nedeljo •• je p« ponovno eošel kal Ure<lui Koji«r«vki Je Imel na dnevnem redu. eno samo točke»
cljo v»eh turških I«), M •»»» ril-i pnlago. Jvtštt^
mi ,, proti liighi In Dardanelom.
Sh	>>;:
- — ' ^ - - - — -
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
> rrdniiM in uprava lAki pruitoril t€47 80. Lawnd«ls Avt.
OIU- »f PskllMliM, Nit to. U^d.U A*«. I rlrpholit Uwnd.lt
S^TSSttS JrS^V-trMS 1 ChicafO, WM srede, 3. januarja (Jan. 3), I®23.
far mUih ti
r«U «1
=S
3ub.eri.ti— M00*
V«*»l»
5TEV.—NUMBER 2.
»* «•— P ro * fr w
IIN, A«t •! 0«t. J, letr.lfifccrM m J«m 14, tat«.
m
ilciv službi podjetnikov.
FAU SO *HO*ZSKM Mi NEODVISNIM PODJET MIKOM.
so ogenj in pobijali or ganizirane delavce.
Tork, H. T. (Fed. Pran.)
je čital v newyorikih tih napise enega dne kot krni med pralnicami se po-(jo ognja in kislin" - "Iz-razgaljujcjo plačan požig , vojni" — "Ogenj podtikajo unijekemu te-■»' — je čital prave fakte, kil trnat peri«nikov ujet smal pobojnike, požigal talce, da nbija konku
je kilo sedem oseb [tak oaeb »o nekaterajzpo-kako bo bila najete, da u-! lastnino peričnikov, Id
trnatn peričnikov. 141 §o, da ao prejemali *to dalo od organizacije )▼ pralnic. Kaznovati ao neodvisne podjetnike, k j kotel! pridružiti Imata, da
i jo cene ^katerih požarih ao umrli idje, ki ao jik zanetili [kriminalci. Enajst oaeb ja ali ja bilo saduienih pr takem požaru v Harlemu petna jat pralnic ja bilo na ta nafta t zadnjih V Now Yorku.
aretirali ta kriminalaa gli tndi knjiga podjetniške Wet Waah Laundry i Protactive Aesociation. Te potrjujejo, da ao zlikove za vsako UkO kriminalno
RUDARJI T IUKBA8U 80 tO-RAZ ELI IJpraOV* KAN DIDATE. ,
Pittaburg, Kana. — Uradno poročilo o izida volitev odbornikov rudarake organizacije v 14. d i-striktu, ki ao aa vršile 12. decem bra .pokasuje, da ao rudarji pora sili kandidata, ki ao naklonjeni predsedniku Lewisu. Vsi kandi dat je, ki podpirajo Alczandru Iovvata, ao izvoljeni. Howat, kateremu ja Lawia odvzel predsedni itvo diztriktne organizacije, se fte nahaja v zaporu, ker je kriil zakon industrijskega sodišča.
sto do
DOLAIUIV INTERESU Kit-NOVCEV K UČINKUJEJO.
VOJAftKA EEVOLTA V TURI \ JTJ PROTI MUB80LINIJU.
London, 2. jan. — Ii Milaua po ročajo o revolti vojaško poNadkr rurinu proti fašistični dikutu t. Okrog 900 vojakov ja zapustilo Piazzo Ostrilo in korakalo po uli eah a kUal "Doli s Musaolinl lami" Vnela ae ja bitka mod re-beli in fašisti. Trnje vojaki ia eden
Kje bilo ranjenih. Revolta je potlačena. Med 50,000 mošmi Mar Rouga, Ia. — Plačani čas- kraljevska garda v Italiji vlada nikaraki poročevalci ao «e raapo- r|lika nczadoovljnoat vsled ekle-slali lepo pobarvana porošila ve- ^ fciutov, da bodo
VELK0ME8TNEMU OASOPIS-JU II POftHJAJO GANLJIVI POVESTI O KLANOVSTVU.
Klanovd ao pretepli farmarja v Oklahomi. .
tvojo milico in zmanjšali gardo.
RAZSTRELBA TRESKAJO-OEM PLINA V RUDNIKU.
PLINSKI NADZORNIK JS
llikomeatnira časnikom, da v njih operejo klanovstvo, posebno pa I bogata in politično vplivna kla> novce. Propaganda še poje, da »a umora in druga kaanjiva dejanja izvršili najnižji klanovci, kar v 1 »uvadnem jeziku pomeni najfiro [mašnejši.
Pravični ljudje pa pravijo: Do-ljfc*,,,^ Nemci upajo, da bo
kazano .jo, da ho klanovci izvrši.1........• 1 *
KONFERENCA GLEDE ODŠKODNINE D PARIZU.
rasrcBa aa j« dogodila zgodaj zjutraj pri pregledovanju rudnika.
Lovington, D. O. «4 Zgodaj zjutraj je Xel v rudnik Charles Finlejr, plinski nadzornik, da se prepriča, ako je rudnik varen. Ob 5:20 zjutraj ja allna razartelba naznanila, da ae ja globoko pod zemljo dogodila neirečf. Znano je bilo le toliko, da je Finley od šel v rudnik, da ga preišče, nihče pa nI vedel, kje ae je nahajal ob čaeu nesreče. E njim je šel v rud xOc tudi fld Hcwitt, da nakrm' mnle. Hewitta ja vrgla razatrel-ba štirideset Čevljev daleč, a bil ja še toliko pri moči, da ja zlezel do koša in je dal strojniku znamenje, da ga potegne iz rudnika. Bil je telko ranjen. Takoj po razstralbl ao odšli vrane« Valentina, MoClaln in še deaet rudarjev v rudnik^ da rešijo finlejrja. Daleč niso pHšli bi plin jih Ja omamil. Pragi rešil
jli dva umora in več kriminalnih činov. Kdor je aodeloval pri tok
zločinih je hudodelee, pa aaj bo n^ONARODNI BANKIRJI
bogat ali reven. Za bogate klano v-	DELU
I ee naj velja tista mera kot za | revne, ako ao aodalovali pri zla« činih. Varovati bogatega zloštnea iin preganjati revnega ja kknov> |ska metoda. TTmora ni zakrivil lat mo tisti, ki ja izvršil umor direktno, ampak tudi oni, ki
klanovei,' ki ao glaaovali, da kla-»ovci prežo na avoja šrtve v sedi, ko se vračajo domov iz Bas-tropa. Umora ao krivi vei klanov. ci, ki ao preželi v zaaadi na šrtve i Tako aodijo ljudje o klanovakih zločinih, ki nieo klanovei in šale da ae takemu hudodelskemu po
pet itn dolarjev. ci ft0 0 pnf^mov mdoi ija paftlnftoa, A5	prve reSilce iz tndnikn.
pralnica, je akozl
>bojnika, da so razga-organiziranih delav-
oktobru Ja organizacija da-r, ki delajo v pralnicah, dO-o teh pobojniških me-
Podjetniki ao pristali, da eli pobojnike in izjavili, da odškodnino žrtvam njih
ij je pretepanje in napada-iziranih delaveav pone-S na nlicj|h, ao oborošenj po-vlomili na ahod delavske i je. Pograbili ao knjige, [in denar in nšlL aekaj časa «em silijo neka-jetniki voznike, strojnike aiške deUvoe, da podpišejo Ibo, ako proetovoljno puste da ne bodo skozi osemnajst delali ▼ druži pralnici, je truat periSnikov izdelal monopol v Greater New Skozi lata je teptal male Ee, ki ae niso hoteli pri-trustu. Nazadnje je pa kotel a pofigom odpraviti aled konkurenca, ao podjetniki, kadar gre ravo konkurence. Velebiz-čaaopiaje samo poroča, pa ao pobarvana, da Ščiti Prav nič ne kliče to ije po dršavnam pravdni-
ljudje ao aevoda zgra-takim po?etj<*m. itniki bodo zdaj najeli naj-»tirane odvetniške moči, »jo kazni in aa operejo pred ■ Kadar bodo oprani,
mpeini
aejšim potom prišli »jega premošenja.
FA VAPAOSVA OD IA-
Okla. — Tukaj aa ja čuden dogodek, ki potre-ve« pojasnila, kot ga ij dobila jevaeat Pbliaija mol t neka Ko jo policija doepe je MU temavro. Polieiji je udHa v re-T M kipa ao potil i policija je pa bila primera-id. Bilo > pat poliea
Ko do eM popoldne ia nUo do-biU Finlejrja is rudnika, je kilo aplorno mnenje, da je mrtev.
BksploJja je bila precej silna. Razbila je aekaj betonskih zton in oeem^jet mul i« poginilo. U-Ula jih je cksnlozija, ali ao pa poginila zaradi vdihavanja etrupe-nlh plinov.
t tflca McClaina • niso mogli najti Lkoraj eno aro. Mislili ao, da , e mrtev, ko ao ga nalU. Dvignili ao ga ia rudnika na sveii srak in
»budilt a- *u|»at v življenje.
_»»
BITKA VA ULICI JI PKldBLA NA MIBTBBUOZBir NAČIN
m*mm
Ubit
T
ZAVRELA IZMETU KOMPROMISE.
ORGANIZIRANI RUDARJI OPERATORJI KONFI&I-KAJO.
IN
Chicag^ lil. - (Feder. Press.) — Zastopniki rudarjev in operatorjev na polju mohkega premoga bodo danes (3. januarja) tretjič Anglelev pobegnilo ii Oari-i poskusili z araniiranjem meadnih
Pogajanj. Zadnja dva saatanka v novembru in decembru niata pri-ueala ničeear. Na prvem sestanku se nieo mogli operatorji sediniti med seboj, na drugem sestanku ao
1600
grada; Turki aa pripravljajo na vojno.
RSVOLTA V MOZULU.
IV Pariz, 2. jan. Iz Angore čez pa rudarji aavrgli njihove načrte, organizirali Carigrad poročajo, da je velika padanja mezdna pogodba poteče
skupščina sprejela resolucijo, ka-|"l. marca. Oba stranki imata še tera nalaga turškim delegatom v tri msaece čaaa na sprejem nova Uusanni, da na smejo niti za las mezdne pogodbe, odstopiti od mirovnega programa
Amerika intervenirala ia "rešila" Evropo.
turških naclonaliatov. lteaolueijo jo* predložila vkrajaa • leviea v skupščini. Kemal paša je bil proti resoluciji. '
London, 2. jan.-^Dailj Mail" je prejela brsojavko is Carigrada o revolti v okolišu Mozula. Rebel-ni Kurdr ao požgali hangarje VA | angleških letalskih sil, ki oprav-Ijajo policijsko službo v imenu arnbKUf vlade v Iraku (Mesopota Pariz, 2, jan. — Daaaa ja bila v|»U»). Vast o revolti je prišla ia Parizu obnovljena konferenca Angore.
ententnih ministrskih predaedni- Valetta. Malta, 2. jan. -JU kov in drugih dršavnikov, ki je Carigrada javljajo, da a« ja W00 bila otvorjena ia odgodena pred »»gibkih poslanikov ukrcalo na
B S -	'iadije, ki jkpoM^NM
Malto. Pološaj v Carigradu
tlonih repubuk
■ustanovljena.
Kongres v Moskvi je adraAU 14 sovjetskih republik v aort velesilo po agledu Zdruie-aih drla v.
CENTRALNA VLADA V MOIKVI,
aelo
kazali, da 'ae Irtve primejo1 dmiifff^v ^	,
24. avguata na tolovajaki način in Qgm	T" S^Tl Inanct in An.leži beša na varno
na javni eesti. Umora ao krivi v.i ^^	S^Vt
Poincaro in Bpnar Law zastopa ta Francijo in Anglijo ; Dell a
lika
- Moskva, t Ja«, — Nova veieaila |r je porotlila včeraj. Rualja,
____| M___HM Ukrajina in druge veš ali maaj
narodna skupščina ja ekrajno; neodvisne republike ao prenehala
•.m m	i.......____dovoljua a mirovnim pogaja-lelulatiratl in na njihovem »estu
Taimui 1 it.H i ifi«ali^	ki	vaanji minister M je dvigniU mogočna faderaelja.
^	P«*« v Lauaanni. Hkupščl. ki ja nekoliko podobna original-
ni nI prišel. Belgija jc tudi seeto-l ^ |^vrhovno ^ in Md Ednrfeaim drJUv* v Sever-
/k^. .n.ikztri	nJ° heaado v zadevah vlada, ja po ni Ameriki. Ima nova federacije Je
JZL ^^LJt^JTur^ Manja, da Js Iamst dal-Unlja sovjetskih aoelalUtlčnih .	. . r STIS^ 2JSTJT	.bravtl koneeaij ententi. Na dnev republik".
nohte. Porabili bodo ves svoj po- nji poekna zaves nkov •ad»eboj.|	u	n
litični vpliv, da bogati klanovei aoga pobotanja glad« nemšku uidejo kainL KuMukaklan ao u- fckdnlna. Glavno vprašanje _
^ »Ii boniSmm * ^A m mogoči m VemMjl ^n^
. i jo avojo neomejeno oblast torij in če je mogoče, aa koliko^e^™lf^n	Xllp4kJ nt
tukajšaii okolici. Siromašne lju- časa ia pod kakimi pogoji An«Kj« l *,BBj . .Mvfl«|lklhlpow" - ^	'EZ2* T
a, -o .Zom v	- ^=X?^ ^M--
vZi™ Mlitev«, d. "'•ItrriMl""«'''"«"^
Frauelja dobiti v .voj.	l^l^SSS^H	<»<"*
br»(pi R«b« In r Buhru t«r »omlkf Ij Uofu|, Ki-iralbli/'!!. .11« pri-! J« l>ll« r«».IJ»»IJ«» 1» » »«l J«
bila hitro sprejeta ia jo htagivt prelevil w
j« ta polioaj, on pokojnik aajon te aaka dekle pa 'lahko ranjena.
Ohieago, m. — Na čikaških n-lieak ae je dobojevaU bitka, katere začetek ja zelo mieterijozen. Gdč. Minnie Finkelatein. njen brat Izidor, gdč. Beeeie Klaas in Loo Kanfman ao ae vračali domov U večerne pleane šole. Blizo Pau-linake eeote in Jaekaonovaga bu-levsrda je šel tlimo njih tujec, ki ao je obrnil in rekel: "Oproati-te." Na to je potegnil eamokree in je pri*el etreljati. Fanta sta stekla, sa njima je pa tekel tujec ia fltreljaL f 1
Policija je prejek telefonično poročilo, da nekdo atrelja aa ulici. S poeta je ao odredili takoj tri policaje na liee meaU. BUiali ao aa Van Burenovl eeeti. Na vojrnlu ao stali trije aeaaanei. Eden izmed njih je natrelil in krogla je zndeU policaja OMalleyja. Po-bejniki ea eUkli. Policaja pa aa njimi. Zdaj je padal etrel za etre-lom in eden pokojnikov je padel zadet na tla. Dejal je, da aa pile Joka Boovoa. Krogla m« je prt-luknjala prei. Prepeljali se ga v bolnišnico ia zdravniki iajavljajo. da podleis rani. O evojih tovari ;.ih ni zinil keaede. Druga dva pokojnika eta ašU. Polieaj OMai ley ja uand na potu v bolnišnico. Od*. Flakelataiaova je kila tade-U r ladje.
al uši jo kot golo orodje aa njih bičile namene.
Zločini, ki so jih izvešUi klanovci v tem okraju so sledeči:
ObUčlli ao ae v bele ali 4rne kute, da jih ni nihče poznal ka dar so Izvrševali zločine. Bičali §o mote in deportirall šene s njih domov. Ugrabljali ao državljane na javni oeati in strašili so mirne in delavne zamoree. Končno ao pa umorili še dva državljana.
In takih zločinov ne olepšajo tudi najbolj pobarvane paveati, ki jih razpošiljajo čaanikaraki pore-žcvalal v velikomestne Časnika.
Baatrop, La. — Tukajšnje pre-bivslstvo komaj čaka, da prične zaslišanje o klanovakih zločinih. Vse je radovedno, kdo ao ljudje, ki ao ae posluževali bela ali črne kute, da so uganjali zločine. Vest po okolici se raznesU, da imajo oblasti skesano izpoved dveh hla-novcev. Ta veat je elektriziraU tukajšnje prebivalstvo in izredno povedala njegovo radovednost.
Hollia, Okla. — M letnega farmarja Frank Jla/ja, ki Um v najemu farmo leat milj aaveroaa padno od tukaj, ao napadli ponoči maskiren! klanovei. Odbijali so ga na samoto in bičali, da je viae-la koža z njega. Po konšanem bi-Čanjn ao mo ukazali, da i»ora U* koj zapustiti kraj. Bar pravi, da ga kU novci dolže, da kgka šga-
mM
v Dtisamsrt, oruge proui.,takoj stopila nova ustava, ki dolo-rajo proti reki Tljria in tratjada Ima 14 združenih sovjetskih armada se ablra prod Adab^zar>pubUk centralno vlado v Mo^-iein	kvl, katera vodi enotni bilo, al-
L Lauaanne, ftviea, jan, - itam pravoaodja in delavskega »a-^Zahteva amerUlkega opezovalea konlka, zaaanje sadsva armado j+k .	.. . . _ (h I lds - bi podpira aavesnihe na In mornarico, upravo Industrij n
Glaaovl, da bo Amerika interve-	J* ' flrn,(,n-kega tranaportnega ter komunlkaeij.
niraia, prihajajo od veeh atranlJ«1 "m." so ra.ka/.ile akega sistems. (Vntralnl isvrše-Francija aa boji intervencije, M JSE/iSJ1	u.i ie. valnl odbor ,ki šteje po novi usta-
vi 371 članov, bo vršil zakonodaj-
kadar poteče moratorij. Angiija je proti temu, ker ae boji, da bi bila Nemčija potem popolno ma uničena gospodarsko In indu atrijsko.
(Jlaaou,--- —-------------
niraia, prihajajo od veeh strani
rraneija N oo^	daleRatc. Poalcllca tega je
slati, da ja vlada Mruženih držav] - " ,uiI>etl(jiri|| m I>0
proti okupaciji ttuhra. Francoski	1Bierl|^ml kapltaHstl ;'n« poala In snlti sa mora trikrat v
listi napadajo Iferdlnga In	I'rfjMi^^Va^^^^^^i Ckon-	Kongra. zboruje enkrat v
I?! "z^ri	« gradnjo želeanle. vi
sa fklieanje nove ekonomake k on faraaee "La LiberU" je pisala
toliji.	I Kongrea ja tudi sklenil, da ^
i ih«rtfl" m masi.. Hlsa Nur bej, drugi turški deleLUt| druženja odslej narodni
A. iI ^TlS driaviiMai I ^	** Turčlj«LPMBJk.
Yt? j' i ^ ^//inL. v roUI1^*1« »»"I"' misijonarje, ako ~
rnanjonetav	liodo Američani aillll Turke, da1 B<MPf,J
Velike Britanije.	dati Arme.,e.» večji kos
laS?,'1 T T/^VJ^k-oriJa z avtonomijo. Rita je predložil s aa	j, „ .marlški mialjonarji
i^IojfS^or^j k-ialLait, ki podžigajo Armence krUe. N« n,t* zahteva m« at or ,	TurkflW ,n nn>rni-howa
znižanje U>f\n*	prepire in konfllkU v T^
isprazaenje DuUburga In drugih M J y 4
POVPREČNA dolooit tlV
ljenja bo nuur m un.
| New Tork. NT. — Buletin Me Itropolitan Life kMMM kompa ni je naznanja, da perpraiaa dol-|goot človeška življenja ko kmalu let. Poročilo temelji na primer I javi leotvie umrijhmatl v Mk 1010 in 1W0. Lestvici kažeta, da v leta JW0 umrlo manj oefb v I starosti f e# ko 70 let kat pa pred dceetimi leti.
