znatno število letal, ki naj bi nadaljevala iskanje. Izredno neugodno vreme je doslej preprečevalo polete nad pasom med Severnim tečajem in 87. spored-nikom na ameriški strani. Tam pa je po vsej priliki Levanevski pristal. Letalci Wilkins, GraciansM, Saldkov in Mattern so mogli do začetka polarne noči raziskati samo ameriški del Ledenega morja do 86. sporednika. čim se je začela polarna zima, so Wilkinsa odpoklicali, ker vodna letala zdaj nimajo več možnosti za pristajanje na vodi. Letalo Gracianskega, ki je amfibija, je moglo leteti dalj časa, September - oktober 10 dnevno zdravljenje 700,— dinarjev VSE vračunano: stanovanje (vsaka prosta soba na izbiro) hrana (v vsaki restavraciji a la carte) 1 zdravniški pregled, od zdravnika predpisane zdravilne ogljikove in mineralne kopeljl velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode. Moderni komfort. — Kavarna. — Ton-kino. 800 sob (150 s tekočo vodo). — Prospekte in navodila pošilja: 0prava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru). vendar pa bo moral tudi ta letalec v kratkem ustaviti svoje delo. Toda iskanje Levanevskega se bo nadaljevalo. Za poanoč četvorice velikih letal, ki so na Rudolfovem otoku pod vodstvom ševeljeva in Vodopjanova, so odredili še štiri enaka štirimotorna letala, ki so pripravna tudi za nočne polete. Ta oddelek odleti pod vodstvom čuhovskega v bližnjih dneh iz Moskve. Tudi na ameriški strani bodo iskanje nadaljevali. Ruska vlada je sklenila, da bo v Ameriki kupila veliko letalo na smučeh. Wilkins je izjavil, da je pripravljen s tem letalom in s svojim moštvom nadaljevati iskanje. Poleti na glavni progi od Rudolfovega otoka dalje se bodo vozili pred vsem v mesečini. Na Rudolfov otok pošljejo razen oddelka Čuhnov-skega s parnikom še dve težki in tri lažja letala. Zopet »resnica« o Mayerlingu Mayerlinška tragedija straši še vedno po svetu. Vsakovrstni ljudje so si izmislili zanjo že toliko verzij, da je že absolutno nemogoče ugotoviti, katera bi bila prava. Sedaj je izšla nova »resnica o Mayerlin-gu«, in sicer v obliki knjige, ki jo je izdal neki baron Lafaurie v Parizu. Avtor trdi, da jo je napisal po dnevnikih, ki jih je vodil princ L. Saško-Kobunški, čigar oče je bil v Mayerlingu navzoč. Po tej najnovejši »resnici« je Marija Večera prestolonaslednika Rudolfa ranila z britvijo, ker se je branil, da bi jo poročil. Nato jo Je prestolonaslednik zadavil in izvršil samomor. . . Točno plačuj »Jutru« naročnino Varni svofcein zavarovalnino Dalija prezidenta Masaryka V Parizu so te dni odprli razstavo rož, na kateri zbuja posebno pozornost tako zvana Masarykova dalija Drzen rop ob belem dnevu Velemestni kriminal v Pragi Goldberga iz Lodza. Mož taji, da bi bal imel kakšne zveze z dvojico, ki je ušla. Denarja pri njem niso našli. Iz aktovke je bilo izginilo 75 bankovcev po 1000 Kč. MiUerjev naslednik šest plačancev je lovilo enega človeka Afera Ignaca Reissa in njeno zanimivo ozadje — Prijateljica, ki je izdala ljubimca Pred tedni 6e je zgodil pri Lozani umor, katerega žrtev je bil bivši čekist Ignac Reiss. Sedaj je uspelo razkriti ozadje tega umora in prijeti v Parizu sest oseb, ki so se ga udeležile. Ena med njimi je Francoz Ducomet, druga je sovjetski Rus s papirji, ki se glasijo na ime Semirenski. Oba moža sta umor priznala, tajita pa, kar jima očita obtožba, da bi bila delala po naročilu GPU. Oblasti pa so prepričane, da gre za umor, ki je bil naročen s te strani. Razen teh dveh eo ugotovili še pot oseb, ki so bile posredno ali neposredno udeležene pri umoru. Te so neka Švicarka, Renata Steiner, ki so jo že prejšnji mesec aretirali v Švici, dalje neka Gertruda Schildbachova iz Strasstourga, ki je bila umorjenčeva prijateljica in je tega spravila morilcem v roke, dalje neki domnevni Rossi iz Niče in Se dva Rusa. Konec agenta GPU Ignaca Reissa osvetljuje pustolovsko delovanje sovjetske špio-naže in protišpionaže, ki je zavito drugače v globoko temo. Reiss je deloval v različnih delih Evrope. V letošnjem poletju se je proglasil menda sam za pristaša Trockega in Stalinovega nasprotnika in kmalu potem se je začela skozi vso Evropo fantastična gonja za njim. On sam se je pritožil raznim oblastem, da ga zasledujejo in da so ga obsodili na smrt. Vedel pa ni, da je njegova iprijatt:!'ica Gertruda Schildbachova, ki mu je sledila zvesto na vsak korak, že več let agentka GPU'in da je končno dobila iz Moskve strogo naročilo, da mora prijatelja spraviti pred samokrese njegovih zasledovalcev. To se je zgodilo v lozanskem predmestju Pullyju. Obe ženski Schildbachova in Steinerjeva, sta ga spravili na cesto, kjer je že čakala petorica mož, ki so ga s streli iz samokresov dobesedno zrešetali, kakor je ugotovila poznejša zdravniška preiskava. Na daljnja preiskava utegne spraviti na dan še dosti zanimivih stvari, čeprav se aretiran ci previdno zagovarjajo in odločno taje, da bi pripadali GPU. Na vsa neprijetna vpra- šanja odgovarjajo stereotipno: >0 tem na morem ničesar povedati«. Od zgoraj navzdol in od leve proti desni: Ignac Reiss, alias Hermann Eberhart; Vladin Kudratijey, Renata Steinerjeva, Dimitrij Smirenskij, Peter Schwarzen-burg in Gertruda Schildbachova Po ngrabljenju ruskega carističnega gene« rala Millerja je prevzel njegove posle general