LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH
tHrJB mm i&itm
> TJi wL n
X
Sh mmi
ZAVODIH
LJUBLJANA,
1. JUNIJA 1968
LETO XVII ST. 11
NEKAJ VPRAŠANJ iz problematike ob izdelavi pravilnikov o delovnih razmerjih v šolah
Posvetovanja o izdelavi pravilnikov o delovnih razmerjih, ki jih je organiziral RO sindikata družbenih dejavnosti, so opozorila na mnoga nerešena vprašanja v Vzgojno-izobraževalnih delovnih organizacijah. Delovni kolektivi so se tokrat morali zelo skrbno lotiti izdelave enega najbolj pomembnih samoupravnih aktov.
Izdelava pravilnikov o delovnih razmerjih najbrž ne bi povzročila toliko težav, če bi na tem področju bili urejeni drugi problemi. Neusklajenost zakonskih predpisov ter pomanjkljiva zakonodaja, kateri se pridruži še neurejen materialni položaj šolstva, je tisto, kar povzroča največje težave.
V	prispevku nimam namena naštevati vseh teh neurejenih ali pomanjkljivo urejenih vprašanj, ker so več ali manj znana, pač pa želim opozoriti na nekatere konkretne težave in nejasnosti v zvezi z urejanjem medsebojnega delovnega razmerja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Takoj uvodoma moram poudariti, da ne glede na specifičnost vzgojno-izobraževalne dejavnosti morajo biti določbe v pravilnikih o delovnih razmerjih popolnoma in v celoti v skladu s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih. V osnutkih pravilnikov smo namreč opazili odstopanja od zakona in vnašanje nekaterih praktičnih rešitev iz zakona o javnih uslužbencih. Zmedo so ponekod povzročale tudi okrožnice občinskih referentov za šolstvo glede delovnega časa oziroma učnih ur, s katerimi so v nekem smislu posegali v ureditev medsebojnega delovnega razmerja.
Prvo vprašanje, ki ni bilo povsem jasno in je zaradi tega bilo tudi v osnutkih pravilnikov različno napisano, je sprejem delavcev v delovno organizacijo. Predvidevali so honorarno delo, stalno honorarno delo in podobno. Novi temeljni zakon o delovnih razmerjih pa pozna le eno delovno razmerje bodisi s polnim ali s skrajšanim delovnim časom; to delovno razmerje je praviloma za nedoločen čas. Poleg tega pozna že delovno razmerje za določen žas. Zakon ne določa omejitve glede delovnega razmerja za določen čas, vendar je popolnoma jasno, da se tako delovno razmerje sklepa v primerih, ko je neko delovno mesto začasno izpraznjeno (odhod delavca na odsluženje kadrovskega roka, porodniški dopust in podobno). Poleg tega po-zrta zakon civilno pravno razmerje. Pri civilno pravnem razmerju Sre za tako imenovano delovršno razmerje. Pri civilno pravnem razmerju ima delavec pravico le do plačila za opravljeno delo.
PRENEHANJE
DELOVNEGA RAZMERJA, POIZKUSNO DELO, DELOVNI CAS
V	nekem smislu je še večja hejasnost. kako in kdaj lahko pre-neha delovno razmerje. Na primer, kdaj sme delavec dati od-Poved na delovno razmerje. Če-Prav temeljni zakon o delovnih Razmerjih zelo jasno določa, da irna delavec pravico celo brez obrazložitve prenehau z delom v delovni organizaciji — edini pogoj je. da obvesti delovno. organiza-cljo oziroma da odpoved — so Posamezne šole to zelo samovolj-Po prikrojile. V svojih pravilnikih 0 delovnih razmerjih so določile, da prosvetni delavec sicer lahko ^a odpoved, kadar želi, vendar se Piu odpovedni rok šteje vedno sa-mo od 1. marca naprej. Čeprav s tako rešitvijo želijo ščititi delovno 0r§anizacijo, je nedopustna in Protizakonita. Prav tako temeljni 2akon o delovnih razmerjih ne Pozna avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja, če delavec ni ^zPolnil določenih pogojev. Take ln podobne določbe je vseboval i^akon o javnih uslužbencih in so delovnim organizacijam v šolstvu Ustrezale, zato so se tudi sedaj Pojavljale v osnutkih pravilnikov o delovnih razmerjih. Nimam na-Jhena na tem mestu razpravljati o tom, ali je bilo boljše »staro«, ali l16 boljše in sedanji stopnji raz-voja bolj ustreza »novo«, lahko pa Povem samo to, kar smo ugotovili ha posvetovanjih — tako so pojas-hjevali tudi pravniki — da pravilniki lahko vsebujejo samo dobila. ki so v skladu z zakonom.
