Jatranja tidifi, 289. ttevllbfl. V UHU«, i »Ml. ftc 17. »PtntTC 1910, Ceu 4 vinarje. Letnik XLIII. Jatranja izdala v L|*»i|aau: kio............... K 12-— pol leta............... ii aV- S*trt leta............... m 3" — na mesce............... m l 10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi sc me vra*a|o. Uetaii:*«: Kaafkoi «.»ca si. i. (t anilič/a irielaa at. S4. Izhaja vsak dan xjntraj 4 viaiarfa. široka petit vrsta 14 vin. Pri v Okretni inaerdji po dogovoru. Na ptsmma naročila r>oz isti>d«»t>ne vF*»slat*e naro'niae »e ne ozira Jutranja tssaja po p o* ti za Avstro-Ograko: vse leto............... K 13*— pol leta............... „ 9-— tetrt leta............... „ 4 50 na mesec............... „ 1 60 Za inozemstvo celo leto.........., 28*— Upravaistvo: Kaaflova luca 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon ši. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telelonska poročila „Slov. Narodu". Pasi % na resistei Dunaj, 17. septembra. Pasivna - - • iia južni železnici še vedno Traja, a govori se. da 1n> -koro kon • aua. češ. tla se že vrs» pogajanj* »ued upravnim cvetom in delegati uradnikov. Glavno torišče pasivne resUtenee j«- meti Brukom in Ihma-•em. Včeraj popoldne jt izdala tipra . a južne železnice komunike, v kale rem pravi. da je neresnična t rdi te v u rudnikov, kakor «la bi ra«lostovaio "Jioo1.000 K za izpolnitev njihovih za-?• v. rprava |n »udarja, da bi že v prvem letu za iz|»olnitev teh zahtev pot relio sala ^00.000 K. t t-ško * nemška sprasna podajanja. Praga, 17. septembra. Včeraj je nanmtnik 1'ouilciihove kon f eri ral z ir. Škardo in dr. Eppingcrjeni. Spravilih |k»gaju n j ^e udeleže: deželni maršal knez Lohkovie. njegov na-• -fnik dr. 1'rbati in namestnik grof fVmdenhove. Izniči Cehov s.- p< ira-. arij udeleže: «lr. Skarda. dr. Paeak za Mladoeehe. Dvorak. H> Wh in Paz-direk za agrarec. dr. Srb za Staro-čehe. Choe in dr. Baxa za radikale-ter grof Clam - Martinie in grof Thini za iVCke s» lel»osesTnike. Izmed Nemeev ^e konference udeleže: dr. Kppinger. dr. Pergelt za liberalce. Paeher. dr. Hernld za Vsenemce; Krutzncr. Zuleger za agrarce. Legler za naeijonalee; dr. KaOer za divjake; jrrof No-titz in dr. Baerenreither za nemške veleposestnike. Dopolnilna volitev v češki dež. zbor. |'r,i;r;i, ~ ptembra. Včeraj se je vršila dopolnilna volitev za deželni zbor v okraju Tahov. Izvoljen je bil nemški agrarec Henrih R e i - niger. Soeijalno-iavarovalai odsek — odrođen. Dunaj. 17. septembra. Soeijalno-zavarosalni odsek, ki je v perma-nenei. je bil včeraj odjroden do oktobra, ozir. do konca deželno-zborskih /a-»*danj. Vvmannov mandat v delegacijah. Dunaj, 17. septembra. Poslanec \xrnann izjavlja, da se ne uda pritiska k ršcansko-socijahae stranke in da bo proti njeni volji izvrševal svoj • k i/aeijski mandat. «►trski ministrski predsednik na hud i m peš ta, 17. septembra. Mi -trski predsednik grof Khuen-He-»lervarv odide v torek na Ihinaj, da se z ministri posvetuje glcfk- prora-'■una, ki se predloži delegacijam. A vstri jakl sekcijski šef v Bosa i. Dunaj, 17. septembra. Minister javnih «lcl dr. Ritt pošlje aekeijBkega šefa dr. Vet terja v Bosno in Hercegovino, da studira tamkajšnje obrtne razmere. banka v Bosni. Sarajevo, 17. septembra. Dne M. t m. se vrši tu ustanovni oMni sbor Hrvaške zadružne banke za Bosno in n igajlinii rdele*en je pri tej Ustanovitvi po največ eeaki kapital. K valMir^kitu solit sam s Bosni. Na raje s o, 17. septembra. Pri na-kiiadmii viditvah \ >aln»r |»re«t 14 dnevi jt- ra/.t:la>il rezultat, ^Iummii katereara sta dobila Samo*r>. kanili-«iat Mainiieese stranke, in dr. Peri-šie. kaiululat Staillerjese >trank**, enako ^t».\ ji,, to je 825 jrla>ov. Glavna volilna komisija je sedaj konetav tirala. da je didiil St»m«»|C> 7 ajlaso\ ve«"-iiH\ tla je torej tudi izvoljen. Statllerjeva klerikalna stranka po tem takem pri naknadnih volitvah ni dobila noU-ne^ra mandata IJkvidai-ija firme »tiololiera;er 6l Pollaek«. Dunaj, 17. >«*ptemhra. Likvida-cijska iM*ira.ianja tvrdke >Aloloberaj^r & Pollaek >«» }K-rfektna. Likvidacijska svota bo znašala 20^5?. Francoska s lada proti Avstriji. Pariz, 17. septembra. Francoska vlada j** sklenila zvišati carino za ti v« »z avsirijskejra petroleja. V slučaju represalij z avstrijske -trani bo zvišala carino še na ujNipneno blairo. Cesar Viljem na Ogrskem. Mobae, 17. septembra. Včeraj popoludne ob 3. se je pripeljal semkaj nemški osar Viljem. Xa kolodvoru sra je sprejel nadvojvoda Friderik. Friderik in Viljem sta se na to z