Abramov Težko delo pri pranju Vam je sedaj zelo olajšano, —» Namesto Vas pere snežnobelo PERION ki Vam prihrani trud in čas, — Uporabljajte gal Blagajnik »Slovanske pojištovne« v Pragi je poslal te dni slugo Franca šadka na poštno hranilnico, da bi tam dvignil 260 tisoč Kč. Nekoliko minut pred 10. je sluga zapustil poštno hranilnico, potem ko je bil spravil denar v aktovko, in je stopil v neko trgovino z mesnimi izdelki na Va-olavskem trgu, da bi tam pojedel hrenovko. V to trgovino se pride skozi razmeroma ozka steklena vrata, skozi katera je v tem času Slo mnogo ljudi Ko Je hotel šadek vstopiti, je pritisnila za njim trojica možakarjev, ki so se slugi videli sumljivi, pa Je hotel aktovko z denarjem močneje stisniti pod pazduho. V tem trenutku je opazil, da so ga že okradli. Začel Je vpiti, dva možakarja sta pobegnila, tretjega so pravočasno zadržali v trgovini in ga izročili policiji. Na policijskem komisariatu so spoznali v njem mednarodnega žeparja, nekega Hercza ANEKDOTA Skladatelj Rihard Wagner Je bil znan grobijan. Nekoč mu Je dala neka starejša dama i« boljše družbe razumeti, da se čuti notranje povezano s njegovo duševnostjo. »Nu, potem se nimam pač ničesar bati,« je dejal Wagner, »kajti meni so nevarne samo mlade in lepe žensk ec Dva meseca starega leviča pitajo z mlekom iz steklenice Postani in ostani član Vodnikove družbe! VSAK DAN ENA »Ti, kaj bi storil, če bi imel ves denar, ki si ga zapravil za pivo?« »Kaj bi storil? Enostavna reč: Popil bi da yeč piva!« Rafael Sabaftnli 83 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Sa&r e! Bahr je ofoesfl samostrel nazaj ln ae požari vzpel po kočnih stopnicah. V poitemi. ki je bila zgoraj, je mahoma zagledal pred seboj Roza-imiindo, stoječo med mračnima sencama Nubijcev. Ko se ji je približali, je odsikočila. V želji, da bi ji sporočil veselo novico, je ukazal Ahiadiu, naj prižge luč. in stopil za njb v kajuto. Videl je njeno silno razburjenost in slutil budi vzrok. Komaj sta. bila sama, se je že usulo nanj: »Peklenšček, nečloveška zver! Bog te bo kaznoval. Z vsakim dihom ga bom prosila za to. Morilec! In jas neumnica sem verjela tvojim besedam in sem imela tvoje kesanje za resnično. Zdaj si razkrinkal svoje pravo--< 2 Kako te more žaliti, kar sem storil z Lionelom?« ji je segel v besedo, ves prepaden nad njenim to-gotnim izbruhom. ^Žaliti, mene?« je vsMtkmila. Nato so postaje njene besede spet mrzle in zamičljive. »Hvala Bo-g-u. žaliti me ne moreš. Vesela sem, dia si mi vendar že odprl oči. Kako sem le mogla verjeti, da ti je res do moje rešitve! Iz morilčevih rok si je niti ne želim. Rajši hočem poginiti. Poguma mi ne -S- i ^^ joctk oofltan prod ujm Grenko se je zasmejal; tsM ja, kaj as godi ▼ nji, in razumel tudi ajrao nejasno grožnjo. ma se je zbral in milim odvtnnil: »Pravkar sem ti hotefl sporočiti, da js zanesljivo oM, in povedati, kakšno naročilo ima od mene.« Nekaj v njegovem gOasu jo je prVdliVv da pa js spet pogledala. V dvoma je 'VtadSgnUa očL »Da, Liomela sem maslfl,« je rekel v odgovor na njeno nemo vprašanje. »Tisti prizor, udarec, ome-dlevica iin vse ostalo je bilo med nama dogovorjeno in samo zvijačna igra. Prav talko bodi streljanje. Moj izziv Manzaku je bil samo izgovor, s katerim sem hotel pridobiti časa, da bi postala Loo-neflova glava v mraHcu neradoana in ne bi mogel nihče več zanesljivo reči. aH je zadet Moja puščica je udarila daleč v stran od cilja. Zdaj je lionel gotovo že na širokem morju in nese Johnu KilBngre-wu moje sporočilo. Prejšnje čase je bil vztrajen pilavač, in upam, da bo zlahka dosegel .Srebrno oajp-djo'. To sem ti prišel povedat.« Dolgo časa je zmedena strmela vanj, nato je s slabotnim glasom zašepetala: »Ali govoriš resnico?« Skomignil jle z rameni: »Ne vem, kalkSen razlog moreš najti za to, da bi se lagal.« Zgmidiiilta se jie na dfrvan. kakor da hi jo bila zapustila vsa moč, in mahoma vnovič tiho zaihteia: »Jaz--jaz... sem pa mislila... da si... — * »Vem, zmerom si mislila samo najboljBe o me- O . . i', n .j ■ . m ^ • i^^JH n. s wiw "—Tf n jb corih on nje n i m nnnfaom. ENAINDVAJSETO POGLAVJE MOBITURUS i j jiih ]■■ Z grenkobo v srcu je odšel ter prepustil Rooa-mmndo osramočenju in kesanju. Zavest njene naj-novej&e krivice proti Oliver ju je bila tako močna, da ji je postala merilo vsega zla« ki mu ga je bila že prizadejala. Morda je njen zbegani duh tudi mefličil te spomine in pret&avail njeno krivdo, dokler se ji rri zdelo, da je vse grrje 2golj sad njene lastne nezvestobe. Mučila jo je goreča želja pokore. Ce bi ne bil odlhitel, bi ga bila Meče prosila odpuščanja. Taiko je mog^la samo tiho sedeti, vntoti v pretdktost in tehitafei besede, s katerimi se je hotela odkupiti, kadar se vendar že vrne k nji. Toda ure so minevale, Oliver ja pa ni bilo na iz-pregled. In tedajci jo je kakor smrtna groza prevzela misel, da utegne ladja sira Johna KfnigTewa že kmalu udariti nanje. Doslej f. ta možnost sploh ni bila prišla na pamet; zdaj je bila vsa njena skrb namenjena Oliver ju. Moj Bog, če bi prišlo do boja in bi poginil od roke kakega Angleža ali pod udairci gusarjev, ki jih je bil tnji na ljubo izdal, ne da bi prej slišal izpoved njenega kesanja in ne da bd prej izrekel besedo: »Odpuščam ti!