SODOBNE UČNE METODE
VSE PREPOČASI PRODIRAJO V ŠOLE
Prosvetno-kulturni zbor skup- no-vzgojnih kadrov. Da bi dosegli službe, ki po njegovem mnenju ciji, kakor jo imamo mi pravza-ščine SRS je na svoji 29. seji boljše uspehe v izobraževanju in ni dovolj učinkovita, pa tudi ne prav že vsa leta po vojni — da (24. V. t. 1.) obravnaval proble- vzgoji mladine, je brez dvoma dovolj interesantna, da bi lahko moramo namreč mlade učiteljske matiko znajistveno-raziskovalnega e(jen jzmeci odločilnih pogojev postala bolj učinkovita, kot je zdaj. kadre, pa naj prihajajo iz učitelj-dela v naši republiki, dalje za- USp0S0bjjen0St učiteljev. Dejstvo Pogoji učinkovitosti prosvetno-pe- skih šol, akademij ali univerze, ^■jhčni račun in finančni nacr jej je (jeja^ p0SianeC) ,ja v nageiZ0- dagoške službe so v prvi vrsti spo- kakor hitro stopijo v službo, že gostje1 so1 tovorili^o' načelih in '°raževalno-vzgojno delo zelopoča- sobni pedagoški svetovalci, stro- takorekoč prvi mesec dopolnilno
To pa pomeni, da tudi odpoved prosvetnega delavca začne veljati z dnem, ko jo je dal. Udeleženci
jh°STotrebM S°v ^pravtoikih ^	smernicah zaVdružbeni“urgospo-	si prodirajo nove učne metode, ka-	kovno in metodično tako močni,	izobraževati. Povsod	kadrovske
delovnih razmerjih za prosvetne	darski razvoj Slovenije do 1. 1970,	terih smotrna uporaba v širšem	da so lahko učnim kadrom krepka	šole izpolnjujejo vsaj	tisto'osnov-
delavce določiti najdaljši odpo-	obravnavali so poročilo Pedago-	obsegu bi že v osnovnem šolstvu	opora. Takih ljudi pa v prosvetno-	no nalogo, da pripravijo učitelja
vedni rok, ki ga zakon dopušča,	škega inštituta za lani in njegove	zagotovila večje uspehe in s tem	pedagoško službo ne bomo dobili	za nekaj let, prvih nekaj let, ko
to je šest mesecev. Glede prene-	načrte za letos ter poročilo zdru-	solidnejšo osnovo za nadaljnje iz-	spričo financiranja te službe in	stopi na delovno mesto, da ga
hanja delovnega razmerja zaradi	Ženih zavodov za napredek šolstva	oboževanje; s tem bi se zmanj-	njene organizacije, kot jo imamo	primerno usposobijo	za delo, ki
strokovno neustrezne izobrazbe za	m za strokovno izobraževanje	šali tudi stroški šolanja, osip učen	zdaj. Tako imamo danes situacijo,	®a.caka' In
delovno mesto ki nekdo za.se- Dovoli zanimive problematike, mi ., .	u •	« v i«v,	,	,	dobno usposobijo. Resnica, ki jo
da oa p^lv tako ni možno ni-	pa se hočemo danes omejiti le na	cev itd., se posebej na šolah druge	da niti en zavod za prosvetno-pe-	obeutim/mi v naši pedagoški
česar5 drugega kakor poslužiti se	vprašanje izobraževanja učno-	?n pa na /f 31?. ^ vlf°T	dagoško službo ne more komplet-	praksij pa je> ^a naši mladi uči-
zakonite možnosti: odpovedi iz vzgojnih kadrov, ki je bilo spro- tudi	o/''1 n=in|0t 13	3 no spremljati dela na vseh yzaoj- teljski kadri) pa naj prihajajo iz
