Leto LXVm., št* 44 LJubljana, petek 22. iebrnarja 193$ Cena Sin i.- SLOTENSK iznaja vsak dan popoldne, izvzemži oedelje m praznike. — inserata do 30 p«tU vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 3O0 vm a Din večji tnserati pettt vrsta DiD 4.- Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za tnosemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica *tev. S Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Sore'em Schuschnissa v Parizu Avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga so pričakovali v Parizu s takimi demonstracijami, da si ni upal izstopiti na kolodvoru, marveč se je skrivaj z avtomobilom po stranskih potih pripeljal v Pariz Pariz, 22. februarja, r. Francoska prestolnica je sinoči v velikem razburjenju pričakovala prihod avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga in zunanjega ministra barona Berger-Waldenegga. Levičarski elementi so organizirali demonstracije ogromnega obsega, s katerimi so nameravali pozdraviti avstrijska državnika kot predstavnika onega režima, ki je tako brutalno zatrl socializem in ki se le s pomočjo policije kot manjšinski režim drži na krmilu. Francoski vladi je bilo to skrajno neprijetno ne samo zaradi gostov, ki prihajajo na njeno vabilo, marveč tudi zaradi notranjepolitičnih ozirov, ker bi mogli ulični incidenti znova razburkati politične strasti in dovesti do ponovitve žalostnih dogodkov pred letom dni. Vlada je zaradi tega izdala obsežne varnostne ukrepe. Policija je že dva dni P°prej vršna racije in aretirala mnogo voditeljev radikalno-levičarskih elementov, ki jih imela na sumu, da organizirajo demonstracije. Že včeraj opoldne so ves okraj okrog kolodvora, na katerem sta imela izstopiti avstrijska državnika, zaprli s policijskim kordonom in Izvršili preiskave v vseh hišah. Proti večeru so nastopili ojačeni oddelki policije pes, na konjih in na motorjih, pripravljeni pa so bili tudi oklopni avtomobili za primer, da bi kljub temu prišlo do demonstracij. Levičarji so ves dan s posebnim izdajami svojih listov in 7 letaki pozivali delavstvo, naj pride k sprejemu krvnikov avstrijskega socializma. Agitacija je proti večeru zavzela tak obseg, da se je bilo bati najhujših izgredov. Vlada je zato poslala na ulico še republikansko gardo, ki je postavila kordon od kolodvora, ki je bil najstrožje zastražen, pa vse do hotela, v katerem so bili rezervirani prostori za avstrijske državnike in njihovo spremstvo. v Do 21. ure, ko je imel prispeti vlak, se je zbralo v sosednih ulicah okrog kolodvora na deset in deset tisoče socialistov, ki so z ogorčenimi vzkliki dajali duška svojemu razpoloženju. Ker je bila situacija skrajno napeta, je vlada smatrala za potrebno obvestiti o tem tudi prihajajoča gosta. Se'»nsohniex in Waldenegg sta se nato odločila, da izstopita pred Parizom in nadaljujeta vožnjo z avtomobilom. 50 km pred Parizom sta nato res izstopila in v megli in temi z avtomobilom, skoroda skrivaj prišla v Pariz. V hotelu so ju pričakovali francoski odlični ki z ministrskim predsednikom Flandinom In zunannin ministrom Lava lom na čelu. Schusch-nigg in Berger-VValdenegg sta se takoj po oficijelnem pozdravu umaknila. Bila sta zaradi tega sprejema skrajno potrta, ker sta spoznala, da se 'nozemstvo ni dalo varati z uniformiranimi poročili o položaju v Avstriji. »Grandhotel« na Trgu sloge, kjer sta nastanjena, varuje poseben kordon policije in vojaštva. Pariz, 22. februarja. AA. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je dal na poti v Pariz po poročilu današnjega »Jour-nala« tole izjavo: Prihajam v Francijo, odtod pa poj-dem v Anglijo kot naslednik kancelarja Dollfussa. Avstrijsko ljudstvo ljubosumno varuie svojo neodvisnost in s; iz vsega srca želi miru. Kako ohraniti avstrijsko neodvisnost in mir Evrcpe. o tem se hočem posvetovati 5 francosko vlado, ki je vedno kazala svoje zanimanje za Avstrijo. ®gajaitfa % Nemčije Anglija in Francija bosta najprvo poslali Berlinu obsežno vprašalno noto Pariz, 22. februarja. AA. O včerajšnjih razgovorih zunanjega ministra Lavala z veleposlaniki piše današnji >Petit Parisien«, da se je Laval razgo-varjal z italijanskim veleposlanikom predvsem o drugi stopnji pogajanj o londonskih predlogih. Zdaj gre za to, da prizadete države pošljejo Berlinu nove noto z nizom konkretnih vprašanj. Pri tej priliki opozarja list na to, da so Italijo od vsega početka vsak dan sproti in takorekoc od sestanka do sestanka obveščali o pogajanjih in sklepih med Parizom in Londonom. Od londonskih predlogov zanima Italijo pred vsem pakt o ohranitvi avstrijske neodvisnosti. Po poročilu »Petit Parisiena« se je Laval razgovarjal s poljskim veleDosla-nikom pred vsem o načrtu vzhodnega pakta. Glede Lava levega razgovora z nemškim poslanikom Koesteriem list navaja samo domneve. List sm^ —> da potekajo pogajanja z Nemčijo še dokaj ugodno. Laval je včeraj sprejel tudi angleškega odpravnika poslov in ga obvestil o svojih razgovorih z veleposlaniki. Pariz. 22. februaria. g. »Petit Parisien« poroča iz Londona, da je včerajšnji ministrski svet sklenil poslati v Berlin vprašalno polo in naprositi nem- ško vlado, naj se izrazi glede vseh točk francosko angleških predlogov z dne 3. februarja Berlin, 22. februarja, r. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji razpravljal o vtisu, ki ga je napravil odgovor nemške vlade na francosko-angleške predloge. Iz komunikeja, ki je bil izdan o tej seji, izhaja, da niso bili sprejeti nikaki definitivni sklepi. Ta okoliščina je izzvala v političnih krogih precejšnje nezadovoljstvo. Nezadovoljni pa so tudi spričo vesti, da bo Simon še pred svojim eventualnim posetom v Berlinu gostoval v Parizu In se dogovoril s francoskim zunanjim ministrom glede nadaljnjih pogajanj z Nemčijo. Listi pravijo, da hočejo izvestni krogi s takimi metodami zavlačevati pogajanja. V tem smislu komentira Simonove namere zlasti »Deutsche Allgemeine Zei-tnng«, ki kar naravnost očita Angliji, da hoče z vsemi mogočimi procedurami otežiti razgovore z Nemčijo. Ce je Nemčija izrazila svojo pripravljenost pogajati se predvsem za sklenitev letalskega pakta, bi Anglija pač ne smela vztrajati pri londonskih predlogih, po katerih bi se mora a vsa pereča evropska vprašanja urecMti istočasno in po enotnih načelih* Angleško posredovanje Simon bo posredoval med Nemčijo in vzhodnega pakta glede London, 22. februarja, AA. Londonski listi so včeraj prvič zabeležili vest, da bi utegnil angleški zunanji minister obiskati Moskvo. S tem v zvezd piše današnji »News Chronicle« med drugim: Predlog o obisku zunanjega ministra v Moskvi je prav dober. Ce bi se Simon v Berlinu prepričal, da je mogoče odstraniti sedanja nesoglasja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, bi bila naravnost n iegova dolžnost, da to poizkusi. S svojim obiskom v Berlinu hoče doseči to, da agotovi, kakšno je nemško s ta'i sce v vprašani!**, na katera nemška vin da v svojem Ugovoru ni odsrovoriia. Semkaj spada predvsem vprašanje. kakšna jamstva ponuja nemška vlada v nadomestek za vzhodni pakt. Ti nredloH niso morda takšni, da jih Sovjetska Rusija ne bi mo-la sprejeti. Zaradi tega sme Velika Britanija stopiti kot nošten posrednik. O isti stvari piš*? *Daily Herald«: Pričakuieio. da bo sovjetska v}~*» te dni poslala zunanjemu ministru Simonu uradno povabilo, naj obišče Moskvo. To vabilo bo angleška vlada takoj sprejela. V tem primeru bi po vsej priliki zunanji minister Simon po končanih razgovorih v Berlinu potoval dalje v Moskvo. Spotoma bi se najbrž ustavil tudi v Varšavi in Pragi Po mnenju lista >Morningpoet« se je s priključitvijo Sovjetske Rusije k pogajanjem med Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo položaj še bolj komplicirah Sovjetska nota ponavlja, kar je bilo že dozdaj rečeno, in ne prinaša novih elementov. Nemiri v Alžira Pariz, 22 februarja. AA. Iz Konstantina v Alžira poročajo, da so bili v Ned-senatifu hodi Izgredi. Zapeljani od brezvestnih agitatorjev se je zbralo kakih 400 domačinov, da zahtevajo od krajevnega redarstva, na i izpusti neke pritvor ience. I7 KnuSfnntlu* «0 no*'*1f OJO- čenja, da vzpostavijo red in mir. Bivši minister dr. Nikić aretiran Beograd, 22. februarja. M. Z odlokom preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Osijeku, ki vodi preiskavo v tako zvani našički aferi, je bila 18. t. m. otvor jena kazenska preiskava proti bivšemu ministra in narodnemu poslanca dr. Nikoli Nlkfču, in sicer zarad! dveh dejanj po § 385 k. z. Ob enem je bil zoper njega odrejen preiskovalni zapor. Izpopolnitev francoskega zračnega brodovja Pariz, 22 februarja g. »Jounal« poroča, da je že izdelan načrt za izboljšanje in dopolnitev francoske zračne mornarice. Tekom letošnjega leta bosta nadomeščeni dve tretjini težkih obrambnih letal, polovica lahkih in tretjina bojnih ter poizvedovalnih letal Vsega bo uvrščenih v ^nžbo A0W novih aparatov Novinari! na Jsfonskem niso varni Tokio, 22 februarja AA Vlc.uj je bil težko ranjen ravnatelj lista »Joni Uri«. Napadalec je član desničarske organizacije Po izvršenem dejanju se je sam prijavil policiji. Mislijo, da je napadalec poškodoval ravnatelja tega lista, ker je ta odklonil stalno podporo tej desničarski organizaciji. Podoben atentat je bil svoj-čas tudi na ravnatelja lista »Dzidzi«. Ta desničarska organizacija je skušala svojca« izsiliti stalno podporo tudi od lastnikov velikega lista »Niči«. Ameriške radiopostaje na Pacifiku Tokio, 21. februarja AA Po pisanju japonskih Listov je ameriška vlada sklenila v kratkem postaviti več postaj za brezžično telegrafijo na Pacifiku, ki bodo imele izredno strategično važnost tudi za pomorske operacija Razen tega misli ameriška vlada postaviti brezžične postaje tudi v Alimedi ne daleč od San Francisca, na Havajskih in Midwayskih otokih, in nedaleč od otoka Guami. Vremenska naooved Dunajska opoldanska vremenska napoved za soboto: Vreme se bo se poslabšalo. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstot.» Amsterdam 2966.08 — 2980.68, Berlin 17S6.0S — 1769.95. Bruselj 1024.56—K>29.65 Curih 1421.01 — 1428.08. London 212.66— 214.71. Newyork 4337 62 — 4373.93. Parz 289.60 — 291.03. Praga 183.31—184.42. Trs* 370.40 — 373.48 Avstrijski šiling v privatnem kriringu 8.20 — 8.30. INOZEMSKE BORZE. Curih. 22. februarja Beograd 7 02, Pa riz 20.38. London 15.—, Newyork 307.75 Bruselj 72.10, Milan 26.11. Madrid 42.225 Amsterdam 20<* 725. Berlin l?3 90 Dun*r 56 90 Praea 12.9075, Varšava 58 325, Buka resta 3.05. Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26. — CELJE celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICH Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani št iu.351. Prijateljstvo z Bolgarijo vedno bolj čvrsto Dva zanimiva govora na konferenci jugoslovensko* bolgarske komisije za olajšanje medsebojnega prometa Sofija, 21. februarja. AA. Ob 11. dopoldne so se v zunanjem ministrstvu začela pogajanja mešane bolgarsko-jugoslovenske komisije. V imenu bolgarske vlade je pozdravil člane komisije glavni tajnik zunanjega ministra g. Hristov. V svojem govoru je poudaril veliki pomen lanskega obiska pokojnega kralja Aleksandra in Nj. Vel. kraljice Marije v Sofiji za zbližanje med obema narodoma in nadaljeval; Pri tej priliki sta dva bratska naroda mogla ugotoviti, da so se nekatere želje in težnje po zbližanju že uresničile in da se čim-dalje lepše razvijajo prijateljske in prisrčne zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki jih nalagata ne samo zemljepisni položaj obeh držav in krvno sorodstvo obeh narodov, temveč so obenem tudi neobhodna potreba v služb: balkanskega in evropskega miru. Spričo takšnega razpoloženja naloga naših komisij najbrže ne bo težja, pač bo *>a važnejša in bistvenejša. Če si ogledamo vprašanja, ki so na dnevnem redu, bomo videli, da obsega delo komisij precejšen del nalog, ki jih je omenil že zgodovinski komunike od 30. septembra 1934, in da odpira nove možnosti za medsebojne spoznanje in ustvarjenje čvrstih zvez med Bolgarijo in Jugoslavijo. S takšnimi čustvi orvarjam zasedanje mešane bolgarsko-jugoslovenske komisije in ji želim, da izvrši zaupano ji nalogo hi- tro in s popolnim uspehom. Na nagovor g. Hristova je odgovoril ju-goslovenski poslanik dr. Cincar-Marković: Z zadovoljstvom in z veseljem ugotavljam, da je politika zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo in politika prijateljstva med obema narodoma, ki sta jo uvedla naša dva vzvišena suverena pokojni kralj Aleksander I. in Nj. Vel. kralj Boris, na dobri poti in na zdravem temelju. Rodila je že vidne uspehe v lanski zaključitvi trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije. Naši vladi ka/eta pri izvajanju sklepov komunikeja od 30. septembra lanskega leta glede otvoritve novih prehodnih točk na meji in glede opustitve prehodnih formalnosti svojo odločnost in voljo, da se naj v duhu medsebojnega zaupanja nadaljuje politika prijateljstva in sporazuma in tako ustvari možnost za še tesnejše medsebojne stike in še popolneiše sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ta naša politika se bo po našem prepričanju srečno donolnila s politiko splošne balkanske solidarnosti. Želimo, da bi se delo naših komisij končalo s popolnim uspehom. Zagotavljam, da bomo s svoje strani pokazali najboljšo voljo, da se ta uspeh res doseže. Delegati so nato razpravljali o razvrstitvi dela, nakar so prvo sejo zaključili. Ob 12. je sprejel člane iu^oslovenske delegacije zunanji minister Kosta Batolov. Abesinija zahteva intervencijo N. Dosedanja pogajanja z Italijo niso rodila nobenega uspeha London, 22. februarja. AA. Dopisnik »Daily Telegrapha« v Addis Abbebi poroča, da pogajanja med Italijo in Abe-5i ni jo o nevtralnem pa£u pri Ualualu še niso uspela. Abesiuska vlada bo zahtevala z novo noto, naj se vprašanje nevtralnega pasa reši z razsodiščem. Vlada je obveščena o odhodu italijanskih čet In vojnega gradiva v vzhodno Afriko. Sama pa zaenkrat še ni ukrenila nobenih vojnih priprav. Abesinska vlada bo zahtevala od Društva narodov, naj uredi spor z Italijo čimprej, ker bo sicer zanj odgovorno. Dotlej pa naj se Italija zdrži vsakega odločilnega koraka. Rim, 22. februarja. AA. Nocoj bo krenil v vzhodno Afriko parnik »Vulca-nia« s 700 vojaki, inženjerji in bolničar-£ ter 400 vojaških delavcev. V Messini se vkrca na ladjo še tisoč vojakov. Na parnik u bo tudi general Graziani, ki prevzame poveljstvo italijanskih čet v vzhodni Asriki. General Graziani spada med najmlajše generale, po odlikovanjih pa je eden najbogatejših med italijanskimi divizijskimi generali. Pod njegovim poveljstvom so svoj čas dokončno pomirili Cirenaiko. Nato je poveljeval vojnemu pohodu proti Sazanu in zavzel Kafro. Kaj hoče Italija v Abesiniji Po mnenju angleških krogov gre Italiji predvsem za gospodarske koristi London, 22 februarja. AA. Angleška vlada je že v drugič obravnavala spor med Italijo in Abesinijo. »Daily Tele-graph« meni. da se je italijanska politika od zadniib obmejnih spopadov močno izpremenila. Italiji ni več samo do odškodnine zaradi obmejnega incidenta pri Ualuali meseca decembra, marveč hoče izkoristiti sedanjo priliko, da izbije čim večje koristi za italijansko trgovino v Abesiniji. Odhod italijanskih čet v Eritrejo in v Somalijo naj podpre te njene zahteve s silo. Britanska vlada obžaluje, da se je položaj tako poostril. Ta spor pomeni za Društvo narodov novo breme. Velika Britanija in Francija želita, naj bi se tretja evropska sila ne zapletla v nepotrebne intervencije, ker je njeno sodelovanje v Evropi po rimskih sporazumih nujno. Angleška vlada je že opozorila abesinskega cesarja, naj bi se pri svojih pogajanjih z Italijo ne zanašal preveč na Društvo narodov, če bo napram Italiji nepopustljiv. Velika Britanija skuša zdaj tako v Rimu kakor v Addis Abbebi pospešiti čimprejšnjo rešitev tega spora. Gospodarski položaj Francije Pariz, 21 februarja w Zbornica se dopoldne zaključila splošno razpravo o vlad nem načrtu za ustanovitev industrijskih karte-lov ter končno s 408 giasovi proti 164 sklenila, da preide v podrobno debato. Desničarski poslanec Domange je v teku razprave s številkami podal pesimistično sliko mednarodnega gospodarskega položaja Za gospodarski razvoj Francije je značimo da se je od l. 1928. do 1. 1934 poslabšal za 39 odst V 1 1928 je bilo 9000 bankrotov in likvidacij, 6 let pozneje pa približno 15.000. Junaki kola Zaradi deklet je menda bilo. Tam blizu Zagorj« so se v neki hiši zbrali fantje z okoliških vasi Je ie tako na svetu, da so nekaten dekletom bolj všeč kakor drugi. Zapostavljen' so se Čutil' užaljene, posebno ker sn menili da ;maio kot domačini eofcrve pHTvav rp Pa »e priSlo kakor 'e na 1«»žr*l *r ^r^etanp navada do ^^čuna vanja a teoli En fant jo te dobil po glavi. da je nezavesten obležal. Zadevo je danes obravnaval mali senat okrožnega sodišfca v Ljubljeni Na zatožni klopi je sadel dolgi Polde. V hiši. kjer je sedel s svojim bratom m še dvema tovarišema, je bila »e druga skupine oeMuib fantov Ti so kmalu odšb m so 6e oborožili s koli ter pozivali Poldeta na ju naški mejdan Kmalu je vse utihnilo. Tedaj sla odšle tudi Polde z bratom, nato pa le >ba prijatelja Nekaj metrov od h še so jih fantje čakali s koli Prišlo je do prete pa Polde ie zpovedal. da je nekomu irtr-jal iz rok kol in mahal z njim okoli sebe Ker je bilo ponoči, ni dosti videl Oba njegova tovar se. ki sta bila zaslišana kot priči, sta približno enakr. zpovedala Roglio. ki jo ie dobil ? kolom po glavi pa i° dejal da ie niib družba obstojala samo iz 3 fantov Kolov niso -meli v rokah Zatrjeval je. i« sta jih napadla Polde m njeeov brat Va betju ga ie Polde dohitel n ga udaril * '■colom po glav , da 14 dni ni bil za nobene ielo Predsednik senata se je kajpak fcu iil: ^aj 90 to popolnoma nasprotujoče s» izpovedi, nekdo od ras govori neresnico Vse prič> po vrst' so zatrjevale, da so iz oovpdelf* rako kakor se je v resnici zgodio. hodnik4 *o b'T Tvimo^an' nozvat nove pri x<* m je bila razprava zaradi tega za nedo ločen !as preložena. Negujte svoje zobe s pasto, ki je na višku najpopolnejših sredstev za nego zob in ust, z »Rieviero« zobno pasto. Zahtevajte jo izrecno. 