motorskim čoln«»m peljala v Ka-raj^anezo. Sestanek treh vladarjev. Frankohrod, 17 s«pt. ^Frankfurter Zeitunir* javlja, da ae imta nejn anjrlešk: kralj duri, nemški ce-v.ir Viljem in rnski car Nikolaj in sicer najbrže že tekom meseca oktrd>ra. Izvoljski — žrtev Nemčije in A \ sirije? Bercdin, 17 -«ptembra. V tukajšnjih diplomat ih krojili zatrjujejo, da odstop ruski minister zunanjih del Izvol. i meseca novembra in sicer na lirektno intervencijo Nemčije m A ' ro-(>irrsk#». Izvoljski je baje med drujriui preprečil projektirani sestanek cesarja Viljema s carjem Nikolajem. Ksftera. Dunaj, 17. septembra. X' II- '.kra-Mi I^eofsddstat je olwde| neki nat**-kar, o kartere m ^e sumi. da ima kolero. Budimpešta, 17. septembra. Včeraj se je priffodilo tu H novih stuea iev azijske kolere. F radno se konstatira, da se > rkislej na Odrskem prisodilo 21 slučajev kolere. Zagreb, 21. sept«-ml»ra. Listi poročajo, ffa s4» j#- dogodilo vee slučajev kolere na Hrvaškem, uradno pa se zatrjuje, da je obolela samo ena oseba na znakih kolere. Mestni sanitarni »vet je imel sejo, na kateri je predla-ral fizik dr. Rihtarič prepoved uvoza sadja in zelenjave iz Ogrske in Avstrije. Na južnem in državnem ko lodvnru »e postavita sanitarni atnbn-lanei. ki bosta zdravstveno pregledali vse potnike. Pariz, 17. septembra. Ministrsko predsedstvo je izdalo razglas, v katerem se proglaša Ogrska kot od 1-olere okužena. Kras ali s grški narodni skupščini. Atene, 17. septembra. V narodni skupščini bi morali poslanei položiti prisego. Tisti po-ianei, mali za t«», oldne obra\~na\~a pred tukajšnjim deželnim, kot tiskovnim sodiščem. Sodišču je predsedoval deželno-sodni ssetnik V e d e r n j a k, votan-ta sta bila pl. L u s c h a n in dr. K a i s e r. zapisnikar dr. K o n d a. Državno pravdništvo je zastopal T r e n z, pritožbo pa dr. K o k a 1 j. Predsednik prečita oklic g. poslanca Ivana Hribarja, ter pravi, da ga je državno pravdništvo zaplenilo. Proti tej zaplembi se je vložila pritožba, o kateri se vrši danes ob-ravnava. Drž. pra\~dnik Tren z predlaga, naj se zaplemba potrdi in ugovor zavrne. Zaplembo je odredil v jasnem interesu, da se ne kali javni mir. Noče očitati bivšemu župann, da se je pri sestasi tega oklica zasedal, da krši zakon. Ni hotel s tem kaliti miru. Ljubljana je danes mirna — če bi se plakati danes nalepili, bi ne vzbujali nikakega razburjenja. Takrat so bili pa duhosi zelo razburjeni. Čutila se je med ljudstvom raz-draženost zoper siado, ki je posredovala in izposlovala, da se gosp. Hribar ni potrdil za župana. Že to razpoloženje je skoraj zadoščalo, da bi prišlo do izgredov. Po mnenju drž. prasdnika. bi Hribar s tem s\~ojim oklicem ne vplival pomirjevalno, temveč bi dosegel ravno nasprotno. Ce se sladi očita, da je ona tako hudobna, da bi izrabljala ss-ojo uradno moč — je ta oklic brezd\'omno hujskanje. Praski, da je bil gospod Hribar gotos-o razburjen, ko je sestas'-ljal ta oklic. Vsaka as'strijska s'lada bi morala nehati biti, če ima namene, delati zoper dobrobit kakega ljudsts-a. Končno predlaga, da se zaplemba potrdi. Zagovornik dr. Kokalj pravi, da odkar je v veljavi naš kazenski red, so na dnevnem redu pritožbe zoper objektivno postopanje v tiskovnih stvareh. Pojavljajo se vsepovsod. Te pritožbe morajo imeti kako podlago. In to podlago je iskati v tem, da oblasti preozkosrčno razlagajo tozadevni zakon. Tako razlagajo tudi § 13 osn. zak. Če se pa ozremo na splošno znano konfiskaeijsko prakso, pa nam postane skoraj jasno, da $ 13 osn. zak. nič več ne velja. Te misli pridejo Človeku na misel, če premotriva to zaplembo. Predmet zaplembe je bil oklic, ki je bil objavljen tistega dne, ko je prišlo obvestilo, da se je na najvišjem mestu odrekla potrditev, šestič izvoljenega Hribarja za župana ljubljanskega, in sieer na izrecni nasvet naše odgovor- ne vlade. V tem oklicu očitanega prcgreška ni najti. Kdor prečita ta oklic, ne najde ničesar, kar hoče preprečiti <) 300 kaz. zak. Četudi ta oklic z največjim predsodkom zoper bivšega župana in poslanca gosp. Hribarja presodimo in četudi ga beremo skozi črna očala kakega Gerlo-viča, vendar ne najdemo ničesar nezakonitega v njem. Vsebina je naznanilo, da se je odrekla potrditev bivšega župana, nadaljna vsebina pa ni nič drugega, nego pomirjevalno vplivanje na ljubljansko prebivalstvo, ki ima se vedno gorko srce do tistega moža. ki je vzdignil Ljubljano iz razvalin. In ta mož se je obrnil na prebivalstvo, naj ostane mirno. Ce se je tukaj, v svrho tega namena, da m* prebivalstvo pomiri, omenila