« Podnoč se je bližala; Rozamunda ni mogffla več prenašati negotovosti. Tiho je vstala in se splazila k Ubada, previdno vzdignila zastor hi se malone spddtaflmlla ob telo, ki je ležalo počez pred njenim pragom. Preplašena je odskočHa* nato se je pa rtMh k pd mm HI mdUUE n—nA OBm- ja. Spal Ja. Ne meneč as za NUbtjoa, feft rta negftno, naflik dvojici Upov, stala na stre& se je **«lfrla globlje ia gtoHge, daAder nI pofe* padfa. amui njega na kolena. Scfcae so jt zaMe oŠ — solze, ld sta jih izvabljali Sladka za^zetoest in hvolefaoflt. Misel, da je ta mož, ki mn je toiSbotaat odrekla zaupanje^ še v spanju štor® svoje telo naAm nje-rote varnosti, ji je čudno globoko segala v aroa. Tih, skoraj neslišen ihitljaj se ji je tovfl. Se tisti mah je Oliver poskočil, in drog je pogledal drugemu v oči; njegov drajii rjarvi obraz je bil ▼ fc^i višini z njenim obUčjem. »Kaj se je godilo?« je Šepnil, Prestrašena se je odmaknila. Ker ji je tA> priHo naključje talko nepričakovano na pomoč, je bBm-šaila po ženski navadi zatajiti unmen svojega prihoda. - »Kaj meniš,« je zajedjaSa. »aH je lionel Se prišel na ladjo sira Johna?« Ozn se je proti divanu, kjer je ležal puAa. Tam je biilo vse mimo; razen tega je b3a zadala svoje vprašanje po angleško. Vstal je in pomagal tudi nji, da bi vstala, nato ji je pa naimigmil, naj gre ▼ kajuto in vstopil za njo, »Ta ekrt) ti gotovo ni dala spati?« je rekel na pol vprašujoče, na pol takisto, kakor da U jo hotel pomiriti. »Da,« je prfznaDa. »Res ni potreba, da se mučiš. Prej kateor v aad-mrjJh nočnih urah nas sir Jofhn ne mora napasti © Zmaga olimpijske ideje Spor med mednarodnim olimpijskim odborom in smučarsko zvezo se bo bržkone končal v škodo smuških učiteljev, ki pač nimajo amaterske kvalifikacije Spor zaradi tega, ali bo zimska olimpiada 1. 1940 na Japonskem ali ne, je v zadnjem času nekoliko potihnil. To je dobro znamenje, kajti sedaj bo lahko mednarodni olimpijski odbor začel pogajanja z mednarodno smučarsko federacijo (Fifo) zaradi odstranitve težav, FIFA pa si bo medtem premislila, ali naj res vztraja v zahtevi, da se zaradi vprašanja smuških učiteljev v bodoče ne bo več udeleževala Olimpiad. Zelo je dvomljivo, če bo hotela ta mednarodna športna zveza kar tako prevzeti odgovornost zato, temveč verjetnejše je, da si bo pri tem skušala poiskati zaveznike med ostalimi mednarodnimi športnimi organizacijami. V tem primeru pa je skoraj gotovo, da bo upoma Fifa ostala najbliže precej osamljena, pa čeprav bi morale nekatere smuške zveze nastopati na olimpiadi brez smuških učiteljev in torej e precej oslabljenimi ekipami. V ostalem je treba priznati, da so tekme, ki jih vsako leto prireja FIFA, res že velike mednarodne prireditve, ki pa vendar ne morejo vzdržati primerjave z bleskom. in pomenom zimskih olimpiad. Če bi imeli aktivni tekmovalci odločati o tem, bi se gotovo priključili onim, ki zagovarjajo udeležbo na olimpiadah. Mednarodni olimpijski odbor je moral V času svojega 40-letnega obstoja dobo-jevati že marsikatero slično bitko s športnimi organizacijami. Toda vedno so se končale tako, da je slednjič le zmagala moč olimpijske ideje. Niti baron Couber-tin niti njegovi nasledniki niso nikoli nobene športne organizacije, ki ni hotela sodelovati, silili na olimpiade in po sijajnem poteku lanske olimpiade v Nemčiji tudi nihče več ne misli, da bi se temu odboru bilo treba tako ponižati. V prvih letih ustanovitve je bilo stanje povsem drugačno in, če bi bile takrat že titanovi jene številne današnje mednarodne športne organizacije, bi najbrže ideja Olimpijskih iger ne slavila zmage nikoli. Concordia—Celje Lahkoatletski dvoboj, največji, ki je b3 dozdaj v Celju V nedeljo ob 10. dopoldne se bosta sreča-la na celjski Glaziji dva najmočnejša pred. stavnika jugoslovenske lahkie atletike, in sicer letošnji' državni prvak zagrebška Concordia ter reprezentanca celjskih atletov. Celjskim atletom je dana prilika, da pre-fekusijo svoje sile in že znane zmožnosti nasproti Gonconddji, kater« naloga pa bo, »da res potrdi svojo nadmoč nad slovensko ilahfco atletiko, ki si jo je priborila na letošnjem državnem prvenstvu. Res, da je iletos ljubljansko Prrmorje, dosedanji prvak, odstopilo od tekmovanja, ravno sate pa bo tod5 celjska prireditev pridobi]* na važnosti, ker ne bo So samo za to, kateri predstavnik je močne ja, temveč bo Slo tadi za državnega prvaka, obenem pa za zastopstvo slovenske lahke atletike, * boju % najmočnejSm hrvatskim predstavnikom. Kjer je Uh potrebna borfba, eo bffi ceT>k? »tleti vedno na atesta, tadi tokrat De bodo satajšli. — Tekmovalni spored nedeljskega srečanja oftsega 9 točk m sioer: teke na Odlična novo angažirana koloraturna sopran istka Alda Nollijeva nastopi drevi v ljubljanski operi r kreaciji Mustte v Puccinijevi operni mojstrovini ».La Bohd-pae*. T Kajti toliko žrtev in dela vseh, ki hočejo na njih nastopati, ne bi bila nobena prevzela prostovoljno. Spor za vodstvo in do-.hodke bi bil najbrž v kali zatrl vse poskuse, da bi se poživile moderne olimpiade. Toda ko je Coubertin začel delati, Se ni bilo skoraj v nobeni športni panogi krepke mednarodne organizacije, težav pa je bilo že takrat z raznimi zvezami precej. Tako n. pr. so se belgijski telovadci upirali, da bi na olimpiadah nastopali tudi ostali športniki, in ne dosti