79 letnica prog« Alberta Sica Deputacija profesorskega zbora mestne ženske realne gimnazije in trgovskega tečaja na slavljenčevem domu Ljubljana, 22. februarja. I>anes dopoldne ob 10- se je zgladila v Trnovem na stanovanju proff. Alb. Siča deputacija profesorskega zbora mestne žen. realne gimnazije in trgovskega tečaja pod vodstvom direktorja Juga. V deputaciji so bile dame in gospodje: ga prof. A. Ramovševa, trdcna J. Zemljanov*, prof. dr. Blaž Svetel, dr. Ivan Lah in prof. I. Kline, z njimi pa troje gojenk trgovskega tečaja, ki so nosile s seboj lepo z nageljni ovenčano košarico polno srčkov z imeni vseh gojenk trgovskega tečaja in s prijaznim pisemcem, kjer vse učenke priljubljenemu svojemu voditelju in učitelju izražajo srčne čestitke ne toliko k njegovi 70 letnici kakor k njegovi mladostnosti in vedno sveži dobri volji. Gospod direktor Jug je nagovoril jubilanta s sledečim govorom. VeJespoštovani gospod jubilant! IVihajamo k vam v slavnostnem raz-razpol oženju. Ravnateljstvo našega zavoda se spominja dajies z največjim spoštovanjem in z vso iskrenostjo in sicer skupno z vsem zavodom, z učiteljskim zborom ki gojenkami prelepega Vašega življenjskega jubileja, sedemdesetletnice Vašega rojstva in življenja, ki je bilo posvečeno od prvih trenutkov Vašega javnega delovanja pa do danes le javnemu blagru, koristi in interesom mladine, bližnjega, sosedu, človeku in narodu. Znano nam sicer je, da ne ljubite oft-crjelnih obiskov, da Vam niso všeč formalnosti, oe so tudi potrebne. Toda že radi tega nam morate naš obisk oprostiti, ker ne prihajamo ne iz enega in ne rz drugega navedenih razlogov. Pač pa smo aktivni delavci in učitelji in je naša vzgojna dolžnost, da pokažemo pri mladini in javnosti na naše velike može, h katerim gotovo spadate Vi. To pa zasledujemo. Umevno, da nam je najbližja panoga Vašega udejstvovanja šola, kamor ste položili takoj pri vstopu svojo dušo, svoje srce, in potkazali vseskozi toliko ljubezni, vneme, požrtvovalnosti, biagohotnosti, pa tudi strogosti, znanja rn spretnosti, da Vam odli-oni uspehi niso izostali, da je Vaše ime zablestelo v zđati knjigi naših najboljših učiteljev zlasti v oni smeri, ker ste živi teoriji dali žuboreče življenje, ker ste nauk o abstraktnem spretno prestavili v oživljajočo prakso in navajali vedno k praktičnemu Življenju in da so Vam vse Vaše učenke in učenci postavili najlepši spomenik v svojih srcih s tem. da Vas obožujejo in Čislajo in da imenujejo Vaše ime vedno le z največjim spoštovanjem. Ob takih prilikah se ne čudite, da se Vas spominjamo predvsem tisti, kterirn ste bili vkljub vsestranski zaposlenosti vendarle najbližji, to je, da se Vam pokloni danes — v zastopstvu — učiteljski zbor zavoda, ki je videl v Vas odličnega in iskrenega kolego, ki je navzgor in navzdol vplival le potom finega in njemu lastnega takta in z največjo obzirnostjo, na drugi strani pa z vzgled no zvestobo in kolegijaliteto, katero ste draaii v težkih časih in vsikdar. Ni mogoče na tem mestu vsega pove-( dati. česar nam je danes srce polno. Do-I volili smo si pa poskrbeti, da bo rudi Širša javnost nekaj izvedela o možu, vzorči o veku in poštenjaku, učitelju, kulturnem in političnem delavcu, prijatelju io tovarišu vd na koncu o blagem šefu Sičeve familije; izvoirte tam dopolniti, kar Vam tu morda manjka Mi Vas zagotavljamo najglobljega spoštovanja, sprejmite prisrčne čestitke vseh nas k lepemu jubileju, naj Vas oblagodari mila usoda še nadalje s srečo, zadovoljstvom in zdravjem do skrajnih mej človeškega življenja, da se boste še nadalje lahko posvetili svoji rodbini, ki ste jo tako vzgledno vodili že do sedaj in da bo pri tem ostalo še vedno nekaj časa tudi za nas in za ono javnost, ki Vas pozna, na kar bomo srečni, veseli in zadovoljni Vi m mi, \m skupaj! Na zdravje! Gospod jubilant ae je ganjen nad prisrčnim nagovorom zahvalil vsem skupaj, 5e posebej gospodu direktorju, pod katerega vodstvom mu je bila radost delovati na zavodu, kateremu je služil 36 let in se je težko poslovil od njega baš zato, ker je prijetno delovati na takem zavodu kot je mestni licej, ki hrani v sebi toliko lepih spominov iz prevojnih let, posebno pa po vojni, ko se je zavod pod direktorjem Jugom razvil v naše največje žensko izobrazovališče. Prijateljstvo, ki druži profesorski zbor vodi do najlepših uspehov, pa tudi mladina čuti, da je tu doma, kakor nikjer drugod, zato so tudi uspehi vidni povsod, kjer se ffojen-ke zavoda udejstvujejo, >Na tako lepe besede je težko odgovarjati« je zaključil Jubilant in sporočil vsem, ki jih je deputacija predstavljala, srčno zahvalo in pozdrave. „Carmen" z dvema gostoma Ljubljana. 22. februarja. Razmere v naši operi ni so zdrave. O njih govori vse meeto s skrbjo in sočutjem. Raanašajo se vesti, ki navdajajo najbolj aveste prijatelje naše opere e strahom za sedanjost in še bolj za bodočnost. Prav bi bik>. da nam ravnateljstvo odkrije izvor bolezni, ki ovira razvijanje repertoarja po objavljenem programu. Molk zbuja cim dalje težje slutnje, da je bolezen brez operacij neoTjd ravna. Preveč ljubimo našo opero, da bi spričo razburjenja, ki vlada med občirkstvoin, mogli ostati zadovoljni s položajem. Vroče želimo, da proglasi ravnateljstvo težko krizo s solisti in orkestrom, ki baje ohromlja delo naše opere, aa fantazijo in da izvirajo v«e težkoče res samo iz slučajnih obolenj, proti katerim ni drucrega leka. kakor potrpežljivo čakanje na ozdravljenje. Sooči smo imeli enoioosemdeseto reprizo Bizetove >Carmen«. Da je bila predstave mogoča, ©ta gostovala go«rpa Ančica Mitro-ričeva in od Josip R;:avec. Nikjer še ni bilo povedano, da je morala oditi na daljši bolezenski dopust gospa Th:erryjeva. Ali vzlic dvema odličnima t;ostoma 81. predstava »Garmen« ni bila niti dovolj dobro izvajana. V režiji so popustili skoraj vsi vijaki in je več ansamblekih prizorov boli kot medlih in pustih. Največjo pevsko naslado nam je nudil g. Rijavee s srvojim Josejem. Glasovno je bil svež in zmasovit. kakor si ga je le možno želeti. Takoj v dvospevu z Micselo v 1. dej. je sprožil vihar navdušenja, cvetlično ari.jo v 2. dej. pa ie pel s tolikim zanosom in toliko toolvno Čustva .da jo je po brezkončnemu aolav-ru moral ponoviti. Tudi v 3 in 4. deianju je bil na vL5kn svoje pevske umetnosti, v igri pa veeskrrz odličen, živahen strasten, a tudi brez manir-ranosti in pret'mvani. Ni dvoma, da je Ri-javec danes g-lede pevskega tehničnega znanja, izrazne lepote svoje umetnosti in zre-Ijsti svojih kreacii prv*»k ne le med vsenr jurros^oven^Vimi tenorji, netro tndi spWh med »vr'M^kirm oevri v sprednji vrsti. Dejal bi, da s** Je Rijavec Še dvigni r. dosedanje višine 'n da je zdaj tako visoko, kakor 5e ni b^l P'iMiVa mu ie po vseh i**Vonjih In 5e no oredstavi rzražMa svoje pra'vo Izredno 7.9doro!iSlov. Narod«:, da je srečni dedič g-. Emil Frana v svojem interesu že odpotoval v Južno Ameriko, kar se je pa izkazalo kot neresnično. Glede aa naše poročilo, nam pošilja g. inženjer naslednji popravek, ki obenem pove, koliko je na stvari resnice: Ni res, da je železniški inženjer Emfl Pran z iz Ljubljane podedoval po svoji teti, ki je umrla v Montevideu, premoženje, vredno pol milijarde dinarjev, in to glasom oporoke, v kateri je pokojnica določila svojega nečaka inž. Franza za glavnega dediča. Res pa je, da glasom obvestila jugoelo-venskega poslaništva v Buenos Airesu inž. Emil Franz ni še prav imenovan kot dedič, ker vsebina oporoke tu še ni znana. Le v domnevi, da živijo v rojstnem kraju pokojne gospe Marije Emilije vdove Pirja rojene Franz še njeni sorodniki, je obvestilo imenovano poslaništvo po službeni dolžnosti potom banske uprave m*. Emila Franza, enega izmed številnih pokojnici-nih sorodnikov, naj doprinese vse dokumente in dokaze za sebe in ostale sorodnike v s vrh o zavarovanja ev. dedne pra-I vice. Naše poslaništvo v Buenos Airesu ni ! pozvalo inž. Franza. da naj se zglasi osebno v Montevideu in tudi inž. Franz ni od-j potoval v Argentino in dalje v Montevi-j deo. G. i^ž je ostal v Ljubljani, poslani-' Stvu pa je poslal le zahtevane dokumente I za vso domnevne dediče. j 57 T?3»<*vefi — Sokolski oder ponovi v nedeljo ob 15. uri dramo >Konec poti«, ki si jo naj ogleda vsak. kdor si hoče ustvarili res pravo sliko o trpljenju vojakov med svetovno vojno na fronti. Ker so cene pri tej predstavi zelo znižane, si bodo to redko dramo ogledali 1 tudi revnejši sloji. Zakaj so Norvežani proti velikim skakalnicam Zato, da bi octafi njihovi skakači nastop na velikih skakalnicah , ker bi jim bil Evrope Ljubljana, 22. fabruaria. O priliki F IS tekem zaseda vsako lete tudi glavni odbor FIS, kjer se obravnavajo najvažnejša pereča vprašanja, tičbča se smučarskega sporta. Na letošnjem zasedanju je ena najvažnejših točk dnevnega reda vprašanje velikih, takozvanih orjaških ali mamutovib skakalnic. Ker je prizadet pri tem tudi jugosloveneki smučarski spori, hočemo temu vprašanju posvetiti nekaj besed. Norvežani so prvi uvedli smučanje kot sport in imajo zato v rokah vsa vodilni mesta v mednarodni smučarski organizaciji FIS. Njihovi nazori ©o sleikcprej obveljali in so jih druge države večinoma brez vsakega pridržka sprejele. Norveški smučarji veljajo še vedno z« vzor vsem ostalim narodom in jih Se danes smatrajo za neprenosljive. V smučarskem teku se jim je v Fincih poiavil sicer popolnoma enakovreden nasprotnik, v skoku pa Norvežani Še vedno prednjači jo. Njihova izbira v pogledu kvalitetnih skakačev je teko velika, da jim je hegemonija ie dokro vrsto let zasfcrurana. Ravno zato se srednja Evropa potesruje za norveške trenerje in danes nimamo niti enesra saveza v srednji Evropi, ki si ne bi štel v dolžnost, da z«eotovi svojim skakačem norveSke^a trenerja. Delovanje teh trenerjev je rodilo lene sadove. Daneo imame Že lepo Število skakačev. posebno Švicarjev, ki v pocrledu daljave prav nič ne zaostajajo za najboljšimi Norvežani. Edino dva sta neprekosniva — brata Bircrer in S^grnund Ruud. ki ju po vsej pravici nazi-vajo kraTia skakačev. Le nekaj če razliku ie Srednjeevrooce od uoi roŠfcfh tovarišev. V stilu Norvežanom niso kos. Temu je vzrok dolgoletna trndicHa in pa v<*s s;stem norveške smnčarsfke varoie. Dočim se pri nas orvetistveno polaga vsžnoM rw tek, rm Norveškem spWi m* dovo>7feno. da bi mladina izpod 18 let tekmovala v taku. Dokler ne dosežejo te starosti, vežbaio samo skoke in to že od rane mladosti. Razumljivo je, da se spričo takega sisteme mora vzgojiti številna garda skakačev. posebno ie, ker jim ne manjka prvovrstnih vzorov in strokovnjakov. OJovfiStvo stremi po napredku. Tudi ▼ smučanju ni drugače. Srednja Evropa je bila veren učenec SSkandinevcev. Dane* skoro ni tekmeca, ki bi ne rabfl norveških tekmovalnih soroči in norveSkrh maž. Nekje pa je vse eno razlika. Norveška je zemljepisno bistveno različna nego gorata srednja Evropa. Tam gori na severu ne p°-2»»jo divje zasekane strmine sorskih velikanov. Gorovje je tam položnejse. Popolnoma naravno je bilo, da je srednja Evrope prilagodila svoje skakalnico svojemu položaju. Tako hočeš nočeš moralo aeodrti, da ima srednja Evropa veliko število mnogo večjih skakalnic, kakor Norveška. Tudi na teh so se Norvežani pokazali neprekosiljive in so se jim tako omilile, da so skoro pozabili na domovino. Velike skakalnice so se množile kakor sobe po dežju. V tem pogledu je prednjačila Švica, ki je v VTUareu zgradila skakalnico, na kateri je Ruud dosegel svetovni rekord 86 m. Nato je inž. Bloudek našel v dolini Planice pripravno mesto za še večjo skakalnico. Prvi so jo preizkušali Norvežani. RezuUat nam je dobro znan: 92 m! Pri vsem tem pa še to, da je skakalnico mogoče povečati na Še dosti daljše skoke! Velike skakalnice so povzročile, da so Norvežani prav redko nastopal: doma. Enkrat v letu so nastopili v Holmenkollnu, drugače so pa kazali svojo umetnost na velikih skakalnicah inozemstva. Norvežani, ki so jim brata Ruud. Jonson. Sčrensen itd. narodni idoli, bi seveda svoie miljence radi večkrat videli na domaČih skakalnicah. Tc*1a t: se vabilom n;^o odzvali, ker jim je boli prijalo dal is.