razloga, ker delavčevaP delovna	ženo ob poročilu dela zavoda za	tudl do 6° /o 0S1Pa- _	no-izobrazevalmh zavodih svojega	katerihkoli šol, niso pripravljeni
sposobnost ne ustreza zahtevam	napredek šolstva SRS in pa pro-	Metode pouka, ki se pri nas	delovnega območja, (rudi cepubli-	za ta čas> za dei0 s to mladino, v
delovnega mesta. Pri tem se po- svetno-pedagoške službe.	pretežno uporabljajo, so podedo- ški zavod za šolstvo je v podobni p0g0jib, v kakršnih se znajdejo in
iavlia vnrašanie kako bo z od-	-nr-	nt + -ia vane iz stare sole in ne ustrezajo finančni situaciji, kot so podrobni začenjajo svoje delo. Temu vpra-
novednirS rok glede na razpise Poslanec Miros av Vute se je novim odnosom med ueiteljem in zavodi - da mu namreč zagotov- šanju3bi morali posvetiti največjo Ta mroblem lahko de! ZaVZel Za t0’ da bl za7od,za l01' učencem, kakršne zahteva sedanji Ijena sredstva ne zadoščajo za SanjU 01	0 P
lovna nrca niza cii av ^volem pr a- stv0 bol;i intenzivno reševal — po- dmžbeni razvoi. To s0 tisti odnosi, uresničenje zastavljenega delov-lovna organizacija v svojem pia leg nalog; kl 31h zdaj opravlja — v katerih naj bi bii učenec vedno nega programa v celoti).
(Nadaljevanje na 2. strani)
“ “	.t	K,„„OVSKt	„ VEDNO
pozornost.
Zavod za šolstvo je že pripravil predlog osnutka za obvezno
dujoče verbalne metode poučevanja pač ni mogoče doseči. Res je, da je za širšo uporabo sodob-
NE DAJEJO USTREZNO USPOSOBLJENIH UČITELJEV
kadrov,
hodnje še tekla beseda. Glede vprašanja prosvetno-pedagoške službe pa se je tov. Cvetko stri-
- , ,	, - , .	...	Vprašanja, ki jih je načel po- --------------------- -------
nejsih metod pouka potrebna bolj- slanec Vut je dopolnil in dai njal s poslancem Vutejem. Ne-sa materialna opremljenost sol, nekatera pojasnila predstavnik za- ustrezno financiranje in pa sploh učila, kabineti, specialne učilnice vQda za šolstvo Vladimir Cvetko, odnos do prosvetno-pedagoške itd. Vemo, da so pri nas ze sole, Mislim je dejal le-ta, da so službe je v veliki meri vzrok, da ki so tako opremljene, pa vendar vprašanja’ 0 katerih je bilo zdaj se ta služba ne more izboljšati, je uporaba sodobnih učnih sred- g0V0I.a umestna in bi bilo treba da niti ni interesantna, ni pri-stev se zelo majhna. Vzrok za to Q .jh več raZpravijati. Kjerkoli vlačna za tiste najboljše ljudi, ki moramo iskah poleg drugega v	SVetu sem hodil, nikjer nisem bi jih želeli imeti v prosvetno-pe-
zastarelem načinu usposabljanja opazd da bi bdj v p0dobni situa- dagoški službi.	dh
učnega kadra m pa v njegovem 1	’
nepoznavanju smisla in vrednosti novih načinov dela. Tu ni kaj drugega storiti, ko da začnemo dopolnilno izobraževati tiste, ki učijo druge ... Sole, ki dajejo učne kadre, bi pač morale svoj program usposabljanja učiteljev hitreje modernizirati, ga prilagajati potrebam sodobne šole, oz. šole, kakršno želimo. Tu mislim na
vzgojo bodočih učiteljev, ki	,	.
