Stev, 3S._ Izhaja vsak da«, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. I>rd ■ rStvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega St 20, L nadrtr. — Val dcpisi naj sc poilljajo uredniitvu lista. Nefrankirana pisma ac a« sprejemajo in rokopisi ac ne vračajo. JtJr.itdj in odgovorni urednik Štefan Godiaa. Lastnik koaaoreif .Edlrost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zeAruge f otrejfttim poroftvom v Trstu, ulica St. Frančiška Asiikega ft. ML Teleion uredništva in uprav t icT. 11*57. Naročnina z n a S a : Z« celo leto.......K M.— Za pol leta . . . -............. lisa tri mesece................. 6*— ca nedeljsko 11 d a J o m celo let*.......3.20 aa pol leta................ 2-®® ¥ Trstu, v ponadaliak 7. februari« 191«. Letnik XII. Paiiaezae Številke . Edinosti • se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele itevtlke ?o lt vtaarjov. Oflast se računaj na milimetre v širok os ti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..*... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vIil Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.— nadaljna vrsta.......: ... . 1— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema In se rat al oddelek .Edinost:-. Nfirofcnfrtj ta itklatnacijc se tnSiljajo upravi lista. Plačuje se izkljvčno Is opravi .EdioostiV — Plača in to£l se v Trstu. Upava In bueratai oddelek se nahajata v ulici Sv. FranHSra Asiflcega It 20. - PoftaohraniiaUai rabin $t 841.65> Pregled najnovejših dogodkov. Na v*eh treh naših bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Napadi manjših angleških oddelkov pri Messinesu in La Basse odbiti. Francoske razstreibe na raznih točkah brezuspešne. Turška bojišča. — Pri Felahie v Iraku topovski boii. — Napad turškega pod-vodnika na dve ruski torj>edovki v Črnem morju. Naše uradno poročilo. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. februarja 1916, opoldne. Včeraj ni bilo na vseh treh bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načeinika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. rnmšbo uradno poročilo. BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. iebruarja 1916. Zapadno bojišče. — Manjši angleški oddelki, ki so poizkušali prodirati jugovzhodno Messinesa in južno prekopa La Basse, so bili odbiti. Francoske razstreli tve pri Berry au Bacu, na višini Cosnbres in v Svečeniškem gozdu so bile brezuspešne. Pri Bapanme je bil en angleški dvokrovnik prisiljen k Izkrcanju. Letalci so bili ujeti. Vzhodno in balkansko bojišče. — Nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. 5 turških mil CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Pri Felahie slabejši topovski in pehotni ogenj. Pri Kutelamarl nobene izpremembe. — Dar-danelska fronta: Dne 3. februarja sta ena križarka in ena torpedovka Izstrelila par granat, na Teke Burnu in Seddil Bahr, nakar sta se oddaljile. — Na ostalih frontah nobenih bistvenih dogodkov. PETROGRAD, 6. (Kor.) S pristojne strani se poroča: Dve južno obrežje Črnega morja preiskujoči ruski torpedovki ste bili pri Zunguldaku obstreljevani od obrežnih baterij in napadeni od podvodni-ka. Obe torpedovki ste ušli brez truda nepoškodovani. _ Potopljena ongleika ma!a križarka. KOELN, 7. (Kot.) »Kolnische Zeitung« poroča z nizozemske meje, da je bila pri zadnjem zračnem napadu na Anglijo zadeta z bombo in potopljena angleška mala križarka »CaroHne«. izguba moštva |e velika. _ Slučaj »Appam«. WASHINGTON, 5. (Kor.) Državni tajnik Lansing je izjavil, da obstoja edino vprašanje, za katero sedaj gre, v tem, koliko časa sme še ostati »Appam« v ameriških vodovjih. Pogodba s Prusko določa, da smejo konfiskacije nemškega brodovja prosto v ameriška vodovja in izven njih. Z nemške strani se zatrjuje, da sme ostati »Appam« toliko časa v Hampton Roadu, dokler bo trajala preiskava nemškega konfiskacijskega sodišča. Kriza v Italiji. BAZEL, 5. (Cenz.) »Baseler Anzeiger« piše: Notranji položaj Italije je postal kri-tičnejši hitreje, kakor bi pričakovali tudi največji optimisti. Javna tajnost je, da vlada ne ve več odkod naj kljub dozdevnemu uspehu vojnega posojila vzame denar za nadaljevanje vojne. Industrija se nahaja radi pomanjkanja premoga v jako nevarni krizi. Salandra je posetil v Turinu Giolittija. PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Moatčpi Na prvi pogled, ko sta zagledala truplo, sta ie spoznala. Bil je v resnici Leonida.. Spogledala sta se in odšla, ne da bi črhnila besedico. Mauricu je bilo na tem, da ne bi vsa stvar prišla pred policijo in sodišče. Zato je rajši molčal, da bi prihranil Leontini neljuba pota, in hotel je tudi ostati mož beseda napram Brankadorki, dasiravno je bil sam prepričan, da je bil tudi že skrajni Čas, da bi oblasti napravile konec njenemu sramotnemu poslu. Ni pa mogel tudi drugače stari Leoni-dov prijatelj »in tovariš.... dokler je to prijateljstvo in tovarištvo kaj neslo.... namreč presrečni oče presrečne Pamele, Oalimand, da ne bi se šel osebno prepričat, ali leži na odru v mrtvašnici