tudi vlada — je to dopustna kritika. O tem se je namreč že toliko pisalo, da suho konstatiranje tega dejstva vendar še ne more biti hujskanje zoj>er vlado, katera se niti ne omenja v oklicu. Vsakdo se mora čuditi temu. da je drž. pravdništvo na-šln \ tem pomirjevalnem oklicu pre-grešek zoper \> 300 kaz. zak. Edini namen tega oklica je bil. pomiriti ljubljansko prebivalstvo, ki je bilo po priznanju drž. pravilnika, takrat razburjeno. S tem se pa še ni moglo zakriviti kaznivega dejanja. Končno reagira zagovornik na izvajanje drž. pravilnika, ki je rekel, da se mora stvar presojati yn»x tune«. V Ljubljani že pred avgustom ni bila ni-kaka skrivnost, da izvoljeni župan ni bil potrjen. Toda učinek te vesti je ta. da se je vlegia na Ljubljano globoka žai«»st v srea vseh. ki žive in delujejo za proč vi t Ljubljane. Žalost nad vsemi tistimi, ki so svetovali in zakrivili nepotrditev. Razburjenost je bila v«*a drugačna, kakršno je opisoval drž. pravilnik in kakršno so imeli v mislih krogi v gotovi hiši na Bleisreisovi cesti. — Vsak izgred je bil izključen, izključen tudi tedaj, če bi se nabil ta pomirjevalni oklic. V imenu svojega mandata zavrača z največjo odločnostjo vsak stik s pocestnimi elementi. Ravno Hribar je bil tisti, ki je vse te elemente iz Ljubljane izgnal, ki je izčistil ljubljanski zrak. Ce torej »ex tune« presojamo ta oklic, tedaj vidimo, da je bil ta oklic popolnoma nesposoben, da bi provzročil pocestne izgrej k«»nstitu-cijonalizma. Četudi vlada ne more prenesti tako mirne kritike, vendar LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka« Koman; spisal F. K (Dalje.) III. V jasni noči, ko je Ljubljana že spala, Ma na Mestnem trgu srečala dva človeka. Eden je imel leseno nogo, vsled česar s*, je daleč slišal njegov korak. Ti udarci z leseno nogo s*, prouzročili, da je od nasprotne strani prihajajoči človek dvignil glavo, tako da mu je mož z leseno nogo videl v obraz. i ^rin kaj ste re, vi |i »Da, jaz, gospod major.« Mož z leseno nogo, major Zun, « erinu segel v roko in mu jo krepko stisnil. Kako sem vesel, da vas vidim,« je dejal major. »Slišal sem. da ste izstopili iz armade in da ste ženin Le-onore (fornikove, ki je po moji sodbi najlepše in naj ljubezni ve jse dekle, kar jih je kdaj živelo med Ljubljano in meti Trstom. Čestitam vam od srca.« »Nimate na čem. gospod Bsajor,« je odgovoril Cerin. »Leonora Gorni-kova ni moja nevesta.« pa ne moremo in ne smemo potem smatrati take kritike za hujskanje. Kritika odgovornih vladnih organov še ni hujskanje. — Predlaga, da se ugovora ugodi. . • . Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik sodnega dvora raz sodbo, s katere se ugovora ne ugnali in aaplanika potrdi. V razlogih se pravi, da oklic, subjektivno presojan, res ni vseboval hujskanja — če se pa objektivno presoja takratno razpoloženje ljudstva, tedaj se mora ta oklic smatrati za hujskajoč. Zoper to razsodbo je zagovornik dr. K o k a 1 j priglasil pritožbo. Pasi % na resistenca na južnem kolodvoru v Ljubljani. Pasivna resistenca železniških uradnikov se močno čuti tudi na ljubljanskem južnem kolodvoru. To-vorni vlaki so imeli ml polnoči pa do suoči ob 8. po 72. 71, 53, 56 in 47 minut zamude. Ik>šlo je 4l» vlakov in vsi ti >«» imeli o 1 »čutilo zamudo. Postaja je bila ves dan prenapolnjena z vlaki, da nekaj vlakov sploh nass mogli pustiti na postajo. Tako stali vlaki: št v Zalogu 57 minut, št. s:j:', \ Zalogu ^7 in št sort. v Zalogu '.*» minut, vlak št. 852. pa v Brezovici 14 minut, pred no so mogli v Ljubljano. Ljubljanska podružnica društva jugoslovanskih železniških uradnikov je dobila od central« v Trstu tole brzojavko: »Podpirajte pasivno resisteni .» , preklica.<< To brzojavko (Kniružnica objavlja v znanje tovarišem. Kaj Imi? V včerajšnjem članku smo grajali nekega oblastnega g«rspedo pri Struk-ljU in Auru. I>a ne bo nol>ene zmot.