pozneje se spet francoski telovadci niso hoteli z nemškimi zastopniki vsesti za skupno mizo. Dolgo je moral Coubertin miriti te vročekrvne-že in uspelo mu je to, kakor tudi še težje, da je po svetovni vojni polagoma ohladil politične strasiti ali jih vsaj popolnoma odstranil iz olimpijske družbe. Odločilno pri razvoju tega spora je tudi dejstvo, da so bile olimpiade prav za prav kraj, kjer so se osnovale vse današnje mednarodne športne organizacije. Tamkaj so se zbirali najboljši tekmovalci sveta s svojimi voditelji raznih narodov in tam so se potem uspešno sklepale mednarodne športne zveze. Olimpiade so tudi storile največ zato, da so se po vsem svetu uvedla enaka športna pravila. Toda kljub temu je bilo še vedno nekaj takšnih, ki so vedno skušali nasprotovati in izriniti to ali ono zvezo iz olimpijskega koncema. Velikih uspehov pa prav za prav pri tem niso imeli nobeni! Edina športna panoga, ki danes — od leta 1924 dalje — ne sodeluje na olimpija-dah, je tenis, pri katerem se voditelji boje, da bi z udeležbo na olimpiadi izgubile vso privlačnost znane tekme za Davisov pokal. Toda, če bi vprašali aktivne igralce, bi najbrže tudi ti ne rekli drugače, kakor vsi ostali, da bi jim bilo pač najljubše udejstvovanje pod olimpijsko zastavo. V teh okoliščinah je torej skoraj gotovo, da bo olimpijska ideja zmagala tudi v sporu, ki ga imata zdaj mednarodni olimpijski odbor in FIFA 100 m, 400 m, 800 m. 3000 m, balkansko štafeto, meta krogle in diska ter skoka v višino in daljino. Oba predstavnika bosta nastopila kompletna; postavi obeh bomo objavili jutri. V nekaj vrstah Nedelja 10. t. m., ko čaka našo nogometno reprezentanco drugo važno mednarodno srečanje s Poljsko v Varšavi, se naglo bliža Naša enajstorica, za katero so češkoslovaški listi kljub nepotrebnemu porazu v Pragi, polni hvale in priizna-nja, jg v torek zjutraj odpotovala v Zlin, znano industrijsko mesto Batovih tovarn, kjer bo ostala do petka in nato odpotovala v Varšavo. Naši igralci so tamkaj odlično spravljeni in vBak dan nekoliko trenirajo na vzornih igriščih domačega nogometnega kluba. Ponudili eo jim sicer tudi prijateljsko tekmo, ki pa je vodja naše reprezentance zaradi važnosti nedeljske tekme ni hotel sprejeti. NedeJjska mednarodna tekma je namreč mnogo važnejša od one v Pragi, 'kajti od nje je odvisno, ali bo naša nogometna reprezentanca drugo leto fcrrala v tekmah za svetovno prvenstvo v Franciji. Res je, da so Poljaki precej slaJbši od Ce-hoslovakov, toda presenečenja v nogometu niso nikoli izključena, posebno tedaj, če ma9tva igrajo izven doma. Savezni kapetan Fopovič je zaradi ojačenja naših pozval v Varšavo še Vmjadinoviča. predvsem pa MoSo Marjanovima, ki bi namesto Hitre-ea 4g»aJ srednjega napadalca. Za nedeljsko tekmo vlada na Poljskem, kjer pa s postavo domačega moštva raznih igralcev raznih fcLtrbov niso nič kaj zadovoljni, vel2ko zanimanje. Na zadnji seji poslovnega odbora JNS je bila zavrnjena pritožba beograjske Jugoslavije, ki se je, kakor znamo, pritožila zoper izgubljeno tekmo z Baskom, v katerem je igraj bivši »Francoz« Stevovič. Po oficiel-irih olbvestaih francoski nogometni savez Stevoviča sploh ni suspendiral, najmanj Se za ostale nogometne saveze, temveč ga je kaznoval samo tako, da ga leto dni ne bo hotel verificirati za noben francoski klub. Sploh pa Stevovič tamkaj niti še ni bij verificiran, tako da tudi o rzgubi amaterske kvalifikacije ne more biti govora. Jutri, v soboto in nedeljo bodo v Zagrebu finalne igre za teniško prvenstvo Jugoslavije, ki so morale biti svoječasno zaradi nestalnega in deževnega vremena prekinjene. V teh igrah, ki bodo določile tudi vrstni red naiših najboljših teniških igralcev, bodo nastopili vsi naši znani mojstri belega športa Punčee, Pallada. Kukuljevič in Mitič. Ce le sprt ne bo teh zanimivih srečanj pokvarilo obupno vreme zadnjih dm!___ Kopnite domače blago! Zbor plavahrih sodnikov — sekcija Ljubljana. Sklicujemo redno letno skupščino za 17. oktober t L ob frt 9. » restavraciji Štrukelj. V slučaja neaklepčbostl ob doto-8eni uri bo skupSSna sklepčna pel ve kasneje ob vsaki lideležbi, SK Ljubljana. Danes db 1X30 dbievm trening liginega in prvega močtva. Trening bo ob vsakem vremenu. Odbor lahkoatletskih sodnikov ca sneto Ljubljana. Za dolžnostni miting SK Svobode dne 10. oktobra t. L ob 9.46 na igrišča ASK Primorja se določa taie sodniški zbor: vrhovni: Windfcch, vodja: Savo Soncm, starter: ing. Cerar, »odnHei: Cek, Cnderman, geom Ceme, Hvale, Kalaa, Kermavner, Kos, Michel, Slamič, Trtnik, Vidic. Praznik minskega sokolskega okrožja Že s prvim .izletniškim viakom Je priMte-lo 5. p. m. veliko število bratov in sester 8 deoo in naraščajem društev is Mokronoga, Mirne, Trebnjega in Žužemberka v Krmelj. Takoj po prihodu vlaka ©o se pričele mladi reke tekme. Sokolska mladina je vedre volje in z veliko borbenostjo pokazala, kaj zmore smotrno delo požrtvovalnih bratov in se6ter. Tekmovale so: pet vrat moške dece, tri vrste ženske dec*, dve vrati moškega naraščaja, ena vrsta ženskega naraščaja in devet posameznic. Po končanih tekmah je okrožni načelnik razglasil nastopne rezultate; _ Moška deca; I. mesto vrsta h St. Janža « 2779 točkami E. vreta iz Mirne z 2.564 točkami, III. vrsta iz Zežemberka z 2066 točkami Kot