zdaj šolajo, pa tudi na dopolnilno večjo vrednost, še vedno pa ne na podeželju, za katere pomenijo usposabljanje teh, ki so že v prak- dovolj pozornosti in denarja, tj. počitnice pravzaprav trdo delo na si. Pedagoško delo smatramo za možnosti za njegovo organizacijo, polju.
ustvarjalno delo, zato ni dovolj, Medtem ko je za del otrokovega Prav to pa je bil razlog za obda ima učitelj dovolj strokovnega prostega časa med šolskim letom širnejše posvetovanje, ki §a znanja iz svoje stroke, potrebni le nekako poskrbljeno, pa posta- pripravila 19. maja republiška so mu tudi poznavanje in izbira ja počitniški prosti čas iz leta v zveza prijateljev mladine z name-ustreznih metod za prenašanje leto bolj problematičen, znanja na mladino. Teh nalog pa podatki	da je šlo y
zadnjih letih le 20% otrok med počitnicami na tritedenska ah krajša letovanja in taborjenja in prav toliko na počitnice s starši.
Povsod pa napovedujejo, da bo letos še več tistih, ki bodo ostali doma. Vzroki za to so znani
Delež šole v organizaciji počitniškega prostega časa
Organiziranemu prostemu času ste v mestu, kjer ni potrebnih se otrok priznavamo sicer danes vse prostorov za rekreacijo, in za one '	’ "	-	- ■	-	podeželju, za katere pomenijo
ISštfefM
zadovoljivo, kar ima za posledico slabe rezultate mladih učiteljev v učno-vzgojni praksi, nezadovoljstvo, iskanje zunanjih vzrokov za neuspehe itd. Pred kratkim je ta zbor razpravljal o učnih načrtih za osnovno šolo. Razprava o zahtevnosti, preveliki zahtevnosti teh ,	.
učnih načrtov bo seveda trajala denarja, cene oskrbnih dni pa so toliko časa, dokler bo ta načrt v f znatno povečale. Precej družin veljavi. Ob tem pa bi se morali bo ostalo doma tudi zaradi uki-vprašati, ali ne postavljamo vseh njenega obrazca K-15 m zdi se
nom, da bi se pogovorili s predstavniki vseh ustanov, ki kakorkoli skrbijo za otroke, o programih ter organizaciji takih oblik rekreacije, ki so lahko kljub manjši denarni zahtevnosti za otroke privlačne in koristne.
Izkušnje so pokazale, da je v Sloveniji pravzaprav samo deset
krajih za otroke vse premalo poskrbljeno. In prav v te kraje bo treba usmeriti delo komisij, ki skrbe za 'organizacijo prostega časa otrok. Njihova naloga bo, da bodo pritegnile vse krajevne organizacije in vzbudile v njih potrebno zanimanje. Veliko delo
Zveza pedagoških društev Jugoslavije je priredila v dneh od 25.—27. aprila v Opatiji posvetovanje o racionalizaciji šolskega dela. Udeležili so se ga mnogoštevilni pedagogi iz vseh republik in tudi gostje iz Češkoslovaške.
Uvodni referat beograjskega univerzitetnega profesorja dr. Tihomirja Prodanoviča in koreferati so v dokaj zgoščeni obliki obdelali ■ teoretična vprašanja racionalizacije pouka in to iz pedagoškega, gospodarskega in splošno družbenega vidika. V dobi, ki jo preživljamo, se z bliskovito naglico razvijata v svetu znanost in tehnika, naše šolstvo pa daleč zaostaja, ker ne upoštevamo sodobnega principa racionalizacije pouka in vzgoje.