-. Ispravljamo, da je to le tisti gospod, ki ima tako besedo v zadnjem času pri Tratniku druge priče, ki so bi- le pri dogodku, da *e ho«lo izvedli še drugi neizvršeni dokazi, in da - -»-le potem odda slučaj v pretres na univerzo. Ilr/nost m im urskih pobaIinn\. dopoldne nameravajo nemškutarski mladiči, ki se maste a podporami Kranjske šparkase« in morajo /a * » hiti člani vulgo ('arfi-jolije. prirediti izpred kazine buršev ski bumel, računajoč s tem, da je sedaj v Ljubljani na magistratu vladni komisar Lase han in da vsled tega lahko izzivajo po mestu, kakor hočejo. Nič ne rečemo, samo radovedni smo, kaVj bo ukrenil modri vitez — Jaščanski. Kake se ost i jo! V Cirsaku ob Muri so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci. Občina je majhna, morda šteje samo okrog 300 prebivalcev, saj je v vseh treh razredih se udeležilo volitve komaj 60 volilcev. In to zmago so vzeli naši klerikalci, da kriče v včerajšnjem »Slovencu«, češ, tako delamo mi in — zmagujemo. A v Teharjah, kjer se nahaja v bližini generalni štab liberalcev, tako vpijejo, tam so Slovenci propadli. Ne trdimo, da bi i Vljani ne zagrešili velike malomarnosti, da s** niso l»olj pobrigali za Teharje, pri bijemo pa, da je teharski |H>raz |m> najzanesljivejših poročilih zakrivila ondotna duhovščina, ki ni i.iti s prstom ganila, da bi volitve izpadle v narodnem smislu. V kmetski občini, ki ne šteje niti sto volilcev, je pač lahko zmagati, v občini v kateri je veliko industrijsko j>odjetje in ki ima blizu tisoč volilcev pa je to menda že nekoliko teža v ne jse. Zato bi bili »Slovenčevci« pač bolje storili, ako bi ne bili svoje moči in svojega dela kazali s primerjanjem <"ir-saka s Teharjami. hi s** vsaj ne bili Ida in i ral i. Ce ne In »do imeli v l>odoče v narodnem obrambnem delu izkazovati drugačnih »zmag«-, kakor je bila ona v Ciršaku, p m ho pač fa-cit njihovega delovanja = 0. < inst i I ni< a r podpirat* Ij slovenskih ubogih dijakov. Restavrater v ljubljanskem »Narodnem domu . G. Kržišnik. je tudi za tekoče šolsko leto nekaj ubožnih dijakov sprejel na brezplačno prehranjevanje. Priobčnjemo to dejstvo z željo, da hi med svojimi tovariš; gostilničarji našel kaj več |n>snenio-\ alcev. Gledališke predstave. Predsedstvo »Gledališkega društva na Jesenicah naznanja, da n-tvori društvo sezono 1910 11 z D. A. Criiimerovo dramo »V dolini«, ki j»» žela pred dvemi leti na ljubljanskem odru mnogo priznanja. Snov je vzeta iz katalonskega življenja in predoču-.1« razmerje med oblastnim gospodarjenj in njegovimi ?>osli. Za prihodnjo sezon > so pristopile že iz prejšnih predstav znane moči in poleg tega s« jc predsedstvu | »osrečilo dobiti še nekaj novih, jako dobrih igralcev in igralk. Z otvoritveno predstavo «V dolini" se poslovi od nas priznani igralec g. Franc Pretnar: ki je si. občinstvu znan že iz prejšnjih iger. Njegove večje vloge so bile: Kovač t\a smrt obsojeni*. Erazem (Zapravdo in srce). M.fMiklova Zala) kaplan žigovski (Mladost), Ivan (Mati) in poleg tega še mnogo drugih enakovrednih in manjših vlog. Sedaj se poslovi s »Sebastjanom«. Uverjeni smo, da bo naše občinstvo vzelo pri tej predstavi presrčno slovo od našega junaka in ga ohranilo v dobrem spominu. Imenovanja na kranjskih srednjih šolah. Deželni šolski svet je imenoval za suplente te-le gospode: na I. gimnaziji: Fr. Kobal, And. Prebil, dr. V. Tiller, Iv. Kavšek, Al. Sodnik, R. Grošelj, Iv. Dolenec, dr. M. Gorjanec, Fr. Hradač in Ad. Robida; na II. gimnaziji: Al. Merhar, A. Lovše, L. Andre, dr. G v. Sajovic, Fr. Pavlic, Iv. Škerlj in P. Lokovšek; na realki, d os. Breznik, Jos. Schweiger in Fr. Jeran; na gimnaziji v Kranju. Fr. Dolžan, dr. Fr. Mišic, R. Kenda, Iv. Krajec in Jos. Malnar. Tej gimnaziji je prideljen tudi dr. Mencej z idrijske realke. Na učiteljišču v Ljubljani: Jos. Modie, dr. Fr. Cadez in dr. Jos. Cerk. Na gimnaziji v Novem mestu: dr. M. iSerko, Fr. Zidar, P. Prosen, Fr. Stopa r in dr. Fr. Rozman. Kolesarska šiba. Stari ljudje se ne spominjajo tako hudih časov, kakor so sedaj. Nekdaj smo se pri litanijah goreče spominjali kuge, lakote in draginje, in zaleglo je nekaj. Te nadloge smo do malega poznali samo v litanijah in zadovoljni Kranjec se je pri cvičku in piškah smejal takšnim šibam božjim. Zdaj je drugače. Čeprav molimo litanije na vse kriplje doma in na božjih potih, so nas vendar »uhvatile« te nadloge. Draginjo imamo, lakoto tudi in v ljubljanski okolici mrjo ljudje za tisto »ta hudo boleznijo,« kakor jo imenujejo okoličani. Ali to še ni vse. še neka druga šiba nas je zadela, katero naj bi naš pre-skrbni sveti oče v Rimu kaj kmalu vpeljal v litanije. (Saj ne bo nič izdalo! Opomba nevernega stavca. I To je kolesarska šiba. Kdor napravi sedaj v poznih popoldanskih urah po glavnih cestah pešizlet v okolico, jo čuti na vsakem koraku, ker vedno se mora ozirati, da ne trči vanj brezobzirni kolesarski tič. To šibo sta predvčerajšnjim popoldne čutili dve ljubljanski dami tudi na svojih nežnih udih in oblekah. Korakale so tri dame in en posp. po Dunajski cesti proti Jezici. Kar pridrve za njimi v bližini pekovskega križa trije srednješolci na kolesih. In eden teh junakov jo zapelje naravnost v hrbet neke gdčne., tako da se je na mah valjalo v prahu troje bitij: dama. dijak in kolo, vse v prečudnem neredu. Ko je prišlo vse to zopet v ravnotežje, se je galantni dijak ves prestrašen in tresoč se izpovedal in opravičil zaradi damskega strahu in raztr- »Jaz sam,« je dejal Cerin, »a prijetno ni bilo.