res stari mo-delovec. Stopi je torej tudi v mrtvašnico in v u-topljencu res takoj spoznal svojega tovariši Oalimand je v mrtvašnici tudi povedal, itolDo h vdnl piMd. Težkoče gospoda Salandra, ki je govoril v Turini in Genovi o pomanjkanju razumevanja zaveznikov napram Italiji in priznal skoro neuspeh vojne, je mogoče jasno spoznati. Goskodarski položaj Italije vsled skrajno omejenega dovoza in visokih tovornin Anglije za premog nikakor ni rožnata. K vsemu temu se pridružuje še dosedaj popolnoma brezusjsešna albanska aventura. Čim dalje dospe naša ofenziva v Albaniji proti jugu, tem bližji in nevarnejši sosed postanemo ob italijanskem vzhodnem obrežju, ki je vedno bolj izostavljeno našim napadom. V očigled tem razmotrivanjem se zamore italijansko armadno vodstvo odločiti za novo ofenzivo ob soški fronti, da odvrne splošno zanimanje od albanskega podjetja. Toda mi lahko mirno pričakujemo te napade. V Crn i gori vlada popoln mir; naše čete zamorejo ob pustiti manjših posadk mirno potovati skozi Crnogoro. Mirovna pogajanja se še niso pričela, Ze več dni trajajoč mir v vzhodni Galiciji, ki' je nastal po srditih napadih, tra-jajočh od 23. decembra do konca januarja m naperjenih predvsem proti ozemlju Cernovic, bo najbrže vsled ogromnih ruskih izgub trajal še nekaj časa. Vendar pa nikakor ni izključena ponovitev prodornih poizkusov. Na francoski meji se vrše le artiljerijski boji. Pomanjkanje premoga v Italiji BERN, 5. (Kor.) »Temps« izvaja povodom razpravljanja o političnem položaju in nadlogah Italije, da je skrajno važno vprašanje premoga vzrok sploSni indu-strijalni in gospodarski krizi, kar Jako vznemirja vlado in istotako interesira gospodarski, politični in vojaški blok četve-rosporazuma. Po razpravljanju vzrokov krize, med katerimi navaja list tovornine in menični kurz, brani list angleško vlado, pripominjajoč, da povišanje tovornine ni odvisno od ministrov Anglije. Srbska skupščina. RIM. 5. (Kor.) V Rimu se nahajajoči srbski poslanci so glasom »Messaggera« brzojavnim potom zaprosili srbskega ministrskega predsednika Nikolo Pasiča, da naj pred svojim odhodom v Rim in Pariz naznani, ako hoče razpravljati z deputacijo teh delegatov glede vprašanja sklicanja skupščine. Poslanci bi želeli, da se skliče skupščina k seji v kako dosedaj še nedoločeno mesto Francije. Izpuščeni solunski konzuli. BERN, 5. (Kor.) »Berner Tagblatt« poroča, da sta bolgarski generalni konzul Nedkov in turški generalni konzul Kiamil bej, ki sta bila aretirana v Solunu, prispela včeraj popoldne v Bern. Črnogorski prestolonaslednik v Niči. LYON, 5. (Kor.) Princ Danilo črnogorski in soi>roga sta odpotovala iz Lyona in se podala v vilo Arethusa na rtiču Sv. Martina pri Niči. Zbiranje ruskih čet proti Švedski. BERLIN, 5. (Cenz.) Iz Stockholma se poroča: Tu vzbuja veliko pozornost poročilo lista »Amtstidende« o velikih zbiranjih ruskih čet ob švedski meji. Iz zane-sljvega vira se poroča, da je ukrenila Rusija obsežne vojaške odredbe ob švedski meji, zgradila mnogo strelskih jarkov, napravila žične ovire in posekala 15 km dolg gozd. Postavljeni so bili težki topovi. V bližini švedske meje se nahaja nad 100.00(1 mož pehote. Te dni je bilo mobilizirano rusko moštvo v Saimijeroiju. Poklicani so bili pod orožje vsi moški od 16. do 50. leta. da pozna utopljenca, seveda pa je previdno zamolčal vse drugo. Tako sta prešla dva dneva. Tretji dan pa je v pariškem časopisju bila objavljena naslednja vest: Utopljenca, o katerem smo poročali našim čitateljem predvčerajšnjim, so spoznali v osrednji mrtvašnici. Ta nesrečnež se je imenoval Aubry in je sedeval kot model. V vseh umetniških ateljejih je bil znan pod imenom Leonida. Kakor pripovedujejo, je videti njegove poteze v več slikah najslavnejših mojstrov sedanjega časa: Delacroixa, Pavla Derochea, De-campsa, Horaca Verneta itd. Njegovo življenje pa je bilo zelo neredna Vdal se je pijači in brez dvoma je v pijanosti padel v Seno ter se utopil. Ne ve se. odkod je imel znatne svote, ki so jih našli pri njem.« Kakor vedo naše ljubeznive bralke, so bila ta izvajanja pariških listov popolnoma pravilna in resnična. Stvar se je pa dogodila takole. Leonida je tedaj, ko sta ga Maurice in Karel pošteno premlatila, obležal na onem vrtu v Neuillyju. Omamil ga je bil pre| že močni punč, potem strah, ko je videl pred seboj onega človeka, ki se ga ie najbolj bal na svetu poleg državnega pravdnika, namreč Maurica, in omamili so ga kon- Rusko posojilo na Japonskem. LONDON, 6. (Kor.) »Times« poročajo, da se vrše pogajanja med Rusijo in Japonsko glede najetja posojila 5 milijonov jenov. Posojilo bi bistveno olajšalo plačilo velikih ruskih vojnih naročil na Japonskem. Istočasno bi bila Anglija s tem finančno znatno razbremenjena. Pomanjkanje mesa na Ruskem. LONDON, 5. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: Poljedelski minister je izdal razglas, da je rx>trebna uvedba dveh dni v tednu brez mesa. da se bo mogoče izogniti polomu v živinoreji. Ministrstvo predlaga vrh tega, naj se vojakom mesna racija zmanjša. Izpremembe v ruskem ministrskem predsedstvu. BERN, 5. (Kor.) Petrograjski korespon-dent lista »Times« brzojavlja o programu ministrskega predsednika Stiirmerja, tla je izvedel iz dobrega vira, da bo sklicanje dume pospešeno. Prva programna točka novega ministrskega predsednika je, doseči med delovanjem vlade in zbornico sporazum. KOPENHAGEN, 5. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda: Po želji ministra za notranje zadeve so bile seje zemstev v 11 gubeniijah preklicane, med njimi v Petrogradu in Moskvi. Sestanek se bo vršil še pred 1. marcem. Ministrski predsednik Stilrmer se je nepričakovano udeležil seje državnega sveta in izjavil, da mora biti odslej naprej izven vsake stranke. _ Rumunska zbornica. BUKAREST, 4. (Kor.) Pri utemeljevanju interpelacije glede nepravičnega postopanja pri razdeljevanju vagonov za izvoz žita je posL Stirbey opozarjal na to, da se ni ravnola po obstoječih zakonitih določbah, da so zamogli izvažati le priviligi-ranci in je zahteval ureditev izvoza, da more imeti vsakdo korist. Finančni minister Costinescu je pripomnil, da mu je mogoče očitati kršenje člena 13 carinskega zakona, ki je bil sklenjen za normalne čase, ne pa za današnje, ko gre vedno za dovolitev kompenzacii. Oziralo se je pri tem ne na interese posameznikov, ampak na vse dežele. Ali naj bi se uničilo večje množine jajc, graha in masti, mesto da bi se jih izvozilo? Pri tem so imeli v interesu dežele nasprotniki liberalne stranke več koristi kakor njeni pripadniki. Položaj Združenih držav. NEWYORK, 5. (Kor.) Predsednik Wil-son je karakteriziral stališče Združenih držav v govoru v St. Louisu s tem, da živeti z vsem svetom v miru in prijateljstvu. Dokazale bi lahko prijateljstvo boljše z opustitvijo vojne kakor z vmešavanjem. Nevarnost udeležbe ne obstoja na znotraj, ampak na zunaj. Postopanje kakega poveljnika ix>dvodnika zamore zanetiti ves svet. On hoče obema vojskujočima se skupinami priznati vse, v kolikor niso prizadeta s tem življenska vprašanja. On sam bi se v trenotkih nevarnosti za Združene države izognil vsaki nepriliku Napram neki skupini vojskujočih se držav, ki je odrezana od ostoiega sveta, pa se Združene države ne morejo izraziti tako, kakor bi to hotele. Upa pa, da ostane Amerika nevtralna. Požar v kanadskih tovarnah. OTAVA, 5. (Kor.) Kakor se poroča iz Hespelerja (provinca Ontario), se nahaja tamkajšnja tovarna za izdelovanje smodni-v ognju. OTAVA, 5. (Kor.) Tovarna, ki izdeluje vojaške uniforme, je danes ponoči zgorela. V tovarnah je zaposlenih sto delavskih sil, večinoma žensk. ~MONTREAL, 5. (Kor.) Danes ponoči so straže na vojnem mostu Victoria dvakrat čno tudi udarci, ki niso bili ravno nailažji. Ležal je polunezavesten nekaj časa na vlažnih tleh, a potem se je naenkrat zavedel in skočil pokoncu. Pogledal je proti hišici in čul Mauricov glas že iz prvega nadstropja. Tedaj je spoznal, da je stvar popolnoma izgubljena zanj, posebno ker je še slišal vmes Brankadorkin glas. od katere tudi ni mogel pričakovati posebnih ljubeznivosti, ker je tako samovoljno posegel v njene posle. Po zavžiti pijači pa je bil toliko omamljen, da v prvem hipu ni mogel misliti drugega, nego samo to, kako bi ube-žal. Skočil je pokoncu in zbežal skozi vrtna vrata v temo, ne da bi vedel, kam beži. Prišedši iz vrta. je smatral Seno za cesto. Zmanjkalo mu je tal. Valovi so za- Tako je izročil svojo ubogo dušo vragu, ki je pač moral biti v veliki zadregi zaradi te pridobitve. ^ Posrečeni načrti Znano je našim ljubeznivim čitatelji-cam, smolo je imel Karel de Saint Andrč s svojimi pisateljskimi načrti. Bilo je morda teden dni po dogodkih, ki smo jih opisali v predidočem poglavju. Naša trojica, Leontina, Maurice in Ka- streljale na osumljenca, ki se je poizkušal J približati mostu.__ Požar v kanadskem parlamentu. OTAVA, 5. (Kor.) Celo zborniško poslopje, izvzemši knjižnice in dela zapadne-ga krila, je uničeno. Spodnja zbornica je bila odgodena do pondeljka. Dve gospe ste poginili v ognju. 2e v pričetku se je domnevalo, da gre za jx>žig. V času, ko je nastal ogenj, se je nahajala v čitalnici ena ženska, ki je izjavila, da je nenadoma zapazila ogenj in da so bili neposredno potem časopisi v ognju. Slišala je le slabo eksplozijo, ki pa je bila dovolj močna za uničenje vrat na obeh straneh dvorane. Ognjegasce je pri gašenju zelo oviral veter. Dva delavca in dva vojaka sta bila smrtno ranjena. OTAVA, 5. (Kor.) Policija je mnenja, da je nastal v zborniškem poslopju ogenj le slučajno. Domneva se, da je zgorel tudi en član zbornice, s čemer je število žrtev narastlo na pet Maroko. LONDON, 5. (Kor.) Vojaški korespon-dent »Daily Expressa« poroča, da so glasom brzojavke iz Melille pri Mlaci izvršili Mavri napad na špansko postojanko in se posluževali pri tem ročnih granat. Dva Spanca sta bila ubita in pet ranjenih. Avstrijski ministrski svet DUNAJ, 5. (Kor.) Pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha se je vršila danes popoldne daljša seja ministrskega sveta. Seje so se udeležili vsi