Udeleženci posvetovanja so v štirih sekcijah pretresli domala vsa važnejša vprašanja pouka in vzgoje v naši družbi. Ker bo referat, koreferate, poročila, prispevke in pomembnejše misli iz razprav ter sklepe priobčila revija »Pedagogija« v svoji tretji številki. se bom v tem poročilu omejila ie na nekatere informacije in misli, ki so bile izrečene v Opatiji. Moj namen je, da bi vzbudila pozornost in zanimanje za to gradivo, ki naj bi ga prav vsi prosvetni delavci preštudirali in vna-
šali spoznanja v svojo pedagoško prakso. Le tako bo posvetovanje izpolnilo svojo nalogo. (Uprava »Pedagogije« vabi šole in učitelje, da se naročijo nanjo. Naslov je: ulica Moše Pijade, 12^V, Beograd.)
V	prvi sekciji so obdelali organizacijske probleme celotnega šolskega sistema od predšolske vzgoje do visokih šol. Poudarili so, da se mora učni kader usposabljati na dobro opremljenih šolah za pouk jutrišnjega dne. Posebno zaskrbljujoče stanje je v strokovnem šolstvu, kjer primanjkuje ljudi, ki bi bili pedagoško usmerjeni in metodično usposobljeni. Od tega šolstva je pa v veliki meri odvisen razvoj našega gospodarstva. Na vseh šolah se mora učni kader nadalje izpolnjevati in usposabljati za moderen pouk. Delo svetovalske pedagoške službe se mora poglobiti in utrditi. Spričo vse večjih problemov pouka in vzgoje naj osnovne in srednje šole uvajajo pedagoško in psihološko službo. Znanstveni1?! institucijam moramo omogočiti široko raziskovalno dejavnost, da bodo mogle pokazati pedagoški praksi ekonomično pot za intenzivnejše delo.
V	šolstvu moramo najti tak sistem izobraževanja, da bomo odpravili cikluse, v katerih učenec
stvo racionalnosti metode je v tem, da z njo vzgajamo miselno produktivnega človeka. Pedagogi so naglašali, da v šolah preveč »poučujemo« — cepimo mladiko-, ne poglabljamo pa se v vpra-
naših načrtov- na pesek, če pozab- da skusajo starši, posebno v me-
Sssggsssisps siSifS: SST „ „ „
J ’ (Članek o razstavi berite na 4. strani) vprašanje prosvetno-pedagoške veli svoje počitnice doma: za ti- diteljski sestanki so idealna priložnost za pogovor s starši o organizaciji prostega časa otrok.
VTISI S POSVETOVANJA PEDAGOGOV ESiSsEH-S O RACIONALIZACIJI POUKA V OPATIJI Š—SSSS
natančne programe in ob njih pojasniti pomen te akcije s pedagoškega in zdravstvenega vidika.
Glede kvalitete dela in odnosa do prostega časa so udeleženci razprave menili, da se le-ta zadovoljivo stopnjuje. Ponekod so tudi šole razumevajoče podprle ta prizadevanja. Vrata telovadnic so ostala odprta vse počitnice in nikomur ni bil prepovedan vstop na igrišča. Večjo pozornost kot doslej pa bi bilo treba posvetili otrokom na podeželju in tudi njihove počitnice usmeriti v rekreativno smer. Tu bi bilo mogoče organizirati številne nabiralne akcije (gozdnih sadežev in zelišč), ki jih mladina teh krajev rada in spretno opravi.
Usmeritev katerekoli dejavnosti pa bo seveda odvisna cd okolja. Treba bo upoštevati njegovo specifičnost in v tem smislu organizirati delo. Kot rečeno: prosvetni delavci bodo lahko mnogo prispevali ne le k boljšemu vodenju akcij, temveč tudi k njihovi popestritvi (enodnevna letovanja v domačem in bližnjem kraju, izleti* varstveno vzgojno delo na igriščih in telovadiščih, plavalni tečaji* delovne akcije itn.), saj bodo s svojim pedagoškim znanjem in sposobnostjo vnesli vanje tudi več domiselnosti in kvalitete.