* zračno potovanje na vel;k;h evropskih ^skakalnicah, kakor doma, kjer pio lahko doseirli skoke kvečjemu do r>0 m. Kai naj bi ukrenili, da bi svoje zakače zadržali domu? Nekatere vodilne slav^ norveškega sniučarstva so začele z V90 vnemo nastopati proti vrekorderski maniji« in >akrobat=kim skokom« Srednje-o-vropcev. Postavili so se na stališče, da skoki preko 60 m nimajo nobene praktične vrednosti, temveč da spadajo v akrobacijo, kar ni namen sporta. Energično so zahtevali, da FIS prepove gradnjo vseh takozvanih gigantskih in mamutovib skakalnic. S tem sklepom so hoteli doseči, do bi njihovi skakači ostali doma, kajti nastop na velikih skakalnicah srednje Evrope bi jim bil prepovedan. To bi bil namreč edini izhod, kajti Norveška, če bi rudi hotela, ne more zgraditi skakalnic ki bi zdržale primero s srednjeevropskimi, ker nimajo pripravnih terenov. Ta zahteva Norvežanov se je pojavila že pred leti. vendar do danes ni prodrla. Imeli so premočne nasprotnike med rojaki. Največji poborniki in zagovorniki velikih skakalnic so bili bas najboljši norveški skakači. Dosledno so odklanjali nazimnie srvojih roiakov, č<*5. da skoki na takozvanih marmitovih skakalnicah n'so nikak^n« akrobacija, temveč se na njih Šele pokaže kvaliteta ftknknča. Pogoj je. da Je skakalnica pravilno z^rrajfna in skoki na njej ne predstavljajo za skakač-* nič večje nevarnosti, kafleor na majhnih. Ravno skaka ma tekma v Planici je po iziavi norveških skakačev da'la TraJDoljši dokaz za njihovo trditev. Zgrajena je točno po predpisih FIS. Njen profil je idealno rešen in v tem pogledu prekaša vse ostale skakalnice na svetu. Norveški skakač: so šli še dalje. Domovini so zagrozili, da sploh ne bodo nastopili doma, ako jim bodo prepovedali tekmovanje na velikih skakalnicah inozemstva. To je v glavnem ozadje spora. Kakor vidimo, igra pri tem pomembno vlogo sentimentalnost nekaterih oekogrudnib norveških veljakov, s katerimi pa ne soglašajo niti rojaki. Saj ni nihče prisiljen skakati na velikih skakalnicah. Komur ni všeč. ima dovolj prilike, da skače na malih skakalnicah Morda pa Norvežane jezi, da so rekordne skakalnice nekoliko zatemnile slavo Holmenkollna? Bodo pač morali to preboleti, kajti nikomur se ne sme kratiti pravica, da za propagando svoje države stori vse, kar je v njegovi moči. Danes Je dan Gobavci ▼ vsej grozoti svojega mračnega življenja se nam predstavijo v novem romanu .Slovenskega Naroda1 „POČASNA SMRT" To pretresljive delo je napisal sovjetski pisatelj Georgij Sffln. Naš novi roman začne izhajati prihodnji teden. SPORT Tekme GZSP na Rožci Gorenjsko zimskosportni podsavez priredi ▼ nedeljo 24. februarja podsavezno prvenstveno tekmovanje v alpski kombinaciji (smuk in slalom) po naslednjem redu. V nedeljo ob 9. uri bo tekma v slalomu s startom in ciljem na Rošci. nato tekma v smuku Slalom in smuk se ocenita posebej — in oboje za kombinacijo. Vsa tekmovanja se vrše po pravilih in pravilnikih JZSS ter je dovoljena udeležba vsem verificiranim tekmovalcem JZSS: za tekmovalce G-ZSp velja poleg lega še odredba uprave, po kateri imajo pravico do starta samo člani onih klubov, ki so poravnah vse obveznosti do podsaveza. Vsak tekmovalec mora predložiti verifikacijsko izkaznico. Prijavni na znaša Din 5.— za tekmovalca. Žrebanje nastopnih številk bo drevi ob 30. uri v restavraciji g. Legata na Jesenicah. Delegati klubov se pozivajo, da prisostvujejo žrebanju- Vsi tekmovalci morajo biti na Rošci najkasneje v nedeljo ob 7. uri zjutraj. Nastopne številke se bodo izdajale ▼ smučarskem domu TK iSkalac na Rošci od 7. are zjutraj dalje. Kdor do 8. ure ne bo dvignil nastopne številke, se bo smatralo, da je odstopil od tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo nastanjeni v kolikor se bodo pravočasno prijavili, v domu TK >Skalec po najnižji ceni. ostali ki se niso pravočasno prijavili, pa bodo lahko prenočili pri Sv. Križu ali na Jesenicah. Razglasitev rezultatov in razdelitev diplom bo ob 17. uri v restavraciji g. Franceta Dežmana na Jesenicah. Prvak v alpski kombinaciji prejme poleg častnega naslova >alpski prvak GZJP v tej sezoni še lepo diplomo. Istotako se podeli častni naslov prvaku GZSP v smuku in v slalomu. Ta tekma obeta biti po pripravah sodeč najzanimivejša, kar jih je bilo v tej sezoni v naši državi. Na Rošci in na sosednih vrhovih Karavank, so najlepši tereni za alpsko kombinacijo, ki je domena Gorenjcev. Nastopili bodo naši najboljši smučarji, ki so že opetovano zasedli prva mesta pri tekmah JZSS. Udeležba smučarjev, bo naj brže rekordna borba za prva mesta bo zelo huda, saj bo nastopila mlada gorenjska smučarska garda, ki je v teh disciplinah sedaniim prvakom tesno za petami. Kupuj domače blago! Prosvetno delovanje viškega Sokola Prosvetni odbor Sokola Vič je imel v torek zvečer svojo prvo sejo, na kateri ae je konstituiral prosvetni odbor in določile smernice za bodoče prosvetno delovanje. Seje se je udeležil prosvetni odbor v polnem števihi. Predsednik br. Marjan "VVilien-part je predlagal, da se prosvetni odbor sestavi tako-le: tajnik br. Just Velušček, referent za dramski odsek starosta br. Pavel Borštnik, za lutkovni odsek br. Metod Paternost. za pevski br. Beroe, za godbeni br. Leopold Kemc, m knjižnični br. Just Velušček, za predavateljski br. mag. phar. France Reme, za mladinski šolski upravitelj br. Leopold Levstik in za poročevalski br. Janez Horvat. Po izvolitvi so podali posamezni referenti svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da bo novi prosvetni odbor vršil svoje na lose po točno določenih smernicah. Za bodočo 6ezono je b;l določen naslednji program: dramski odsek bo vprizo-ril v nede\jo 24. t. m. spevoigro »Kakor stari, tako mladi« v režiji br. Ambražo, v pripravi sta drama »Reka« v režiji br. P. Borštnika in >Peg. srček moj«, v režiji sestre Bince Thalerjeve. Lutkovni odsek bo tudi nadalje vprizar-jal igre za mladino in po možnosti tudi za starejše ob nedeljah zvečer. Ponovno se bosta poživila pevski odsek in mladinsk: odsek, ki oo prirejal mladinske isTe, izlete itd. Predavateljski odsek bo skrbel za javna predavanja in za nagovore pred vrstami v telovadnici. Posebno pozornost bo prosvetni odbor posvetil mladiskemu sokolskemu ča-aopVsirU ter je v ta namen naročil 10 izvodov >Naše Radosti«, ki se bo razdelila sokolski mladini v telovadnici. Društvo bo nadalje proslavilo 85 letnice br. Masarkvka, 9. aprila bo priredilo žalno svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem in 11 maja ob zakliučku fubilemega leta družabn1 večer. Največja skivnost v le^osnfem letu pa bo 14. aprila t. 1.. ko bodo vi4ka nac;ional na dnrHva. pri katerih bo r»odeloval tudi ^okol. vsadiln ^ponvnsko l:po in v/Mala r»]V> b^ rvrnsv^arm 73 ■'»rH^lovTnit* £"1'mo vrlim vi.Skim Sokolom pri nadaljnem delu sfciio uspehov. Zdravo! —at. za vlaganje reklamacij za vpis ¥ volilne imenike. Kdor se še ni prepričal, ali je vpisan, naj to zanesljivo stori se danes! Volilni imeniki so na vpogled pri pristojnem oVinskt m oradu. Opozorite na to tudi svoje prijatelje in znance! Sel KOLEDAR. Danes; Petek dne 32. februarja katotl-čanl: Stol sv. Petra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: i v.-v.: 11 aa Volgi. Kino Ideal: Atlantida. Kino Dvor: Pravica prerije. ZKD: Kubanska ljubavna pesem sto 14.30 v Matici. Hadfov večer ob 20. v Hubadovi dvorani. Predavanje v društvu »Pravnik« ob 1* na sodišču, dvorana 79. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Sušnik, Marijin un* 9, K*>-ra.lt, Goapoavoteka cesta 10, Bohince de<1 . Rimska cesta SI. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 22. februarja: zaprto. Sobota, 23- februarja: Siromak ovo jagnje. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 24 februarja: ob 15. uri Postr-žek. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20. uri Sluera dveh gospodov. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. * OPERA Začetek ob 20. Petek, 22. februarja; ob 15. uri Donca plese. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 16 Din. Sobota. 