posameznika so zasedli: I. mesto Berjak Bogo (Št. Janž) s 476 točkami, II. Božič Ruport (Št. Janž) s 469 točkami, III. si delita Bule Marko in Kolenc Martin e 465 točkami. Ženska deca: I. mesto vrsta iz St. Janža z 2426 točkami, IL vrsta 12. Žužemberka s 1973 točkami, III. vrsta iz Mokronoga e 1736 točkami. Kot posameznice 50 zasedle: I. mesto Zupane Draga <Št. Janž) e 426 točkami, H. Kasiič Elvira (Št. Janž) s 463 točkami, IU. Miklič Vera s 438 točkami. Moški naraščaj: L mesto vrata iz Žužemberka z 2793 točkami, H. vrsta iz St. Janža z 2523 točkami. Kot posamezniki eo zasedli: I. mesto Vreš Franc (Trebnje) e 582 točkami. IL Pire Mile <2užemberk) s 565 točkami, IIL Papež Franci (St. Janž) a 559 točkama. Ženski naraščaj; Kot vrsta je tekmovala samo vrsta iz Trebnjega in je dosegla 2456 točk. Kot posameznice so zasedle. I. mesto Zupane Lili Št. Janž) s 495 točkami, II. Va-lenčič Nuša (Trebnje) s 489 točkami, HL Hodko Ljuba s 480 točkami. Po končanih tekmah je sledil štafeta i tek, ki se ga je udeležilo osem vrst dece. Od moške dece je prvo mesto dosegla vrata iz Št. Janža v času 1:10,7 miin., drugo vrsta iz Mirne v 1:13,7 min., tretje mesto vrsta iz Trebnjega v 1:15,7 min. Od. ženske dece je dosegla prvo mesto vrsta k Št. Janža. drugo vrsta iz Žužemberka, tretje vrsta iz Mokronoga. Kazalo je že na slabo vreme, vendar eo se temni oblaki raztrgali in posijalo je toplo jesensko solnce, ki je dvignilo razpoloženje številnega sokolskega in nacionalnega občinstva. Ob 15. so ob zvokih rajhenbur-ške gasilske godbe prikorakali na telovadi-šče sokoJski oddelki in z državno himno in zanosno »Pesmijo sokolskih legij« izkazali pozdrav državni zastavi, ki je ponosno plapolala na visokem jamboru. Vrstile so se telovadne točke. Kot prvo je nastopilo celotno telovadeče članstvo društva iz Št. Janža, ki je strumno izvajalo posamezne telovadne točke in pokazalo vestno delo v telovadnici. Nato je nastopila starejša moška in ženska deca. ki je lepo podala proste vaje in bila deležna toplega priznanja. Prav ljubko je podala svoje vaje mlajša ženska deca. Ženski in moški naraščaj sta izvajala težavne proste vaje z vbo potrebno skladnostjo. Dele*na sta bila vse pohvale. Na orodju so nastopili člani in moška naraščaj društva iz Št Janža. Gledalce so zadivile vrhunske vaje članov, ki so dokazale, da se dajo z vztrajnim delom in sokolsko disciplino doseči najlepši uspehi. Uspehe je tembolj upoštevati, ker je ogromna večina telovadečih Članov rudarjev. Proste vaje članic so bile še nezadostno uvež-bane. Kot zadnji so nastopili člani a prostimi vajama, ki so j:h bolje izvedli. V prihodnje bi bilo želeti, tla bi tudi oni bratje telovadci, ki so srtali med občinstvom kot gledalci, aktivneje sodelovali pri nastopih. Po končani telovadbi se je zgrnila po telovadišču vsa ta velika množica in ob godbi in ubranem petju ee je razvila prijietna narodna zabava. Ta sokolski praznik, katerega eo se udeležila vsa društva v okrožju in bratje iz Kočevja. Novega mesta in Loke pri Zidanem mostu, je znova dokazal, da sokolstvo kljub vsem udarcem ne klone, nego napreduje in se krepi. Le naprej brez miru! PolSnik 5 let ped sokolskim praporom. Med najmlajšimi sokolskimi edinicami v Zasavju je četa na PolSniku. Kraj je znan številnim turistom, saj leži v sredi zanimivih in prijaznih Polšniških dolomitov. Caprav je kraj precej visoko (680 m), je kulturno precej razgiban. Fantje smo postavili pad &o-ks ki je lani praznovala % letoma, kramo Žalni koncert v Maribora V petek ob 20. bo r Maribora iatnl koncert v počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Na koncertu bo skladatelj tn vtrtuoz na orgle Blaž Antič zaigral Bachov koncert, preludij in fugo v c mola tet bo na orglah spremljal violinsko virtuozinjo Faniko Brandlovo, ki bo igrala Beethovna, Mozarta in Haydna. Opozarjamo mariborsko glasbeno občinstvo na to umetniško prireditev. letno telovadišče. Naši načrti pa s tem še niso pri kraju. Zato smo preteklo nedaljo priredili na Savi blizu železniške positaje tombolo. Imeli smo precej lepih dobitkov, največ seveda živega blaga, junca, prašička itd. Močno dsževje pa je preprečilo večjo udeležbo. Nedavno nedeljo preje smo imeli nepozabno lep javni nastop, ki je privabil tudi obilo naših prijateljev iz doline; večino so tvorili bratje in s?»tre iz Zagorja, Trboveljci so dospeli celo z godbo. Iz Trbove£f t— Lepo uspela tombola Sokola v Trbovljah. Prireditve Sokola Trbovlje so bile vedno prvovrstni družabni dogodek za Tr-boveljčane. Nedeljska tombola pa je po ve-likopoteznosti dobre organizacije in krasnih dobitkih prekosila vse slične prireditve zadnjih let. Brat Toman je s pomočjo pridnih sodelavcev že t?dne poprej pripravil z redko spretnostjo vse, da v vsakem pogledu zadosti željam sokolskih gostov. Gostje ' so v obilnem številu prihiteli ne le iz trboveljskih rudarskih revirjev, temveč tudi iz Hrastnika, Zagorja, Sava, Litije. Posebno mnogoštevilni so bili delavci s svojimi družinami, med ostalimi pa si opazil tudi našega kmeta, ki ga je lepo vreme privabilo z bližnjih hribov, da tudi on poizkusi tom-bolsko srečo. Preko 4 tisoč gostov je že_ v prvih popoldanskih urah zasedlo veselični prostor. Prve in najlepše dobitke eo zadali: Žagar Ivan, rudar, motorno kolo, Zupan