M. K.
ponavlja in delno širi že obdelano snov. Taka ciklusa imamo na pr. v osnovni šoli pri predmetu spoznavanje družbe v 4. in 5. razredu, kar se ponovi v 8. razredu pri predmetih zemljepis in zgodovina. Nismo pa proučili, ali je zaradi ponavljanja znanje o naši domovini v 8. razredu kaj boljše in trdnejše in ali so zaradi tega učenci kaj bolj »vzgojeni«. (Notranja rezerva v osnovni šoli!),
Pedagogi so se zavzemali za to, da bi direktorje šol temeljito usposabljali za pedagoške vodje, da bi bili pobudniki naprednega pouka v učnih zborih.
V sekciji za didaktična in metodična vprašanja sicer niso odkrivali bistveno novega, nakazali pa so, v kateri smeri se morata angažirati naša didaktika in metodika, da bomo pouk poglobili, čas, energije in sredstva pa gospodarno izrabljali ter dosegli maksimalne uspehe. Pomembna se mi zdi misel univerzitetnega profesorja dr. Pere Simleše, ko je dejal, da nobena doslej znana metoda ni sama po sebi neracionalna, prav tako pa tudi ne racionalna, ker je to odvisno od sposobnosti človeka, ki z njo dela, in od situacije, v kateri jo uporablja. Realizirati moramo to, kar je v pedagogiki že zdavnaj znano: bi-
šanje: kakšno dozo gradiva bomo posredovali učencu mi, katere naloge pa lahko prenesemo nanj, da bo pridobil znanje sam in mu omogočili tako tehniko, da se bo sam tudi kontroliral in prepričal, ali je njegov rezultat pravilen ali ne, in kako je treba popraviti.
Po mnenju znanstvenikov se vsakih deset let podvoji množina spoznanj in znanosti in tehnike, zaradi tega je nujno, da moramo učno snov odbirati, krčiti staro in uvajati elemente novega. Poleg tega moramo iz učnega gradiva vsakega razreda določiti minimalno dominantno snov, ki je obvezna za vsakega učenca. To je potem tudi temelj za kriterij ocenjevanja.
V sekciji za učna sredstva, učbenike in uporabo sredstev komunikacij pri pouku so strokovnjaki pokazali s filmom poučevanje s pomočjo tehničnih sredstev (kibernetiko). Obdelali so problematiko programiranega učenja in prikazali poskuse, kako bi z enostavnimi tehničnimi pripomočki
(Nadaljevanje na 4. strani)
St. 11
Sprejemanje otrok v I. razred po novem
»OVERHEAD PROJECTOR« — projektor za projiciranje nad glavo — v Ljubljani. Moderni, zelo praktični, a sila enostavni projektor za projiciranje nad glavo predavatelja, uporabljajo na osnovni šoli na Viču v Ljubljani. Tov. prof. Pintaričeva, ki ga uporablja pri pouka angleščine, pravi, da qe v šoli ta priprava zelo koristna in da zlasti pri dolgih lekcijah lahko z njo močno poživi pouk ter zainteresira učenca. Brez dvoma pa bi tak projektor (ki ima to prednost, da gleda učitelj pri projiciranju učence pred seboj) zelo koristno uporabili pri pouku naravoslovnih predmetov.
Kot smo izvedeli, so možnosti, da bi začeli projektor za projiciranje nad glavo izdelovati pri nas. Ker naprava po vsej verjetnosti ne bi bila predraga, bi bilo zelo koristno, če bi se naši izdelovalci učil pozanimali in z njo obogatili naše šole še za en koristen učni pripomoček. Sodobnega pouka si ne moremo zamisliti brez takih in podobnih učil, ki so v svetu že splošno v rabi.