ministri. Razne vesti. Kako izgleda car dandanes. Bruseljski korespondent »Neue Freie Presse« poro-ra: Kakor znano, je kralj Albert belgijski pred več meseci podaril svojemu ruskemu zavezniku okoli 30 avtomobilov z oklopi in topovi. Gre tu za neki belgijski izum, ki se je baje na zapadni fronti jako dobro obnesel. V svrho oskrbovanja teh avtomobilov je odšlo preko Švedske v Petrov dvorec 120 belgijskih vojakov av-tomobilistov. Ker si je car Nikolaj II. hotel ogledati avtomobile, Je ruski vojni minister pozval pod vodstvom polkovnika Collona se nahajajoče Belgijce, da naj pridejo v Carskoje Selo. Eden belgijskih vojakov, ki je bil navzoč pri prihodu carja, je poročal sedaj o tem svojim v Bruslju se nahaja jočim starišem sledeče: Car je prišel ob 3 popoldne v uniformi polkovnika kozaškega polka telesne straže s četvero-vprežnimi sanmi iz Carskega Sela na vežbališče, kjer smo ga pričakovali. Izgledal ie v splošnem jako dobro, bil dobre volje in zelo živahen. V celoti napravlja precej majhna postava mladosten izgled, toda kratko ostrižena polna brada, ki je bila prvotno rdečkasto - plava, je pričela postajati na koncu in ob straneh siva. Ko je stopil iz voza, je šel car naglih korakov proti belgijskemu polkovniku, mu stisnil krepko v roke in nagovoril vsakega posebej izmed vseh 120 belgijskih vojakov. Car je hotel vstopiti nato v enega avtomobilov, toda stopnjica je bila precej visoka in ruski mogotec je imel mnogo truda, ko je hotel stopiti na stopnjico. Belgijski brigadir, ki je naglo priskočil na pomoč, je bil od carjevega generalnega adjutanta uljudno odklonjen z besedami: »Ni dovoljeno, dotikati se carja«. Kljub tej prepovedi je bil ruski dvorni ceremonije! tega dne vendarle prekoračen, kajti car je pri prvem poizkusu, da bi stopil na stopnjico, padel in sicer naravnost v roke belgijskega brigadirja, ki se je nahajal za njim. Nadziranje avtomobilov je ob velikem mrazu trajalo nad dve uri, nakar je povabil car vse goste v grad v Carskem Selu na kavo. rel, so preživljali najlepše dni v pripravah za dogodek, ki naj bi vredno zaključil toliko izkušano dotedanje življenje mladega dekleta in mu'otvoril drugo, najlepšo bodočnost. Nekaj pa je le bilo, kar je metalo temno senco na to skupno srečo, in to je bila ravno ona smola, ki jo je imel Karel s svojimi pisateljskimi načrti. Karel se je pač veselil sreče svojega prijatelja in prijateljice, ali kakor hitro se je spomnil, kako brezsrčno so ravnali žnjim, tedaj se je zopet vzbudil v njegovem srcu srd proti vsemu, kar je v zvezi z gledališčem, in polotila se ga je globoka otožnost. Pred njegovimi duševnimi očmi mu je začela vstajati slika Margarete, njenega očeta de Clementa in njegovega tekmeca Lelorraina. In potem oni pogoj! Desetti-soč frankov na leto! A časa ni bilo niti eno leto več! Naše čitateljice se spominjajo, kako mu je tedaj, ko je prišel Karel od poizku-šnje v Theatre francais ves obupan, svetoval Maurice, da naj poizkusi kje drugje, in če ne bi šlo drugače, morda s pomočjo nekega Mauricovega znanca, Jurija de Coesnona, izdajatelja literarnokritičnega lista »Luciferja«. Karel se je tedaj nekoliko branil, češ da mu ne ugaja ta Coesnon, da ni na naj- Oznanilo cesarsko kraljev, finančnega ravnateljstva v Trstu z dne 24. januarja 1916, s katerim se iznova razglašajo javni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov kakor. tudi posledice- zanemarjanja rokov. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23, da se morajo sledeči davki plačevati v tehle rokih: a) zemljiški davek v mesečnih obrokih m to prvega vsakega meseca naprej; b) hišno - razredni kakor tudi hišno -najemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih in to prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno - najemni davek 1. marca, 1. julija, 1. septembra in 1. decembra; c) 5% davščina od hiš davka prostih radi zidanja se ima plačati v onih rokih, kakor hišno - najemni davek t. j. v Trstu in okoli 1. marca, 1. junija, 1. septembra in l. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej; d) obča pridobnina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januarja, 1. a-prila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako je treba plačati pridobnino od javnemu dajanju računov podvrženih podjetij v štirih enakih, 1. januarja, 1. aprila. 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih; e) v kolikor se prihodnina ne plača na način označen v § 133. zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 t. j. potom odbitka, jo je treba poravnati v dveh enakih, 1. junija in 1. decembra dospevajočih obrokih; f) dohodnino je plačati s pridržkom določeb § 234. zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 oziroma cesarske naredbe 8. julija 1898 drž. zak. št. 120. v dveh enakih, 1. junija ter l. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke omenjene v §§ 167. ter 168 gornjega zakona, ako niso zgolj izi>re-menljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano dohodarino in pla-čarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih, razmernih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov. Kdor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka, določenega za poravnanje vsakega teli davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če presega posamezni redni davek za vse leto 100 kron. Zamudne obresti se računaio od dneva sledečega roka za vplačanje do dne plačila, tako da pride po 13/10 h na vsakih sto kron vsak dan, kar se iztirja z dolžnim davkom vred. Dolžni davek se lahko vplača na pristojnem davčnem uradu — direktno ali potom poštne hranilnice — v Trstu pa samo direktno pri mestnem davčnem uradu. Slednjič se opozarjajo plačevalci še na sledečo določbo § 5 zakona z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23: »Ce bi se ob začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku, predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se ne odmerijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršena plačila«. Trst, dne 24. januarja 1916. Dr. Oliver baron Kober c. kr. podpredsednik finančnega deželnega ravnateljstva. boljšem glasu, a končno se je dal prepričati, da je bolje, če se posluži njegove pomoči, kot pa da izgubi vso svojo bodočnost. — Ne jemlji si ga za prijatelja, toda sprejmi brez obotavljanja njegove usluge! — mu je dejal tedaj Maurice. In Karel je tudi storil tako. Nekako teden dni potem, kar so našli Leonidovo truplo v Seni, sta šla Maurice in Karel v uredništvo »Luciferja«, ki se je nahajalo v ulici Vaugirard. Jurij de Coesnon je bil v svoji pisarni. Ko mu je sluga najavil Maurica Torcy-ja, ni potrajalo niti par minut, in gospod glavni urednik je povabil sam Maurica in Karla, naj stopita v njegovo svetišče. Maurice je predstavil de Coesnonu svojega prijatelja in mu tudi takoj pojasnil namen obiska. Povedali smo že, da je bil Jurij de Coesnon sam priznan dramatski pisatelj in da so se njegove veseloigre uprizarjale na prvih pariških odrih; povedali pa nismo, da si je to svoje odlično mesto med pisatelji priboril predvsem s svojim o-strim časnikarskim peresom, s katerim je, kakor je pač naneslo, strahovito znal obdelati razne gospode cenzorje, ki bi se bili drznili izreči slabo sodbo o njegovih dramatskih proizvodih. Stran II. »EDINOST« štev. 38. V Trstu, dne 7. februarja 1916. Raigiitau Mestni magistrat opozarja vse one, ki v javni trgovini uporabljajo tehtnice, uteži in mere. na zakonite določbe o ponovnem cimentiranju. - PerijodiČnemu cimentiranju so podvržene: » a) vse dolgostne mere, posodne mere za suho blago, kovinaste mere za tekočine, mlečni vrči, mere za drva, naprave za merjenje petroleja: vsaka tri leta in sicer predno mine tretje leto; b) vse uteži in tehtnice, lesene mere za tekočine, posode za mleko z merilom: vsaki dve leti, predno mine drugo leto; c) sodi za pivo: vsaki dve leti; d) sodi za vino: vsaka tri leta. Javne tehtnice vsako leto. Rok, določen za predmete pod a) in b) poteka začenši s 1. januarjem tistega leta, ki je označeno na zadnjem pečatu na predmetu. Za sode pod c) in d) velja vzgana številka meseca. Plinski števci niso podvrženi periodičnemu cimentiranju, toda po vsaki popravi se morajo nemudoma cimentirati nanovo. Nanovo se morajo cimentirati tudi druge mere, označene pod a), b), c) in d), ki so bile popravljene že po izvršenem cimentiranju. Sodi sploh, ki so bili popravljeni, se morajo tudi dati cimentirati nanovo. Dolžnost obnovitve cimentiranja velja tudi za lekarniške tehtnice in uteži, v smislu ministrske naredbe, izdane 7. januarja I. 1883, št. 42. 281 iz l 1882. Za sode za pivo, ki se dajo cimentirati ali ponovno cimentirati v dotičnih tovarnah, velja 20odstotni popust običajne pristojbine. Na željo se morejo vse vrste tehtnice cimentirati ali ponovno cimentirati na licu mesta. Prestopki teh odredb se kaznujejo v smislu ministrske naredbe, izdane 30. septembra I. 1857., št. 198, drž. zak. Permanentna nadzorovalna komisija za uteži in meri bo skupno z uradnikom c. kr. merosodnega urada v javnem interesu pazila na to, da se bodo te odredbe izpolnjevale kar najnatančneie. Trst, 4. februarja 1916. Mestni mcg^strat. Mm politična mil Odi.ošaji med Ameriko in Nemčijo. Popolnoma nepričakovano so poslali od-nosaji med Združenimi državami in centralnimi viastini precej resni. Sicer sploh ni mogoče spoznati, kaj je položaj tako poostrilo, da govori »Berliner Tagblatt« že o aut-auL Pač se g-jvori. da zahtevajo Amerikanci od Nemčije, da izrecno prizna, da pomeni torpediranje »Lusitanie« kršenje mednarodnega prava, da baje tudi glede v Ane one« še niso popolnoma zadovoljni in da zahtevajo glede *Persie« na-daljne podatke; toda končno so vse to vendar že stari dogodki in diferenca med naziri nji tudi ni več velika, tako da je čisto nerazumljivo, zakaj bi iz tako starih dip!omatiČnih naziranj nastal nenadoma tako velik koflikt, ki bi resno ogroževal ohranitev miru. Domnevati je, da gre tu pač predvsem le za kako agitacijsko sredstvo \Vilsonovega predsednikovanja, ki je v jako ozki zvezi z izvedbo