« V nemem občudovanju je major gledal Cerina, predno je prišel do sape. »Ni bilo prijetno, ste rekli,« je zaklical končno. »Andrej, jaz vas ne razumem. Za vojno niste imeli poguma dovolj, a kje ste dobili pogum, da ste stopili s tako novico svojemu očetu pred oči. Jaz ga poznam, starega junaka, in čudim se, da ste še živi.« »Tudi to je samo slučaj. Oče je name ustrelil, a me ni zadel.« Majorju je padla kupica iz rok. Slutil je, da se je stari vojak dejanj-sko lotil svojega sina, a da bi bil nanj ustrelil, tega vendar ni mislil. Toda iz tega, kar mu je bil Cerin povedal, je spoznal, da na kako posredovanje ni mogel več misliti. In jasno mu je bilo tudi, da jih sploh ni besedi, ki bi mogle poravnati nasprotje med očetom in med ženinom in nevesto. »Kaj mislite storiti?« je čez dolgo časa zopet izpregovoril major Zun. » Še sam ne vem,« je odgovoril Cerin. »Zavedam se, da sem človek brez časti. Ta zavest me bo vodila pri vseh mojih sklepih. Za zdaj sem tu v Ljubljani. Oče mi je vrgel doto moje matere pred noge; ni mnogo, * za nekaj časa bo zadostovalo. Zdaj razmišljam in ugibam, kaj naj storim. Sklenil sem doslej le to, da poj- -Kako da nef Saj mi je sama povedala, da sta se zaročila. Komaj •štirinajst dni je tega, kar sem bil doli. In vsa src* na je bila.« Da. da. je menil < • rin, »bila je moja nevesta, a dala mi je slovo.« In naglo je d*»stavil: »Po moji krivdi, po moji 1 tni krivdi se je zgodilo in kar je »umora storila, je prav storila.« Major Zun je nekaj trenotkov v silnem začudenju gledal Cerin u v upadli obraz, potem ga je prijel f>od pazduho in je energično, skoraj zapovedujoče rekel: »Prijatelj — zdaj pojdete z menoj, doma imam dobro kapljico in tam mi bodete povedali, kaj se je zgodilo. Pravico imam do tega. Na Nizozemskem sem vašemu očetu rešil življenje in to mi daje pravico in mi nalaga dolžnost, da sem tudi njegovemu sinu prijatelj. Ta bi bila lepa, da bi se razšla dva človeka, kakor ste vi in Leonora, ki sta, kakor ustvarjena drug za drugega,« Cerin je nekaj časa ugovarjal, toda major ga ni izpustil in ga skoro vlekel s sat»oj, god rajaj e neprestano: »ta bi bila lepa, ta bi bila lepa.« Major Zun še ni bil petdeset let star. Ze v mladih letih se je odlikoval v različnih bitkah. Kot kapitan se je udeležil vojne na Nizozemskem, kjer mu je krogla odbila nogo. Za svojo hrabrost je bil na bojišču imenovan pač za majorja, a moral je za- pustiti vojaško službo. Od tedaj je fživel v Ljubljani, je pa rad in pogo-stoma obiskoval prijatelje in znance na Notranjskem, kjer je bil doma in kjer je imel sorodnike. V svojem skromnem, vojaško preprostem stanovanju je Cerinu najprej postregel z vinom in ga potem začel siliti, naj pove, zakaj sta >e z Leonoro razšla. Ker pa Cerin ni hotel povedati, kaj se je zgodilo, ga je začel loviti z različnimi vprašanji in ga končno pripravil do tega, da mu je vse povedal. Cerin je bil pripravljen, da ga bo stari vojak obsodil, kakor so ga obsodili njegovi tovariši in celo Leonora. A major Zun ni izrekel nobene ostre besede. Dolgo časa je molče sedel na svojem stolu in gledal v tla, medtem ko je s svojimi koščenimi prsti po mizi bobnal vojaško koračnico. Bobu al je vse hitreje in hitreje in naposled za bobnal znamenje »naskok«. »Kdo ve vse za to stvar,« je vprašal z odločnim glasom. »Bosizio, Gall in Snoj, ki so mi poslali znamenja brezčastnega stra-hopetstva.« »Ti bodo molčali, že ker jim je za čast njihovega polka. In Leonora bo tudi molčala.« »Tudi oče ve, kaj se je zgodilo.« »Vaš oče!« se je začudil major. Kdo neki je imel pogum, staremu levu to povedati!