23. februarja: Ples v Savovu. Izven. Gostuje gdč. Erika Druzovlč. Orne od 36 Din navzdol. Nedelja, 24 -februarja: ob 15. uri Pri belem konjičku. Izven. Cene od 30 Dtn navzdol. — Ob 20 uri Travi a. ta.. Izran. Cene od 30 Din navzdol. Gdč. Krika Druzovič poje v soboto 23. t. m. kot gost partijo markiz* Made-leine v opereti >Plea v Savovu«. Ta odlična članica zagrebške opere je znana našemu občinstvu Iz svojih ponovnih gostovanj hi je žela s svojimi nastopi v nasi operi najlepše uspehe, posebno v tej partiji, ki Ji je prinesla najlaskavejse kritike in nedeljeno priznanje publike. Poleg g. Gostiča, ki poje markija, sodelujeta dami: Španova (Tangolita) m Smrkoijeva ter gTg. Peče k, Zupan in Danes. Dirigent: g. Niko štritof, režiser: g, prof. šest. Odgonska postaja na magistratu Ljubljana, 22. februarja V otigonskih prostorih na magistratu je po navadi Se vedno precej tesno, kajti gostov nikakor noče zmanjkati, še vedno jih vodijo uniformirani čuvarji postave od rdeče hiše na Bleiweisovi cesti po najbolj prometnih ulicah do mestne h ide in nazaj ah po mestu na kolodvor. Prepeljavajo jm pes in z avtobusom, kakor pač nanese. Mestna, kakor tudi policijska uprava pač komaj čakata, da bodo dodobra urejeni policijski zapori v bivSi sentpetraki vojašnici, kjer bodo nameščeni tudi od-gonski zapori. Taki, kakršni so sedaj m zraven se v magistratnem poslopju, nikakor ne odgovarjajo potrebam, poleg tega je pa mučno opazovati tako domaćinu, kakor tujcu prizore, ki se prav često odigravajo v zvezi s pregonom jetnikov v sredifiču mesta, pred mestno niso. Policija je imela v zadnjih tednih v svoji oskrbi nekaj inozemcev, zlasti Grkov. Italijanov ki Rumunov ki so prihajal, skoz deželo In mesto kot svetovni potniki. Potovali so okrog seveda bre» sredstev in bili prisiljeni v Ljubljani prosjačiti. Nekateri izmed njih so se naveličani stradanja kar sami prijavili oblasti in prosili za izgon Iz države v domače kraje, druge pa so pol o vili policijski organi in jih spravili v kraj. Bili so to različni Lipi, ki so se predstavljali občinstvu kot »umetniki«, dijaki, ki potujejo v Studijske svrhe, slikarji itd. Nekateri izmed njih so bili pač podjetni fantje, ki jih je gnala v svet želja, da si ogledajo tuje dežele, bili pa so tudi taki, ki jim ni prav zaupati in ki imajo na veati ze kopo grehov. Tako j>. policija prijela tudi nekaj prav opasnih mednarodnih žep ar je v. V mestne odgonske prostore so privedli te dni tudi znanega postopača 24-letnega Franceta ki je doma iz okolice Novega mesta. Poprej je odsedel več tednov v sodnih zaporih in je računal, da bo po prestani kazni ostal spet v Ljubljani. .Navajen je bil postavati okrog kolodvora, kjer je našel včasih kako priložnostno delo, če pa tega ni bilo. se je dolgočasil, često pa tudi poveseljačil v družbi tovarišev. K dobri volji je pripomogel dalmatinec, razdražena fantazija je storila svoje in France je vedno delal nove neumnosti. Ljubljane se je tako privadil, da mu nikakor ni slo v glavo, da jo mora zapustiti. V odgonskih prostorih je proti izgonu protestiral na ta način, da si je pred vodjo Leopoldom Je-zovskom pretrgal oblačila od vrha do tal in obstal tam popolnoma gol. Protest pa mu ni dosti pomagal. Na hitro roko so mu zakrpali raztrgano obleko in spravili so ga na drugi vlak, ki je odpeljal proti Novemu mestu. Ganljiv pa je bil drug primer. Trinajstletni Edvard .čigar oče in mati sta bila doma iz Radeč, je dorasčal na Sušaku Matere dotle jni videl nikoli, pač pa žensko, ki je gospodinjila očetu. Pred dnevi pa je zvedel, da njegova prava mati ie živi, in sicer v umobolnici na Studencu pri Ljubljani. Otrok je zahrepenel po materi in lepega dne je izginil s Sušaka ter se napotP pes proti severu. Taval je cele dneve po Ljubljani in okrog umobolnice na Studencu, do matere pa ni prišel. Docela izčrpanenga in onemoglega so ga našli policijski organi, ki so ga pozneje spet vrnili očetu Zadeva časti vseh Jugoslovanov 90 rojaki m. sminatti i EL ITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 1A/A m 9.V4. zvečer najnovejši originalni ruski muzikalni velefilm (Pesem na (Dolgi Predprodaja od 11. do y213 S > ! ti n Ž V glavnih vlogah: M. VIKTOROV J. ZEJMO GABDIN in TENJIN Režija: M. Donskij, V. Legošin Glasba: G. Lobačev. DNEVNE VESTI — »Spomini na našega kralja Aleksandra«. Društva Kolo jugoslovenskih sester, Kneginja Zorka in Klub Primork 60 sklenila 6. marca otvoriti razstavo slik in dru-srih spominov na blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra £. Zedinitelja. Da zberejo eim več slik in dragocenih spominov, se društva obračajo na javnost, naj jim pomaga pri zbiranju. V noštev pridejo originalne slike, umetniške in amaterske fotografije, slike in posnetki kraljeve družine, dvorca itd. kakor tudi razni spomini, darila, popisi itd. Vel predmeti bodo skrbno hranjeni in zavarovani, a stroške nosijo imenovana dmištva. Kdor je pripravljen -o na dnevnem redu važna stanovska vprašanja. Pričetek ob pol 9. uri. — Brezposelnost učiteljskih abiturijen-tov. Kako velika Je Se vedno brezposelnost mod učiteljskimi abiturijenti, je razvidno iz najnovejše statistike, ki jo prinaša zadnja številka »Učiteljskega tovariša*. V zadnjih štirih letih je absolviralo na državnem učiteljišču v Mariboru in Ljubljani, pri uršulinkah In na mariborskem zasebnem učiteljišču 105€ učiteljiščnikov in učiteljišnie. Od teh je bilo zaposlenih 4*39, brez službe in kruha jih je še vedno 627. Med nezaposlenimi so v pretežni večini dekleta. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova grenčica« prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova voda« odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova grenčira« se dobi V vseh lekarnah, drogerija n in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme z manjšimi padavinami. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu 13. v Mariboru. Beogradu, Splitu in Rogaški Slatini 2, v Ljubljani jS, v Sarajevu 6, v Skoplju S. Davi je kazal barometer v Ljrubljani 760.3, temperatura je znašala 7.6. — K notici »K ruševinam gocičanske-ga mostu«, ki ga je objavil nas list št. 3© dne 16. t- m., smo bili od »Obnove* napro-šeni objaviti sledeč popravek: V notici omenjeni inženjer pri raaopaženj-u ni bil prisoten, niti ni dajal kakih strokovnih nasvetov glede načina razopaženja, ker je bil že 15. januarja 1935 zapustil službo -Obnove« sporazumno s tvrdko. Izrazil je edinole mnenje, da po njegovih izkušnjah Sora sredi februarja naraste in da bi bil to zadnji tormra za razopaSenje. Film Z. K« D. Danes ob VAS. uri poje LAWREN-CE TTBBETT v prekrasnem filmu KUBANSKA LJUBAVNA PESEM Z njim nastopa božanska L. Velez Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din Predstave v Elitnem kinu Matici — Dramski odsek Sokola Vič uprizori v nedeljo 24. t- m. izvrstno spevoigro »Kakor stari, tako mlado«, pri kateri sodelujejo najboljše mooi viškega sokolskega <>-!ra. Igralci se marljivo pripravljajo večer za večerom, se trudijo, tako da uspeh v nedeljo gotovo ne bo izostal. Režijo vodi br. Viktor Ambrož, pevske točke pa bo dirigiral br. Leopold Krnc. Ker vlada za to prvo spevoigro na V5ču veliko zanimanje, naj si vsakdo preskrbi že v pretprodaji vstopnice pri br. Jeločniku v Rožni dolini ali v Sokolskem domu. Cenjeno občinstvo ponovno bratsko vabimo k po-setu. Na svidenje v nedeljo v Sokolskem domu! Zanimalo vas bo ... da se pripravlja v operi nova opereta pod muzikalnim vodstvom dirigenta dr. švare in v režiji prof. £es£a z naslovom: »Zdaj vam eno zaigram*. Libreto tega dela je zajet iz Ne-stroveve burke »Danes bomo tiči«, katero so igrali z velikim uspehom pred leti v drami. Glasba te operete je sestavljena po motivih Johanna in Josefa Straussa ... da se vrši premiera Zadonaijeve opere »Francesca da Riminu« ... da se pripravlja v drami Shakespearjeva igra »Beneški trgovec« kot jubilejna predstava g Milana Skrbinška, ki praznuje v marcu 251etmico svojega plodovitega udejstvova-nja kot režiser in igralec. G. Skrbinšek si je izbral za svoj jubilej vlogo Žida Shy-loka. Deio režira g. Ciril Debevec ... da se bo pričelo s študijem Bdvard Gregori-nove igre »V času obiskanja*. katere premiera bo predvidoma na tiho nedeljo. — Igro bo režira 1 g. Gregorin sam . . . ffljm Zvočni kino Dvor H Tel. 27-30 Danes premiera senzacijonalnega filma Divjega zapada. Ken May-nard kot junak prerije v filmu Pravica prerije Senzacija! Senzacija! Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. •'"^^ / v •* 1. •• . '* — Umrljivost med zavarovanimi delavci in nameščenci. Lani v decembru je umrlo 174 zavarovanih delavcev in nameščencev, od teh 126 moških in 49 žensk. Nalezljive bolezni so jih pobrale 67, od teh samo pljučna tuberkuloza 56 življenje si je končalo 8 delavcev, pri delu se Jih je ponesrečilo 7, izven dela pa 9. Rodbinam umrlih je bilo izplačanih 136.539.51» Din na račun pogrebnine. Naknadno so bili prijavljeni še trije umrli iz julija, 4 iz avgusta, 4 iz septembra, 14 rz oktobra in 27 Iz novembra. _ SK Slavija. Občni zbor kluba bo v četrtek 28. t. m. Lokal in čas bosta naknadno objavljena. — Tudi napredek. Napovedovanje vremena v naprej ni kar tako, saj sami vemo, s kakšnimi težkočami je taka napoved zvezana. Pa glejte, tudi v tej smeri se udejstvujejo ljudje. G. Janko Sicherl si je omislil skromno meteorološko postajo. Opazuje zračni tlak, toplino, vlago, veter, solnčni vzhod in zahod, zvezde, razgled po horicontu, oblačnost in smer oblakov, pa davine vseh vrst, posebej tudi nevihte. vpHv vremena na človeka, Živali, rudnine, rastline itd. Iz teh komponent napoveduje se t naprej vreme in sicer zanesljivo.. — Damska volnena jopica se je našla v nedeljo za Gradom. Lastnica, ki se je nedvomno udeležila smučarskih tekem SKJ, jo dobi na mestni občinL — V Savo je skočila. Včeraj popoldne je skočila v Savo na Jezici Ivana P., žena hlapca iz Ljubljane. Iz vode jo je potegnil neki moški, na kar so jo reševalci prepeljali v bolnico. Ivana P. je živčno bolna in je dejanje izvršila v hipni duševni zmedenosti. Razen hudega nahoda menda ne bo hujših posledic. — Zaradi mazaitva obsojena. Danes dopoldne ee je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti oOletni perici Elizabeti Vabičevi iz Dankove ulice v Mariboru, ki je bila obtožena maza-štva. Zadnje čase se je pečala s padar-stvom ln je brez zdravniške izobrazbe zdravila bolnike. Seveda je pri tem dobro zaslužila. Tako ji obtožnica očita, da jo je >anj v juliju obiskalo več bolnikov, ki jih je prav po zdravniško preiskovala ln ugotovila temu bolezen na želodcu, drugemu v krvi. Seveda je bilo njeno delo lahko, ker ji je večina pacientov sama potožila o svojih bolečinah. Vsakemu je naročila, naj se čez nekaj dni vrne po »dra-vlla, katera je res pozneje pripravila. — Ohtoženka je bila v zvezi z neko