Alojz, rudniški preddelavec, radioaparat, Letnik Ivo, trgovec, moško kolo, Kržan Marija, fotoaparat itd. Uspeh tombole je bil odličen, naj bi bil drugo leto še lepši. t— Trgatev, ki jo je Sokol priredil v soboto zvečar v Sokolskem domu, kljub skrbnim pripravam, vabljivemu gro®dju, okusnih okrepčilom in dobri vinski kapljici ni bila tako dobro obiskana, kakor se je pričakovalo. Vsi 60 se pač pripravili za tombolo. Navzlic temu t« je tudi ta družabni večer prav lepo uspel in zbral prva sredstva za izlet trboveljskega Sokola, ki ga priredi prihodnje leto v Prago. t— Žalna svečanost. Na pobudo Sokola priredi trboveljska nacionalna javnost s sodelovanjem gasilcev in vseh nacionalnih društev 9. t m. ob 20. žalno svečanost. Društva se zbero v soboto zvečer v krojih in s prapori na glavnem trgu. Po dolini se bo vršil štafetni tek z baklami, ki se ga bodo udeležili Sokoli in člani športnih društev. Prvi tekač bo prižgal žaro pred spominsko ploščo Viteškega kralja, nakar bo na trgu pietetna svečanost. Vabimo vse trboveljsko Prebivalstvo! Svečanost bo ob vsakem vreme nu. Občinstvo naj za časa štafetnega teka vzdržuje na cesti potrebni red. Iz Novega mesta n— Radovedni meščani. Naše meščanstvo, zlasti pa volilce zelo zanima vprašanje, kako bo banovina odločila in rešila vlogo, tičočo se položaja župana dr. Polennka, ki bi po zakonu kot banovin6ki zdravnik ne smel liti župan. Preteklo ja že precej časa, a pritožba še ni rešena. Prav tako nestrpno pričakujejo izida spora nekega banovinskega nameščenca ki noče iti na pvoje službeno mesto, kamor je name^čan. Dotični nameščenec se sklicuje na svojo politično izkaznico in pravi, da se na bo udal..... n— Sreska skupščina JNS v Novem mestu. V nedeljo, 10. oktobra, bo ob 8. zjutraj v prostorih restavracije g. Josipa Wradlscher-ja v Novem mestu sreska skupščina Jugo-. slovenska nacionalne stranke za novomeški srez. Na tem občnem zboru bosta poročala tudi minister v p in senator g. Ivan Pu-eelj ter delegat banovinskega odbora oziroma banovinskega omladinsbega odbora JNS iz Ljubljane. Iz Krškega k— Psiar r Brezja pri Leskemu Te dni te bfla posestnica Kerinova Elizabeta »pori ena pri kuhanju zajtrka, dočim je njen mož nedaleč hiše pase! goveda I* stare kmečke peči p je ušel oganj na lesen kuhinjski strop, kar je bilo tem lažja, kar je bila peč brez dimnika. Ker je bila streha pokrita s slamo, je bilo v trenutku celo poslopje vognju. Zgorala je hiša in hlev s pridelki in pohištvom v vrednosti 11.000 din. Stavbe so bile zavarovane. k— Sodna prodaja nepremičnin. V sredo 6L t m. ob 9. bo na sodišču dražba zemljišča vL št 813 k o. Senuše. Gre za eno samo njivsko parcelo v vrednosti 7200 din. V sredo 13. t m. ob 9. bo prodano zemljišče vL št 906 k. o. Senuše, to sta dve njivi v skupni vrednosti 11.500 din. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. ari Četrtek, 7. oktobra: Tarelkinova smrt Premierski abonma. Petek, 8. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celja: Matura). Sobota, 9. oktobra: Julij Cerar. Bed a ★ Premiera »Tarelkinove smrti« bo drevi za premierski abonma. Dejanje kaže človeka, ki igra dvojno vlogo ter se skuša na ta način okoristiti. Toda njagov nasprotnik, ki ni nič manj pretkan, ga izroči oblasti. Na podlagi tega dogodka, razvije avtor Sobovo-Kobyiin s slikanjem birokratizma satirične farso ki presega po svoji trpkosti celo Go-goljeva stvaritve. Režija: Stupica. OPERA Začetek ob 20. ari Četrtek, 7. oktobra: Boh&me. Red Četrtek. Petek, 8. oktobra: zaprta Sobota, 9. oktobra: Evangeljnik. Gostuje tenorist gosp. Josip Gostič. Re4 A. ★ Vb« abonente prosi uprava Ha rodnega gledališča, da poravnajo drugi obrok abonma na do 14. t m. Puceinijeva opera >Ltt Beh*me< 1 našima pevkama, sopranistko Vidalijim* in ko-loraturko Nollijevo se bo izvajala danes za red Četrtek. Izvrstno uspela predstava te opere je pred nedavnim prinefla obema pevkama najživahnejši uspeh in £fna pridobila vse simpatija našega občinstva. Opero dirigira Niko Štritot Prihodnja operna norost bo DonteettJJeva opera >Linda di Chamonnniic, ki jo pripravlja kapelnik Anton Neffat Premiera bo sredi prihodnjega tedna. RADIO Četrtek, 7. oktobra Ljubljana 12: Slavni glasovi (ploSče). — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Konoert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Koncert Radio orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dT. R. Kolarič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.90: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: L ura slovenske zborovske glasbe. Sodelujejo: pevski zbor »Sloge«, Radio orkester in g. Srečko Koporc (uvodna beseda); dirigent g. Heri Svetel. — 21.30: Pol ure za ples. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Flavto eolo igra g. Filip Bernard. Petek, & oktobra Ljubljana 11: Pridelovanje hmelja v Savinjski dolini (g. Oskar Hudales). — 12: Z naših gredic (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Pesmi z našega juga. — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Slovaška žena, njeno delo in življenje (gdč. Slava Lipoglav-šek). — 18.20: Charlie Kunz igra šlagerje na klavirju (plošče). — 18.40: Francoščina u1«ti S Dla, Najmanj« gatMk 17 Dla. SREČKE Iščemo prodajalo« srečk — prednost dajemo vpokojen-cem, državnim ia privatnim uradnikom. Ponudbe na ogl. »d d. Jutra pod »Srečke«. no« Seaeda 1 Ota, davek S Dm ta lifro ali lajanj« aaalora 9 Dia, Najmanj« ca Met IT Dla. Jabolka razne vrste, prodaj* na va gone, avtomobile in zaboje PETER ŠETINA. Sevnica ob Savi. 25030 33 | Obrt B«Mda 1 Ota. davek 8 Dla ca Mf*. «JI tejanjt 8 Dla, Najmanj« t7 Dia. Rožuhovino se najugodneje kupi _ strokovno izdela pri Jo sip Dolenc, LJubljana, Sv. Petra 19. tel. 22—62 274-3C Kvalitetne novosti UetMO* t Dia lavo* B za lifro tU lajanje oaal«v* S Dia. Najmanj«! um) 1? Dla. Pekarijo dobro idočo, sredi Mokronoga, oddam v najem takoj solidnemu pekovskemu mojstru . samcu. Naslov: Bule Toni ml., Mokronog. 36625-17 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 dinj Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavlja Homao, Sv. Petra c. 81, Liubljana. telefon 35-39. 26V33 Jedilni kostanj lep režetan nudi najceneje Artur Nacbbaor, Radeče. 20311-83 Kupim Beeeda 1 Dia. davek < »In ta Šifro ali dajanj« naslova S Dia. Najmanjši n«Mk 17 D!sl Landauer dobro ohranjen fijakerski voz za prevažanje potnikov, kupim. Ponudbe s ceno na naslov Božidar Duper, hotel Imperial Dubrovnik. 26429-7 Trgovske pulte in mize, kupnm, porabno za manufaktoro. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod šifro »Brzo«. 26055-7 Lokali Beseda 1 Din, davek 8 Din ta žit po alt dajanj« naslova f Dia. Najmanj&l tne.sk 17 Dla. Prostore ki so zelo uporabni za trgovske lokale in skladišča, za obrtniške in industrijske svrhe, za pisarne itd. v sredini mesta, ob glavni cesti, in na dvorišču, takoj oddamo v Dalmatinovi ulici št. 10 (nasproti hotela Štrukelj) dnevno od 10.—12. v Zabjekovi knjigoveznici. 20364-13 ragocenosti % Beseda 1 Din. davek 8 Dla za Silno ali lajanje naslovi 5 Din. Najmanjftl oeaek 17 Dla. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 1. 12« Vložne knjižice Hranilnice knwkib občin v Ljubljani, kupujem. Plačam v goto viki. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 50«. 25009-16 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova al. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. 237 16 G. Th. Rotman: Gospod postane Kozamurnik umetni jahač 10 Ta čas je Kozamurnik milo streljal z očmi po lopi. »Prav tu dol moram skočiti!« je mislil sam pri sebi, kajti nič ga ni mikalo, da bi počakal redarja. In tisti mah, ko se je Rentačnica odmaknila, da M od daleč bolje pregledala svoj stekleni polk, se je ohrabril in skočil! tteMnl* 1 Uul lave a 3 Dla za lUro ali dajanj« naalcv* S Din. Najin* uit taeaak 17 Dla. Večje število parcel kompleksov, poseatev, gozdov, trgovskih ia ataoo vanjskib bi* tet ril ima naprodaj gradben, strokov ni, izobraža posredovalne KUNAVEB LUDVIK, Oeeta Ž9 oktobra 6. telefon 87-33. Pooblaščeni graditelj to sodni ceni tel j sa nasvete brezplačno na razpolago. Vila cenjena po sodnem cenilcu z vrtom in garažo gad 400 tisoč Din, daleč pod ceno □a prodaj. Pcnudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro. »Nenavadno ugodna prilika« 26362-20 Ob Ljubljanici je naprodaj lepa, manjša vila z vsem modernim kom fortom, z vrtom in garažo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno tudii za čolnarenje«. 26363-20 Prodam vilo s 6 sobami, kopalnico, pod-klc-tena, pralnica, lep sadni vrt, v bližini sv. Jožefa, na mirnem kraju. Reflektantd naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod značko »Mirni dom«. 26630-20 Lepo posestvo na Dolenjskem, naprodaj. Dopise na oH. odd. Jutsa pod »Dolenjsko«. 26620-20 Stanovanje Beeeda 1 Dla. davek 8 Dla ta lifro ali dajanje naslova 5 Dia. NajmanjU tneaek 17 Dla. 5-sobno stanovanje renovirano, v centru mesta, oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 05534-21 Enosob. stanovanje oddam. Kolesi j ska ul. 15, Trnio-vo. 20630-21 Enosob. stanovanje oddam v Šiški pri novii cerkvi. Naslov v veeli poslovalnicah Jutra. 2-sobno stanovanje oddam v Beograjski nI. 6, pri novi gimnaziji. Gjura. 20335-31 3-sobno stanovanje novo renovirano, s kopal nico, predsobo in pritiklinami, oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) 28. 26856-211 4—5 sobno stanovanje s telefonom, v bližini banovine, oddam 1. novembra. Naslov v vsoh poslovalnicah Jutra. 26647-31 Med mestom In deželo posreduje »Jntrov« mali oglasnik moške suknje in obleke v največji in najlepši izbiri — ter najsolidnejši ceni ! KAKO ZHAHOST ZDAJ OISTMRJUJE BOLEČINE V NOGAH — začnite s tem čudovitim 3 - dnevnim poizkusom na naše stroške. Vitalni, učinkoviti elementi, ki so najdeni v znamenitih vrelcih, ie dobivajo zdaj pod imenom Saltrat Rodell. Potrebno je samo, da polno pest Saltrat Rodella raztopite ▼ vroči vodi. Ko pomočite noge ▼ to učinkovito vodo. prenehajo bolečine kakor po kakem čudežu. Kurja očesa nehajo boleti ln kmalu se tako omehčajo, da jih lahko odstranite s prstom. Noge nič več ne bole in ne pečejo. Kupite še danes Saltrat Rodell pri svojem lekarnarju ali pa v parfumeriji in hitro se boste rešili bolečin v nogah. Sobo odda tfoteda I Dla. da*«k » Du> ta lifro aii dajanj« naslov« Dia. Najmanjtl ta«Mk 17 Dla. Čedno sobico oddam. Krojaška 5/m. 26618-23 Lepo sobo podstrešno, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26636-23 Opremljeno sobo v mestu, takoj oddam go spodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26634-23 Sobe išče Roljši gospod uradnik, išče stTogo separirano sobo v centru, s postrežbo in kopalnico. Takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grof«. 