« jranefra krila, na kar je dobil odvezo. No, drugikrat naj ae vadi kolesarjenja na dvorišču in ne na obljudeni «♦ >ti. ru* na pešpoti, ko je vendar Dunajska cesta tako široka in tudi po sredini gladka. Svojih gospodičen ne pustimo valjati po prahu, meni nič, tebi nič. Deset minut pozneje je pri-lomastil za omenjeno, že vso prestrašeno družbo, kmet na kolesu. Družba ga ni mogla videti, ker ni gledala nazaj. M«"»to da bi se bil kmet ognil na gladko, široko in po vsej daljavi prazno cesto, je za vozil prav za hrbtom čestite in bolehne dame, ki se je nahajala v družbi. Gospa je v istem hipu prestrašena skočila na tratino poleg pešpoti, kmet pa za njo. In — buh! — zopet se je valjala trojica po tleh v slikovitem neredu. Dama je bolestno zakričala; pri padcu si je zlomila dežnik, in saj veste v kaj človek lahko pade na trat ini poleg obljudenih cest! Kmet se je urno pobral, zaklel v narodnem jeziku in od-frčal, ne da bi se kaj zahvalil. Na kolesu ni imel nič številke. No vem, ali se naši orožniki kaj brigajo za takšne stvari. Dva sta bila prav blizu in sta pri nekem ustavljenem vozu pestila voznika in nekaj zapisovala. Dal bog, da bi že kmalu izpopolnili zrakoplov in bi škrici in kmetje vozili v njem in bi ne strahovali nas, miroljubnih pes, , \ ' Takrat 1 o mir ljudem na zemlji. Oblast pa hi se lahko pobrinila za pešce in jim rezervirala vsaj eno stransko pot ob lepi Dunajski cesti. Saj imajo kolesarji prostora dovolj na cesti sami in vrh u tega naj se jim prepusti še dru-^ra tiranska pot. Za naše varstvo naj hi s*^ kaj ukrenilo, saj pešei smo bili poprej na svetu nego kolesarji. Eno popoldne dva slučaja in nihče krivca e na zagovor! Ce se stvar pusti, kakor je sedaj, se lahko zgodi, da bodo izletniki ležali ob Dunajski cesti, k" oh ajde žetvi a pšenice. \*t njivah, tam leže snopovja kope«. Poštne razmere na Bledu. Pis.-j,, nam: Že večkrat smo se prit« >ži i i in prosili, da se vsled povz-diga tujskega prometa takoj ustanovi ii »v prejx>trel>eii jN>štui urad v bližini novega kolodvora. Vzrokov je tisoč — toda že zopet nas niso uslišali. Ima pač gospod dvorni svetnik Pat ta y druge neprijetne ^krbi. Sedaj hočemo še pri ministrstvu na Dn-i:a j u zahtevati svoje pravo. Tako obljuden kraj. več velikih hotelov, že-iezniški urad. polno tujcev — pa ti v tej blaženi Avstriji peljejo pisma in časopise, sploh vso vozno pošto, pred nosom naprej čez Jesenice v Lesce, od tod šele na Bled — pa na onostraji • /' ra. pol ure hoda. če ne dalj o>Ne vem,« je mirno rekel Cerin. »Doli pojdem in dolgo me ne bo nazaj, ali celo nikdar.« < erin je segel v žep in je vzel iz listnice štiri kone,- pavovih peres. »Vi ste ta peresa shranili?« je -*rrne zaklical major. »Seveda,« se je nasmehnil Cerin. -Noč in dan so moje misli pri teh jH-resih. Ce bdim, me žgo na srcu, če spim, se mi prikazujejo v sanjah.« Primaknil je svoj stol bližje ma-jorjevemu in rekel polglasno, kakor bi se bal, da ga kdo sliši: »Ali ni morda mogoče, da bi na-stale okolnosti, v katerih bi Bosizio, » več ponosi. Blejčani, pa bo tu di već cveuka prišlo v deželo. Poznamo tudi trgovca, ki naručuje hlago mesto pri domači veletvrdki, v Celju pri Rakuschu . . . Žalostna nam majka! Policijske vesti« Goljuf, ki je izkoriščal spovednike in bil po indiciji zaloten, je hotel med aretaciji* Pod Trančo stražniku pobegniti. Vrgel je od sebe palico in skočil 6ea ulic«*. Stražnik, ki je bil na vse pripravljen, ga je takoj dohitel in potem ne več, v pravem smislu besede, izpustil iz rok. Svojo prvotno napo-\ i je sedaj preklical ter pravi, daje Ignacij Juri S c h ii t z . IV2 let star, rodom Ibmajčan, po poklicu pa kam-notiskar. Pripoveduje tudi, da je begunec c. in kr. 73. pešpolka v Hebu. Bržkone ima možakar »lokaj čudno ■ svoje preteklosti in upati je. da bodo oblast va dognala vso njegovo biografijo. Sirovina. Ko je včeraj popoludne neki H. bil v tesede je pa obdolženec, ki je bil v resnici oborožen z revolverjem, ustrelil proti Kalanu in ga je zadel v levo ramo. Hafner, ki se zagovarja, da je to storil iz strahu, da bi ga Kalan s strelom ne prehitel, je bil obsojen na dva meseca zapora. Pretep v cerkvi. Dne 12. junija t. 1. se je vršila v cerkvi v Spodnjih Urnikih popoldanska služba božja. Med tem, ko je župnik na leci pridigo val, je stopil Janez L a m p e v cerkev. Za vrati sta stala France in Janez K r z a r. Ko z; gledata Lamp« ga najprvo sune od zadej z nogo Janez Krzar, nato pa še France, v trebuh. V cerkvi je nastal šum, in so navzoči izpehali neinirneža na prosto. France Erzar je bil obsojen na 14 dni, Janez Erzar pa na 8 dni strogega zapora. S pritepencem sta ga zmerjala. Logaški železniški mojster je poslal v prvi polovici meseca julija t. 1. Janeza S t i m c a z drugimi delavci v Laze popravljat progo. Sodelavci so St imca postrani gledali, ker se je malo preje priženil v Logatec. Zlasti sta bila delavca Matevž G o v e k a r iz Martinhriba in Miha J e r i n a iz Dol. Logatca. Ker sta ga zmerjala s pritepencem in žalila njegovo ženo, je Štimec rekel, da bo nju tožil. Zdajci je pa najprvo zrojil nad njim Go-vekar, rekoč: »Kaj nas bo ta Hrvat strahoval, jaz ga l>om ubil,« na to pa mu je še Janez rekel, da