oboroževanja. Misel, da bi se moral mir med Združenimi državami in Nemčijo razbiti na prestižnih zahtevah, je tako absurdna, da je proti vsem pesimističnim poročilom sploh ni mogoče razumeti še manj pa razlagati. Rezultat Ketffericbove navzočnosti na Demju. Kakor poroča »Fremdenblatt«, je bil rezultat konference državnega tajnika Helffericha z avstrijskim in ogrskim finančnim ministrom, pri katerem je bil navzoč tudi bančni guverner PopoviČ, razveseljivo soglasje v naziranjih glede va?nih finančnih in gospedarsko-političnih problemov. Kralj Konstantin c politiki Grške in postopanju enteute. »Oicmale d' I tal-a« obja-viia poročilo ruskega urednika »Ruskega Slova« Poljakova o razgovoru s kraljem Konstantinom grškim. Žitovcev Poljakov naglasa, da je karakteristika kraljevih izjav izredna prostodušnost in priprostost v izražanju, ki garantirata za absolutno odkritosrčnost. Glavni znak izjav kralja Konstantina je veliko nezadovoljstvo z ememnimi državami, ki so brez vsake potrebe zagrešile nasilja proti suverenosti Grške in atentate na dostojanstvo svobodne države. On nikakor ni sovražen entetnim državam, vendar pa noče no-1 ene vojne, kakor je noče tudi grški na-r d. On ni avtokrat in dandanes niso v^č mogoče odločitve glede vojne ali miru brez volje naroda. »Jaz sem«, je rekel kralj, »protestiral proti zasedenju drugega glavnega mesta države. Toda, ali je ententa zato odnehala v politiki neupoštevanja mojih pravic?- Razume, da je bila na\ Z'>čnost konzulov v Solunu en-tenti nerodna, ne razume pa, zakaj se ni ententa obrnila radi tega nanj. On sam bi naprosil konzule, naj zapuste mesto. Na vprašanje, kako stališče bi zavzela Grška napram bolgarskemu napadu na Solun, Je odgovoril kralj: »Grška ne bo izpre-menila svojega stališča. Nemško - turško-bolgarski napad ne bo naperjen proti Grški, k, ostane nevtralna. Grška se dandanes man} boji za usodo Soluna, kakor če bi ostal v grških rokah. Tudi v slučaju zmage centralnih držav se bo morala Bolgarska zadovoljiti s tem, kar je že osvojila. Izpreniemba v ruskem ministrskem predsedstvu. Iz Stockholma se poroča: Odstop Goremijkina in imenovanje Borisa Vladimiroviča Stiirmerja za njegovega naslednika vzbujata v ruski javnosti veliko pozornost. Listi naglašajo, da je bilo vsled slabega zdravja Goremijkina že dalje* časa pričakovati njegov padec, vendar pa je hotel Goremijkin vztrajati in preprečiti, da bi radi njega nastale kake vznemirjajoče vesti. Toda v zadnjem času se je njegovo stanje nenavadno poslabšalo, vsled Česar je prišlo nepričakovano do odstopa Goremijkina. Z druge strani se zopet poroča, da se je notranjepolitična gospodarska kriza v zadnjih tednih tako zelo poostrila m izzvala v kabinetu tako velika nesoglasja, da je moralo priti do padca Goremijkina. Zlasti vprašanje sklicanje dume je naravnost onemogočilo stališče bivšega ruskega ministrskega predsednika. Boris Vladhniro-vič Sturmer je bil imenovan za njegovega naslednika predvsem radi tega, ker so razne druge osebnosti kratkomaJo odklonile prevzetje tako odgovornega urada v tako resnem času. Vrh tega sta govorila za Stiirmerja njegova bolj nepolitična preteklost in njegov ugled na dvoru. V poučenih krogih se izjavlja, da ni izpre-memba v ruskem ministrskem predsedstvu v nobeni zvezi z vprašanjem vnanje politike in da zlasti na vojno ne bo imela nobenega vpliva. Splošno se naglaša, da stopijo v kratkem na Ruskem v ospredje notranjepolitični problemi. Goremijkin je bil s stališča dume preveč kompromitiran, da bi mogel igrati pri tem vodilno vlogo. Zlasti »Rječ« naglaša, da bo v došli zakonodajni perijodi prihajalo predvsem v poštev vprašanje zaupanja. Ministrstvo proti opozicijonalnemu bloku dume in državnega sveta nima nobene moralične opore. Posebno značilen je preobrat v državnem svetu, kjer ima sedaj večino napredni blok, iz katerega izhaja tudi novi ruski ministrski predsednik. Argllja v svetovni volni. Pod takim naslovom priobčuje nemški državni tajnik izven službe dr. Bernhard Demburg — ki je že znan našim čitateljem po zanimivi razpravi o »tehniki sklepa miru« — v »Berliner Tageblattu«, ciklus čiankov o učinkih sedanje vojne na Anglijo in nje svetovni položaj. Zanimiv je posebno IIV. članek, ki razpravlja o »bremenih in izgubah*. Uvodoma se bavi z razmerjem med Anglijo in nje kolonijami ter dokazuje, kako je prva zašla v zavisnost od drugih, ker potrebuje od njih podpore v človeškem materijalu«. Cena, ki jo mora Angina plačevati za to, ni to-'iko v denarnih troških, kolikor v političnih koncesijah vseh vrst, ki pa so zelo nevarne za angleško svetovno trgovino, a pred vsem za položaj londonskega kot centralnega tržišča sveta! Pri tem pa je Anglija prezrla še marsikaj drugega. Pred vsem producira Anglija sama le mal del tega, kar potrebuje za-se na živilih, potrebuje torei velikega uvoza, kar jo mnogo stane. K temu prihaja, da mora Anglija preskrbljati zaveznikom mnogo, zelo mnogo denarja, mora svoje in tuje čete prevažati na razna bojišča v vseh delih sveta, mora z nešte-vilniini pomožnimi