— V tukaj
v katerem ja tieoč je v pondd jek iakmhoil palm Oflafki aa pn^račfli aalNa>
Indijski
Oajra, Bengal, ladija, 2 Jan -|Na vaeiadijskem kongreaa Inaiistov je kila a veliko
reeolurija. ki ae M da Inaeiooaliati ae kodo odgovorni {nadeljae dolgove, ki jih sngleška vlada, kadar vzamejo r ovoje roko. meri dolgovi leo priznani.
mest na daanem bregu Rene ter zmanjšanje aavecnišklh čet v oku piranih pokrajinah.
Nemškt vlida upa, da Združene države poeelejo ▼ tvropako Urim in rešijo talko vprašanja o<lško<l niHa s praktičnim načrtom glede dolgov in poeojil.
Waahington, D. C., 2. jan. — T o kaj ja na delu mogočna propa ffsnds aa tabrieaajc ameriških voj aih poeojil in ca nova poaojila K v ropi. V Čer s J ao ja Izvedelo, da je predeednik angleške državne banka m. C. Norman U dva tedaa Ameriki. Norman je imel tajne lUaka z M organom io dragimi mednarodnimi bankirji v Wall Strneta ter a pradeedaikom Har dingom, Hughceom, Hooverjrm, MeHonom In drugimi Mani aiimi atatraelje. Normanove misija je, pridokitl Združene države se eko-■omako in finančno iatervenr.jo v K r ropi
Mednarodni bankirji so naredili Mhk pritisk na edatfnislractjo sa inUrvsneijo. Tajne note ae menja-N.jo dnevna mod Waehingtooom in Laadonom ladnjih par tednov.
•statorji in kongreeaiki, ki ee proti 'fcrtorvsaciji, sMrajo ovoje sile aa močan odpor v
41 ji.
Izmet paša je imel včeraj dolge konferenco s ameriškim poslanikom ChUdom.
IZORKDI PO ViEJ ITALUI.
Kraljeva garda vaUja proti fašistom.
Rim, 1 jan, — Bovralnosti med kraljevo garde in fašieti ao iz-bruhnile v mnogih moatlh. V Neapln ao gardietl napadli glavni stan fašistov in ga zažgali. Hov reža« demonstracije in krvavi lioji a fašieti eo v Uku v Genovi, Plsl in Parmi. V Turiau je mir.
Davek na eerkvene kolekte v
Mežico CHy, Mehike. — (Ked. Prees.) — Mehiška vlada je nalo lila Stoodstotni davek na ve« eerkvene kolekte in prispevke.
Ckieago in okolica; V M rta k nestalno in mrzlo. Hneg. fteverno-ropedtd vetrovi. Temperature v zadnjih 14 urah i najvišja V*, najnižja » Mnee izide ob 7(11! sa-Ide ob 4 JO
vrhovni po-reljnik rdače armade, je poadravU delegate in izjavil, da bo rdeša armada krepko podpirala Unijo.
Kongres je dalje sakljnšil, da
Unija aovfMlfcih soclalietlčnlk republik sprejme v avoja vrata vee sosednje države, ki ae Hočejo pri-
družiti. Unija ne bo rabila ali« sa pridobitev novih republik, pri-prevljena pa je dati saščito vsaki sosednji republiki, katera ja Izp«. stavljena Izkoriščanju od zepedne Evrope io vatošne JUUe. Trr% re-publike, hI stopijo v Unijo, bode mogoče Turčija, Perzija, Afganl-stan In Indij«. Morda sa pridrušl tudi KlUjaka.
Vee republike v Vnljl ao enako-pravne in Imajo do gotove meja domačo avtonomijo.
B018DI SPREJELI NOVO LITO V AJfOLUL
I^ndon, 2. jan. — Pred kaU-dralo av. Paule ja bila abrana veli-kensks množica ljudstva v neds-I jo opolnoči, čakajoča not ega Na. V množici je bito veš tisoč brezpo-•etnih delavev, ki eo pričeli peti "Jnternaeioaaio" ia 4<B-lell «a-sls vi". Tekoj je prišla pol^i* H| U na konjih in ušela raaganjaU množice. Naelala je rebnka In konfusija. Policijske reaerve so bile pripravljene, da udarlj«. eko m množice ne rastdejo. I-jadjc ao ee končno rez«! v neredu In a flasnimi protesti. .
Ar in
FI08VETA
■ '
Smrt klasov- w sldh žrtev Je bila mučna. **
DVI mSJAMSn DOLA*m JUkZDMLnUKl MED D1LKI
caejb.
Budapeitt. — Vodstvo univerze zahteva od vlade, naj odredi, da bodo dijaki plačevali ,šolnino v plenici meeto v kronah.
Ettajaka vlada je padi*
Peking, 2. jan. — Kitajaka vlada je podala oatavko.
Hripavost
in jk&iet] eta zelo ntprij«tn& nmpto* rea. Da prtpreiiu ulj« po.lj.dic« vzemite j
i	»■ i Ti (h':«.'
nevera t Cough Balsam,
imejte*? pri^oST*i'!«"se ztoSke
Cena M ia M centov. Vprašajte pe lekarnah.
t • * ti- / 'p*
fcimi Ah—ah aa tete lftS
Je naUeaien. Dobe m po veeh lekarnah mrtcej. aU pilite nam.
Nepismenost in neznanje angleščine se vzrok Mogih nezgod.
Hcw York (Jugoelovanski Oddelek F. L. I. S.) Ravnatelj indu-atrijalne komisije države New York ceni, da polovica vaeh nezgod v tovarnah je pripiaati ne* jtnanju angleščine a-atrani tujerodnih delavcev. V državi New York je namreč približno 800,000 delavcev, Id ne anajo angleški. Ravnotako izkazujejo podatki federalnega delovanja urada, aa dobo oamih let, da ao bile nezgode v jeklar«ki in ielecaraki industriji najbolj številne med onimi delavci, ki ne najo govoriti angleški. Ford Motor C'ompany poroča, da je v Fordovih delavnicah ia 64 odeto manj nezgod, kar eo tam 1. 1914 uvedli tvojo šolo za poduČe-vanje angleščine.
V rudarstvu, ki je najbolj nevarna obrt v tej deželi ima neznanje angleščine strašne poaledice. L. 1019 je — po podatkih fedeval-nega rudniškega urada — 466,000 mol v rudaraki industriji prihajalo ia dežel, kjer ae ne Rovori angleški, mnogi izmed teh eo bili celo nepiameni Ravnatelj rudniškega urada trdi, da, ako bi je ljudi naučili pisati in čitati angleški, bi to doprineelo industriji velikan-ako dobroto radi amanjšanja ne-
NA VASO ŽELJO VAM POŠLJEMO
BREZPLAČNO
LEP STAROKRAJSKI STENSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1928. POŠLJITE NAM VAS NASLOV.
EMIL KISS, BANKIR
133 SECOND AVE^ NEW YORK CITY
"	'Sf ••/'^M^CS'
Pošiljam denar v staro domovino.
Dopremamo rojake is starega kraja. Prodajamo pttobrodne listke. % Plačamo po 4% na vaše vloge.
Los Angeles, Osi. — Oblastveni organi ao prepričani, da je obsojena in ubešna morilka Clara Phillipeova prebila »tiri dni v leseni koči na aamoti velike akalna-te eotoske biiso Loe Angeless. Njen soprog Lee ghilllps je bsje kupil šiveš ns štiri dni. katerega je neki tnjee odneeel v leseno kočo.
Po štiridnevnem bivanju je bogata morilka menjala avoje bivališče. Njeni prijatelji ao jo odred U v drugo drlavo ali na v Mehiko.
New York, N. Y. — Odbor new-pSjttftJiJopenA Milana, ki je pretakal razmere atavkujočih rudarjev pri Berwind-White kompeniji v Pennsjrlvaniji, je v torek objavil poročilo o rezultata preiskave. Poročilo oetro biča omenjeno kompanijo ia našteva šikane, ki jih morajo trpeti rudarji. Odbor porota med drugim, da Benvm.l-Whlte Oo. vadrluje pravi fevdali-atični sistem.
Cingaleai, ki šivijo v notranjosti Cejrlona, Azija, nimajo nobenega imiela za zdravila belega Človeka Oni verujejo v duhove drevee, ki ao odgovorni za njih zdravje. Tako torej sko jih na-psde bolezen, okrssijo debelo dre-vess a cvetlicami, napravijo ogenj, v katerega mečejo jazmin in nato darujejo mlado koao. Ml, ki šivi-mo v Ameriklreie molimo dreves na ta način, tudi mi jih cenimo toda mi vporabljamo njih lubje ali listje pri Izdelavi zdravil. Tako je vsebina Triner*e Ditter Wiae poplnoma Iz zamik zelišč. To zdravilo, ki je aeprekoeljivo za alab tek, seba»«no«t, pline v drobovju, glavobol, splošno oslabenoat ta sllčae Hodfne nerede ne vsebnje nlkakih kemikalij. Je izvretno r<lra\ ilo. alnolutno potrebno za vešo dobro voljo tekom bližjo ČU» ne praznikov. Veak lekarnar ali trgovee s zdravili ima THmt-jeva zdravila. Ali iaaste le Triaer-jev stenski koledar aa IMS, is-vratne usmetao delo t če ga Ae nimate, pošljite Se ae poštne atre-
Irou Mouatain, Miek. - K. O.
Kinaford, podpredsednik Miehi gen Iroa, Land ia Lumber kom peaije, ki je podrulniee Ford Motor kom penije, je pokspil les Steama 4 Cul ver Lumber kom pa nlje. Poleg leee je kupil tudi tli. deeet tisoč akrov šume.
tkTTt AVTOMOBILOV.
("hieaga, IU. — V pravkar končanem Mu 1922 eo avtomobili usmrtili 7M oaeb v ChScagn. ftte vile šrtev raste s vaškim letom. l<ea 19tl je bilo 664 šrtev, v prejšnjem letu 541 In Is prej 420.
Dublln, 1 jaa. — fttirje reput ličeaakl ujetniki se bili **%m uatreljeai v Kerrjju.
3ent mora biti na j » pravem *aau, Ml« napioicni, da storil noat pravotasno. — tajnik.
It. 45 8Hfi v Vandtfi M bo prihodnja »rja VI januarju, katere »a vat
SREDA. S. JANUARJA, 1928.
SLIKE IZ NASELBIN.
ftkuft M Jo »rodil!
Holoombe, Wla. — Ali ae je ro-dil drugi Kmtua! ee vprašujejo J j udje. — Na steni v hiai, kjer 6e jo rodil drugorojenček, se j« pokafU kmalu po porodu na etenl zvezda. Zgodilo se je to pri angleški družini, katero oaebno poznam in živi komaj deset milj od tukaj. Njeni in njegovi stariii živijo na tukajšnji farmi. Mati Evesdastofa otroka je ueiteljiea in jo tndi oaebno posnam.
•	4 Kmalu ko ae jim je narodil o-trok, so opazili na steni rvezdo, kjer jo ostala 24 ur, potem izginil« In it 24 ur se zopet prikazala. Koliko £aaa je migljala po-
t tem tam, pa ne vem, ker nisem nataafoo poizvedela. V vsej rod « binl jo svezda povzročila velik
•	atrah, videli ao jo mnogi ljudje in .pravijo, da je resnica. Mati in oče
•	otroka sta telefonično poklieala atariio, kajti bila sta v velikem strafcm. Otrok je drugi, torej ne prvorojenSek, ne vem pa ali je deček ali deklica.
fire&ii smo toroj tudi na daljša nem aeveru, da ae nam je pokaza la zvesda o Božiču, to je bilo dne 23. deeombra. Nekaj novega bo Itorej, aato le vkup pobožnjaki. 'Ali ae jo narodil nov Kristus ali kaj! Kdovs, kaj is pride iz tega Ako bo kdo prižol, ki bo znal iz h rabit ta "čudež" v pobožnjažke avrhe, se mu bo lahko posrečilo. Pater Kazimir ima krasno priliko, da lahko otvori novo božjo pot. Zvacda sicer ni več ali stena v hiši So atoji in otrok je menda > zdrav. Rodil as seveda ni na Ju-•< travam, pa to nič ni, zakaj bi ga enkrat ae imeli na severosapaduf Tudi nad hlevom ni posvetila svezda, temveč v udobni hiši na ateni. Pa rešite vi tam v kranj sksm Rimu, da tukaj nismo sredini.
Urednik mi bo gotovo oprostil, da sitem mogoče pisala malo pre več, toda misli ne morem odvrniti. "Čudež" se je po mojem mnenja dogodil, da je svetloba prišla od kake avetle luči, ne sicer naravnost na steno temveč po odbijanju žarkov, kar se je prav lahko sgodiio slučajno ali pa je kak nagajivec to povzročil. Naj bo tako aU tako in naj ljudje ve rujejo, da smo dobili novorojene-«* g* Krista, pameten človek ne bb verjel. Zvezcloslovci so dokazali, da so avezde velikanska telesa, nekatera še dosti večja kot naša zemlja, kako bi jo bilo torej mogoče dati na steno v sobo. —
flAgjfe-- '
-
Lisbon, O. — Dobro smo se po čutiti o božičnih praznikih in ni nam bilo sile. Dolgo časa sem mi ; ' slil, kam bi šel za božične praz ; nike, končno pa začel misliti, kaj če bi šel v East Paleatino, O. Sklenil sem, da jih posetim ter se odpeljem v petek pred prazniki do 8alema, v aoboto zjutraj pa aem prišel v East Palestino. Hodil aem od desete zjutraj pa do dveh popoldne, da aem prišel do prijaznega in zgovornega našega \ rojaka Jakoba Isteniča, s katerim ^ava ao takoj sprijaznila. Jakob je bil dokaj zadovoljen in čez malo nr sva že Šla k njegovemu aoaedu Jakobu Cafo, Moiak me je kmalu spoznal in tako smo se /^pogovarjali, da je čaa poteke ter sem prenočeval tam.
Drugi dan sem mislil, da bi še domov, a prijazni in dobri rojaki "ao me natavili, češ, da bomo šl * zvečer na veaelieo. Res smo šli, i« sicer precej daleč ,od mesta Pri veaeliei nisem nikogar poznal, toda zabava je vse eno bila popol ne. Sloveaaka godba, vse polno rojakov, plessli so In so veeelili da jo veaelje prikipevalo do vr hun$a; kdo bi se torej V UttN bavi ne počutil dobro! 1 Dekleta rada plešejo hi tud sapo je jo vmes, tako ao zapele in mi smo spremljali, da je bilo ve-aelK potem pa zopet ples. Tako smo se veeelili do polno«, pote pa aa odpravili domov. Bpal aem zopet pri rojaku Cofa. ' lena rojaka Cafa je prijazna lenaka, Nemka, toda naklonjena nam fUovenoem. Kako lepo sjatraj buditi. Ob sedmih zjutraj " »aa je poklicala a tem, da je zaigrala par kitic. Vstali smo, prepevali in obhajali vesele praznika. Ob dveh popoldne sem se šele pripravil, da bom odpotoval proti ipmn. Spremili so me do meata k prvi paataji, za kar ae lepo za , hvalim rojaku Cafu in leteattu. /Zahvalim aa si<<-r voem rojakom ^ t Kast Paleetmi, O., ki aa mi a« dili zabavo. Rojaka Caf in lato-; nič sta mi posebno dobro postre gla b hvaležen asm jima sa vse isrekam hvalo fanta vsem, ki aa mi
PROSVETA
nudOl res vesele božične praznike. Želim jim srečno leto 1923. — Anton Ujcič.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Fairchance, Pa. — Izročili smo sadevo Ujništvu, da pošlje navodila za postopanje. — Posdrsvl Homer Oitjr, Pa. — Enakih ob-jav za nabiranje prispevkov v pomoč revnim otrokoaa ni malo, vedno se tu in tam oglasi kaka dobrodelna organizacija, da nabira v pomoč airotam, slepcem pohabljencem, invalidom itd. Za* to je težko doznati, v kak namen in za koga so nabirali oni, ki jih vi omenjate. Gotovo je, da aa vedno dobijo tudi slikovei, ki ai pod izgovorom, da nabirajo za kako dobrodelno društvo, hošejo pri dobiti od nevednih ljudi denarja m ae jim to pogosto tudi poere&i. Ce bodo v vašem okraju ša kdaj pobirali, vprašajte jih, za koga nabirajo in zahtevajte dokazov, do čeaar ate upravičeni. Dobro bi bilo, če ee vam zdi aumljivo, da bi tudi o onem nabiranju pri oer kvi znalo poizvedeli, kajti oni, ki hlepijo po denarju in si ga hočejo na ta način pridobiti, ae poslu žujejo tudi cerkve, kjor navadne^ ni težko pregovoriti ljudi, aamo da doaežejo avoj namen. — Pozdrav!
flhlsholm, Minn. — Vaše naznanilo je dospelo prsposno sa sadnjo soboto, kar je vsrok, ds ni bilo priobčeno. Prihodnjič po šljite prej! — Posdrav l
Vsem lepa hvala sa dopisnice, doposlane uredništvu. Nemogoča je odgovarjati na vsako dopisni eo posebej. Tudi v bodočem letu pojdemo z združenimi močmi na delo. Poadravl - > . >
Sola za ohraiio zdravja*
Zdravstveni oddelek Federated Preeaa. Piše dr. P. L. Olark.
2.
Vživanje prava hrana. Danes ima povprečna oseba komaj 30 do 40 odstokov duševne in fizične sposobnosti. To ni pretira vanje. Vzrok je ta, ker ja zdrav je povprečnega človeka v splošnem na slabem. NI ga akoro ilo-veka, ki ne bi bolj ali manj tifcei na kaki nepriliki, n. pr. na siste mičnem katarju in v čigar telesu je več ali manj strupov, ki se naberejo vslcd slabih in nepravilno kombiranih jedi ter pijač. Dejstvo, da ae hitro "prehladimo" in podležemo pljučnici, tifusu, rev matizmu itd., je dokaz, kako malo odporne sile jc v naših Živcih, mišicah in krvi.
Recimo, da trikrat dnevno vbrizgnem morfij v roko. Poaledi-ca tega bi bila, da bi ohromel živčni sistem in možgani ter živčna ganglia, ki prihaja iz hrbtenice in kontrolira delovanje teleanih organov brez naše zavedne pomoti, ne bi več prejemala tiste ener-žije, ki je rabijo organi za sposobno delo.
Prav tako se zgodi povprečnemu Človeku, ki trikrat na dan nabaše svoj žclodec s nepravilno hrano, oziroma z mešanimi jedili, ki niso škodljiva, če se jemljejo vsaka zase in o pravem času.
