Petek
Ker so napočili prvamajski 'prazniki, je ata vzel dopust, mama pa bolniško. Bol-niška je pri tej stvari (iaž'je in udobneje iz-vedljiva, saj je bolezen enakomerno razpo-rejena med praznične in delovne dni, med-tem ko je treba dopust skrbno planirati. Treba ga je vzeti ravno takrat in tojiko, da uspeš premostiti medpraznične luknje in če to znaš, lahko iz trch dni dopusta narediš deset dni počitnic.
In tako smo že pred pričetkom prazni-kcv odšli na morje. Pravijo, da je v pred-sezani in ob koncu sezone na morju najlcp-še, ker ni gužve in se ti lahko gostinci v miru posvetijo ter so zadovoljni tako go-stinci kot gostje. No, imoram reči, da tisti, ki tako pravijo, nimajo blage veze o tu-nizmu.
Ko smo namrcč hodili ob obali in iskali iprijeten lokalček, kjer bi v miru popili špri-cer ali dva (nekateri) io kokakolo ali dve (drugi), smo povsod naleteli samo na mir. Ko srao tako lezli v razne uličice in sledili tablam z napisi Taverna, Bife, Restaurant, Snack bar, smo povsod troili na zaprte polk-nice in na.kokoši na parkiriščih.
Opa, je rekel ata, kakšen turizcm je pa to?
Eh kaj, je rekel neki dprnačin. Šc ni sezona. Zdaj ni turistov in sc nc splača imoli odpiitih lokalav.
Zakaj bi pa rturisti hodili, če je vse mrtivo-in zaprto, je vprašal ata?
Odgovora ni prejol, ker ga je domačin lako čudno gledal, da smo se soglasno od-povedali špricerju ali dvcma oziroma koka-koli  ali dvema.
Pravza,prav smo kar hitro pobrali šila in kopita dn se preselili domov v ljubo Šiško. Tu ni nobenih razlik med sezono in predsezono in so gostinci enako neprijazni z gosti vse lelo... In ne glede na sezono je doma veliko, veliko ccncje kot na morju ...