kmarkami držati morje odprto, izdelovati za zaveznike municijo v tolikem obsegu, kolikor more to le temeljita organizacija, in je bila slednjič po pogodbah in po dolgovih, ki so jih napravili pri njej njeni zavezniki, in pa v ohranitev svojega ugleda prisiljena, zastaviti v vsem svetu veliko več svojih čet, nego je to možno brez Škode za njeno industrijo. Ne vnanji porazi — pravi Dernburg —, ki jih je doživela Anglija, marveč notran^ so odločilni: izpodkopanje in habljenje same sebe. 2e sedaj, ko je vojna dolžnost uvedena le v omejenem obsegu, se kažejo posledice te situvacije: izredna draginja živil vsled povišanih voznin pomorske plovbe. Kruh je tako drag kakor v Nemčiji, kjer je draginja razumljiva- Pri tem so mezde neznansko poskočile, ne da bi delavstvo boljše izhajalo, nego v mirnih časih. Kupčija z zemljišči in hišnimi vrednostmi počiva popolnoma, dočim so mala stanovanja grozno draga. Vse to je nastopilo že poprej, nego je morala angleška industrija oddajati svoje delavce kot vojake na različna bojišča. Ker ni bilo nikakega jasnega pregleda in natančnih dogovorov, je leglo na Anglijo veliko breme. Ker ne morejo prehran jati svoje lastne dežele, morajo financirati v Ameriki izredna naročila za tri dežele, a angleška izvozna trgovina je strašno propadla in ugled Anglije pada povsodi: v Japonski, severni in južni Ameriki. Kajti ne more se istočasno izdelovati municije m fabricirati za izvoz. Ni smeti pozabiti, da Anglija Šteje le 47 milijonov prebivalcev, a med temi pet milijonov Ircev, ki ne fabricira jo, niti jih ne morejo siliti v vojaško službo. Primanjkljaj vse bilance enega leta utegne iznašati 10 do 15 milijard mark, ki jih bo treba plačati. Anglija se je silno pregrešila na svojem položaju ko sila-prednjačica belega plemena napram kolonijalnim narodom, Je izpostavila svojo deželo neznosljivemu obremenjenju, a z ničemur ni toliko škodovala svojemu položaju v svetu, kolikor z brutalnim postopanjem na izvajanju svojega pomorskega gospodstva z lastnimi zavezniki in nevtraici ob istočasnem hlinjenju tradkijooelnega prijateljstva in skrbi za pravice malih narodov. Mislimo pred vsem na nje zaveznike. Francija protestira proti razširjenju blokade. Italija ječi pod požrešnostjo angleških plovite-Ijev in sebičnostjo angleškega občinstva in tudi Amerika je začela pošiljati protest za protestom. Trideset let sem ni imel senat v \Vashingtonu tako viharnih prizorov, kakor sedaj. Vse male nevtralce davijo. Grška je obnemogla žrtev angleške pomorske samovlastnosti. Ameriko so pomirjali doslej s trditvijo, da Anglija sicer gospoduje na morju, da pa ne zlorablja svojega gospodstva. Sedaj je jasno, da to ni res. Tako so sedaj toliko gospodarstvo Anglije, kolikor nje kolonijalne drŽave in nje nadvladje na morju ogroženi v enaki meri. In to bolj po kratkovidnosti nje voditeljev, nego pa po postopanju sovražnikov. Nemčija more biti zadovoljna s tem razvojem. »Nikdar se še ni kaka dežela podala tako močna v silen boj med narodi, kakor sedaj Anglija in nikdar ni Še nobena sama toliko storila v zmanjšanje svojih nad do zmage. Te škode ne more popraviti ne sila orožja, ne blokada nje ladij; marveč le resna in resnična politika more zabraniti, da morski kit ne ostane končno vendar-le na suhem. Nora Srbija bi njen sospodoRk! pomen. Ozemlje, ki so ga dobili Srbi po balkanskih vojnah v Bukareškem miru, se označuje pod skupnim i me nem Nova Srbija, toda Srbi sami so imenovali to ozerrlie, Staro Srbijo in srbsko Macedonljo. k Stari Srbiji je spadal ves vilajet Kisovo, severni deli vilajeta Bitolj (okraj Kočevo) in Soluna (Veles, Bogumila in Negotin). Ime Ftra Stara Srbija ima predvsem zgodovinski po- men kot spomin najznamenitejšega srbskega kralja Steiana Dušana iz 14. stoletja, ki ie to ozemlje pridružil Srbiji. Prebivalstvo, ki šteje okrog 2 miljona duš, se peča pretežno s poljedelstvom in živinorejo. Obrt in industrija sta le v mali meri zastopana v nustih Najštevilnejše so usnjarnje In krznarije, fci jih je v Prizrenu 30, v Bitolju 27, v Stipu 30, v Prilepu 15 In tudi v drugih krajih. V Bi- tolju in Kavadarju obstoje parni milni In je tudi nekaj mlinov na benzlnove motorje: največkrat se pa žito melje v navadnih vodnih mlinih. Tudi oljnate preše so v deželi, toda le v Velesu in Štipu s strojnim obratom. Največje industrijsko podjetje je žaga v Mitrovicl, ki razpolaga tudi z industrijsko železnico, dolgo 19 kilometrov. - Vsled klimatičnih razmer in rodovitnosti bi to o-zemlje lahko veliko več produciralo v kmeti, stvu, če bi se to bolj dvignilo. Od 3,800,000 ha je rodovitnih 1,151,481 ha, v resnici se pa obdduje komaj polovica te ploske. Kljub pnmitivneoiu načinu obdelovanja in popolnega nedostajanja sistematičnega sadjerejstva je dežela zelo bogata žita, zlasti pn tobaka co-čivja in sadja in kljub pomanjkanju prometnih sredsivev se precej pride kov izva^; zlasti tudi živina in živalski produkti. Skupni izvoz je znašal v letu okrog 30 miijonov dinarjev. Kot glavni izvozni predmeti pridejo v poštev: žito