IZ UPRAVE
V zadnjem času je nekaj naročnikov iz užaljenosti, ker so prejeli opomine za poravnavo naročnine, odpovedalo »Prosvetnega delavca«. Njihovo prizadetost popolnoma razumemo, hkrati pa želimo, da tudi naročniki razumejo upravo, ki ji ni preostalo drugega, kakor da tako izterja zaostalo naročnino. Že od leta 1957 je vsako leto razposlala na vse osnovne in srednje šole natančne sezname nerednih plačnikov z vpisanimi zneski. Hkrati jih je tudi v »Prosvetnem delavcu« neštetokrat prosila, naj poravnajo naročnino. Večkrat je priložila časopisu tudi položnice. Konec preteklega in v začetku tekočega leta pa je vsem nerednim plačni-
kom poslala položnice z vpisanimi zneski celo osebno na njihove naslove. Kljub vsemu prizadevanju. pa je bil uspeh minimalen. Redno izhajanje časopisa je odvisno od rednega dotoka naročnine. V zadnjih letih pa je ta zelo nereden in počasen, tako da doseže dolg ob koncu vsakega leta nad 1,500.000 starih dinarjev. Velikokrat se zgodi, da v enem mesecu ne dobimo niti toliko naročnine, da bi krili tiskar-niške stroške ene same številke. Zato prosimo prizadele naročnike, naj nam našega koraka, ki tudi nam ni simpatičen, ne zamerijo, ker ni drugega izhoda, ako hočemo, da bo PD še naprej redno izhajal.
Ko je že v veljavi zakon o osnovni šoli, ki predvideva za šolskega novinca priporočilo strokovne komisije in ne samo zdravnika, je Maribor že pripravljen za tretjo akcijo medicinskih in psiholoških pregledov šolskih novincev.
Pred dvema letoma je bilo pregledanih pri zdravniku in istočasno pri psihologu 400 otrok. Uspehi v šoli so bili v glavnem skladni z napovedjo, ki jo je dal strokovni team po pregledu otrok.
Lani je bilo pregledanih 1600 otrok in ob prvem polletju izvedena primerjava med uspehi pri preizkušnji in uspehi v prvem šolskem letu.
Ker je bilo v šolanje odklonjeno za 1 leto 10,25 % otrok, smo jih lahko spremljali le 1440. Rezultate pa smo mogli zbrati le za 1377 otrok. Nekateri so se namreč preselili na druge šole, za mnoge pa nekatere šole niso poslale rezultatov šolskega uspeha v I. polletju, ker niso vedeli, ali je bil otrok pregledan pred vstopom v šolo ali ne. Verjetno vse šole niso dopolnile seznamov v jeseni, ko je bilo obravnavanih še 200 zamudnikov.
Od 1377 prvošolcev je bilo v I. polletju:
odličnih	30,40	%
prav dobrih	35,97	%
dobrih	21,69	%
zadostnih	3,35	%
nezadostnih	8,59	%
Število nezadostnih je sorazmerno visoko, če je bilo odklonjenih 10 % nezrelih. Vzrokov za ta pojav je več: mnogi odklonjeni so Ijili všolani, ker učitelj staršev ni mogel prepričati, naj otrok le še ostane doma, čeprav ima že kupljeno torbico in potrebščine; nekatere šole so rade obdržale manj uspešne otroke, da so lahko formirale predvideno število razredov. Na splošno pa ugotavljamo, da je bilo všolanih preveč otrok, ki niso uspeli na preizkušnji, in je bil zato uspeh le-teh slabši. Menimo tudi, da so ocene v prvem polletju včasih delno zastraševalne; mnogi otroci, ki se duševno počasneje razvijajo, pa v II. polletju nadoknadijo zaostanek iz I. polletja. Upoštevati je treba tudi, da je v polletnem uspehu zajet uspeh iz vseh učnih predmetov, ne samo glavnih. Predvidevanja, da bo do konca leta manj nezadostnih, bodo preverjena v juliju.