2601O-33a Prazno sobo solnčno, veliko, s štedilnikom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 206HO-28a Izgubljeno tieerU* i UUi i« . o* C «.' ti u iiiro Ul lajanje oa*l«v» S Dia. NtjmiajH ia*Mk t7 Dla. Očala izgubljena v nedeljo popoldne pri bolnici n« Studencu, naj najditelj odda na Blei-weisovi cesti 5/IH, desno. 20636-38 G nformacije distrl« 1 Ulii l*«ea « Um ta lilro aii lajanj« aaalova f Dia. NajmanjU tnxek 17 Din Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je razpisal drugo ofertalno licitacijo za keramična in pečarska dela za novo stavbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Osijeku, ki se bo vršila na dan 20. oktobra 1&37 prt Okrožnem ura du za zavarovanje delavcev v Osijeku. Vsi pogoji za razpis te licitacije se dobe pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, M hanovičeva uL 3 ali pri Gradbenem odboru Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Osijeku. Nodilov trg -4. 26577-31 ZAHTEVAJTE ERE5PLAČNI CENIK fflarl NAiP0raLflE'5E GENERALNO ZA5TDP5TV0 ~ F 5CHNEIDER ZAGREB nikdliCeva io Iščemo logarja prvovrstnega, veSčega vseh šumskih manipulacij. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega, poslovanja in zahtev poslati na »Cer« d. d., Zagreb, Tomašičeva 10. Za srbohrvatsko-nemško korespondenco iščemo sposobno pisarniško moč z večletno prakso in primerno predizobrazbo za tovarniško pisarno v Mariboru pri dobri plači. Zahtevamo perfektno znanje srbohrvat-skega ln nemškega jezika in obeh steno-grafij, občo prakso tudi v vseh ostalih pisarniških opravilih, posebno v opominjanj^ prodaji, po možnosti tudi v reklami. V poštev prihajajo moške in ženske moči, nastop službe najkasneje 1. XI. 1937. Samo lastnoročno pisane ponudbe, po možnosti s sliko in navedbo plače pod šifro »Prvovrstna moč 1937« na »Publicitasc d. d., Zagreb, Ilica 9. Prodamo kompletno novo masinerijo kakor tudi sušilnico ter embalažo za izdelovanje toaletnih mil in kozmetiko. Resni kupci naj se obrnejo na Propagando d. d., Zagreb — Jelačičev trg 5, pod »R. 4257«. Linolej prodaja ln polaga po reklamnih cenah SEVER, Marijin trg % Veliko tekstilno podjetje IšCE za svoje centralno skladišče izurjenega mlajšega SKLADIŠČNIKA Pogoji: daljša praksa v tem svojstvu ln prvovrstna priporočila. Prednost imajo reflektantl lz železninske stroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št. 7305. iffl:illlMIII!llllltl!Mllini!lg Mojster — navijalec z dolgoletnimi spričevali lahko dobi stalno nameščenje v veliki tovarni nogavic. — Ponudbe pod »Praksa 803« na Propagando d. d., prej Jug. Rudolf Mosse d. d., Beograd, poštni pretinac 409. VEDNO JE POMLAD V HIŠI, KJER SE KURI Z ZEPHIR- PEČMI Zahtevajte brezplačni prospekt od: tovarne „Z E P HI R" d. d. Subotica Samoprodaja za: Ljubljano: Venčeslav Breznik; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard. Ptuj: Anton Brenčič; Brežice: Loschnlgg & Schmidt. 8.000.- dinarjev NAGRADE DAMO ZA NOVO KRILATICO! Naša dosedanja krilatica vam je znana: MALO RARI, DOLGO TRAJA, IŠČEMO NOVO, POTOM NATEČAJA ! DOMAČA JE S Danes smo dali v promet omejeno število kuponov, ki jih dobite POPOLNOMA BREZPLAČNO pri svojem dobavitelju žarnic. Izpolnite kupon s svojim predlogom za novo krilatico, ter ga oddajte pri svojem dobavitelju žarnic ali pa ga pošljite v zaprti kuverti na naš naslov. NAGRADE: 2* din j.ooo«—, 3* din l.ooo.—. POGOJI NATEČAJA: 1. Vsak posestnik kupona, izvzemši člane nagradnega odbora, lahko sodeluje brez vsakih stroškov. Vsak udeleženec natečaja sme poslati samo en predlog, ki sestoji iz največ treh vrstic, a očrta prednosti in visoko kakovost naših žarnic. 2. Izpolnjene kupone oddajte pri svojemu dobavitelju iarnlc v vseh krajih naSe države ali pa ga nam pošljite na naš naslov. 3. Poslednji dan sprejemanja kuponov je 81. oktober 1987, naknadno poslani ne pridejo v poštev. 4. Odbor za oceno Je: a) dr. Ljudevit Splajt, profesor univerze, b) dr. Dejan Despot, javni notar, c) ing. Slavko Schmidek. Proti odločitvi tega odbora kakor tudi razdelitvi nagrad ni ugovora, ter je izključen vsak pravni lek. 5. Imena dobitnikov bodo objavljena v dnevnem tisku, odnosno bodo obveščeni z dopisom. 6. Nagrajene krilatice preidejo z vsemi pravicami v lastništvo DI S, domače industrije žarnic, Zagreb, Domobranska 11. VISOKA KAKOVOST NAŠIH PRVOVRSTNIH DIS ŽARNIC VAM JE ZNANA, IN VAM JE ZARADI TEGA OLAJŠANA NALOGA. D I S domača industrija žarnic. m \it PiE 5AVO5TI ijnmmn nmmmti tisoCi m tisoči se mi z^hyauojeiojodokazu )m MI10GE ZAHVALE;PAZMllCMORAMA' 3ak>J ii^ine jidjljc^ eteemi italifaducmj&k15 1>ojaia - taAttšV®tewner«w> **itk tacajte POŠILJAMO PO POVZETJU,51EMEHICA »PUSflllllK MODfMIK KOZMETIKA » SPLIT- Mdor oglašuje ta napreduje f Nenadne smrti je preminul včeraj naS dragi Janez Vencajz Dragega pokojnika, ki mu je bilo komaj 43 let, bomo pokopali v petek, dne 8. oktobra 1937 ob 11. dopoldne. Pogreb bo izpred mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. i. dne 6. oktobra 1937. V L j ubij Žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani, f