Dali imajo kapitalisti namen, zastrupiti telesa delavcev s ničvredno hrano, kakor zaatrupljujc-jo njih mišljenje z ničvredno duševno hrano, katero eervirajo s svojim umazanim tiskom, ne vem toda učinek je Isti, kakor če bi jim dajali morfij ali kateri drugi omotični strup pod kožo. Ves de lavaki raared v Ameriki je dsnee zastrupljevsn s hrano, ki ni hrana sa človeško telo, njih telesa in živijenjeke sile se polagoma uničujejo Ur njih zmožnost za trezno razmišljanje ae ubija.
Brezprimerno hinavstvo našega civiliziranega bsrbsrizms je doseglo, da ste prepovedana izdelo-vanje in prodajanje alkoholičnih pijač — izvzemši s dovoljenjem oblastnikov in v sporazumu s ti* hotapei — toda izdelovanje la prodajanje bele moke ni prepovedano. Del rila, ki je najbolj potreben redilnoeti telesa, jo od-mlet; iz koraze delajo moko in "eornflakee" potom, ko odstranijo iz koruznega zrnje vso dobre enovi. Tovarnarji iadelojejo dvajeet različnih imetvin za zaja-trek, v katerih nT niti trohice m neralnih soli, kaHe ia vitimi nov, ki ao najbolj potrebni aa o-brano sdravja ta šivljeajs. '
Sekaj umre 400.0") otrok vso ko lato v združenih državah, prodno doaežejo eno leto stere-adt Mplošne elab« živtjeneke rs* eo veliko krivo .toda glavni je ta, ker matere, ki do je
otroke, vživajo hrano bres mine ralnih aoli in vitaminov, valed česar je njih mleko abeolutno aa nič in otrok umre na podhrani.
V aledečih vrsticah hočem &ita-teljem priporočiti nekatera jedi-a za sajutrek, koailo in večerjo. M tem imam v mislih delavce, ki opravljajo najtežja ročna de-Dužcvni delavci se morajo o-mejiti in jesti manj.
Najboljša hrana sa zajutrek je škrobna a sirovim maslom. Med ikrobno hrano spada kruh, ki pa mora biti pečen iz moke s otrobi vred (whole wheat, bran bread). Odreži dve ali tri sagozdioe tega kruha in ga prepeci v peči, da bo rumen in trd kakor cvibak. 8 tem procesom se škrob spremeni slsdkor in kruh je lahak sa prebavo: obenem se uničijo kvssne kalice in drugi bacili, ki se na hajajo v kruhu.
Poleg prepečenega kruha je dobro vzeti malo sladkega aad ja. 8 tem mislim auhe češ pije, rozine, črne misijske fige in datelj-ne. Tega aadja ni treba kuhati. Dovolj je, če stoji 24 ur v vodi, ps js ravno tako dobro kot kuha no.
Dalje ?ojej dva ali tri kosaree mleka. Pravim: Pojej! Mleko ja sicer tekočina, ki se pije, toda pravilno je, da se počasi srka ia vselej obrne v ustih, predno ai pogoltne. Mleko se usiri čim pri de i želodce; ako se naglo pije, nsstane v želodeu velika kepa ai-ra, ki se težko prebavi. S počasnim srkanjem se pa narejajo dro bni koščki, katere želodeo kmalu prekuha.
Mleko je proteinska hrana in zelo težka za prebavljanje. Redil na snov v kvortu mleka — če n mlekar primešal preveč vode, in |e slabe vode I — je enaka snov v osmih do dvanajstih unčah bif steka.
Škrobna jedi, to je kruh, krompir itd. je trka dobro žvečiti, da se smešajo s slino, katera je glav ni pogoj dobri prebavi škrobns hrane. Ako zamakaš kruh in dru go peeivo z mlekom in kavo, gre jed v želodce bres sline in po tem kipi, kar povzroča kisline in strupe in telo ima več škoda kot koristi od take hrane.
Ne mešaj škroba e proteinom Protein jo v mesu vsaka vrsts, v ribi tudi, v mleku in siru. Oreh imajo veliko količino proteina in škrob tudi, ampak to je naturna zmes. Nekateri orehi so nam pro tein, medtem ko jc kostanj brst malega eam škrob. Angleški oreh ima nekaj čez 16 odstotkov ikro ba in ravno toliko proteina.
Obed ne sme biti bres salgte Za obed naj služi skuhana ne-škrobna zelenjava, kruh, mleko in malo sladkegs ssdja. Med sa-lato apada airova, eveža zelenjava: navadna salata, zimska sala-ta (endive), špinača, povrtnica, paradižniki, zelje, zelena (ee-lery), čebula, regrat. Vsa ta zelenjava je dobra vsaka sase ali pomežana. Navadno je na mizi o-bičsjns, seljnata ia paradižnikova aalata.Ne mešaj kisUh salat s škrobom, ker taka mešanica nevtralizira lugaato snov slins in po-slsdiea je, da želodec ne prebavi škroba. Dobra pa je vsaka kisla ealata s proteinom, to je z mesom vsake vrste.
Balete so velike koristi telesu, ker vsebujejo potrebne mineralne aoli, katere sahtova kri.
Med skuhano nsškrobno sele-njavo epada Špargelj, fižol v stročju, buče, regratova cims, mlečna koruza, koleraba, povrtnica, repa, zelje, zelena, česen, okra, kumai?, cvetno zelje, špinača, zelen fižol, paradižniki, Še-bula, navadna salata, zimska salata, korenje in peaa.
Ze vešerjo vzemi meso s sala to, skuhsno neškrobno zelenjsvo in skuhano sadje. Dobro je tudi pečeno jebolko.
Kakor vidiš, aissm omenil kave — niti ne bom. Kava je kakor žganje, samo da njen strup deluje bolj počaei. Ako hošeš kmalu umreti, vživaj kokain, aa tem strupom pride morfij, potem alko-hol v žganju, tobak, kava, tej in šokolada. V vseh teh rečeh je strup, ki deiuje v teh bolj počaei, v drugih pa hitrejše.
fikrobae jedi (kruh, krompir, orehi itd.) je dobro sgristi in zžvečiti, predno jih pogoltneš. Najbolje je, še vlivaš te jedi s sirovim maslom, nikdar pa ao a sladkorjem.
Naglica pri jedi je najvelja napaka. Jedi, ki ao tekorekoš napol zgrižene ali kar v kosih vržene v želodeo. ne koristijo nič, ker jih želodeo ae more dovolj dobro prebaviti la prevef deta, tako da je kmalu izmučen In nos posoben sa pravliao prebavi ja-aje. Otroke js treba As ismladc ga n#ti. da morajo jee^ ia zmerno. Bolezni »/	In
drobu imajo avoj začetek navad ao v ustih; kdor ima slabe sobe, c navadno bolan na želodeu. Ikrbi, da ao zobje v rodu.
č it atelje bolezni v
(Same* teh člankov pod naslovom "Šola zdravja" h. seznaniti a poglavitnimi vzroki oseh t svrho, da »e In
luninim
letnim inel podaljšajo 'tUčenje. O*
tirali te bomo tudi na ekonomsko h t ran zdravja* — Na vpralunja bomo ndgovarkH po vreli kakor jih irejmemo. č/lalelfl tega Usta ima <o, ako letijo, pravico do brezplačnega zdravljenju na kMmikl r'Th$ Health School lllnte" o Chleagu.
Ma ...........
Na»
pristni oblek je treba plačati, lovile vea vprgfmja na: Dr. P.
L, Clark. 39 So. State Street. Cht-1199, BU P. L. Clark,
cago, III. Cot
u-t/rihu
Sloieitki Nirota
Uite>*vliw« a. apeti* 1004.
Podporna JoJiota
lato*. I?. jMtje taOT e Aršavl IIUmU. ■
RAZNA NAZNANILA.
glavni stani MI74I SO. LAWNDALB AV1„ c HI cago, ILLINOIS. 1 Iavršavalni odbori
UPRAVNI ODSEK. PraMolt VImmI Calabae. pUpe^eedmlk A*4ww VMrtah. It P. D. T, Bo« 81, Jthastm. P... «1. lai.ik M»ilk«w T«rk. ujnlk boUUk.« rndielkm BU. N^.k. «1. bkeaJoBl JeU V.grUk «rW.Ui fU.iU Ukm Zaeeetoih, •OraellalJ gUaUa FUip GW1m.
POROTNI ODSEKi Jmkm VmUrm—*. pr.i»4mlk. 40T W. May Si., SeH«frtol4, IU., Meetla
t.u..ikr, a«« ara, s*rwf», owi«, prw a. vum, »m «ts. kiy.
John T.ri.l,. Bo, 92,	Pa* Jaka Oeeioh. 414 W. Haf Su
SpetaftleM^UI.
BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJE ORROUEi Blaa Navak. prašia^olh. NIT4I ». Uvodalo AeH
Meadoutlands. Pa. — Opozarjam člane di uitva August Uet>rl, It. ^JOU SNPJ v lieadovrlandu, PaH da bo mo sa naprej aborovali v linijski dvorani vsako tretjo nedeljo v me» mhu ob 9;S0 dopoldne, lortj »o-bratJe, ki ntsts bili na zadnji seji, vpostevajte to neznanilo, da ne bo otem nepotrebnih lzftvirov. — dlentin Denuhar. tajnik.
ciarkeburg, W. Vo. — Naznanjam člano nulrultva *ya>liial bojevniki", ftt. 476 SNPJ, kateri ste le dobili prestopne liste kateri le-lljo pristopiti k največji slovenski podporni orgenisacill, da se udele-le redne mesečne seje, kt se bo vr-tila drugo nedeljo v mesecu, dne IV Januarja, 1923. Začetek seje Jc točno oh drugi uri popoldne v Wil-liams dvorom, Second Street, It. 128, v Clarksburgu, TV. Va.
Pridite val na sejo, ker ts seja le vainega pomene. Clanl, ki spedats k oddaljenim drultvom, at preskr-blta preatopne liste In tako se u* del elite se|e. Vsak član naj si vzame nalogo, da če mu Je le mogoče, pripelje po anega novega člana ali pa le več, kajti a tem bo novo dru* Itvo bol) napredovalo tn Imeli ho« mo večje veselje v delovanju sa dru Itvo.
Opoasrjsftl moram tudi, da sle povabljene tudi lene, da pridete k rednim sejam. NI treba mlallti, da lenrfci spol ne spada k moftke-mu. Kakor sem slllal v prejlnjl nsielbia! (govoriti, da lenske ne spadajo zraven In salo nI bilo nobene k sejem. Po mojem mnenju so tudi Členlce potrebne na selsh. ker v takem alucaju imajo člani ve čobsira. Zato so vsbljene vss Članice, da pridejo. Isvsete so samo one, ki so bolne ali imajo veliko družino, da Jim znpoalenost ns dopušča. — Rudolph Metlek, tajnik.
VZHODNO OKROŽJE i Jaaak AaibeeAM. Raa SBO, Maaa Raa, Pa.
Jaka Graiali, 14Mt Peopar Av... Claeabad. a ZAPADNO OKROUEi Aalaa SaUr, Bob 104, Graaa, Kaa*., aa Ja««Bayad Maa Mar«, Baa lat, Rakt, Mtaa., aa utiraj.
Mika tafU. S4SS t. Wla«haalar Si. Marraf, Ul
Nadzorni odbor: rraaa čini, prae.a4alk, SSSt W. Stih ChUaaa, Ul, Pra^h Somrak, SSM J^aelrAve., Clevalead. O. WllUa. Stllar, UMItCUbK,
Združitveni odbori
Pradaada&i Pvaah Alai, S1S4 Sa. Ceamtaed Ava., CkUae^ IU. EIV'	Jaika Oraa, Mil W. Stih S«h OUMaf
V r Jea» Sbob* I101 R. SSrd Si., ClavaUal Oblo. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kam, 8S0S Si. Cklr Av., CleveloU, * POZOR I Kaeaapaodaoae e «1. edbeeolM, U MoJo v ea vrli tabelei
PradaadaUlvo i. N. P. K SSST-SS Sa. Uwa4ala Ava. Ckl«a«a, 1IL
VSR ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVI. RaloUha Ub atllva S. N. P. Jm SSIT-SS Sa. Uw«4al« Ava., CUeaco, IU.
delo A ve., Ckiaaga, III.
VSR ZAORV« V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU * plUjela aa N. P7Jm BMT-ft io. Uvoiala Ava.. Ckl«a«a, 111.
aatlavi RU«ajaUlva S.
Vae pellolbe elede jpoelovooje v «1. tevrlovolaoaa Framk Zalim, praMalha oadaaroat«
J
ja afarej.
i Jeh
Sa. Lawo4ela Ava. Odea«o» IN........
»e dolil drultva, temveč naj
io priplle sebi. In Članice
tudi poslvam,
( o ssjo prinesejo ove napisane na
krivde
Člane da na prlhodni vsak avoje nasl< 1 laikih, de home __ mi nI sesnsm drultvenlh^ članov gotiko ns tajnik.
vsak svols nssTove, nsplasr
da bomo tako lahko akup-
Blalni, Ohto.
siiov**, it. m
* Hibbing, Mitui. — Naznanjam vaem članom SloVenake narodna podporne JednoK . da Je drultvo Jfiloblng" It. 135 8NIM spremeni lo^ojelme In sedel. Od t.JfBR* arja dalle Je drultveno Ime Krem* lin, Uetonla. Towalta to Hlbblnf. Hailogl so. kes članstvo teaa dru Itva po veliki večini stanuj«* v te; okolici. S tem Je dana nrtlolnosi rojakom v Hlbblneu, da sf lahko u »tnnovijo dimllvo in porabijo svoie staro ime. — Jo«. Mutich, tajnik.
Falrpoint, O. — Kot novolavo-IJenega tajnika me vele dollnoat, da opozorim člane drultva It. 43tt, da v slučsju bolezni ali drugih se-dev tisočih se drultva, se obračajo na apodaj podplaanega. Obenem Jim nasnaniam, da Je drultvo na redni seji dne 10. deceinliiM skli nilo, da rasnltemo izredni prispevek ss pokritje drullvenlh atrolkov v letu 1912, In sicer po 5<)o od člena v mesecu Januarju. Tosadevnl predlog Ja bil podpiran In enoeles* no sprejet. Brstje, ki niste bili na deoemberskl seli, torej to vpolte-vajte in bres isjeme plačajte pole« mesečnega asesmenta le flftc v dru-Itvno blagajno ter ne aamo I6r kot 1'roiilin člene, da to posebno tisti, ki poplačat asesment ali pa o kakemu drugemu Pridite val na sejo dna 14. januarje ob drugi url popoldne v navadnih prostorih. — Ji te Xabu-Lovec. Boz ISA, Pairpoint, O.'
Beteemer, Pa. — Clanl In liani drultva "Krim", It. t'7 KNIM so
It. 933 RNPJ. Je na avoji mesečni seli dne to. decembra 1022 sklenilo, da sa tajniku povila plača ss lo od Člana. Torej namenjam vsem članom in članicam drultva It. 333, da ns bo kaka pomote pri plačevanju osesmenU. Naklada vsaki mene,bo torej po-vilana sa drultveno blagajno po Ic na člana. Toliko v prljasno naznanilo. -4- Paul ihtmr, tajnik.
W#if Frankforl Iti. - 8 tem le enkrat nasnanjam vsem članom drultva "llrlljan", M. » I akhp druitvena seja issa dne 13. novembra lanakega leta, da kdor ae ne u-doleti seje vsaj enkrat v treh mesecih, ho prvič ss en msseo auapen-d I ran In če v tem času sboN. ne dobi bo In like podpore, bres lajeme, kdo ie uriaadetl.
Ker Je dosti člaaov, ki niso bili le po dva do tri meseca na nobeni »rji, Jih oposarjam le enkrat, da se udeJetllo seje dne 14. Januarja v Litvlnaki dvorani kot poprej. Dru-
5»če bo vasfe1 suapendlrsnr kot e olo^llo drultvo. Torej val na sejo iae t4* januarja. — Frank Kalan, tajnik«
ceinbra, r Članov, ki
pozvani na aejo dne 17. de-raaun bolnikov in takih Imajo delo, da bi radi njih odsotnosti morala tovarna počivati. tal ae Je tudi te| seji od-ivele komaj polovice Članstva. Na tej seji Je bilo sklenjeno, da se mo-radi členi bolj redno odelelevatl sej in priti naimani k vsaki tretji r<<lnl seji. Ne cadnjl seji Je bilo tudi sklenjeno, de se bo eaesment pobiral le na arjl in kdor ae no •nore seje udelellll, pa naj odda drugemu, da prinese prispevek. Dru It veni uredniki nimajo tekih plač. da bi aedell po celih 14 dni ia Mise kakor kaki odvetniki In čakell, kdaj bo kdo pHlel plečet. Rdcn pusti avo| asesment v mesnici, drugi v pekarijl sli pri kakem čevlterjti Itd. te se kor .u pripeti nesreče radi take malomarnosti,
DR. A. M. SOUKUP,
PHVSICIAN AlfD SURGEON
Slad Si. eme

NN W.
Ako Ihite v bUHnl pridite k temo adravnik«, oko llvtte dole« ptNU ajeesa lo epiMie veSe beleeeo. On
zdravile.
AU STB STARI 10 LIT?
Se ie olde, tsale prilike le eekaj let, *s se aaaftle aagtaMiae vaej leUke. do raaaaeu eeeeS« ie aegtoSkl laaepto AagteSkaeUtaaakl keealajak eom be ataftU, lele lo lelo. Oeee 9$M, le ga prti
Dr 9, t. m ove.
Bara« Um lekka u4i eeealtte 4ra§e ■Sirke I raa Eeemeeevlk
•4eei1 si » ~OW kejlgt leMle aa HN
UWIck Haven, Pa. sodrugom socialistlč
Ne
nage
[asnenjam kluba, M.
176, da Je bilo sklenjeno na ssdnji aejl dne 10. decembra.
bte I9SI redne seje
redni lekti ds ae bodo vrlile vleko prvo nedr||o v mesecu po aejl Jodnotlnega drultvs In ne vaško drugo nedeljo kot Je bilo dg
Na sodruge apeliram, da malo bolj sgltlrs po avojl mo ho dobil kakega novega kam
a^Bffiit" m,°' -7m
SEJE IN SHODI.
KNJIGE
Književne Matica S.N.P.J.
KnjiževnR mRtlcR Slovtnik« narodne pod-porne jednote je izdala fn ims v zalogi sledRČi knjige:
Slovonsko-anglalka slovnica. Dodatak raznih koristnih informacij. Fina trdR vasbR. Ca-nR $2.00 s poštnino vred.
Jimmle Hit«lne. Spisal Upton Sinclair, po-slovanil Ivan Molek. Povcnt iz življenj* Rmari-ftkega prolKarijaU za čaaa ralUca vojna. Trda vezba. Cena $1.00 a poštnino vred.
Zajedale!. Spiaal Ivan Molele Povest ts doslej skriU Ra kosa življenja slovenskih delav-cev v Ameriki. Trde vezba. Cena $1.75 a poštnino vred«
Zakon bionenesije. Spiaal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podulna knjiga, ki lolfl^i mnoge naturne zakone in pokazuje, ka-ko ae aplošnT razvoj ponavlia pri posamezniku fizično in duševno. S alikami. Trda vezba. Cena $1.60 a poštnino vred.