mu bo vrat zavil, če bo moral iti radi njega k sodišču. Ni torej čuda, če se je Štimec obdolžencev vsled teh groženj bal. Sodišče je obsodilo Jerino na dva meseca težke ječe, Govekarja pa na en mesec zapora. Najnovejše vesti. Nadfumestna volitev v rusko dumo. R. — Odesa. Pri nadomestni vo-1 it vi v gosudarstveno dumo ni dobil nobeden izmed kandidatov absolutne večine. Napredni kandidat Cav--anskij je dobil f>47 glasov, kandidat desnice baron Reno 517. kandidat nktohristov Kazarinov pa 58 glasov. Potrebna je ožja volitev med kandidatom napredne stranke in desnice. Ponesrečeni tihotapci. Bat u m. 17. septembra. Tihotapci so na večji jadrnici skušali spraviti ne zacarinano blago ix> noči v pristati išče. Ladja je butila ob skalo in se jela potapljati. Na ladji je bilo 41 mož, izmed teh jih je utonilo 21. Kmetje postavljajo spomenik. R. — Homelj, 17. septembra. Kmetje homeljskega okrožja so sklenili s svojimi sredstvi postaviti krasen spomenik carju osvoboditelju Aleksandru II. Stavka na Reki. R. — Reka, 17. septembra. Ker ravnateljstvo tvornice petroleja ni i.godilo zahtevam delavcev, da ^e jim povišajo plače, so delavci na shod ii sklenili, da prično stavkati in da vztrajajo tako dolgo v stavki, dokler tvornica ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam. H^sia^sass^a^an nz^Z 9iBš^saa^a^a^saa^^n I HIBD 1 MURE! k m n* n. Onu i Wm\ Za kratek Čas. Fajmošter Janez: Ali si že pozabil, kar je zapisano v sv. pismu, da še modrijan greši sedemkrat na dan! Fajmošter Jaka: Sedemkrat! Paperlapa! Še če je človek 25 let star, ne more sedemkrat na dan grešiti. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Borzna porodila. Dunaj, 16. septembra. Včerajšnje boljše razpoloženje dunajskega trga se je danes pod vtiskom neugod nih poročil iz inozemstva in z ozirom na bližajoči se ultimo zopet poslabšalo. Ponujane vrednosti so našle malo kupcev. V kulisi je bilo splošno opažati nazadovanje. Popustile so danes zlasti ogrske kreditke, alpinke in akcije državnih železnic. V šranki je bilo razpoloženje boljše. Južnoželez-iiiške vrednosti so se zlasti proti koncu ukrenile, ker so se razširjale vesti, da bo pasivna resistenca kmalu končana. Rentni trg je miren, le avstrijska zlata renta je notirala više. Tendenca nestalna. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani". Iradai korii dnnajske borze 16. septembra 1910. ■alotbesl papirji. D eraru' BI ig oral \ majeva renta .... 93-50 93-70 4 2 o srebrna renta .... 97-40 97*60 4* o avstr. kronska renta . . 93 50 93*70 4P o ogr. „ p 91 80 92— 4° 9 kranjsko deželno posojilo 96 — 97-— 4° , k. o. češke del. banke . 94 — 95-— Srečke iz L 1860 1 , ... 227 — 233 — 322— 328-— „ tiske...... 157-— 163-— „ zemeljske I. izdaje . 299 — 305 — 11 27950 285-50 „ ogrske hipotečne . . 24925 25525 „ dun. komunalne . . 531 — 541'- n avstr. kreditne . . . 520-— 530-— ii ljubljanske .... 86 Č0 90*50 „ avstr. rdeč. križa . . 6350 67 50 m ®g^- »» »» - 38-80 42 80 „ bazilika..... 29-15 33 15 „ turike...... 256 50 257-50 O«l»lo«. Ljubljanske kreditne banke . 444-— 448-— Avstr. kreditnega zavoda . 664 25 665 25 Dunajske bančne družbe . . 552*- 553 — Južne železnice..... 116-50 117*50 Državne železnice .... 757-25 758-25 Alpine-Montan..... 766 — 767 — češke sladkorne družbe . . 263*— 268 20 Živnostenske banke.... 27050 272-50 Vslnt*. Cekini........ 11 37 11-40 Marke........ 117*42* 117*12* Franki........ 95-32^ 95-47" 9460 94 80 Rubiji......... 254 50 255 50 Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. septembra 1910. T • p n I n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 87 Pšenica za april 1911 ... za 50 kg 1024 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 7 30 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5 72 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 790 E f m k 11 v. Neizpremenjeno. laljiji kapucin. ■ Vesela porot I I iz ljnnljanike preteklosti. | Ta zabavna povest, polna krepkega ia preširnega humorja in svežih, dostikrat razposajenih dovtipov. je prav kar izšla v posebni knjigi. Prijateljem ne-prisiljeae komike in veselega smeha bodi posebno priporočena. (minili, nt 111L s tih II i ni. JVarodna knjigarna v Ljubljani. En g. Franckettl v Ljubljani. Sodnijska ulica 2, e e*intno in higiicniino 3 Prešenave slike to a- I v n t o o Iv. Bonač v Ljubljani. *-- ,a ■ aredatetav, I it prodaj* raiaib ctiav ta koiacticaife •▼•ti ■ arvotlm 2073 !! Na potovanja aaaao 4dilll vi pri Jesenicah pri 99Jele orltven.n p* eclMtn t« a Ot ▼ soboto dne 17. t. m. ofe 8. ari ivocor. K Holzmiillerjeva VellaCA DI6lltlŽ0rljtl 2 krotilca. - Nad 100 rop ara ki h iivali. 