žensko od Marije Snežne, ki se je tudi bavila z mazaštvom. Ta ji je tudi pripravljala zdravila iz raznih zelišč in korenin, ki jih je nato Vabičeva dajala bolnikom. Tem je zatrjevala, da dobiva zdravila od brata, ki je primarij v Gradcu. Obtoženke ni bilo k razpravi, bila pa je obsojena zaradi maza št va. na 14 dni zapora. Iz Ljubljane —lj V počastitev 70letnice g. prof. Alberta, Siča, dolgoletnega zaslužnega predsednika šentjakobsko-trnovske moške podružnice CM D so odborniki podružnice darovali Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dva kamna v znesku 600 Din. —Jj Sedem gojencev državnega konser-vaterija ljubljanskega' nastopi v ponedeljek dne 25 t. m. na III. interni vaji ob pol 7. uri zvečer v Filharmoničhem poslopju. To so učenci solopevskega oddelka ge. Wistinghausnove in g. župevca, dalje klavirskega oddelka g. škerjanca ter violinskega oddelka g. šlaisa in instrumentalnega oddelka gg Launa in Lesko vica Podrobni spored javimo jutri. —lj Na III. interni vaji gojencev drž konservatorija, ki bo v ponedeljek dne 25. t. m. ob pol 7. uri zvečer v Filharcno-nični dvorani, nastopijo naslednji gojenci: Kunej Egon (klavir), Raubar Miljutin (klarinet), švigelj Cvetko (bariton), Jerai Karol (Čelo), Burger Drago (tenor). Der melj Albert (violina). Tratnik Štefanija (sopran). Vstop na interno vajo je dovo- ljen proti nakupu sporeda, ki stane S Din in se dobi v ponedeljek v Matični knjigami odnosno v veži F"Sharmoničnega poslopja. —lj Smrt ugledne Ljubljančanke. Danes je umrla po kratki bolezni znana po-sestnica na Gosposvetski cesti št, S gostpa Marija Kmet, vdova Bergant, roj. Kren-tzer. Pokojna je bila mati našega odličnega športnika lekarnarja dr. Stanka Kmeta. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v najlepšem spominu. Pogreb bo >i-tri oh 14.30 z Gosposvetske ceste 8. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje! —lj Združenje gledaliških igralcev priredi 9. marca za svoj bolniški fond »Deželo smehljaja« z go. GaveMovo in g. Go-stičem. —lj Prirodoslovno društvo opozarja na svoje 5 predavanje, ki bo jutri v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. Govoril bo g. univ. prof. dr. M. Rebek o problemu hydroxylnih in aminskih skupin v aromatskih spojinah. Predavanje je istočasno 2 predavanje v kemičnem seminarju. Vabljeni vsi člani, kakor tudi vsi oni, ki se zanimajo. Pričetek ob 18. uri. —ljLjuMjana. bo imela nad 18.000 Tolil-eev. Danes ob 11- poteče reklamacijski rok za volil ne 1 ti 1 o 111 »\t*. V reklamacijskem uradu na mestnem magistrata je bilo zadnje dni izredno živahno, kar priča da je zanimanje za volitve zelo veliko. V volilnih imenikih je bilo vpisanih 16.460 volilnih upravičencev, toliko kakor pred volitvami v narodno skupščino 8. novembra leta 1931, a v razmeroma kralki reklamacijski dobi se je vreklamiralo okrog 2000 volilnih upravičencev, tako da bo za volitve 8. maja v Ljubljani upravičenih nad 18.000 volilcev. Mnogo reflektantov je bilo seveda zavrnjenih, zlasti pa inozemski državljani, ki nimajo pravice voliti. — Pri prejšnjih volitvah je glasovalo v Ljubljani 13.464 volilcev, volilna udeležba je pa znašala 82 •/•. —tj Vsi interesenti za tečaj bolgarskega jezika, zlasti oni, ki so se že prijavili, se naprošajo, da se zglasijo danes ob 16.30 v šentjakobski šoli, kjer se bo tečaj vršil, v svrho natančnejšega dogovora. Za sobo je vprašati pri slugi. Učnina bo minimalna. —-lj Hripa razsaja po Ljubljani. Prehod v poml adno vreme nam je prenesel v zadnjem tednu hripo, ki zelo močno razsaja po LJubljani. Gre za vrsto influence, ki se pojavlja a kašljem, nahodom, omotico in bolečinami v nogah ter tudi zbada-njem v prsih, vendar je brez komplikacij in do zdaj ni zahtevala še nobene človeške žrtve. Običajno traja dva do tri dni s precejšnjo temperaturo do 39 stopinj, nato pa poneha. V mestu je že na tisoče bolnikov, ponekod so obolele cele rodbine na hripi, nekateri uradi so pa napol prazni, ker eo morali uradniki ostati v domači oskrbi. Seveda je za razne čaje In zdravila proti prehladu nastopila zlata konjunktura. In pa brinovček je močno v časteh. —lj Občni zbor Zveze naprednih juge-slovenskih akademskih starešin bo v soboto 23. t. m. v restavraciji »Zvezda« z običajnim dnevnim redom. Na zboru poroča tudi minister n. r. dr. Albert Kramer Pričetek oh 8. url zvečer. Odbor. lj— V društvn >SoČa< predava v soboto 23. t jn. ob 20.30 uri pri .-Levuv mestni zdravniški ev^u^ g. dr. Mis Franta o nastanku raka ter načinu borbe proti njemu. S pomočjo statističnih podatkov in skioptič-nih slik bo naš odlični predavatelj, ki že več let vrsi v >Soču vlogo propagatorja zdravja v poljudnih besedah, povedal vee, kar mora vsakdo vedeti o tej bolezni. >So-čank, prijatelji in vsi someščani vljudno va»bljeni, da se udeležijo tega podučnege in zdravstvenega predavanja. Vstop vsem svoboden in vsi dobrodošli. Predavateljski odsek. —lj Društvo >DeIo in eksistenca« poverjen i&tvo za Šiško in Bežigrad priredi v nedeljo 24. t m. v St. Vidu nad Ljubljano v gostilni pri »Jagruc ob 9. uri dopoldne javno zborovanje z devizo >Delavee postani zopet konzument!« in >Kako omejiti brezposelnost«. So to najbolj pereča vprašanja današnje dobe, zato vabimo na to zborovanje vee sloje brdz razlike stanu in spola. —lj Trg v blatu. Pogačarjev trg, čez katerega hite sleherni dan tisoči, je Izredno slabo oskrbovan. Z3asti spomladi odnosno ob koncu zime je tam zemlja raz-mehčana in brizga blato pri hoji do gležnje v in čez. Tamkaj ter ob semenišču so tudi se ostanki ledenih plošč, ob katerih spodrsavajo goepodinje, dekleta in me sarji. Pasažo med stojnicami in semeniščem bi torej vsekakor kazalo oim prej in to izdatno posuti s peskom. Zvočni kino Ideal Danes B R I 6 IT A H E L M v prekrasnem filmu ATLANTIDA Predstave ob 4., 7. in 9.^4 zvečer. —lj Mestni delavci so včeraj in še reč dni pridno izpirali glavne ulice in ceste ter jih čistili blata in druge nesnage. Z včerajšnjim dnem so bile ulice že lepo osnažene, naenkrat pa je preko noči nastopilo spremenjeno deževno vreme. Ves trud je ostal tako zaman, kajti ljudje so Danesli na tlakovane ulice spet obolico mastnega blata, ki se ga spomladi v Ljubljani zaradi vedmlh vremenskih sprememb sploh nI mogoče trajno resiti. —lj Pot na ljubljanski grad. Prebivalci ljubljanskega gradu in tudi številni sprehajalci se zelo pritožujejo nad izredno slabimi in zablatenimi dohodi na ljubljanski grad. Ponekod so pota tako zmehčana, da se noga vdira do gležnjev. Na gradu je sicer pripravljenih 56 kubikov peska in gramoza toda nikogar ni, da bi ga posul in razmetal. Ali pa ga morda hranijo za prihodnjo zimo? Tudi v mestu je polno blatnih ulic in ponekod so prehodi nemogoči. To velja zlasti za Emonsko cesto. Breg, za razne prehode v Tivoliju itd. Prav nič bi ne Škodilo, Se bi se pojavil kak cestar in malo postrgal blato! Klobuk po zadnji modi — Kriz božji, zenica, kaj se ti je pa pripetilo, da imaš obliž na očesu? — Kakšen obliž, to je vendar moj novi klobuk. Zborovanje novomeške gasilske župe Župa Šteje 40 čet s 2470 člani, gasilskih domov ima 34, brizgata pa 42 Novo mesto, 21. februarja. V mestni posvetovalnici se je vršil v nedeljo občni zbor novomeške gasilske župe, ki šteje 38 dobro organiziranih čet. Zborovanje, ki se ga je udeležil tudi član G. Z. g. Franc Bule, je otvoril ob veliki udeležbi delegatov, župni starešina g. Karel Jevšček. Po pozdravuem nagovoru je izpregovoril g. Franc Bule, ki je med drugim obravnaval tudi nov gasilski zakon, zlasti § 77., ki določa 6 •/• prispevka od premij vseh naših zavarovalnic, obenem pa pozval delegate, da se čete v čim večjem številu udeleže binkostne gasilske razstave na ljubljanskem velesejmu. Zelo umesten je bil njegov nasvet, naj bi si gasilske čete v bodočo nabavljale cevi enakega premera, kar bi bilo posebno važno ob večjih požarih, kjer deluje istočasno več gasilskih društev. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal požrtvovalni župni tajnik g. Franc Avsec. je posneti, da Čete lepo napredujejo, ne samo v gasilski vedi, temveč se uspešno udejstvujejo tudi na kulturnem polju. Po zadnjem stanju šteje župa 38 čet. V preteklem letu pa sta se osnovali dve novi četi, prva v Št. Lovrencu, dnisa v Dol. Mokrem polju, tako da bo štela župa v bodoče 4o čet. V vseh četah župe je včlanjenih 1.478 izvršujoč i h 878 podpornih in 114 Častnih Članov, skupaj 2.470 Članov. Tehnično dobro urejenih gasilskih domov ima 34 čet. Čete posedujejo 19 motornih. 18 štirikolnih, ročnih in 4 dvo-kolnih, ročnih brizgaln, skupaj 42 brizgam, ki predstavljajo vrednost Din 928.910.— Župna vaja se je vršila v preteklem letu v Žužemberku in sicer za vse čete bivše krške gasilske župe. Vaja je izborno uspela, kar gre V prvi vrsti pohvala g. Cirilu Hart-raanu, ki jo je organiziral in s tem dokazal svojo sposobnost v tehničnem pogledu. Ravno tako gre zahvala vsem sodelujočim četam, ki so pripomogle, da se je brezhibno izvršila. Po predpisih novega gasilskega zakona, se je lansko leto vršila izredua župna skupščina 36. 10. 1933. Dopisov je bilo prejetih in odposlanih 945, razposlanih okrožnic pa je bilo v 1.094 izvodih. Upravni odbor je imel 4 seje. Ze iz teh dopisov in okrožnic je razvidno, da se je delo v župi podeseto-rilo in bo spričo tega v bodoče misliti na ustanovitev stalne župne pisarne. Vseh požarov v srezu je bilo lani 48 in 6 večjih, katerih škoda je znašala do Din 100.000, 12 do Din 50.000, in 18 do Din 10D00. Vsa škoda je ocenjeua sledeče: zaradi samega požara na Din 889.165.—, zaradi gašenja Din 23.150 in na nezavarovanih poslopjih Din 170.500.—. Skupna nastala Škoda je ocenjena na Din 1,082.815.—. V slučaju, da gasilstvo v teh primerih ne bi posredovalo, bi škoda znašala Din 5,206.80»).