Zadnji dve knjigi, naročeni akupaJ, dobite za tri dolarje. Vae šUH knjige za šeet dolarjev. Vredne ao!
Naročbe, a katerimi Je poalatl denar, apre-Jema
Književna Matica
2*874« So. U«n^b At»., CUt*go, IU.
,	T'
■rr ■ sm-'*"-.
A, ma.
PROSVETA
GLASILO >LOVlWtKX MfMO^EfOO^Otm 1,JEPHOT1 tAfimnA iLov«j<ŠKE masooki rooromt itPiicnrK
"lofcsffcT"8
Splelao klepetanje Washingtonu.
i ttoven Chic«eo>
® - - "TTJAIZI
ae iiiHI^
$».00 M Uto. 12.40 M leto, 98.ti ae poi
NmUv m «m, hw iet Kik •
TROSVETA"
mTHE ENLI6HTEN>BNr
HHj	S~i.tr
D. 0. (Fed. Preea. Štabni poročevelee.) — Nepotrjene veei pripoveduje, de ruaka v Ude neproei pre^rdnika Her-dinge, de poeodi emerilki parnik " Buford", ne keterem deportire-jo ara. Mergereto Hetrison in drug« neželjene Američan« , nazaj v Zdroiene države.
Bi Hi predsednik Wilaon bo mo goče ugovarjal tej proinjl On še redne miali, de je "Buford" med n*j boljšimi spomini ne noro ovo-bode, ketero j« rpostavila njegova administracije, ker je bila prva ledije, ld ja aluiila se prevoz v pregnanatvo oaebe s ameriške-ga ose ml je, katerih politično pre pričanje je bilo šaljivo Ubrani veČini
njikrat obdrlaval pred Weehing-
tonakim mastnim klubom, e
Zadnji poiskue, da as »pravi kongree -na aUb glas, je pod v tel Vineent H. Brennen, člen U Mi ehigana. S pomočjo brezžičnega a para U "pa moj namen omogoči-deželi, da poeluša vae, ker as agodi v zbornici,'' je menil Bren-
V Smackoverju zgradc novo ccrkev.
K UMORU POLJSKEGA PREDSEDNIKA.
Poljskega predsednika J« ubil naaadnjak — poljski nacijonalist, ld je mislil, kot mislijo vsi fanatiki, da spre-meni sistem na Poljskem, ako ubije predsednika, ki ga je izvolila večina v poljskem parlamentu. _
Njegova teorija sloni na terorju, kot vseh atentatorjev. Domišljal si je, da njegovo dejanje ostra« drage, da ne bodo več glasovali za predsedniškega kandidata, ako ne prisega na zastavo nacionalističnega nazadnjaštva. Taka teorija je napačna. Zgodovina govori s številnimi dokazi, da se atentatorji s svojimi napadi na osebe, ki so slučajno na vladi, najmanj koristili človeštvu. Naj izvrši atentat nazadnjaški ali anarhistični fanatik, njegova akcija nima najmanjša vpliva na potek dogodkov. Gospodarske razmere so tisti silni faktor, ld učinkuje na dogodke in ne posamezne osebe. Kakor niso pričele vojne, ker je imela U ali druga država dobrega generala, ravno tako ne bo svet napredoval ali nazadoval v socialnem ali političnem oarfru, ker se ji neki fanatik domišljal, da služi dobri stvari, ako izvrši atentat na osebo, katera se mu zdi, da je zakrivila obstoječe razmere. Na pr. ako bi bil kdo deset let pred svetovno vojno ubil nemškega kajzerja, bi s tem ne bil odvrnil svetovne vojne. Gospodarski položaj pred svetovno vojno je bil tak, da so nastali gospodarski konflikti med raznimi narodi, da je svetovna vojna morala priti Ravno tako bi ne končala svetovna vojna nič preje, ako bi bil kdo ubil nemškega kajzerja ob času vojne. Nemški kajzer bi bil mrtev, toda sistem, ki je vpostavil nemškega kajzerja bi bil še ostal ravno tako trden, kot pred kajzer-jevo smrtjo, dokler niso razmere nastale take, da je moral pasti
Vd taki atentati so obsojanja vredni Atentatorja ne gonijo prav nobeni plemeniti čuti, ampak v njem se je obudila zver, ld se hoče znositi nad osebo, ker mu njegova bolna domišljija pripoveduje, da bo povzročil pravi preobrat v narodovem življenju, ako jo ubtje.
Herostrat je nekaj let pred Kr. r. zažgal tempelj grške boginje Artemizije, da postane slaven v zgodovini. In ravno take misli se rode v glavi atentatorja, ki izvede atentat na svojo pest ali pa kot orodje kakšne klike, ld si hoče s silo priboriti vlado.
Atentator, ld je ubil poljskega predsednika Naruto-wicza, je bil gotovo orodje klike, ki je mislila, da atentat povzroči splošno zmešnjavo, v tej zmešnjavi si pa nazadnjaška nacionalistična klika prilasti vlado Poljske republike. Ako stvar tudi tako postoji, ne spremeni dejstva, da je morilee sam hlepel po slavi in da je mislil da sebe proslavi, ako izvrši za vraten umor.
Tudi ta atentat potrdi nazor, da se atentatorji dobe le v ljudeh, ki verjamejo v sik) irTso fanatiki
Ameriško metropolitansko časopisje navadno obsodi taak atentat izvršen iz političnih motivov. Čudno pa je, da zadnji atentat prav malo komentira. Ako bi bil umor izvršil kakšen komunist, tedaj bi ne manjkalo komentarjev. Vprav to pokazuje, da to časopisje zanemarja glavno Časnikarsko nalogo — vzgojo ljudstva. Naj pride atentat od katerekoli strani, prikazati ga je treba ljudstvu kot strahopeten in zavraten umor, ld ne more vplivati na po-. tek gospodarskih in političnih razmer.
Tudi umor avstrijskega prestolonaslednika v Saraja-vu je bil le pretveza in ne vzrok za napoved vojne Srbiji Vojna bi bila vseeno prišla kasneje, k«jti avstroogrska monarhija je hotela imeti za vsako ceno Solun, pot do njega je pa vodila le prek Srbije. 2elja nemških junkerjev, mi-litarktov in plutokratov je bila, da Nemčija utrdi svojo moč na Bližnjem vztoku in si tako ustvari pot do Indije. To je bil vzrok, da je podpirala avstroogreko monarhijo. Atentat na avstrijskega prestolonaslednika bi ne bil povzročil vojne napovedi ako bi ne bile gospodarske razmere take, da se vojna napove.
Harrieonovs je biU aretirata neko* V Rusiji kot ipijonka in nekaj čsaa je biU tudi zaprta. Izpustili so jo, da ustrežejo želji nekega senatorja in gotovim časnikom, ki so es sanimali sa gospo. Bakli eo ji, da naj sapuati deželo in ae nikdar več na vrne. Kasnsjs je aopet amukniU v Sibirijo in ae
ja
KDO V RESNICI PLAČUJE DAVKE? Ako se to vprašanja zastavi navadnemu človeku, te-daj odgovori: kdo drugi, kot davkoplačevalci"
S tem misli povedati, da davke plačujejo samo hišni in semljiščni posestniki, trgovci, tovarnarji finančniki, sploh ljudje, ki nekaj lastujejo, kar je podvrženo davku.
Iz New Yorka pa prihaja mala vest, ki govori jasno kot beli dan, da ljudstvo plačuje davke in ne takosvani davkoplačevalci v ožjem pomenu beeede. V New Yorku se bo podražil premog od 26 do 65 centov, ker so sodišša v Penn*ylvaniji odločila, da je davek na premog ustaven. Premogovniški podjetniki bodo plačali davek, a lztirjaH ga bodo s precejšnjim pribhkom od ljudstva. Davek bo v resnici znašal okoli It) centov pri toni podražitev pre-pa pove, da bodo uganjali profitarstvo.
je ujela v smrtnem psdeu DslJ-novstočne republiko. Dana« je jetniee v Moskvi, kjer čaka na deportaeijo.
e
Nekdo, ki je pomagol osvoboditi nrvikrat Herrisonovo, jo bil Bos po imenu KowelskL Ta Ko-welski je zapustil Združeno dr-; žavo nekaj tednov preje, preden je bil sanj isdan deportaoijski u-kas po naaeljeniskem uradu. To Isto ss js predrznil, da jo »opet obiskal Zdrž. države. Nekaj tednov nasaj so ga arstirali v New Yorku. Zdaj mors služiti eno leto v emeriiki ječi saradi svoje dnovitosti. On in Harrisonova bi nalla veliko odjemalcev sa knjigo, v kateri bi bili popisani njuni skupni spomini na svobodo v letu 1923.
e
Roger W. Bebson pravi da je pet in dvajset odstokov preveč farmarjev v Združenih državah. On pač meni, da bi bilo sa far marjp boljo, ako bi ae produei-ralo manj živeže, ker bi bUe cene viije. Babsonovo idejo je oni dan potrdil in odobraval Harry N, Owen, urednik lista "Farms, Stoek and Home" v Minnespoli-su, pred senatnim poljedelskim odsekom.	/
"Ali mislite," js vpražal senator Norris, predsednik odseka, ds bi bUo preveč livela v Združenih državah, ako bi vssks družine sli oseba dobiU toliko, kolikor po-trsbujet"
"Oh", je odgovoril Qwen, "ako kdaj napoči taka doba, to-dej bo daleč proč od eedanjegs časa. Jas govorim v izrezih o "u Činkoviti produkciji, ki pomeni dobičkonosno produkcijo." Dobičkonosna produkcija sloni na tem, kaj ljudetvo lahko kupi, ne
pa 9a tem, kar bi rado kftpUo e
Owen je s svojim odkritosrčnim odgovorom povedal sanimivo stvsr. Na pr. takole:
"Po sedenjem kreditnem sistemu morajo farmarji plačati ss dsnar, ki si ga isposodijo od de-eet odstotkov do vsleUtvins."
"Ako je namen vlade in feM kirjev poriniti farmarja na stop-nico kmeta v starem kraju, da bo imel kočo in toliko živeža, de etano pri življenju, tedaj »mo ravno adaj na pravem potu."
"Krivdo in trpljenje amerižke-na farmarja ne morete svračat na Evropo. V lotih 1917—18 je kupile Evrope od naa 814,000,000 boSjev nafte pftenioe. V bankrot nih letih 1920—21 je po kupila malo manj, to je 7h.) ,000,000 buš-Ijov."
e
Julius H. Borneo, bivfti diktator žitne korporacije Združenih držsv in sedsj predsednik trgov-•ke sbornioe Združenih držav, govori, kako 00 farmarjem godi de-n a in je dni. On pri »tava, da ni sU-Ho snamenje, ako je 1,700,000 deUveev pustilo delo ne farmi in 00 oprijelo drugih poklieev. On pravi, da eo poatali nepotrebne na fermi, kov ae izboljšani polj* stroji.
V tvojem optUmisma jo vskli ka, da je trebe ohraniti goepo-dereki sistem. ki nam lahko da se voeksga — več avtomobilov, eplo-čns isobrasbe, gramofonov In vel prave velike mesde."
Privatno je imel Borneo evoje-ga poUvedovalea v Runjl v sad njem le 4. Kaj mu js njegov prsi-akevelee povedal In prip-roča te je menda Barnea povedal svojim prijateljem v trgovski niei. ampak e tem «i govoril
pi^^^H^p; ? v 1 Delavci, ki garate na oljižčih v Arkeneeou, ali aUlitel V Smackoverju sgrads novo cerkev. To Umiiljotina, ampak pravijo, da sgrade ie dve cerkvi
Znano Jt, da imajo v Arkanaa-tu veliko cerkev, pa tudi mesde ao niske, ki jih deUvei prejemajo evoje delo.
Tam v Smackoverju živi človek, kateremu njegova oljišče nosijo lep denar. Zdaj ne ve, kako bi denar obrnil, pa misli, da e najbolje, ako s njim gradi oer-[ve.
W. A. McKensie v Smackover-je multimiljonar in oljni magnet. On ima vso vrlino in napote modernega Krosa. On bo tudi zgradil cerkev. To so pravi, da on no bo mežal malto, tudi no bo pokladal opeke, ampak del bo denar, da jo sgrade delavci. Saj on tudi ne vrta oljnakov na oljišču in no lovi olja v »ode in no naklada teh eodov na tovorno avtomobile. Vae to delo oprevijo sanj najeti deUvd, on apravlja le pro-fit, ki ga daje njih edlo. Ako hi teh delavcev ne bilo, bi oljišje ne bilo vredno počenega groža, kajti McKenzie ni vajen takega doki ga opravljajo oljni deUv-ci, kakor ne sna graditi eerkov. o bi moral McKenzie sam gra-cerkev, bi jo Saaackover nikdar ne imel, kakor bi McKensie nikdar ne lsetoval miljonov, ako bi moral sam producirsti olje.
Ampak tam v ov. pismu jo nekje zapisano, da bo človsk jedel kruh v potu svojega obresa in da je napačno, ako je kruh, ki so ga pridelali drugi v potu njih obresa. Priznano, da 00 to lepo beeede, ki eo sepieano v sv. pismu. Ako bi ne industrija vodiU po teh principih, bi ne bilo na sve tu siromakov, ki dostikrat ne vedo, kam naj poloif_svojo trudno glavo. Ampak industrija se ne vodi po teh principih.
Kr. McKensie je kristjan. No-keteri pravijo, da je dober krist-jen, sej drugečs bi ne gredil oer kov.* Ampak on oe ne' ravna po KrUtovih naukih, saj ss tudi drugi industrijalci in multimiljonar-ji ne ravnajo po njih, pa jih i mejo vseeno sa dobro kristjane.
Oljni magnst McKensU sgrsdi spomenike. Cerkvi. Eno Kristu, drugo pa sebi.
Kajne, to jo pa malo preveč, ako kdo gradi eerkve, pa ss ne ravna po naukih tistega, kateremu jih gradi. Rečemo le toliko Ako bi danea pričel Krist na avet, bi no hodil v tako cerkve, ampak lel bi med deUvoo in jim pripo-ročal, naj ae organisirejo proti tUtim, ki grade njemu cerkve.
Ako
diti
da ae aliži mnenje delegatov na kongreen. Ko je Lenin sestavil progrem nove ekonomske politike (državni kspitaliaem), ga je najprej predložil kongres« in potem žeU centralnemu Uvrževal-nemu odboru. Kongree je terej u tripajoia žila, ki kaže eovjetakim voditeljem, kako miali in čuti kmetsks in delavaka masa v Rusiji.
Delegatje sborujejo od desete ure predpoldne do večere s dvema odmoroma opoldne in popoldne.
Delegeeije letošnjega kongresa je selo velika, ker je prižlo ve-iko žtevilo delegatov U Sibirije. Vzhodna Sibirija je zopet zastopana na kongreeu. Ne kongresu sbreni predstavniki žtiridese-tih narodnosti. Tu so Velikorusi, Hslorusi, židje, kozaki, Mingre-lijanci, Goorgijanci, TaUrji, Kir-gfcd, Fermijaki, Baikiri, Kalmu-d, Turkomani, Find,vNemci, Eu-tenci, Beloruai in drugi. Prava ^i sena množica I Zdi ae ti, da imaš pred eeboj gigantično federacijo, ci predstavlja dvanajstino vsega lovečtva.
Večinoma eo mUdi možje. Tu petam aedi žena v grobi kmetaki obleki s ruto na gUvi, izpod katere vise lasje v eni ssmi kiti po irbtu, in v čevljih is sUme. Polog delavskih delegatov U Petro-grede in Moskve eedi mulik o kosmato kapo v rokah, ki jo prvič svojem življenju zapustil do-mečo vas in pričel v veliko mesto. Neketeri delegstje eo priiU U Sibirije na saneh, ki 10 jih vlekli jeleni, drugi so pa prijezdili na kamelah U vročih krajev centrel ne Asije.
Delegetje ss rsslikujsjo po noči, polti in narodnosti — ne po po mižljOnju. V tem eo vsi enaki. Vei — razen msle peččice — so komuftisti. Vsi so kmetje in deUvei. Duhovnikov ni tu, prav tako ni niti onega zastopniks stare buržoazije in plemstva.
Glavno vpražanje na letoinjem kongreeu je konzolidiranje sov jetskih republik e centralizira njem moči v Moskvi. Kongree ima pretehtati rezultat nove eko nomske politike, pregledsti dohodke in strožke in sklepati gle do koneeaij za pridobitev trgovine s inozemstvom.
Lenina že ni bilo blizu. Navadno je vsako deto pozdravil delegate z običajnim govorom tako, prve dni sborovsnja, empak letos je po nasvetu sdravnikov od-godil svoj nastop. Trockij, Kame-nov in Kalinin ao glavni govorniki. Kalinin, priprost in velikodu žen, predseduje kongresu kot predsednik ruske republike.
Ruakl sovjetski
kongres.
I	.^mf^mmm* , ■
P. A. Msckensie, poročevalec čikažke "Dailj Nows", javlja sledeče o ruskem sovjeUkem kon gresu, ki se sdaj vrži v Moskvi 1 Vseruski sovjetski kongrss, kateremu prisostvuje 8000 delegatov U vseh krajev Rusije, zboruje v moskovskem opernem gleda liiču. Kongree, ki sboraje letno okrog moeeo dni, je nejviije blaat v ruski repubUki. Ne kon greeu so isvoljeni ljudski komi ser ji in členi oontralnega is vrže-valnega odbora, ki posbjejo čes leto in podajo bodočemn kongreeu poročila o evojem delu.
Nobena vladna institucija drugih državah es no more primerjati s tem kongresom. Nekoliko je podoben perlasMntu, toda v parlamentih so dsbate, jih pa ni dosti. Delegstje poslušajo poročila in govore ter odločujejo o najvažnejših vpreftanjih republike. Sovjoteki kongres no spre jenu nobenih sakonov $ delo je prepuftčeno centralnemu irvr&rvalneau odboru, ki jo po potrebi In ftteje 300 članov Delegetje kongreee ee volijo ne-direktno U provinčnili eovjetov
Sovjetski kongres, ki jo nsjvi-čje eblsst v republiki, ima velik vpliv. Vsi aeftrti glede kakih več-jih sprememb in važnih sakonov ki jih isdeUte avet ljndekih ko v In eeatraUi isvrftovaln
svojem gevem, keterege je sad-lodbon oe sedrieni tolike čase.
Najlepše je, da goepodarji ka-pitalističnega av«ta sečno e kie-njem tekoj prvi dan v novem letu. Čemu bi čekali poletja t
• e •
Zvezdogledi, ki objavljajo običajna "prerokovanja" ob začetku lete, ne amejo misliti, da so kake possbne zverine. Dogodke, ld jih napovednjejo. za letos — velike stavke, izgrede, rope in umore, revolucije, vojne itd. — lahko s mirno vestjo napove vaakdo in ne bo ae zmotil. To je 2e nekaj teko rednega kakor vročina v juliju in
mr^z v decembru.	*; < \
■	• e e £ » »:
Dvatiaoč emerifikih učenjakov. Ujavilo v Boatonu zadnji teden, da je evolucije človeka dokazane atvar.