1 krotilki. PS~ Predstave ob 4., 8. in 8. zvečer. ~*§aj CENE s sedež 1 K 50 vin., I. prostor 1 K, II. prostor 70 vin., III. prostor 40 vin. Otroci in vojaki polovico. .8^ ?0£ ,Ow B8B ^£ Jl£ 3^ r^C r^C r^C 3^ r^C r^C 3^C ;•; glavno zastopstvo .Prve teške' iivljeiulie zavamaloiri. Uso am si Trudni oft>oioriti. Ja -em prevzel 38: n a jce nejši zavod na kontinentu. _>po. ai,am. Oa preskrbuje.n kulantoo vsakovrstna posojila in kredite 9 8POj >: :oc M K Jn£ kakor: trgovske, stavba«. hipotcKarne, jrartmike in nraicne krrdite. J8. ■j Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. j S w * w w K x >: .•: * :•: * w k w k w * Tntnke rtrtia laika v 1! 14 kai vntiri: Štiahnin ilia SI. /. mpli atavne poste. Sareieei vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pa 41 rentni davtk plačuje zadruga tama - Sprejema vioge na tekoči račun, na zahtevo dobi stranka čekovno knjiž co. Daje posojila na naj različne jse načine. — 8a vneta am menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne viednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Esaeaatira trgovske menice - Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumenu>v itd. na vsa tu- in inozemska trži "a — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi nstmeno pisarni. ali pismeno v zadružni 10 Irrttt are nak lai lepiliH i. 9. do 12.. popoldne od 3. do 5. 0 Ustanovljena leta 1882. 23 [a ljubljanske okolice [a i neomejeno zavezo v lastim zairunem ftoai v LJubljani na Dunajski cesti št. 18 je irrrHa koncem leta 1<*l9 denarnega prometa...... K 83,116.121-11 upra\n»ga premoženja............... K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4,2°|0 kroi vsakega eollaHka rontnoga iavka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tndi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom In )ik obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,000.000 Posojaije na aemljlsča po 5 ar 1 na amortizacijo ali pa po 5 4 kroz amortizacija | na menice po 6 Posojilnica sprejema tndi vsak drogi načrt glede amortizovanja dolga. 01AIII OBE: vsak dan nd 8. —12. in od 3. 4. izven nedelj in praznikov. it. 185. Postne hranilnice račun it. 828.405. 31= LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljami Sprejema vlage na knjižice in na tekači racoa tor jih oteroatojo ad dne vloge po 4 1 Ciato. Enpnje in prodaja - papirja vseh vrat po dnevnih karzik. -ir- n=-a. 3G Stritarjeva ulica štev. 2. Delniška glavnica : K 5.000.000— Rezervni zaklad: K 450 000 — Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ■ -ii===a=ii= u Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA Preaternova ulic« itev. 3. Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Denarni premet de 31. dec ltOt aai SIS mili LJUBLJANA Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. ■ezervni zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven imarvnam nnUnaln *e mestna oMma ljubljanska z vsem premetonfem in z vse davčne moć je. IzgnSn vloženega denarja je asOmogoin, ker ie p<* pravilih te hranilnce, potrjenih po c kr deželni rta. izkljatena vsaka 8peknlaci|a c vloženim denarjem. — Vloge se sprejemajo v*ak dan m se obrezujejo po brez odbitka ; nevzdidnjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. 4'V Posoja na zemljišča po 5n § obresti in proti amortizalijt po najmanj 1 4" „ na leto Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane 1 čne dema&e hranilnike« T podpiranje >lovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno drnatVO. vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJl*. P od pira) m o torej domač slovanski za vod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. S j j oaw r laKLe/ -a^L ^^amw ' najemno zavarovalna banka w Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji asSIlAVUA* Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. n amjag razpolaga z najo-ejSimi ceniki za preskrbljenje sa starost, za slučaj 8|01ilEVoHin"nS smrti roditeljev, za doto otiokom.--—- razdeljuje ves čisti d«»ea«!ek svojim Hanom.-- IlAVaUf |e res alar—aha zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. .ILAVIJAM gmotno podpira narodna društva, organizacije ta prispeva k narodnim aajastaaafaV W Hia dobrodelnim namenom---- stremi za izboljšanjem m osamosvojitvijo narodnega goseodarstva. Vsa pojasnila d^ie drag*- volje t goneralnl saatop kanka wSUvtioM v IJaUJaBL Lastnina in tisk »Naredne tfekanie«. 36 3077 31