v vrednosti 1,500,000 di-nar.ev, sadje in sočiv^e (zlasti grozdje) 3,600,000 dinarjev, riž 650.000 dinarjev, tabak 6 miijonov dinarjev, opij in mak 7 200,000 dinarjev, svilene surovine '6 milijone, kože, usnje, kožuhovina 2.500.000 volna pol mi-tjona, živali, zlasti ovce 2 miljona in različni drugi predmeti 1 in pol miljona dinarjev Odjemalka žita je največ Turčija, opij se izvaža v Malo Azijo, Nemčijo in Ameriko, tobak v Nemčijo, v Avstro-Ogrsko je šlo blago Čez Srbijo po suhem, v vse druge dežele čez Solun, s katerim veže deželo železniška proga. Železniška mreža ima le 387 km dolžine. Različne kmetijske kultu? e so razdeljene na posamezne pokrajine, rečne doline in globine. Skoro oh vsaki reki se dobijo posebni pridelki, ki jih pri drugih sploh ni ali le v mali merL Skoro v vseh krajih Nove Srbije se dobi koruza in tudi sadje je spk>Sno razširjeno. Najroriovitnejši kraji so: ozemlje okrog Skoplja, kjer prevladujeta mak in tabak. Dobro zastopan je tu tudi lan in konoplja, potem sadje. Po grižih je mnogo vinogradov, ki dajejo izvrstno grozdje, vina se malo prideluje. Tudi okrog Kumanova je mak glavni kmetijski pridelek, ki se kultivira radi opija, toda se tudi kot makovo seme trguje. V I. 1905 in 1906 se je na trgu v Kumanovem spečak) okrog 29.000 ok (1 oka je 128 kg) opija m 240.000 ok maka. Od žitnih vrst je zastopana znatno pšenica. Znatno je tu tudi sočivno vrtnarstvo in sadjereja. Živinoreja, zlasii ovce, koze, pa tudi prašiči, ki se jih radi Turkov ni smelo rediti, je dobro zastopana. Hribovje okrog mesta Je z gozdovi obraščeno. Ena najrodovitnejših pokrajin Nove Si bije je 50 kilometrov doiga in 20 kilom j ti o v široko Ovčje polje s ploskvo 14.000 kilometrov. Glavni pridelki so mak in pšenica, pa tudi ječmen in oves. Tudi vzrejene ovce so vsled dolge in goste volne po celem Balkanu znamenite. Najrodovitnejši kraj vsega ozemlja je okolica Kočan, kjer so na več hektarjev riževa polja razprostrta, ki dajejo imeniten riž. Kot bogato sadia je ime- sadja je in itejo (»pije no vati Krivo Palanko, kjer rastejo cespije in jabolka. Najslavnejši vinorodni kraj je oko lica Tikveša in Rajaca, ki prideluje letno 40.000 metr. s to tov grozdja in po večini izvaža. Poleg tega se tu kultivira mak, janež, sezam in bombaž. Kotlina okrog Gevgelija je središče sv toreje, pa tudi mak, tezam, tobak in bombaž ae tu ptldelaje. Vinogradi niso redki. Globina Bitolja je prava žitnica Macedonske. davni pridelki so plenica in koruza, ki se prodajo v Solunu. V sosed* stvu okrog Prilepa prednačl tobak in opij. Tu se letno Izdeluje 80 do 100.000 ok tobaka in 10.000 ok opija ter proda na trgu v Prilepu. Veliko pšenic« in koruze se prideluje tudi okrog Tetova, ter na 84 kilom, dolgem in 14 kflome:rov Širokem Kosoven polju, ki je zlasti pšenice bogato. Tudi pokrajina Metohija-Prizren prideluje velflto koruze in žita. Najrevnejša pokrajina Nove Srbije, kjer se poljedelstvo skoro nič ne izvrthije, je bivši sandžak Novibazar. Prebivalstvo m peča z Živinorejo. Ovce so velike in lepe, rogata Živina majhna In manj vredna. Po „Slov. Trg. Vestnik".u CESKO - BUD JE VI §K A RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahala v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: HALI OGLASI:: □□ se računajo po 4 sto t. besedo. Hastno tiskane besede se računajo enkrat ved. — Kaj manjša : pristojbina znaša 40 stotink. : OD PP □□ Tlfltfl sebro' briljante kupuje in prodaja nova IrllliUf zlatarnica in urami ca Mihael Zitrin, Cono 47. 20 Kupujem if&vs*ke vrste-Jakob Margon nirinci) lita rio St. 21 v in metci ter miio^o sphfljodi predmetov! fPfflfSOKiSS avojo trgovino s kuhi nje'/, c posodo vsuke vr*te bed; od poreelans, aemlid ecu&iJa, koeitajj* ali einta, nadalje paeamantorjc, kletke Itd. Za gostiliiifiarja pipe, krogec, »esalje in HteVleno poeedo za -vino^ Ces. kr. prfv. m mu z za trgovino in obrt (L r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Ccmmercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj* kolikor na Dunaju Vil. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit«) Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3*75% (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi. Blagajno Je odprto od 9-12 in od 3-5 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. TiiJneg« srca naznanjamo, da je gospod Dnett „Edinost" v Trstu je izdal in zalolil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Posio-, venil Josip Knafiič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Posloveni! F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURK1CA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HI$E«. (Le Cbe- valier de Mais* m rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dnmas star. Prevel Ferdo Perhavee. — Ceni« K 2.50. ALOJZIJ STAftC snoči, previden s svetotajstvi z$ umirajoče, mimo v Gospodu zasnai. Pogreb predragega rajnika bo jutri, 8. t. m., ob 10 dop. v Sv. KrflEu Sv. Krii pri Seianl, 7. februarja 1916. Anton, oče. Antonija, mati. Anton, brat Viktorija, Marija, sestri.