In ti ljudje nič ne vprašajo Bryana, Volivo in Kazimirja, če amejo to izjavljati I Kam, kam smo prišli 7
Vohuni v delavskem gibanju priporočajo nasilja.
.Stara in prisnana je resnica da ae tam pojavijo naeilje, kjer ss v delavsko gibanje vtihotapijo vohuni. Ako se deUvei ob čssu stavko pbnašejo mirno in oatane-jo doma, tedaj je etavka akora; zaneeljivo dobljena za deUvee.
Že leta 1892 so se podjetniški interesi prepričali, ko je izbruh niU stavka v jeklernah v Home-steadu, da Je najložje poraziti etavkujoče delavce, ako se dajo sapeljati po najetih vohunih do kakAnepra nepremišljenega in ka-snjivega dejanja. Od tega čaaa pe do denea, vidimo celo vrsto provokscij in obenem zspeljava-njo deUveev po kompanijakih žpijonih z radikalnimi fresemi in podžiganju k kaznjivim dejanjem.
Kdor ob čeeu stavke priporočs delavcem neeilna dejanje, jo norce eli pe kompenijaki špijon Takega človeka naj ae delavci gibajo in naj ge ne poelužejo.
DeUvski vohuni po ne nego-verjajo delaveev aamo k nasilnim dejenjem .ampak akužajo senesti mednje tudi narodno in plemen eko eovrsštvo. To se je pokazalo v Chicagu ob č^eu stevke klavni ških deUveev in oh čeeu atavke jeklarskih delaveev v 8outh Ch cagu. Pri prvi stavki so netili sovraštvo med belopoltnimi in se-monkimi deUvei, pri drngi stev ki pa med italijenskimi in jngo-slovanskimi deUvd.
Kdor Ščuva k plemenske ali narodnemu sovraštvu in pod žiga k nasilnim dejenjem, ni pr jetelj deUveev, empak je njih sovražnik. To naj si deUvei vti enojo v srce, pe ne bodo nikder sedli najetim vohnnom n no neetavljene limanlee.
pri Knjiševni
». p. 1.1,
Listi poročajo, da jo predsednik Harding na božični dan voščil vsemu ljudstvu v Ameriki vesele praznike in potem sedel k mizi, na materi se je kadilo 46 funtov pu-ranove pečenke.
ttister Harding jo bil nedvomno zelo dobre volje in tudi mir je imel več ur, ko je po obedu legel
potrebnemu počitku.	, .
e e e
Vprašanje moderno razporoke:
Kadar se mož in žena ločita in si
rasdelita imetje, komu pripade
žganj arski kotel T
• e e
Zakonokovači bodo prepovedali stavke — in nepokoj v industri-ah izgine.
Neto morajo prepovedati bolezni — in človeštvo bo zdravo. Juh« zUti časi prihajajo 1 ■V/ e e e
Nebroj dokazov je na dlani, d*
svoboda in demokracija ata danes aamo še tam, kjer ni ljudi
V Moskvi polagajo temelj 'Uniji Bocialiatičnih republik". Krasna idqja, ampak malo prezgodaj je še. Prej je treba imeti so. cUlistiSne republike. Teh danes
še nI	X V'"# t
e e e	\
Novo leto so zsčeli s konferencami, vlekli ga bodo s konferencami in zaključili med konferen-
cami. Konferencijozno leto I e e •
Nujno vprašanje: Ali bodo tisti siromaki, katere jo uradna dobrodelnost obdarovaUna božični dan košaricami peciva in starega mesa, obesili svoje šdodcc v dimnik do prihodujeg* Božiča! v.. i e e #	<
K$dar Kazimir piše o fosilih, jo
to ravno teko, kakor če bi kukluk«
sklanovaki kligol naročil od Kesi-
mirjs križec in ga pohvalil, da se
dobro sveti ...
e e e
Delsvec je revež, če no gerfe Tak je današnji sistem. Delavčeva sreča — kakor so danes razume—je večno garanje. Na to niso pomislili oni, ki so imeli sadnjo
dni polna usta voščil. '	e e e
Državni tajnik Hughee želi, da je Franeija neplačana in Nemčija ni uničena.
Zakaj Hughes ne želi, da je lisic* sits in kokoš Uvaf	i • e e j-
Znanstveniki, ki ao trudijo, kako bi dobili kurivo iz zraka, naj se božjo voljo počekajo še nekaj let. Zdej je saj dihanje brespUČ-no, tode ko ee Morgen polasti zraks, bomo plačevali toliko in toliko od kubičnega metra ISP*»
ako bomo hoteli diheti.
e e e	1
AH je Musaolini že odrešil Ita-
oe i
lijo?
net Prihodnje loto! \ ^iiit
Književna vesti«
"Ooo" ima aledočo voobino v decembereki številki: Frank Ker-Še: Zmaj (peeem). Frank Ksrftst Ze solncem (povest). D. Veke: Mohamed—njen bog. Duševni navoj človeški. A. J. Terbovee: V to-bočne mdimu. O pleši in lOoeh. O kurjavi in vlagi v hiši Kako po-daljšamo Življenje. — Priloga: Naročnikom "Časa". Rasno,KnjU ževnost.
Naelov revije: Čee, 1142 Dollas Rd., N. K. ClereUnd, O.
f


SltEDA, 3. JANUARJA, 192S. v
Glaeavi člaadT S. N. P. in £it»t«ljef Praivete.
J.
PROSVETA
Mulberrj, Kaos. — Še enkrat hočem mulo opijati o moji nesrečni bolezni revinatizmu, ki me še vedno muči. Pri družtvji it. 5 v Clevelandu so namreč razpravljali Klede prošenj in med temi proinjami se nahaja tudi moja pro&nja, sato to opiaujem, da bodo člani vedeli, kako sem prišel do bolesni, kako dolgo bolezen že traja in koliko me stane.
Dne 24. maja, 1921, sem iel na delo v rudnik. Ker sem imel mnogo plina, sem moral svetilko držati bolj zadaj, da plina ne zal-gem. Ob dveh popoldne, ko sem ravno pričel kopati, mi je nenadoma padel kos tvarine v moje desno oko in me udaril tako močno, da sem moral delo takoj pustiti ter iti domov. Ker rov ves teden ni obratoval, kajti tistega dne ae je nekaj v njem polomilo, sa tudi nisem zmenil veliko za moje oko, čet bo že prešlo, prej kot pričnemo z delom. Nisem se rad za vsako maln stvar naznanil bolnim, zato nisem iel k zdravniku, a ker oko le ni hotelo ozdraviti, so mi bratje nasveto« vali, naj grem k zdravniku, toda to ie bilo je če« osem dni, po udaren v oko. Zdravnik mi je povedal, da sem že prepozen in da bo oko najbrž izgubljeno. Res je tsko bilo. Oko mi je sicer ostalo, toda oalepel sem na njega.
Oni zdravnik me je zdravil od 9. junija do U. avgusta, 1921, in Je t bolnišnico sem moral iti 11 dni. Polsg tega mi jev dajal močna zdravila, da sem si pokvaril ielodee. Iz bolniiniea domov pri-sedli sem šel k drugemu zdravniku. Ta me je zdravil za želodee in mi dajal razna zdravila, Id pa niso pomagala.
I)q£ 19. septembra me je priČe-la boleti desna noga v kolenu. Silno mi je zatekala in zdravnik mi je Štirikrat iz nje vzel tekočino. Tudi to ni pomagalo in pričel mi je dajati morfin, da mi o-lajša bolečine. To me je utrudilo in moral aem v bolnišnico v Gi-rard, Kana. Tam je zdravnik pripeljal štiri druge zdravnike, da so preiskali mojo nogo. Imel sem tedaj hude bolečine, mazali ao mi nogo in. tako aem ostal v bolnišnici tri tedne. V tej bolnišnici ni bilo sa me, kajti trpel sem, da bi jokal noč in dan, in drago je bilo Za tri tedne sem plačal $96.95. Pustil sem se prepeljati z ambu-lanco k svojemu prijatylju, za kar sea plačal $15. Pri prijatelju aem bil tri tedne in zdravnik je hodil k meni vaaki dragi dan. Za to ai je računal $92.42., kar ma pa Še danes nisem plačal vsega. Aid tam sem šel v M. Carmel bol aiinieo, kjer aem dobil drugega zdravnika. Na različne načine me je sdravfl, a mi ni pomagalo. Do-"bil sem zopet drugega zdravnika, ki me je preiskal ter fotografiral moje srce, pljuča, jatra, zobe in ne vem, kaj še vse. Na vse to sem dobil zdravila, ki mi pa tudi niao pomagala. Šele on je dognal, da imam revmatizem in slab želodee. Za mene, je rekel, da je najboljše, če grem v toplice in naredil mi je listek sa v Eldorado Springa, Mo. Vprašal sem sa, kako bo pa a plačevanjem. Ce njemu plačam in. bolnišnici, tedaj mi ne oatane za r toplice. Rekel mi je, da me počaka in tako bom" tudi bolnišnici pozneje lahko plačal, kar znaša sa 11 tednrfr $388.42, zdravnik pa $50.
Prišla ata dva brata društva it. 65 SNPJ, katerega član aem ie 16 let in me epravila v topliee dna 12. februarja 1922. Tam aem bil do 11. junija, kar me je etalo vaaki teden $20. Ozdravel aem toli ko, da aem lahko hodil z berglja-mi. Denarja niaem imel več in prišel aem domov. Ces nekaj ča aa aem apet Šel v toplice Kzlior bprings, Mo., ki ao blizu Kanaas citjrja. Bil aem tam dvakrat, en krat Šeat tednov in enkrat pet tednov in sdravje ae mi je vračalo.j
Ozdravel pa popolnoma niaem fai radi tega sem ae tedaj obrnil aa pomoč do bratov in aeeter pri podpornik društvih ,da bi mi o-mogočili dostop še v ene topliee. Moja prošnja ni bila zaetoaj in prav'lepo oe zahvaljujem bratom in aeatram SNPJ, Ur vao daroval-eom, tajniku društva M. 66 v Breesj Billu sa vse njegovo pob tvovanje.
Dna 5. decembra eem Ml operiran na tonailih, kar me tudi ata aa $76. Stroškov aa« imel torej dovolj, tridolarska podpora od društva pa mi je potekla še 19. lftt. T »raji bolezni aem anega leta ahajšal od 156 aa 102 funta. ToraJ je la bolezen dovolj hoda, trpljenje
veliko in kot ae razvidi, stroški tudi. Revmatizem me še vedno zelo muči, posebno ob slabem vremenu in vlivati tem zmožen le kake lahke jedi, mleko, kak sok itd. Čeravno sem torej neošenjen, vseeno sem se kot potreben obr-ni! na rojake za pomoč v nadeji, da tako ozdravim ter si. podaljšam življenje. — Joe Perhne.
St. Louis, Mo. — Leto dni smo starejši in računamo, kaj smo naredili v preteklih 12 mesecih leta 1922. Tako bo meuda šlo vedno naprej, pokazati ne bomo mogli uspehov, samo ial spomini so nam ostali, Kapitalisti beležijo v svoje knjige, koliko so profitira-li v letu 1922, ubogi delavci v A-meriki in po vsem svetu pa bodo računili, koliko so izgubili med počitnicami, ko so bili na stavki, koliko bede in pomanjkanja ao pretrpeli s svojimi družinami, vse na čast kapitalizma in slavne demokracije.
Delavci se ob Novem letu ved no pripravljamo na boljše in ta ko čakamo in čakamo dan sa
varovalna družba vsako leto
aprodati za bilijon zavarovalnine.
Po izkušnjah zadnjih let spo-Kavam, da Židje, Angleži in Nemci ao tri narodnosti, katere največ delajo za avojo bodočnost in oni ao najbolje zavarovani. Ni težko to uganiti, zakaj ao oni tako zavarovani. Oni so se že toliko naobrazili, da vedo da morajo pod današnjim sistemom zavarovati svoje družine. Oni vedo, če so prišli na ta svat, da ga bodo morali enkrat tudi zapustiti, kakor avoje ljubeče družine in ao-rodnike, katerim bo treba po njihovi smrti pomoči. Organisapi-ja je sa njihove družino bodočnost. Ko ao molje ie živi, prinesejo vsak teden domov svoj zaslužek za delo ,ko pa umrjejo, vedo, da tega ne bo in njih družine bodo v bedi ,ako ae ae aavarnjejo. V današnjem redu more rešiti o-sirotelo družino aamo denar, kapital, zato ga ja treba sa elučaj smrti potom zavarovanja preskr. beti. Ču človek torej pripada več zavarovalnim družbam, boljše je. Woodrow Wilson pravi, da človek, ki je oženjen in še ni dovolj zavarovan, ae še ni prebudil; in governor Hyde iz Missouryja
dnem, leto za letom, dokler ne zgi nemo s tega sveta. Pohajali smo
v šole dannadan fn leto za letom,; pravi" Zavarovanje jT n^bjijie pa vseeno naši možgani niso do
volj razviti če prav imamo šolo vaaki dan avojega življenja. Na-ti otroci hodijo v šolo, a njih možgani vaeeno ne bodo dovolj ras-viti.
Ko ae človek nečemu privadi in misli, da mora tako oatati, mu ne koriati kaj prida niti dobro čaao-pieje. Na tiaoče ljudi je, ki ne-preatano berejo liate in dobro čti-vo, ališijo govore, ali sami sebi ne verujejo, da ja sanje kaj novega. Vedno ae držijo stare tradicije, češ, kakor je živel moj oče, tako naj živim jaz. Tak utopist res ne bi nikdar postal dober demokrat niti ne pride do dobrih zaključkov.
Kakor pravim, vse družbe bodo računale ,koliko ao napredovale v letu 1922. Zavarovalnin-ske družbe bodo računile, koliko ljudi so zavarovale in za koliko so prejeli ter izdali. Bilanca že danes izkazuje, da so razprodale sa bilijon več zavarovalnin' kot zfdnje leto.	,
Tudi vaa podporna društva Zadinjenih državah bodo ladala statistiko o svojem poslovanju, koliko sp pridobili novih članov in koliko ao jih izgubili. Naša Slovenaka narodna podporna jednota bo dala letni račun in točno bomo videli, koliko jo v tem letu napredovala ali nazadovala. A naša jednota ni r kakor kaka korporacija, kjer je laetnik aku pina ljudi ali en aam človek, vai člani amo njeni goajodarji in od uaa je odviaen njen napredek. Zavedamo ae, da nam je ta orga-nizaeija pod sistemom potrebna in tudi, da njeni usphi so odvisni od Članstva samega.
Ni treba misliti, da bi se organizacija dvignila kar od sebe do neba, odvisno je od vsega članstva in ako mi, 27.000 članov, dobimo vsak aamo po e nega novega člana tekom tekočih 12 mesecev, bomo imeli do 1. januarja, 1924, svojih 54,000 članov ali v dveh letih 108.000 čla-not pri SNPJ. Potemtakem bi mogli mialiti, da smo napredni a našo organizacijo in moramo drngim dokazati, da amo vredni pohvala za naša dalo. sdl ae mi, da bi to lahko naredili, aamo ai-atem je treba tako urediti. Ne aa mo govoriti, tudi dokazati moramo, da amo napredni in na kak
Da bi naša organizacija vodila nekoliko več propagande, imela bi danee lahko že 100,000 članov Toda meni ae zdi, da tn ni dovol, navdušenja za naprednoat in tudi glavni uradniki ne agitirajo -kakor bi mogli. Kakor jaz vidim prt ameriških podpornih dru štvih, ai izberejo po eden, dva ali tri mesece in takrat delajo val, da doaešejo svoje število članov, kakor ao ai vseli eilj. To ni nikako težko delo, kajti ljudje ae od dne do dne vedno bolj aavarnjejo, ao-be in avoje otroka to čim vaš govori o potrebi savarovaaja, tembolj ae ljudje sa to zanimajo. Danes ni treba človeka take fe-lo nagovarjati sa zavarovanje, kot je bile treba prod 10 ia II loti. Od leta 1918. ko je bila ona infloenca, ao ae ljadje sa 100 od-stotkov voš zavarovali nogo so bili pred daeetiml leti To poka-saje rekord prt "Ufe laauraaee Co.M
Ni treba mialiti, da ao Ijudj* ie vai zavarovani pri drugih d. u-štvih ia ae pristopi ja vel. Ca bi bilo tako, M "Ltfe Ineuranoe Co." odonetila vse svojo agent*, ki jih iau do 17.000. Pakirala M prispevke aamo od starih članov. Kdor ta ariell ae torej vara, kaj-ti, kako bi »ogla drage* ta «a-
aredatvo, a katerim more človek odvrniti avojo družino od bede.
Tako torej, če bi naši člani in »rijatelji malo bolj premialili te besedo in o potrebi aebe in avojih družin ,bi mi danea v šeat meaecih Šteli a našo organiaaoijo 64,000 članov. Toda nekatere naše rojake je težko k temu prepričati. Kupili bodo aioer rasna delniee, obveznice itd., čeravno imajo iti drugi dan vaa-k vragu, njim to ni mar, aamo da motajo špekuli rati s obogatenjem in živijo nekaj čaaa v zlati nadi, da bodo bogati. Prav taki ao kot kapitaliktl, ki špekulirajo na borzah.
Ko aem pred par leti govori nekaterim ljudem o potrebi zavarovanja, ao mi rekli, da je boljše kupiti par delnie. Mislim, da bodo tudi naeitili te ameriške
Ironnrood, Mich. — Naznanjam
članom društva "Vila Velebita", št. 323, ki so oddaljeni od društva ter niso bili na redni seji, da niaem več tajnik, ter aaj ae v bodoče v vseh društvenih osirih o-bračajo na brata Johna Grgura-cha, naslov: 936 Ayer Str., Iron-wood, Mich. Omenjam, da niaem mogel več poslovati radi kritike od atrani članstva, ki jo je vodilo med seboj. Ko bo članstvo drugega mišljenja, bom sopet pri >ravljen prevzeti poslovanje, ka kor sem ga imel do sedaj. Kako je bilo moje poslovanje, lahko ve vsak član, ki mu je snano, kaka jo pri nas podlagi, da društvo u speva. O naših Članih bi lahko rekel, da so jako sebični, enostranski so in priznajo pravo samo ne caterim. *
Člani, ki so bili na eeji, dobro sna jo, da je bil moj predlog v ko rist društva in jednota vedno pobit Sedaj bodo pač lahko delali, kakor jih bo volja. Če bi gledali, da društvo pridobi čimveč novih članov, ne bi vseli od prosilca tri dolarje kot priatopuino k društvu, pustili, bi ga k društvu aa 60o ali dolar. Ko imate društveno aejo, tedaj ne mislite, da je tam svobodno govoriti vsakomur kakor sa mu sljubi in da vsak tudi lahko psuje. Vsak pravi, eaj nisem v cerkvi in že misli, da Ifrhko počenja, kar hoče.
Ča bi gledali vsi na "čarter", da ja ta sa nas vaa in vpoštevati bi ga morali kot aloini bratje. Ne mialite, ker nismo rojeni kot bratje, da potem ne moremo biti društveni bratje. Kot bratje bi morali drug drugega apošto-vati, alaati pa v društveni dvorani.