—. Iz navedene statistike je razvidno, kako potrebno je gasilstvo, ki prepreči propast miljoskega premoženja. Pri vseh omenjenih požarih je sodelovalo 1.005 gasilcev, ki so omejevali in gasili požar celih 146 ur Večinoma so gorela gospodarska poslopja, pri katerih je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Namestnik župnega starešine g. Josip Windischer ml. pa je podal tehnično poročilo, ki je bilo precej obširno. Omenil je, da je župna uprava lani priredila večjo gasilsko vajo v Žužemberku, katere so se udeležila sledeča društva: Žužemberk z motorno ročno briznalno in 28 možmi, Zagradec t motorno ročno brizgalno in 21 možmi, Šmihel z motorko in 16 možmi, Ambrus, ročno in 13 možmi, Korin z motorko in 11 možmi, Hinje pa je prišlo brez orodja z godbo. Dvor se ni udeležil vaje zaradi de fekta pri motoiki, ki je v popravilu. Vsa sodelujoča društva je govornik v imenu Župnega vodstva pohvalil, ker so brezhibno delovala, zlasti se, ker so imele nekatere Čete zelo teiaveu položaj, kakor n. pr. šmi-hei. Želel je da se vsa soseduja dn Mva vsako leto sestanejo in sodelujejo pri laki vaji, ker za primer večjih požarov ima to važen pomen. Manjše vaje pa so se prirejale skoraj pov&od v okolici mesta in to s sosednimi društvi. Opozarjal je tudi, da je treba polagati na orodje ter cevi veliko več pozornosti. Glede na velik obseg, ki ga zavzema župa, pa ni mogoče prirejati večjih vaj po vseh edinicah, kar bi župa prav rada storila. Govornik je pri tem omenil tudi bližajočo se 60 letnico obstoja novomeškega gasilskega društva, na katero se je Že sedaj treba prav marljivo pripraviti, da se čim dostojnejše proslavi. Blagajniško poročilo, ki ga je podal župni blagajnik g. Andrej Agnitsch, izkazuje saldo iz prejšnjega leta Din 6.U05.O5. dohodkov Din 11.171.50. skupaj Din 17.176.55 izdatkov Din 13.536.50. Glavni dohodek je delež na članarini gasilske zajeduice v znesku Din 2.232, redna banovinska podpora Din 2.730__, in izredna subvencija banske uprave Din 5.000.—. Ker sme župa računati letos s subvencijo Din 12.000, zato so se nasproti tej postavki postavili tudi isti izdatki. Pri slučajnostih so zborovalci določili za delegata na zajednico župnega starešino g. Karla JevščMa in podstarešino g. J. VVin-difrcherja ml.. Vaje h katerim se bodo pritegnila tudi sosedna gasilska društva, pa se bodo v tekočem letu vršile: prva v Vavti vasi. druga v Orehovici, tretja v St. Petru, četrta v Poljanah, peta v Ambrusu in §esta v Veliki Loki. Z zborovanja je bila poslana udanostna brzojavka kabinetni pisarni Nj. Vel. kralju Petru II. pozdravna pa ministru za telesno vzgojo dr. Auerju. Delo trboveljske gasilske župe Trbovlje, 21. februarja. Novi gasilski zakon, s katerim je izvrše-ua reorganizacija vsega gasilstva v Jugoslaviji po enotnem sistemu, je med posamezniki na deželi prvotno vzbudil nekako nezaupanje, ki pa je kmalu izginilo, čim ho se pokazali prvi ugodni rezultati te društvene preureditve Danes, po preteku enega leta, se kaže povsod silen razmah našega gasilstva, zlasti na deželi prodira ideja gasilskega tovarištva in bratske požrtvovalnosti do bližnjega že v zadnjo sorsko vas. Tudi gasilska župa laškega sreza kaze v preteklem letu lep napredek, ki ea Je preteklo nedeljo predočila delegatom 15 ga- silskih čet v srezu. Zupa po številu čet sicer ni borzna kako napredovala, ker se K med letom ustanovila le ena nova četa in sicer v velevažni postojanki pri Sv. Lenartu, vendar pa je v tehničnem pogledu jako na predovala. Mirno tudi lahko trdimo, da je ta gasilska župa edina v naši ožji domovini, ki ima v sestavu svojih čet zastopane prav vse stanove, od uradnikov, trgovcev, rokodelcev, železničarjev, vpokojencef, i-a do kmetov, rudarjev in navadnih delavci \. rte združuje v četah ena sama misel, vs<" i• r.■ veva ena sama ideja, kako i>oinagati bližnjemu, ki je v nesreči (>omoči j>otreb<'M Ž u pno skupščino, kateri je prlmtiioval tudi 8reski načelnik, vladni svetnik g. Ko.-i je vodil agilni župni starešina g. Guček Franc, ki je pozdravil zastopnike čet, nato pa se spomnil med letom umrlih tovariših, predvsem na tragičen način preminulega tov. Vengusta. Nato pa je marljivi župni tajnik g. Ule podal izčrpen pregled deh»\a nja gasilske župe v lanskem letu. Kupa ;> je 15. čet, s skupno 1202 člani. Vse Bete sku paj imajo 16 ročnih. 2 motorni hrizgalni in 7 agregatov, skupaj torej 2r> brizgata. V srezu je bilo lani 7 požarov, od teh 4 veliki, ki so povzročili škode okiog 15O.0UO Din. Kazen tega pa je pomagalo gasilstvo tudi pri neki večji njenicilltinil aseieM v srezu, kj**r je gasilstvo z uspehom nastopilo. Po izročilih posameznih funkcijOliarJav, iz katerih je bil razviden vsestranski razmah gasilstva tudi v laškem srezu, so po-saiiiezni delegati krajevnih Bet slavljali še razne predloge, ki naj bi pripomogli do Se večjega napredka gasilstva, nakar je župni starešina zaključil s zahvalo vsem delegatom, zlasti pa gospodu sreskemu načelniku za udeležbo in sodelovanje. Vičani spominu kralja mučenika Vič, 82, lehruarj i Na inicijativo Sokolskega društva na Viču, ki so ga viška nacijonalna društva pooblastila na seji meseca novembra, se je vršil v sredo ob 19. v občinski pisarni j*--stanek viških nacijonalnih društev in ustanov, na katerem se je sklenilo, da M DO seca aprila zasadi spominska lipa, t*v. vzida spominska plošča kot trajen spomenik na blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinilelja. Vabilu \iškei»u Sokola so se odzvala vsa viška naiijonalua društva in ustanove po svojih za^tujmikih ter so bili navzoči poleg Sokoia, ie meščanska šola. narodna šola, občinska uprava, o. org JNS, Narodna odbrana, gasilska četa. sko društvo >DanIca<, podružnica DJf'. IMeči križ, podmladek Jadranske straže ln SK Reku. Sestanek je otvoril starosta Sokola brat Borštnik, ki je pojasnil njegov namen, da tudi viška občina na čim dostojnej&i način počasti spomin blagopokojnoga kralja mučenika. Prečital je provizorimi program 1<-žalne manifestacije, ki bo v nedeljo 14. aprila. Po njegovom nagovoru se ie takoj razvila obširna debata \ katero M) pes< vsi navzoči predstavniki drufitev m ustanov. Ravnatelj meščanske Bole g. Fakin je pozdravil to pijetetno akcijo viških nacijonalnih društev, izrazil pa je tel jo, da bi -i1 k tej svečanosti povabila ^-.i .i-ua društva in ustauove, tako, da bo dobila manifestacija splošen značaj. Predlogu ravnatelja Fakina so se pridružili še predsednik JNS g. Mesec, tajnik gasilske čete g. Peterca, predsednik DJO g. Pavlic, podpredsednik NO itd. Vnela se je obširna debata ali naj se postavi spominska plošča ali /.a.-adi -cimo lipa, ali oboje, končno pa je tnl sprejet predlog, da bo o tem sklepal prihodnji sestanek, na katerega bodo povabljena vsa viška društva. Starosta br. 1'orštnik j.- dal na glasovanje še predlog g. ravnatelja Fakina, da se pritegnejo k sodelovanju vsa viška društva ter je bil ta predlog z 1 glasom proti, sprejet. S tem je bil lestanek zaključen, prihodnji pa bo v četrtek tm. ob 10. v občinski pisarni, katerega ie bodo udeležila vsa viška društva. Iz Maribora Sadjarji! Na banovinski Mna-rski iti sadjarski šoli v Mariboru se l>o vršil 4. in iS. marca t. 1. tečaj za sajenje, oskrbo, gmojenje, pomlajenje in preeeplj* nje sar!-ne«a dervja. Tečaj bo trajal od S. do 12. in od 14. do IS. u ne in bo teoretičen '.n praktičen. — Kaj pa bi tebe treba bilo? hi >e ni:-sila brhka 2$letna natakarica M. R. iz Ptuja, ko je začutila posledice nedovoljene ljubezni. Na srečo je Izvedela za izkušeno babico, ki se je dala pregovoriti, da Je odpravila mladi natakarici telesni plod. Zaradi te*ra se je M. R. morala zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki je obtoženko obsodil na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 2 k-1. — Iz Alžira v Saharo. O teai zelo zaiii-mi vem potovanju bo govoril nocoj v mariborski Ljudski univerzi unlv. prof. g. dr. Pevalek iz Zagreba. Zanimivo predavanje bodo tolmačile krasne skioptične slike — Nedelja v gledališču. V nedeljo popoldne ob 15. ur! ponove zabavno veseloigro češke pisateljice Olge Scheinpflugove »Okence«. Mnogo je tuda humorja ln zapletenih komičnih situacij, ki se jim mo-raž od srca nasmejati. Pri predstavi veljajo znižane cene. — Zvečer uprizore naii vse sijajno uspelo i^allovo opereto »Veseli kmetic«. Ob premieri se to izvrstno glasbeno delo sprejeli z odkritim navdu šenjem ter Je to nedvomno največji operetni uspeh letošnje sezone Režija Je Ha rastovičeva, naelovno vlogo pa igra res mojstrsko Pavle Kovic. — Zanimivo zborovanje. Za soboto dne 23 februarja zvečer je sklicalo Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru javno zborovanje, ki se bo vršilo v zgornji dvorani hotela »Orel«. Na tem zborovanje bodo raspravljali o aktualnih stanovskih vprašanjih, o pokojninskem ln oolniekem zavarovanja. Kopajte domače blago! Sve$e mofr&ka tiGe Danes v veliki izbiri: orade, bran zri nI, borbeni, kala- mari, rižo to s polento, brod eto a polento itd. GAJEV HRAM, Gajeva ulica štev. 9 LJUBLJANSKI DVOR, Kolodvorska ulica 28 Se priporoča MATE CEPIČ Bivalni strop od Din 160u naprej Otroeki roočkJ od Din 20(i naprej. Dvokoleaa od Din 050.- naprej. >Sacns motorji od uin 6000. Cenik.) rmnaoi naprej — pri Ceniki t ranko; »TRIBUNA« F BATJEL. LJUBLJANA. Rarlovška c 4 ŽEN5KE! « KO B0STC enkrat PfcALE sSfinORrlD bo TA EDINA VaŠA HVALA Preizkusite oa čimprej ! ZArtT£VAJT£ OA POVSOD I ■ Naša zlata mamica, ozir. stara mamica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Marija Kmet »oBergant roi. Kreutzer posestni ca nas je po kratkem, mukapolnem trpljenju, previđena s sveto tajstvi, v 66. letu starosti, za vedno zapustila. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 23. februarja 1935 ob *£3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta Stev. 8, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 22. februarja 1935. Obftioa ... .:,;ar.a ŽALUJOČI OSTALI Sveže morske r.be Danes v veliki izberi: skampi. Kamenice (ostrige), morski pajki (grancevoli), brancini, orade, morski jezik (svolje), fini ribji rižoto iz Skopi, Škarpina brodeto s polento. Izbira drugih pripravljenih jedil. Priporoča se MAGDA LOZIC OPERNA KLET, GLEDALIŠKA ULICA STEV. 2 Prepričajte se DA IMAJO MALI OGLASI V »SLOV. NARODU44 SIGUREN USPEH! KRATER ĆRN KLAVIR (Stutzflugei i z angleško mehaniko, v zelo dobrem stanju, ta k J prodam zaradi sentve — Ogledati pod Rožnikom Cesta L št, 9. pritličje < vila Jaz> - Prima Športne suknjiče a Din 98.—, p um parice, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pri PRESKERJU, LJUBLJANA* Sv. Petra c 14 TRGOVSKI POMOČNIK izučen v trgovini z mešanim blagom, dober prodajalec, vešč slovenskega, in nemškega jezika, vojaščine prost, dobi službo. — Ponudbe po možnosti s sliko ali se osebno predstaviti pri tvrdki Tomaž Kosec, trgovec, Ormož. 766 PULT, ŠTELA ŽO in BANJO proda — Mihelak, Rimska cesta 5. 764 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR G. PICXOLUA v LJubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65 fl STROJEPISNI POUK po desetprstnem sistemu, za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do V28. in od do 9. ure zvečer. — šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Pouk se prične dne 4. marca. Vpisovanje dnevno od 6. do V38. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta St. 15. 740 V GOSTILNI BRIŠKI v palači »Grafike« — vis-a-vis glavnega kolodvora — prispele nove pošiljke raznih najboljših vin: rizling 1 Din 10.- burgundec 1 > 12.- cviček 1 > 12.- črnina 1 > 10.- vse vrste žganja 1 > 32.-Cez ulico pri vsakem litru 1.- Din ceneje. — Pri odjemu 50 litrov naprej iz kleti franko klet 1 po Din 5.50. Se priporoča 765 Briški. Glavna kolektnra državne razredne loterije A. REIN I DRUG ZAGREB Žrebanje I. razreda: 9. in 10. aprila 1935 I1/, srečka I Din 200.— I 7v srečke Din 100.— v, srečke Din SO.— I" ran h tteller: 49 Sibirski brzovhk KOMAN — Spremlja svojega prijatelja v žametastem suknjiču čez mejo v rdeči raj. To je najboljša kazen. Saj vendar veste, da je bil mož v žametastem suknjiču davi aretiran. To ni bila zasluga vašega prijatelja. To je opravila četa naših mornarjev. Baš je plenil banko. Kako se je imenoval tisti kraj? Da, že vem, Hirnmelfahrtskanal 14. Banko na Himmelfahr+skanalu 14. Poročnik je zatrjeval, da je to kaj čuden kraj. — Hirnmelfahrtskanal 14! — je vzkliknil Brandstedter. Saj to je hiša Pavla Striivvemanna — hiša mojega prijatelja! — To je hiša vašega prijate1 ja? Takoj morava tja. Niti belič mu ne sme biti ukraden. šofer je dobil povelje. Avto je drvel po ozkih vijugastih ulicah. Tolpe včerajšnjega dne so bile izginile. Umaknile so se bile običajnemu vrvenju. Ljudje so hiteli skozi rdeča stolpna vrata proti Langemarktu. Tramvaji so zopet nemoteno vozili, trgovine so bile odprte. Sijalo je jutranje solnce. Zdaj pa zdaj je prikorakala po ulici četa angleških mornarjev. Če so srečali sivozelene redarje svobodne države, so jih pozdravili po napevu »Deutscher Brandwein - - iiber — al les!« Sir Archibald je zrl zamišljeno čez rob svojega krasno pobarvanega nosu. — Kaj je to? Brandstedter je bil potegnil iz žepa list papirja. Bila je listina, s katero se je tvrdka S. Vroblevski odpovedovala vsem terjatvam, ki bi jih bila mogla uveljavljati »po veljavnih zakonih svobodne države Gdanska« na stavbišČe za ladjedelnico. Brandstedter mu je pojasnil, kako kratek rok veljavnosti je določala tvrdka tem zakonom. — Pavel me ie prisilil opehariti jih s tem. da sem navidez popustil. Zanašal se ie na vašo eksčelenco. — In nanašajoč se name mi je razbil nos v moji lastni pisarni. Do njegove psihološke bistroumnosti dobivam vedno večje spoštovanje. Kaj sva že na cilju7 Avto se je ustavil pred hišo s stekleno kupolo. Vatopila sta z njegovo ekscelenco na čelu. Sir Archibald je prestopil prag dvorane z ogromnim globusom. — Pri Zeusu, tu stanuje! Dostojno bivališče za takega moža. Globus, velik kakor luna, železnica okrog njega in plešasti gospod, viseč v zraku kakor lunin spremljevalec Zelo zanimivo! Izredno originalno! Pri Zeusu! A tla posuta z zlatom kakor v ponarejevalčevi delavnici, pri vratih pa mrtev mož z železnim drogom v roki. Zelo zanimivo, izredno originalno. In dva gosta, ki se jima pozna, da sta prestala mnogo strahu. Gostitelj sam pa nastopa v svojem skromnem, toda dostojnem trikofu. med redarji kakor rimski vojskovodja sredi liktorjev. Zelo presenetljivo, izredno zanimivo! Ali bi mi mogel kdo pojasniti ta rebus, odnosnD, če to ne gre, vsaj poklicati zdravnika za duševne bolezni, ker čutim, da se mi urnih korakov bliža blaznost. Vsi v sobi so se ozrli na sira Archi-balda, Gerdt Lyman, profesor Preu-denthal, Jakob Isocki in tudi redarji svobodne države, ki so ga poznali in ga pozdravili Blaznež mu je pa brž postregel z zaželjenim pojasnilom. — Tistile plešasti gospod tam je Jakob Isocki, ki ga vaša ekscelenca pozna. Voz, v katerem sedi, je sibirski brzovlak. Baš je prekosil vse svetovne rekorde s tem, da je napravil pot okrog sveta v petinpetdesetih sekundah. Zlato na tleh je moj zadnji milijon. Jaz sam sem aretiran kot blaznež. Če bi vaši ekscelenci to pojasnilo ne zadostovalo, ni treba vaši ekscelenci daleč iskati zdravnika za duševne bolezni. Tamle stojita dva. Sir Archibald je zadovoljno prikimal. — Zelo jasno in razumljivo. Izredno napeto in originalno. Ne, ne potrebujem več zdravnika za duševne bolezni po tem jasnem in temeljitem pojasnilu. Pač pa moram prositi te gospode — sir Archibald se je obrnil k redarjem svobodne države — da takoj izpuste gospodarja iz svojega objema. Redarji so se obotavljali: — Ekscelenca, to ni mogoče. Policija ga zasleduje. Blazen je. Naročeno nam je.. Angleški prestolonaslednik v Budimpešti Tri dni se je mudil angleški prestolonaslednik na Dunaju, v sredo popoldne se je pa odpeljal z brzovlakom v Budimpešto. V madžarski prestolnici bo stanoval v hotelu >Dunapalota«, kjer so mu pripravili krasne sobe, v katerih je stanoval nekoč tudi kralj Edvard VTL, ko je bil še prestolonaslednik, dalje španski kralj Aifons, siamski kralj in pokojni princ Henrik Holandski. Ravnatelj hotela je odredil, naj razstavijo v hotelski dvorani madžarske breskve, zeleno papriko, madžarsko marmelado in nekaj steklenic starega tokajca. Cim se je raznesla po mestu vest o prihodu angleškega prestolonaslednika, je nastala prava hotelska psihoza. Vsak bogataš bi rad stanoval v istem hotelu. Vse sobe so bile že v torek oddane in tako so se morah mnogi obrisati pod nosom. Angleški prestolonaslednik hoče preživeti nekaj dni v Budimpešti in-cognito pod imenom Earl of Chester. Nobenih uradnih svečanosti in recepcij ne bo. Vsa zabavišča in restavracije v Budini so se pripravile na dostojen sprejem visokega gosta. V sredo je ležala nad Budimpešto gosta megla in zvečer je bila dunavska obala svečano razsvetljena, kar se zgodi drugače samo med velesejmjm ali na praznik Sv. Štefana. Porenju rabijo giljotino, v Meklenbur-gu, v Lippen, Anhaltu in Bremenu sekajo zločincem glave z mečem. V * P rusi ji sekajo zločincem glave s sekiro dobro izurjeni krvniki. Usmrtitev ni javna, prisostvujejo ji samo zastopniki oblasti in delegirani državljani. Pravica do pomilostitve je bila prenesena prvotno na najvišjo sodno obla3t, zdaj si jo je pa prisvojil Hitler, odkar je državni prezident. Iz Litije Usmrtitve v Nemčijr Usmrtitev dveh žensk iz višjih krogov, obtoženih veieizdaje. priča o brezobzirnosti Hitlerjevega režima v Nemčiji Po nastopu Hitlerjeve vlade je bila določena smrtna kazen po starem državljanskem kazenskem zakoniku prvič za umor, drugič za usmrtitev človeka iz malomarnosti po zakonu o razstrelivih in tretjič za slučajno usmrtitev po zakonu o odvedbi v suženjstvo. Po požaru državnega parlamenta je bila smrtna kazen razširjena na veleizdajo in še na nekatere druge zločine, za katere je bila dotlej določena težka ječa. Po poostrenem kazenskem zakonu so bili obsojeni van der Lubbe in obe ženski, ki so jih usmrtili s sekiro. Ta način usmrtitve, ki se je ohranil v Nemčiji iz srednjega veka, pa ni po vseh nemških deželah enoten. V južni Nemčiji na Saškem v Hamburgu in — Prvi marec je pred durmi. Običaj-n-" naročamo časopisje s prvim dneni v mese } cu. *j>iovfc.asiii rsaroti« stane luesečno ie j iz Lin in ooinino ga takoj pDomovini«. —c Dijaki bodo Igrali. Društvo jugosJ. sredn>ešolcev -Sloga« v Celju bo u prizor: K v torek 26 marca ob 20 v Mestnem gle dališču komedijo »Igra s s>mrtjo«. —c Razmere na delovnem trgu. Pr; celjski ekspozituri javne borze dela se Je od 11 do 20. t. m. na novo prijavilo 108 brezposelnih (93 moških in 15 žensk), delo je bilo ponujeno za 28 oseb (1 moškega in 27 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 10 (za dva moška in 8 žensk), odpotovalo je 7 oseb (2 moška in 5 žensk), odpadlo Je 14 oseb (12 moških In '2 ženski) Dne 20. t. m je ostalo v evidenci 879 brez poselnih (836 moških in 43 ženek) nasproti 802 (759 moškim in 43 ženskami dne 10 t. m. Delo dobijo: po 1 pek in hlapec, po 1 vzgojiteljica in postrežnica. 2 kuharici. 3 kmečke dekle in 4 služkinje —c sk Trbovlje: sk Olimp. V nedelj. 24. t. m bo prva letošnja nogometna tek ma v CeMu Na igrišču SK oi-rnpa se bod<. ob 13.30 pomerili moški SK Trbovelj 'n SK Olfmpa Tekma bo gotovo prav zan1 mi v a —c Drž. krajevna zaščita dece In mladine v Celju je v četrtek na svojem obč nem zboru izvolila dosedanjo poslevodko podpredsednico er> Rlo Kalsnnvrr za pred cednico Dosedanji predsednik šol oprav v pokoli e loško Bizjak k-* se le preselil v Ljubljano in si Je v 15 letih predsedo vanja društvu pridobil mnnsro zaslus 1*" bfl soelasnr 'rvoljen za <*a«tne*n člana Revifa ŽIVLJENJE IN SVET sfo*.ttf PO DORRKM attvtj! Vsi « Ljubljani.