Ni lepo, da ljadje drag čes drugega kritizirajo, posebno pri društvu sa zadeve, ki ae ne tičejo društva. V našem okrožju ja več kakor tri ali štiri podpornih društev, to je podpornih organi zaoij, a nikdar ne elišite, kako je delo pri dotičnih društvih raiun društvenih članov, ki ae pri dru štvu in o društvenih zadevah
denarja za zavarovanje; ia delvf i	Mtt? M ^
niee ga pa imajo kar na atotine in tudi tiaoče, kar bi Že do smrt zadoetovalo za plačevanje sava rovalnine pri par društvih.
Imamo tudi ljudi, ki pravijo "Oh, ko jas umrem, kaj mi je potreba denarja, družina na, pa gre travo jelti, če nima dru-geta." Jas pa pravim: ako družina toliko vredna, da z njo živim, tudi gledam toliko, da po moji smrti jim ne bo treba hoditi okoli sosedov prosit kruha in ne bo treba pošiljati otrok v sirotišnice.
Zakaj imamo tolika otrok v sirotišnicah? Zato, ker njihovi o-četje jim niso dali dovolj protek* eije in siromašna mati jih je morala dati tja, da je šla lahko v tovarno, da si zasluži par bornih dolarjev za preživljanje sebe. Taka krivda ostane tudi na moške-faiu, ki trdi, da mu je dovolj, še
L^^i^a*^^ družabno bitje in kjer-kajti ona vsota se skoraj porabi ____- Lj
pri etroških ki ao nastali radi pogreba In njegova družina je sa
Mari ja to lepo, da vsakdo sna, kaj delaiuo pri našem društvu, da govorijo o tam eelo otroci in len-ake. Oni vedo, kdo je bolan in ko mu bo odobrena bolniška pod po m, komu ne. Zdi ae, kot bi bil tajnik nepotreben in lahko otroei in lenake, ki niao pri našem društvu, poalujejo a društvom in nje ga ladevami.
Verujte mi, da m boste apoml-njali, kar aem jaz#nekoč govoril, ako bi ae eedaj tega apominjali, bi gledali na to, da društvo povzpne in ae bi trajalo dolgo, pa bi ae dalo vse popraviti. Tako pa nI vredno niti dalje govoriti, ker nihče ae ne briga, kaj bi bilo dobrega sa društvo, <U ae društvo povsdiga In jača. Jas bom gledal za koriati društva, kolikor bo meni mogoče. — John F. Plow, bivši tajnik.	'
Oleveland, 0. — Človek je še
rečeno grda bolezen; če sa nekdo drugemu zameri, u drugi Črni in bluli, da je jo j. Ce je oni, ki je zameril, malo bolj "kuniten" gs pa še v "aajtange" da. da bolj drži. Tako so dali v časopisje tn-di rojaka Matta Vogrioha, da bo mržnja napram njemu bolj dovr-Žena. Ker njega osebno poznem, sem bil prepričan, da so bili vsi dopisi v Prosveti, ki so jih pisali proti Mattu Vogriohu, samo ia o-sebnih nagibov in eovražnosti.
Zadnjič sem prejel pismo od Matta, v katerem mi med drugim tudi piie: "Ker so ma med stav-ko blatili i tem, da sem šel la La Salla, 111., v Oolorado, da bom tam atavkokasil, al mogoče tudi Ti verjel. Zatorej Ti pošiljam is-kssilo, da v resnici niaem stavko* kaall."
To iakazllo je pisano v angleščini ia urada diatrlkta št. 1«. in ae glaal v prevoda t ■"t>ne 18, septembra, 1M|«| U. M. W. of A. Distriet No. 16, 444Thaoher Bldg. Pueblo, Colo. Onim, katerih se to tlčai To je potrdilo, da je Matt Vo grioh član U. M. W. of A., ki je bil qa stavki v tem dietriktu zadnjo slmo proti anlianjn plač In pozneje med aplošno rudarako atavko.
Radi avoje aktivnosti v uniji je njemu nemogoče, da bi dobi delo v kateremkoli tukajšnjih rovov ter je radi tega priailjen sa-pustiti to drjbvo, ter iskati delo drugje. Priporočam ga kot ave stega in lojalnega linijskega mo ša. — FelU Pagliano, tajnik-bla gajnik distrikta št 16 U. M. W o f A." (Pečat.)
To piamo jaano kaže, da je M rojak Mattrvofrieh s nami vred v boju aa Izpolnitev aaiUi zahtev Vztrajal je skosl kot arest pristaš unije, a sato je sanj toliko elab* je, ker je bil prieiljen Oolorado zapostiti radi avojega neomejno-ga prepričanja in ni mogel dobit dela v tamošnjem okraja.
Onim, ki so mnogo ngibali, ka, počenja naš rojak Matt ▼ Golo-radu, naj to piamo odgovori ter naj bo koneo njihova nepotrebne akrbl.
V tukajšnjem rudnika ata nevarno poneerečila naša dobra Slana 8NPJt brat Paul Gempre in brat Viotor bokatioh. Obadva se boata morala podvreči opera olji. — Pri družini Antona Kova eieha so prejeli aa božično dari lo krepkega ainška, Soproga in sinček sta dobrega sdravja. Če-■titemo jim na tolikem božičnem darila.
Posdrav vsem naročnikom In čitateljem Proevete. želim jim mnogo . sreče v leta 1923. — Frank Martinjak.
tva bi opozarjal, da isdajo talim članom prestopne liste, ds bodo prestopili k bližnjim dru-štvpm. To naj sadostuje aa da-n i, posnnje se bom še kaj oglasil glede aličnlh sadev. — Vin-oent P, Kohler, predsednik.
Nokomis, m. — Dati hočem malo pojasnilo na nasnanilo, ki bilo priobčeno v številki 297, dne 20. deeembra od društva št. 209, Nokomiški Slovcnoi. Na seji tega društva jo bilo sklenjeno radi denarja, ki je bil nabran v svr-ho pokojnega brala Johna Mekin-da, da se iločlnea prime in kasna-e. Ker je bil oeumljeuee, da je storil sločln, prijet in ne kasno* ven, do nabrane vsote $200 ni bil upravišen tisti, ki ja osumljenoa prijel, kakor je bilo sklenjeno na seji društva dne 8. deoembra. ■Na isti seji je bilo saključeno, da nabrana vsota ostane v društveni blagajni, toda 6e kdo Aeli vsoto nasaj, ki nI član društva, jo lahko dobi pri taabiraleu ali pri tajniku v teku treh meseoev, in sioer v januarju, februarju ia marcu.
To je bilo sklenjeno ia rasloga, ker je imelo društvo veliko strofc-cov radi pokojnega brata Johna Mekinda. V slučaju, da bo omenjena vsota oetala v društveni blagajni, pa bo Itak šla večlnotfa sa rasne prošnje, katere vedno prihajajo na društvo od atrani pa« trebn i h eobratov.
Toliko na inanje, da aa bomo rasumeli, da to ai, da bi mogel posameanik pobasati dotični denar. — Lokaš Oroeer, predaednik društva št. 909.
par dni podvržena bedi. Tak človek ree epi. Ljudje bi ee morali bolj zavarovati, da protežirajo avoje družine,
Nekateri tudi pravijo, aaj bodo njihovi otroei lahko ie šli v tovarne, ko ao etari sedem, osem lat; a nekateri ae vedno izgovar
koli ae mu nudi prilika, h rad anide a avojimi snano! in prijatelji, da ea a njimi pogovori ter tako pozabi na puh to vsakdanje šir-Ijeaje. Samota ni sanj, Ako opazujemo otroka, ki mora biti doma aam, ločen od dražbe, vidimo, da ni povsem zadovoljen; ka-korhitro pa mo damo avobodo, da lahko pohiti med avoje eovrst-
let; a nekateri ae vedno ugovar-	" T,
Mo, Uj moj »i tudi .1 »14.-	,01"
ur «pu.til In Uk. nI tr.bn, *he jL2Žt22Sjn «,nn bi ji. njim. ClovA, ki tn trti.I * d.U diriktn. proti »ojl dmU-1 ^
ai, ni mu mar sa avojo dražino, ne za svoja stariše. Tak človek je sebiČaež in od njega na nwremo
ča je po trudapolnem delu prišel s glavo polno ekrbi med veee-lo družbo, da eo ga mučna skrbi
pričakovati, d. bi ae boril za
ge. m. ne mor.mo ca*«, ,„	-	ft
*bi la>i«	* m®
hko navedel, kako ee ljadje ^'\ b°DrtlUhnl ^^ M „„ varjajo, pa naj zadostuje aa da-
nes. Te opaske nikakor niao a- P°twbDI » #df"	u
pravične to je glavno in dolž-	dra4t,r*
noet je vttkega, da ea savaruje. $kš ^ u ,7H MMW» * Baaeda, da smo napredni ni vred- j na piškavega boba, dokler ssmo tako trdimo. Jas pravim, naj bomo soeialieti, r>«< ijonaliati aU kla rikalei, pod današnjim sistemom biti aa varovani. Ko pe
bo prišel šaa, da bo U eistem od pravljea, bodo tudi naše organi-aaaije sama od aabe postale nepotrebne, do takrat pa jih potre
bil \rtnn
Oe kateri član misli o to« do plan kaj komentirati, sem vedaa pripravljen dati adgevor. Hpo-štajmo aebe, avoje dražiae ia avoje aodruget
Veem skopaj voščim sročao Novo leto ia delovanje v volji slogi la aaprednoetl, da bomo dosegli v tota lota aajauaj V).000 Ne ftiTshao i i «iet
soboto
zvečer dae 1 januarja, v S. N. •D. Tem potom ete vabljeni vei rojaki in rejaldnje v Clevelandu m okoliei, da pridete tega dae v 8. N. D., kjer ee bomo zabavali ia aku pno ttlili nekaj veselih arie. Slišati je, da ae bo Uaa večere vlili lov aa razne dolgoakljete živali, perataiao in drago avor jad. ki je ravnokar pobegnila krutim ftiiatovaklm rokam. Za-nia>ivo»ti ko torej dovolj. Pridi-to in zabavajte ae a nami! — L. Poljšak.
Jeknetoa Oitf, DI. — V premogareke etevkr > bilo pro-aaj pisanja, boljo rečene obrekovanja proti našemu sovrstnika ia borite!ja aa delavske katereee rojaka Matta Vogrieka. Med aami hl«veaai Je lat čadao, lahko
Euclid, Oblo — Društvo "Za-vedni sosedje", »t. 158 SNPJ, Nottlnghamu je na evojl sadnj seji aklenllo, da ee bodo v bodoče vršile seje vsako drugo sredo mseecu,'namesto drugo soboto meaeen, raann aadnje aeje v decembru. Zadnja aeja decembra pa ae bo vršila drago soboto kako? prejšnja leta. Vai Člani, ki ata bili navzoči na aadnji mesečni seji, veste, ssksj ao aeje preložena zato ne bom razlagal.
Opozarjam vaa Člane, ki ata sadnje leto pramenlli naalove, da jih prineiete na prihodnjo aejo na papirja natančno aapieane, da bo m"t/<«'-<- aeetavitl natančen imenik, enkrat zaradi lieta Proevete in drugič radi bolniških obleko valeev, da bo tudi predsednik bolnUkegs odbora imel evoj točen imenik s naslovi.
Po tem sietemu, ki smo ga iau 11 dosedaj savoljo naalovov, mogočo najti vaeh članov bi odbor to potreboval. Opoiar jem torej ie enkrat, da bratje in seotle prinesete na papirjih evo ja toine naslove. Ae neka> imam na aren, kar ml nikakor ne do-pade la mielim. da tudi ni .v eo vlasja e pravili, aa kar pa ee ne-ketere društva prav malo ali po polnoma nič na brigajo. O leda jo samo aa veliko ftUvIlo članov, kje liani stanujejo, jo ajih da-Veta briga. ,
Dr. Zevedni sosedje It 16« v Nottlnghsmu ima na primer šla-aa, ki atanaje v Colllavooda, f bližini društva M. M SNPJi al kdor ne priaese aam plačat aaaa-mente, da bi Ujnik mogel dobiti I njegov naslov ter ma dal prestop- i i.i Uat. To nikakor ne morem ama trati aa polteno, keju adl ee, kot, še bi aboleli, da nočejo biti v bU-| lini društvs ia teko odtegnjeai bolniškim obUkovaleo«, da bi jih Nadzorovali.
Na dragi etreai imamo člane, ki etaaajejo par korakov proč I i sedata naš#ga društva, všla-njenl ps so pri društva "Mir", It. 142 ali "V boj" IL M. Celim
LBPA FMUSA
nadi onemu, Id kolo laetovatl svoj dom In poleg še toliko sveta, da lahko nddela doma vse potreb* no kuhinjsko zelenjavo in rodi kokoši. V Lombardu, 111. 40 minut od Ohleaga po električni la* lesniei je na prodaj tri akre sva* ta, na kat«n-m ja do polovlee do* delana štirisobna leeaaa hiša. H vat je valovit, aemlja črna, torej telo rodovitna. Mimo voai elektrilaa poulična železnica vsakih II minut in vožnja atana aamo 18 centov. Hiša Je aunaj popolnoma izdelana, in anotraj je pa le treba dodelati, torej vaakdo lahko uredi eobe, kakor hoče. Oni, ki žeU delati v Clnragu in atanovatl aunaj na aveftem sraka la poleg la laatovlii primeren koe aemlje, ao lukaj nadi aele ugodna prilika. — Ona aa U avet a h Ho je aamo $3,400.— Takoj ja tve|*a plačati aamo $100.—, In potem HO,— a** v sečno. Prvo leto nI treba plačali nobenih obresti in tudi ne davkft« in potom pa lest odstotkov obresti. — Za nadaijna pojasnila ee obrnite na
Oh as. W. Jamee k Oo., Resi JBstate, 111 W. Washingtoa
tftreet, Chieago, Ul. (Adv.)	<
Ijam v Chishol«n'u In okolici t
—želimo« vesele božične praznike j
srečno novo
leto 1923e
FIRST NATIONAL SANK Cbitbolm, Minn. H
JUGOSLOVANOM V CH1SH0LM IN OKOLICI.
Nate Banka vaM vaa roiske, le ee ie peslažijo v avojih aa*
la velike to vama baaka a vMrm M-omvŽMijem a avolo ned 11
Te le banka kjer lototo vae ariavavficnt S veaeUem paatreČI.
o. Zgoraj
dru
na le v UofoUi aeifvahlemv^
stoOoJe "
v vaeh ostrih kjarfcoh mofole m
Val rojak 1. OaMt ie takoj aa vee yo poteabe. eglasMe ae prt ajouM.
KadarkoM mislite a haataem po4jotja to4oj ee apemalte mi
jjPMaholm, Mirna.
Prodati želim nemike hroma
tične harmonike, ta nitko ctno $55.00. f ^Kdor fteli kupiti t« harmonike naj mi prte na naslov: John Leskovar, R. I, Jefferson, Oregon. (Adv.) Dec. 27, Jan 3.
' Znamenje (Dec. 31-22) pomeni, da vam naročnina poteče ne to dan. Ponovite jo pravočasno, da vam listo ne ustavimo. Ako listo ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako j« vas list plačan in ga ne prejmete, je mogoče ustavljen, vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov.
Nali zastopniki so vsi dru-itveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino.
Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa $2 JO. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leto $1.90 'm za celo leto $3.80.
Za mesto Chicago je sa leto $6 JO, pol leto $3.25.
Za Evropo stane za pol lota $4.00, za vse leto pa $8.00.
Tednik stane za Evropo $1.70» Člani doplačajo samo za poštnino.
Naročnino lahko tudi sami pošljeta na naslov:
UPRAVNISTVO
"P R O S V E TA"
2857 S. Lamrndale A ve., CHICAGO, ILL. --v. ~
račun med jeonoto
IN DRUŠTVI
Qfx Skrivnost dobre kave
I	je v pomanjkanja
Franckove cikorije
v navadni kavi Kakor oeolil jed, tako pridani kavi
cikorije.
Zboljša vsako kavo—jo naredi okusnejšo—daje
Siriljubljeni vonj in slast, po katerem hrepene pri-atelji kave.	( •
Vprašajte grocerista
Za pravo Franckovo cikorijo: on jo im&
Poskusite jo in videli boste izboljšek.
M7.74 tl#JI M« 1.171«
m
m ATTWH J. tubk. * tmjmtk.
Dvori v sklad isrednih podpor S. H. F. J.
Darovalo društvo št v. 433, j v Hardburly, Kj....... I
Prejinji ickiz..........9M.66
Skupaj 1. 1922 poslano v ta namen na gl. urad. .$960.41 Vincent Cainkar, preda. 8NPJ.
VAZMAMTLO T» ZAHVALA. ,
S tuinim ireem naznanjam ao-rodnikom, znancem in prijateljem prežalostno veet o izgubi moje ljubljene aoproge
BRIOITE SOfOirOIOH, (toJ. Veber)
katera je zaredno zatianila oči v sredo dne 13. decembra, 1922, ob eni zjutraj ▼ ataroati 48 let. Por kojnica j« bila rojena v Zagorja •b Sari Pogreb ae je vršil iz hiš* žalosti 15. dec. t. 1. na tukajšnje katoliško pokopališče ar. Vincen-cija. Lepo se zahvalim družini Bo-riiek sa krasni venec, ravno tako hvala Mre. Kastelo, Mrs. Podvr-i£ek, Mrs. Jano in Mri.. Gorišek zakraani venec, ki so ga polotile na krsto pokojnict v zadnji pozdrav. Poaebno a« zahvalim drulir ni Frank Dular sa vaeatranako p* moi in poatreibo za daaa bolezni in za tolaibo, katero ao mi izkazali ob smrti moje aoproge. Hvala vsem za obilno obiak ob mrtvaškem odru in sa sprejem k zadnjemu ph iitku. Tukaj zapušča »ene Šali|r čega soproga v stari domovini fl^ mater. Polivaj mirno, draga soproga, ia kW» ml bodo trii ameriška grudi. Žahijod ripNfc Simoncich, La StUe, I1L ** F
Pazita na
HEINFt FRANCK SONS, bsc., FLUSHING, N. Y.
f -O i.....■ \ «M, *
6,426 JUGOSLOVANOV
m« «4potov»U v Amerik* 4» julij« m«. MM. Citnart «fte J* n,jbitr.jU. hi Ub-to priv«e» val« rojak« t Am«rlko It-•«U«Bfll. k| h»«jo li.tk. m Cnnard i Ho Uhk« takoj <x»potujtjo( ker »..ki 4*« •dptaj« H M ji.mlk ta Evro»* Cunard draib« j« vrvdIU lamtno pr.votno »lut-to m potnik« ta VumUHK uko 4* Jlk **4m» vo*i p* +m Jafotl.vm.ki iut«p-sik ta hMjo a*o4»o»t(. nobenih .posebnih stroikov
Frank S. Tauehar Je dlan korespondenčnega oddelka pri '; y
J CONTINENTAL TAILORS ^^ > >i
U je unijilfB firma, isdelaje obleke, površnike, suknje itd. natančno po meri, totno in solidno. Vm Mm J« garantirano.
IUemo zastopnike sa vse kraje v Zed. drla vab. Plača je dobra, in lično delo vam pridobiva čimdalje več naročnikov. Zglase naj ae oafld imajo ie kaj izkušnje v tem poslu in Id vedo, da bodo lahko pvevtsU naše saatopstvo. Novinci, ki sa nahajajo v dobrih diatriktih in smatrajo da bi napravili dobro trgovino če bi sneli meriti obleke, naj nam pišejo po epecijalne instrukcije.; Vae priglašene« bomo dali na listo aa prihodnjo sezono in jim potlali vzorce pravočasno. Pišite v slovenskem, hrvatskem ali angleškem jesiku. Prigla.it« se takoj ali pišite aa nadalj-na pojasnila na:
CONTINENTAL TAILORS (Department F) 600 S. Marahfield Ave., Chicago, III.
8 tuinim srcem naznanjam znancem in prijateljem Sirom Amerike ialoatno veat, da jo po večletni proletarski bolezni aa vedno zatisnila oči moja ljubljena soproga
• mit bili
v ataroati 40 let. Doma je biU iz Meniike vaai, fara Toplice na Do-lenjakem. Pogreb se ja vršil, fc hiše ftaloeti dne 8. decembra, 1922, na katoliško pokopališče v Fort Bmith, Arkansas. Prav lepo * zahvalim vaem, ki ao darovali venee in evetlice. Poeebna zahvala drulini Terček > ia Smergut, ter Marjr Lavrin in L. Sapotniku, ki ata mi atala ob strani njene smrti, meni v tolažbo. Hvala vaem as obilni obiak ob mrtvaškem odru in sa sprejem k zadnjemu počitku. Tukaj zapušča mane ia lujočega soproga in v staram kraju pa enega popol brata. Lep* bvala društvu št. 36, 8 S. P. Z. z* darovani venee, ter bratom in s#-ftram, ki ata aa vdeleliU pogrebi. Ona je bila zvesta Članica tega (irufttva do avoje smrti. Počivaj mirno v hladni amerilki zemlji: iitajoči soprog: John Bele, Jennj Um!, Ark.	*
I v Ameriki je v Clevelandu, 0., kajti v dobrih dveh letih tvojega obstanka H izkazuje nad ; * ; 1 •" 41	......
DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA.
' T	1	"	. • ,
Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto.
i . k ■ Popolna varnost vloženega denaija
je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naSi ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah nažih ljudij.
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
I	.
nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci (n pa bančni direktorib, | ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi | najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vrednb može. Zato nalagajo
v tem domačem denarnem zavodu naše
JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNI
iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, iole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
i	4 od dneva vloge do dneva dviga.
I Denar prinesete lahko osebno, če stanujeta v bližini, ali pa ga pošljete po | pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite.
j	Pošilja denar na vse strani sveta
In sicer po dnevnem kurzu—kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi V zvezi je najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženj««.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE
je vielej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi sanj, Obrnite se osebno ali pa pišite na
SLUtBO IftCE
ženeka stara 42 tet, leii dobiti elulbo sa h lina dela ia sicer bodiai v Chieagn ali Ifllvartae. Piiite na naalov: Mrs. A. O. K. Brod-head, \y'ia.
ROMAN
P10SVETA
Poslovenil H. V.
(Dalje.)
"ilml" je pripomnil, stresajoč g levo t nesaupnosti, in ari je predse, popuMajoč uzdo lastnim mieliOL
4 4 Ti morda ne vero j<* toge, Ili-jat" eo g« vpraševali njcgoti ao-drugi /'»ari ne poznat hrabrega TomaŠeviča?"
"Da, poznam ga," je rekel Tli-ja bolj ta-ee, "in radi tega te bo. jim njegovih misli."
"Ti ga ljubil, ne", »o ma odgovarjali, "in vendar je on pravi •in kralja Štefana t in po rodu in po hrabrosti. Da njegova mati ne sedi na prestola Bosne, kaj za to1 Oa bo vendar dedič svojega očeta, dedič bosanske krone 1 Zakaj aoproga kralja Katarina Kosarev. na ne rodi einovf"
"On bo aeveda dedič," je menil Ilija, "toda samo bati se je treba —" umolknil je; brisal si je s dlanjo zbrazgotano lic in neod-vratno je ari na Tomaievi6a, ki ji zopet prisluškoval v daljavo.
V Šotore se je upiral veter, da so se majali v njegovi sapi in se je zdelo, kakor da se dviga krdelo prepelic; toda v tem je bistro -uho dobro razločalo topot konjskih kopit; samo stražarji, poslušajoč besede tvojega starega so-druga, niso sapazili ničesaf. , "Govori, dogovori!" so ga Izzivali, "čaaa se je trefra bati"?
"Čujte," j« rekel važno, ne da hi odvrnil očesa od TomaŠeviča, "spominjam se večjih dogodkov, nego4caterikoli izmed vas; kmed vaa nihče ne pozna tačetka ljubezni kralja do krasne Vojakeije, matere TomaŠeviča, katero je kralj tako ljubil, da je njenega sina proglasil za rodnega ainu, kraljevskega, da-si ni bil zakonski ain; toda jas vem, da Vojakcija ni ljubila junaškega Štefana To-maša, marveč samo kralja; in radi tega se bojim, da njen sin—T"
"BeH, belil' 'so se mu smeja-11, "kralj pokojno spi, med tem ko njegov sin bdi nad njim in nad taborom."
"Dobro dela, da pri tem tudi trojih stvari ne zanemarja," je
tkem prestolu odstopi mlajšim ei-lam." In tttgnil j« pri teh b»e dah tvoji roki, ponosno dvignivši glavo kvišku; in smagoavttien nasmeh mu je zaigral okoli ast. V tem pa je padel njegov pogled na kraljevake straiarje, in njegove oko se je srečalo s zaaledujočim pogledom Qije; nehote se je ponos na njegovem licu umaknil po j koruosti; povesil je glavo, kakor bi te klanjal pred znamenjem kraljevake mo£i; v resnici pa je samo hotel zakriti avojo zadrege pred radovednimi pogledi.
Jezdec, čegar prihoda je Toma ševič — kakor se je zdelo«— tako ieljno pričakoval, te je še vstavil pri ognju; in Tomaševiš je pogledal kvifcku ter se je komaj vadr-žal, da ni zavriskal; vendar pa se je premagal, in je uprt samo svoj vprašujoči pogled na došleea.
"Ah!" so šepetali stražarji med seboj, "to je Radič, njegov stric! Kako novico neki prinaša!"
"Čudno, da prihaja semkaj," je pripomnil Ilija/"brez spremstva, kakor kak slugs. Tecite in držite konja jasnemu vojvodi" "No, Ktriče!" je ogovoril To maševie došleea, "kako je"t
Radič je prikimal malce s glavo, da je samo njegov ne<čak mogel opaziti to kretnjo, naglas pa je odgovoril« "Ne posebno dobro, ljubi kraljeviči Nemirno je ▼ o-kolioi in morda ima Vukman za danes ponoči kako nakano 1"
"Bog te poživi, vojvoda," je odgovoril Tomaševič, "naj samo pride ta upornik, najde nas pripravljene, vsprejmemo ga po zaslugi!"
"To storimo 1" je zvenelo iz krdela kraljevske straže, ki je vestno poslušala vsako beaedieo.
Tu in tam se je dvignila kaka glava od tal, ali pa je pogledala izpod šotora.
"Ali te kaj dogodit" je plava-lo vprašanje od ust do ust.
"Govori se tako," tt je glatil odgovor,,"No, Bog daj! Bo vtaj konte tega valjanja," to tt ra-dovali vsi. "čuješ vojvoda," je o-govoril tega kraljevič, "kako jt ta vett vzradoatila vat tabor."
"In kako bi drugače!" jt od govoril vojvoda, "Boaaatt t o rožjem v roki nerad lenari."
"In s katere atrani misliš, da hoče Vukman napasti naš ta bor!" je vpraSal Tomaševič da-
rekel Ilija,, Jfcmjski. topot as. je Ije.
• .. w	■ .<•■ • • H	•	•'	K A _____II J.__t__•
srlaail že v bližini; bil pa je to ta mo en jezdee, ki se je bližal aa-ravnost akozi tabor. Tomaševič je odkril tvoje liee ter zrl i nestrpno radovednostjo na stran, od koder je prihajal jezdee j potem je obrnil oko proti kraljevskemu ^šotoru in oko ae mu je pri tem vtta-vilo pri kraljevskem nraporu tako ognjevito, kakor upira zaljubljene« svoje oko na ustne ljubice, ko ta šepeta prviči "Ljubim tel" Tudi ustne TomaŠeviča so s« premikale, ko jt tako ognjevito zrl na kraljevski prapor; in tudi ta-krat še, ko je opazoval vhod v šotor svojega očeta je mislil: "Kako lepo bo pristajal ta drog mo ji roki, in kako kraano bo vttre petal kraljevski prapor v vetru, ko ga dvignem z močno desnioo nad glavo, aamo da zaapi za večno oni zatpanec tamkaj v šotoru; r snično mu je že treba počitka, preslabotni tU že njegovi senci *a kraljevsko krono, in prapor ae it trett v njegovi ttari roki; čas je ža, da tvoj prostor na bosan-
"8 severa," jt rekel Radič kra-tko.
"Skušen ti v bojnih stvareh, Striče," je Tomaševič nekako ne zaupno vrtel glavo, "toda, da i severa! Zakaj ravno s severa!"
"Če ne veruješ mojim besedsm, kraljevič," je rekel Radič neje voljno, "pa se kar sam prepričaj, jaz U spremim.' 1
"In predno se vrneva, pa samo-re Vukman udreti z druga etra ni na nepripravljene," je rekel Tomaševič. — "To bi bilo aevtda možno," je pritrdil vojvoda, "in je tudi že priznavam za prvega vojvoda, "in te tudi že priznavam za prvega vojvoda v taboru, kraljevič, in dobrovoljno te poko rim tvojim ukazom."
"Ali čujete Radiča!" to čepe-tali med aeboj poslušalci, število ae je množilo vedno bolj. "Resnico govori," so pritrjevali drugi, "alaven vojvoda je ta kraljevič. Pazite, gotovo ae vrne nekdanja slava in neodvisnost Bosne, ko za aedt on kraljevski prestol."
"Da bi vsa j to šs bilo T' so govorili drugi, "in bi mi ne bili več primorani dajati Turku harač na avojo sramoto, niti ss veš oairati na ogTakega kralja!"
"Sramota je reaničr*," to pritrjevali akoro val, "to tavanje med poganom in sovragom Ma džarom, ki ai oba prisvajata go f*; »o« i m rsi v o nad našimi kralji in nad nami; Boena mora ttati ns svojih lastnih aagak, samo voj vode ji je treba, "U U bo Štefan Tomaševič in nihče dru pri." so trdili mnogi s trdnim prepričanjem.
Samo nekateri ao zmajevali glavo, toda molčali ao; talko js plavati proti toku .Tomaševič je med tem vstrajal v globokem molku; sdel te je aamišljea. resnici pa ni ušla niti ena btatdi-ca njegovemu bistremu ušttu, in pomembno je pogledtl Rtdiča, k je jedva vidno nagnil glavo ter v*i z dlanjo pogladfl lice.
"£t vem, kaj storimo," je dejal sedaj glaano, "treba pa je za te dovoljenja kralja, attjega odeta".
Vstal je ter se napotil narav nost^h kraljevemu Šotoru; ročno se se mu umikali telaanj strsžar-ji s pota, ssmo Ilija je nekako o-botavljajoče stopil v stran; samo za korak je odstopil ter je vpr svoj bodeči pogled v liee kraljeviča, ki se je pri šotoru vstavil ter pogledal Ilijo a izrazom jeze v pogledu in lieu. Pogumno pa je preneeel Ilija ta jezni pogled; tia, ic bolj bodeče je zrl na kraljevi ča, tako, da je moral ta nehote poveeiti avoj pogled k tlom in da ga je polila kri, seveda aamo za trenotek; pogledal je zopet slu go, toda a nesmehom, ki je seda; izražal zaupanje. "Evcst sluga svojega gospoda Ilija!" je govoril pohvalno, "in resnično more kralj mirno ipati pod trojo zaščito. Pojdi to-rej, in poglej aam v šotor, jedi možno govoriti a kraljem, mojim očetom, v važni neodložljivi stva ri".
Med oatalimi stražarji te je glaailo poluglasno mrmranje proti II i ji; ta pa, kakor da ni čul ničesar, ni niti a očesom trenil ter je odgovoril na besede TomaŠeviča "Ne apodobl ae peni, alušabni ku, da bi stopal v šotor pred te bo i, maj gospod ( in kje mor« bil kraljeva glava vam«jša, nago po zaščlfb ttojega rodnega *idat" je dostavil izrazito, aklonivši glavo pred kraljevičem Ta se je vstavil; silno trepetanje kakor pri mrzlični bolezni, jt pretresalo njegove ude, liee je obledelo, uft-ne so postale vijolčaste; v tre-notku pa je zopet vs^lamtelo njegovo oko ia zopet tt je t Umno rndečioo zalilo njegovo liee. __"Dobro torej", je dejal na videz brezbrižno, ali njegov glas ae
,« pri tem vendar-le tresel vsled notranjega viharja, "prijavim ae aam pri kralju, svojem očetu, ti pa pojdi aa menoj I"
Obrnil se j« od Ulje; U pa je vendarle dobro videl, kak bod«o pogled ga je aadel pri tem obrata, a tako slobnoetjo, a tako mrž-njo, kakor bi bil ubijajoči pogled baziliska. Toda Ilija j< bil etar
DtpcM f tfvatsetlfc
u
Nuža-Tone
teis
•Jczfteitir

di, dokler te ne pokličem zopet; da-si ta imam md, av«ali slugs,
UPEAVlTIiTVO
•poaarja wta aaro^t ike Ia drag*
vendar je sin bližji mojemu ereu ^^ ^ niklu- M kupuje)« in ni treba svedoka aa pogovori ~ ______"	:.
med očttom in sinom t"
Med tem govorom se je Tome-ševič pomnil, in ke j« Ulja, po koreš ae kraljevemu ukasu. odhajal ia šotora, ae je videlo pri svitu plamena, ki je prodiral v
vojščak, videl je Še veliko aličnih j notranjost šotora, kako je Toma pogledov, k« ee mu j» pobiti sovražnik valjal pr«d nogami; radi tega je mirno preneeel pogled To
oglatov, Id se nahajajo ▼ UsMu ker nekateri aa direktno sapeljlvi ▼tak naj bo aalo previden Ia tt v««KJ, >a mtftli predno kaj kupi to oglatov,
maševiča; samo njegovo Uoe je temno porudečilo in a glavo je pritrdil, kakor človek, tegar slutnja ae j« epremenlla v gotovost; potem pa je aledif kraljeviču. Na ahno je ta raagratt aaatore šotora in lahsn nočni v«t«r, ki j« zapihal v šotor, je probudil spečega kralja. "AH ai ti, Olja!" se j« oglasil od snotraj glas, močan In svočen, da se je spoznalo, da ta glas, čeprav je staroat že pnpog nila tilnik Štefana Tomaža, kralja Bosne, vendar še nad kril ju je vriŠČ boja, ko kliče svoje vojšča-ke k zmagi.
"Jaz sem, moj kreljevi oče", je odgovoril Tomaševič, 4'toda I-lija me spremlja; važna veat me je prisilila, da motim tvoje apt-njel"
•'Ah, H torej, moj sin!" je re-kel krti j, in če bi bil dan, bi te bilo videlo, kako je njtgovo oko vtpltmttlo od radosti " jaz udobno počivam v tpanju, toda ti bdiš same in za moja ljudstvo. Hvtlt tli Pristopi bliŽjs k mojemu le-žišču, drago dete, ntj blagoslo-več položim desnioo na tvojo glavo, da se bo, ko luč mojih oči vgaane v smrtnem boju. slava tvojega vladanja jednatils
noirniijue* Mioni, »»»o jv ivmm ,	l.ii.nml u ■■ki«»»ln<
ševič a izrazom groae vpiral avoje	» odgovori le eglaševaiei
oči na odhaja jo« i-jia. P"1,	°<*«ovor°MW •»• Pr*
Dovolj dolgo je čakal Ilija prod rmm
tvoj«
troški ljubezni do mene l — Uemu tresešt Saj roka ttaroa ne počiva t mltdeniško težko aa glavi, in blagotlov očeta odpira pot do ztčtsns in vtčns bltženosti. Gorje H veda otroku, ki da-tl nevreden blagotlova, ga vtndar-le vsprsjema. Temu tt betedt ljubezni in molitvt spreminja v kletev 1"
Starte je umolknil. Is prti kraljeviča so ss težko dvigali glasni vzdihi, kakor Človeka v težki bor-bi, ter zveneli skoz šotor; in tam kaj od vzhoda je bilo čuti Ilijo, kako ae atari vojščak zaman trn di, da M potajU tvoj jok. "Ree-ni#no", je tprtgovorll kralj, to-'pet pozabil aem te, IHjat Kar poj-
šotorom, bil jt aopet na videz hla den, miren; njegove aolze, ki ao mu pri besedah kralja uahota ai lile ia oči, ao vaahnile, ali pa ao za izgubile v gubah njegovega obraza, tako, da njegovi eodrugi. ki sa radovedno zrli proti šotoru, niso ničtaar opazili, ko JUUja zopet ttopil It šotora.
V Uboru ni bilo več niti enega spečega; tu pa tam so stali voj ščak! v gručah, živo dati tiho pogovarjajo* ae, kaj neki se dogodi! Saj on, Tomaševič, ne budi zastonj kralja svojega otota, in voj, voda Radič ae nI kar Uko tja v en dan potepal izven tabora. Ona dva, oba slavna vojvoda, gotovo kaj izvršita, aamo ;*%otrpljenjal Ah — In kako ta vojvoda Radič tiho aedi pri ognju kakor bi niti ne slutil, d* tisoči vojŠČakov nestrpno pričakujejo znamenje za dejanja, kajti tgnusHo tt jim je še braadelno valjanje okoli Be-lajškega gradu; in d* Radič tako tiho sedi pri ognju, je dokaz, da premišlja velike namere.
Ilija pa tt ne briga za to razburjenje, da ti je nividezno brat skrbi vtopljen v mitll; toda tt misli so žalostne, kajti oko ss mu nočt ajasniti; in njtgovt liet ne zgublja Itlotti; včasih strese tud glavo kakor b Itt hote! osvobodi-ti težkih misli, ki so mu ltgle nt
(Dalje na 8. atrani.)
Ia »a taatafk > aato, da aam pomagajo plača* ttsV kamri f vsak daa dražji v tiskar* ta m povsod. Tov^J ko4M« previdni, št i« pa aabrlitla tedaj vm U fti-plšu taml atW Ia m aam
Upravitelj 1
ZNIŽANE CENE.
look out z« pijače
šš-i-siaises
•»•J »S*. 9m*m ( «« krSt v •<>
» III r»»w* M M
s
a HoawAT^ism w
Anton Zbašnlk9
JAVNI NOTAR,
(Nasproti sodaljs)
dite o*obno. Csne nlaks, d*lo točno tn pravilne.
DOMAČA ZDRAVILA.
"DOMAČI ZDRAVNIK"
^ MATH. PEZDIR,
■•i ns, CNe H»it tla« ''/'ilRIf voan, H. V,
IMPERIAL
STATE BANK,
IMPERIAL, PA.
aj — Mi _ ^ aslasa« MvAmAamAa ea
.rJlU.r N.4 ..IU mrimmrJu
irvtivov* na« •■••o
ae hraallev. črkovne ^hranilme
IMM»W»#MM>MM>M#>#
SLOVENSKI KROJAČ
se priporoma rojakom ia snsn-
eem se naročila novih oblek« kakor tudi sa likanje ia 4iMo-nje molkih in ftenakfh oblak. Topnost ia poštenost je moje gealo.
MARTIN DOLINAR
LadU«' and Cwtli«M'i TalUr McMECHEM. W. VA.
)<M###t»<#Mt#M>»»t»»ti
Za vsako hišo se dobi primerna centralna kurjava, ki greje vse prostore*
LjudJ«m, ki imajo dobro pač In «o zadovoljni m lahko Častita. Zavse on« pa, ki t«va nimajo «a priporoča, da IlUjo ta oglat.
Kadar pravimo "dokro", pov««to od vodatva Amarllkih iniinlrj«v sa ffrtij«, tedaj mislimo, pravo čtato. forkoto In apramlnjajoč zrak, popolnoma br«» prahu, p lna in dima. Ur j« automaiifino vlalna. V»« manj, kot j« tu nav«d«n«fa, j« I« n«kak sporazum nml pn rojAnjo n«varno»tjo — «n t«h Je, da Izpostavlja val« *lvlj«nj« in zdravj« cel« druftln« — drugič pa, da niat« ra« pri najboljffh. «
Ako rabita aoparo in vročo vodo, at« gotovo opazili kako;iuh »rak j« naatal v hl*l. PohlAtvo poka, fttonakl papir u trga na vtah vogali, talkoča sa ohranit rattlin«, kn^lj in prohlad v rimskih mesecih ao snam«nj« suh«ga traka.
fROLETAREC.
je alevenske fflasUe soeielUtld-n« stranka v Ameriki. Vsak delavec ia rojak, Id ss saaiaia sa poaftitiem, M ga »oral redno 411*ti, ker vam kale
pravo slik«
Naslov: PROLKTARIC
MSt W.
CHICAGO, ILLINOIS.
FIMto p* mI m* ha jI« I
Na drugi »tranl ako «ploh rablU cantralno kurjavo "Furnac« H«atM najmanj prahu, dima ali pr«mogov«ga plina, to to znanmnja, dr kar n« meiajte t«h vrat centralna gretja * gretj«m. ki vam ga
In ako j«
lina, to to cnam«nja, da nI vm vradu. Ni-' vam ga daj« Round Oak M o ista i r centralna kurjava. Kadar vam pravimo, da ljudja, ki Imajo na tvojem domu na!« vrst« kurjavo, vlivajo do aadnje betod« vta sadpvoljlčlna in varnorti »dravja, tadaj tudi mltllmo to. Ti vsrokl ao tu nav«d«nl, da isv«do tudi oni, ki ml«, lijo in >< lijo lm«ti sa avoj dom ra« najboljl«.
a a». jse ................*
- 1
! IMAM Hk ZALOGI FBAVC
Lubasove harmonike
tH Ia ftIH* vrstne, dvekrat. trikrat In Mirikrat agteisns. aem-Hm a« kranjske In pe mM skrv-Biaiitn« s tt besi ter kevfeke
aa hamenika.
ALOIS SKULJ,
fU ■■»»Mm.H.T.

IM»M#l>MflWIMr
Round Oak
11 # s. #
Moistair
T« prodajamo po najnlljlh eanah. Upoltovajoč korlat In ualug«, «o naibolj. U vr"Wh Ka.lar raadHiti vata I»v«mlclj7v to, na v«č letno kofU, Uda/«po-znate, da «1« kupili naj bol j Aa. Dob« M naprodaj pHi
ANTON MAHNE,
TaOOVINA ZELEZNINC IN POHIŠTVA	__
223 Wett Lak« Street,	Chlskolm, Mlnn.
uesta Arrivol

I b k
glavo; ia U vdnifil a* je v ioto-ru ploskalo v roka, prodno i« Ili ja slilal to znamenjie.
"Tu kio, moj kraljevaki go •pod"! j« rekel Hij«, vstopivii hitro v lotur.
"Vrtinci moje junaike peroni k*', i* rekel kril j fttrfu, sede* M ležišča, s močnim giaaoia, sprovedeft jih tjs, kamor ti upore kraijti, moj sin".
Vrednega se izkalea tega dokaze tvojega najvišjega ta upanja, oit in krelj moji" je vkiikail To-maievi* t vzviiemm glasom« da j« bilo dvomljivo, ali je to veselje ali pa notranje ganotjef
"Zaupanje?!" je ponavljal kralj, stegnivti desnico proti To maievilu, in pritegnivii njegovo glavo na svoje prsL "Beli, ueii, sine 1 Men imenuje* to tuupanje, da postavljam svoje perjanike ml nekaj časa pod tvoje vodstvot Aj, noj hrabri junak, pod tvojo se Mito ni mi treba speiarjevl Kar sprovedi jih k sla vate činom! Jaz sem le star in bojna slave sem se le naveličal. Tebi pa je trebi* slavnegs imena, da gre pred te boj po stopnicah k prestolu, kajti ne bo dolgo trsjalo, ia jas stare« ti prepustim svoje mesto. Rad. tega pa, llija, glej,", te je obrnil k temu, ki je stal pri vhodu ter drlal zastore poluzgrnjene v rokah, kakor bi ne verjpl svojim u lesom, ki so mu sporočala kralje Ti ukaz v dulo, "ia se potrudi, da •i ti in moji junalki perjanlki sa slulite pohvalo svojega bodoieg. gospoda. Bog vas spremljaj, m varajte moje nado, da bom pri prvi jutranji zarji pozdravlja« zmagovalec".
Ilijs se je le trenotek oboUv ljal, potem je zganil s glavo: "Naj se sgodi, moj kralji" je de jal, ter odlel Is iotora; takoj ss petami mu je sledil Tomalcrtt.
"Tiho se postevlte v vrste," je ▼elel sedaj kraljevi*. "prej pa pogasite ogenj, da ne bo njegov svit Isdajlca naših priprav. Ti, h lljs, odvedli perjsuike aa jug gregn, kjer se tok Bistrice lomi •d navpično skalo. Najvainejle mesto saapsm vali moli, junaki IM je ogovoril teelaao strašo, ko js pri njih opazil oMo nejevoljo radi tegs oddaljenega v stran pomaknjenega /pro.tora. "oal prostor, ki je aedoetopen, bo smatrsl oporni lupan Belajski sa aesastralen ia vem gotove, da M bole od tamkaj pomaknif ter udariti na aa! tabor! Komu saj torej raji« saupam ta mesto, no-go vam junaki! Vi ste prvi okoli peevelcne osebe kralja, bosta tndl v boju in sadricvsU bo tla lupana, dokler jas s polovico vojske ne ssvzamem gradu, ki es
*« ff***
■■ tr*".
P RO SVETA
do sedaj aporao dviga na skali ter m roga aaU hrabrosti."
"Prsv jo tako? ne bol U motil t nas, kraljevi!!" so hvalili perja m ki, rotijajot s orožjem j ssmo llija jim je tih, s temnim licem globoko vtopljen v misli, rtal na fcla.
Dragi vojilald pa so umdkai-U; zavidali ao perjanikem tako nevaren prostor, Id pa je bil radi tega tudi tako lasten. # ■"Samo polovica isaiad nas naj aa zakadi na grad!" so godrnjali aa glas, "in kaj bo delila draga polovica T Mar se bo valjala v taboru ter poslašala bojno vriska a je svojih tovarilevT — Ha? nsj morda potem iene ia otroci a prsti kale jo za ajiazif" f <, , Z notrsnjim vsseljlm je posla šal Tomsievii to nejevoljo; tudi Radii, ld je do sedaj tiho sedel pri ognju, se je dvignil ia »»mignil kraljeviču; potem pa si je o brnil k vojllakom. ki so se kakor stena nasUvili okoli njih v Nepregledni Hrjavi. t	p?'
"Jas oetanem s njimi," ja dejal s napol karsjočim, na pol mi rdim glasom, "ki ostanejo tukaj ,da varujejo tabor; ia kdo more rdi, da si je vojvoda Bedi-v laaa bitke iavolil Uk prosto-da bi prejel radi ajega zasmeh le na in otrokf"
"Tako ja/ 'ja pritrdil Toma-levil, "kdo mora vedeti ,le ne la-kajo prijatelji upornega gospoda Bclajskega v zasedi na uro bfcke in naskoka, lahko bi mi potem izkupili na mesto jmngc sramoto! t Radi tega je vsak proxtor ča-
sten."	.....- ^-f.
"Dovolj je le, jaani kralje-vili" aa mu vpili vajMski, "mi i« nmejemo In dobro je taliot — Vedi naa k naskoka In pojdemo! Veli nam ostati, in ostsnemo povsod in vedno a teboj in s vojvodo Raditem!"
{■■ "In kralja nid ne omenja to neumno, da, zapeljano ljudatvo."
jo prisUvil tiho sa-ee llija, zro<" okoli na bojevnike; potem aa je vstavil njegov pogled pri kraljeviča in pri vojvodi, njegovem stricu, ki sta radostno zrla na-se ia je kraljevi! pri tem pon >*ao vspenjal svojo glavo kvišku, kakor bi se na njej ie bliskala kra ljcvska krona. 8tegnil jo roko pred se, kakor bi Ia mahal t kraljevskim praporom ,na katerega je pravkar koprnele pogledal — teko kakor zrs mlsdcm! v šaro prve ljubezni na svojo ljukieo.
■"Umejem te," je govoril Ulja | ■gladeč svoj ostri, sa pasotu vtaknjeni kinial, "toda pri Bogu prisegam da kraljevski prapor, ki ga ie kar ae more! vd dočakati, ne zaplepola tako hitro v tvoji pesti"
Tomaževi! je zopet mignil s roko. "Poznam vojilake Bosne," je govoril kraljevi! naatali tilini, klanjajo! ae a glavo pa vse strani; ob vsakem poklon^ oa i t priklepal sres vseh bolj iiv bolj k sebi, da eo mnogi iepctali. "Oj, da bi vsaj ie bil U nal kralji"
Izila ja Izvirna povest "BSAPlftEfc OLOBKLI".
Spisal Zvonko Novak. Cena knjigi 11.50. Naročati jo je na naslov: Zvonko Novak
2247 So. Central Park Avsnue Chicago, 111y
POZOR KROJAČI!
Potrebujem namreč krojača. Id je veli b»rft.i v katerem koli dolu te, spadaj očim v krojaško obrt
Delo je stalao skosi celo leto— Plača po logovom.
JOS. KOMAT AR, krojač,
KLY, MINN.
rost," je govoril Toaaftsvi.', "radi tega mi bo lahko zmagovati z i jimi, samo !e vsak verno izpolni moje ukore in ukase svetlega vojvode, mojega atriea Redila."
H^ln pristavi," obrnil se je Ra-dic napol k polkom, napol k njemu, "samo njihova bo alava, niti moja, niti tvoja, kraljevi!!"
Resnico si rekel, striot" je pritrdil Tomalevi!, "nočem si


1923.


i* *

hrabrih vojiča-
priavajati kov.'*
"To ja ivoja slava, kraljevi!, tvoja ln vojvode Radičal" so kli. eali vojllaki navduleno, da-si precej neprevidno, "a vama zmagujemo, brez vaju ne zmoremo ničesar!" W ' ' j
4 * Tiho, tiho!" Je namignil kraljevič s obema rokama, "ne bodite kakor otroci, ki le v naprej izdajajo evoje namens."
"Ti premeteno skrival avoj na-mfn," je prillo Iliji polnglaano iz
KT* ■ /2' -r', 'J
"Premeten in avit je lupan Belajski, radi tega rabimo ravno ta> ko opreznost kskor hrabrost," je govoril dalje Tomalevi!, in je jrsled njegovega karanja naatala skoro grobna tiiina med vrstami, "in laa je le, da se nepotimo k dejanju."
Vzravnal se je, in je počasi, z zvočnim, poveljniškim glasom, da se je takoj poznalo, da to ni prvi!, ko veleva vojUakom, nade ljeval: "Ogenj pogasite do zad njega ogljička; vojllaki iz Mo-drule, potem oni iz Travnika in Ključa anaj ae pomaknejo a ti-
narod naj laka tukaj na proato-ra, dokler mu ne naznelimo prostora, katerega jaz a vojvodo, svojim stricem, pregledam le enkrat! TI Ulja," se je obrnil k temu, "poznal lastni prost i? kraljevske straie!"
Ne da bi odgovoril, sc je obrnil Bija južno od tabora in ujema so sledili ostali pcrjaaiki. V te aa je vršilo po ukazu kralje vila v največji tilini, ognji so se pogasili, in bila je tema, da ni bilo videti pedenj pred-ee; korakali pa ao vendar s sigurnim korakom določeni vojllaki skozi mešanico šotorov na naznalene prostore pod
jimi perjsniki is davno sgmil v gluhi temi.	h■
(Dklje prUrodajo sredo.)
ia Urite svoje gfc.
NaroČite
nt
silo
OPOMIN.	■
Opominjam rojaka, da poravna svoj dolg na najemnini, ko jc bi-val pri meni. Sedaj atanujoč v 8tar City, W. Va^ ako tegs ne atori, bom primoren, ga priobčiti a polnim imenom v vseh slovenskih listih. Josef Železnik, Ossage, W. Va.	(Adv.)
"Poznam tudi njihovo hrab- ^im, lisičjim korakom do roba
tabora pod Belsjsko skalo, ostali
ŽENITVENA PONUDBA.
8UH0 OROZDJS IN DRUCU
Cipar, najboljše vrste, jako velike jagoJe, bakaa 25 funtov $ 4.0$ Muškstcl, aladke debele
jagode, baksa 50 funtov 6.00 Čeiplje debele, bakaa 251
funtov,' '	^ 4.00
Češplje drobne, bakaa 25 > funtov
|V zadevi lenitve bi se rad seznanil s Slovenko v starosti nad 35 let, najrajio vdovo s enim otrokom. Jaz sem vdovec a brez otrok. Imam svoj laetni dom v južni Kaliforniji Želim, da se mi prijavi poltena in ♦ znalajna ženska, ki misli na reeno življenje z molom. Za tako imenovane "divorsane" ženske ne maram. Začasni naslov je: Frank Dollnar, 2657 So. Laumdale Ave., Chicago, I1L
p . (Adv,)
NAPREDEK.
"Prosveta" pile aa blagortanje ljudstva. Ako aa strinjbl » njeni mi idejami, podpiraj trgovce, ki oglalajo v Proeveti — V zalogi imsm vse blago za vaakdanje po trcblčine po zmerni oeni.
ANTON SORiriK,
Berminie, Pa.
Pige t kranoelnih, letošnje bakla 110 funtov f Brinjeve jagode, vreča 182 funtov	' •v. • 8.50
K naročilu priložte Money Order
MATH. PEZDIR, Boz 772, Oity Hali Sta. New York, M. T.
DR. KOLER
ast Pesa Affc, PitUbarck. Pa.
Ur. KoUr }• oaj.ur.Jk> ilwwilri aSravBlh ifM-(•Hal v rtltakurvlra
UMrmtM« krvi_L
Tla • tteMvIttai HI Si M J» lM*fl 4r »rti E»-Mb- 6m IMU BMolj. aH y aataa«. * ar»
la. Imam IM.
w Urttk. aHdlU la t«|k ■kil »a« bom krt Na fti-kaju. kar u
v a* mu« a^aJiTaa^B^m^M^M
hitro opatite ^a varn
mImJ« aStaVK >ahj#H. >i%<ii frtaiu
h aH »aoBO kila oaSravtaa v as
iNt MMHlI aaaknrja, ki »avanUja kaMIna hrbta la vtealk tn«l vrl p<iifcu>_ ivtai • geiavMt)*. M, tnraaja. boUlIaa. atakllaa *rafta la Ar— kataa koUaal. ki
» W*f Ok 4alavfltka 9» S Ok MSalfck aS •
Se S.
S* s
_ r/i' _ _ _ . •:/:> ^ _ <:/:» _ c/i> ^s* o	' <>:»" oo" C/o 7oo7 7w«:
Zakaj se ne odločite resno, enkrat premen!!! vaš štedilnik (špargert)
NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
V
Frank Cerne,
6033 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Zvez, broike, zapestnice, diamantne pratane in lavaiirja, verižice Iti
POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po nizki ceni. PODRUŽNICA
Columbla Gramofonov
in gramofonskih pleil. Slovenakih in dmfflh. Prodajamo na lahka mesečna odplačila. PiHte po cenik, kateri m Vam potijo brezplačno, ali pa osebno vpraAajte sa osne predao drofod kupite.
Najboljše bUgo.
Najnižji
Največja slovenska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna
2146-48-50 Blue Ialand Ave., Chicago, IUinoia.
Mi tiskamo v alovenakcm, hrvaškem, slovaška m, čeikem, poljskem, kakor tudi v anclelkem in nemikamJesiku. Nafta posebnost So tiako-^m '	—SVETA" ss tisaa v
vine sa druitva in trgavee^-'TR08VBTA
na« tiskani.
Odvetniška in javno-notaraka pisarna F. A. BOGADEK,
200-203 WaUk Btilldiaf, «34 Di«»«nJ Slr^t	PITT3BURCH, PA
Isffotavljam pooblastita, kupne ln darovalna pogodb«, proftnj« sa dohiti rvojce is stare domovine ln vse druga itarokrajtk« uradov saisa. posredujem'Iprt lapu^in^kih rarpravsk MoJa pitama Je blizu korta.
oddelek: LOUV SVEDER.
ateH^e iagotavljal m v aetaraM poeel spadajoča »p1m v STAREM
iskulnja u«l, da prava ekonomija ne obutoil v tem, da ae rabi Istroano oeravo Kaf »nim le prenealo v* skuftnje kot fttodllnllc v vafti kuUjl? kadaV ii iU^c R<^ O.k CWLSi? ■ upi I la naJlepAl amorUkl fttedilnik na dn-a ali rftmof, temve« ste^^abra^TSph^v^rikonomlča^ik trn^
•loh več rabi ali fttedilnik, niste
ogledate naft fttedilnik? Pri naa ata vaelaj dobro doAli.	m
T*1™*, p^ve« vaftega fatfft in vam Je aadlogi-alf nI ft« to dovoU^varok. da pridite In al
UpoAUvaJo«, ualuge In kokovoati je brn Isgovera naj-
Ta štedilnik se prodaja po najnlljl in amemi ceni. velja vrodnoatl.
Doto« ^nSSS pru- "* T,< "pWbo' ^ bod,U «P««»»H. 0« - »»prariu p.m.too Ub.ro.
■ANTON MAHNE
223 WEST LAKE STREET
V - tu
trfOTina ieleanine in pohifttre.
ZASTAVE
VICIOB NAVINSEK,
ReeaRje la m dr«*
m
SSt GJULEVR STRRET CONIMAUONL PA
F. KERŽE
1142 H. E. Dellea R4. ■ CLEVELAND, O.
ZASTONJ. —
■
lm Htštm
ZASTAVE
CHISHOLM, MINN.
REG
AL
II