NEUSPEH V ŠOLI V PRIMERJAVI Z NEUSPEHOM PRI PREIZKUŠNJI
Če natančneje analiziramo, kateri otroci so imeli nezadosten uspeh, vidimo, da predvsem tisti, ki tudi na testu za šolsko zrelost niso dosegli dobrega rezultata.
Od vseh nezadostnih v I. polletju je 23 % takih, ki naj bi bili vključeni v posebno šolo ali odloženi za eno leto, 32 % od vseh nezadostnih je iz »labilnih skupin«, med katerimi so bile odkrite pri polovici precejšnje čustvene in že nevrotične motnje, in od vseh nezadostnih je 75 % takih, ki so že na testu šolske zrelosti
dosegli rezultate na spodnji lestvici uspešnosti.
Po krajši analizi »labilnih skupin« otrok, ki so na testu dosegli podpovprečen rezultat, sklepamo, da test šolske zrelosti ne odkriva samo nižjih duševnih sposobnosti, ampak tudi čustveno nezrele, čustveno motene ali pa že nevrotične otroke.
Ta skupina zaostaja v duševnem razvoju povprečno za 1 leto:
Kot je že bilo omenjeno, se pri mnogih odkrivajo čustvene in nevrotične motnje kot glayni vzrok neuspeha in nezadostne zrelosti za vstop v šolo (53 %), pri drugih 47 % gre za upočasnjen duševni razvoj oz. intelektivno insuficientnost blažje oblike.
Po klinični obravnavi in oceni sklepamo, da gre pri 34 % otrok iz »labilne skupine« za dispozi-cionalno pogojene nižje sposobnosti, pri 39 % otrok za upočasnjen razvoj in zanemarjenost zaradi pomanjkanja pobud za duševni razvoj, pri 13 % za neugodno mentalno-higiensko okolje in pri 13 »/o za ostale vzroke. Gre predvsem za otroke obojestransko zaposlenih staršev, ki nimajo zadovoljivih stanovanjskih pogojev, ki otrok ne vključijo v vrtec v predšolski dobi, ampak jih pustijo za več ur dnevno same doma. Običajno starši delajo izmenično, da si prihranijo stroške za varstvo otrok. Večina staršev teh otrok so nekvalificirani, polkvalificirani in kvalificirani delavci, ki so se priselili v mesto pred nekaj leti. V teh družinah komaj najdemo dnevni časopis, revij ne poznajo in se ne udeležujejo kulturnih prireditev.
Za obravnavo pri komisiji za kategorizacijo je bilo predlaganih
4 °/o otrok, pod kategorizacijo pa jih sodi po mnenju strokovne komisije 3,2 % otrok. Čeprav so bili zanje formirani trije oddelki posebne osnovne šole, so mnogi bili vključeni iz raznih vzrokov v normalno šolo. Polovica vseh obravnavanih mora biti po enem letu ponovno pregledana in upamo, da bodo vsaj takrat vključeni v posebno šolo, če bo komisija za kategorizacijo sodila, da je tak ukrep nujen.
NAPOVED ZA USPEH V ŠOLI
Navedene ugotovitve nam delno razlagajo, zakaj se napovedi o otrokovem uspehu v 1. razredu in njegovega uspeha na preizkušnji zrelosti za šolo ne skladajo povsem.
Kljub temu in kljub nekaterim vtisom elementarcev in drugih šolnikov pa analiza korelacijske tabele dokazuje, da je napoved uspeha v prvem .razredu realna v okvirih statistično določene verjetnosti. Tako so npr. vsi učenci, ki so dosegli na testu najnižji rezultat, dosegli v prvem razredu nezadosten uspeh, prav tako je dosegla nezadosten uspeh večina otrok iz skupine C-l in C-2. Labilne skupine, ki so bile zgoraj delno analizirane, so se razvrstile po uspešnosti že v / vse stopnje šolskih ocen. Otroci, ki so bili na testu uspešni, so v šoli dosegali najpogosteje prav dober uspeh; otroci, ki so bili na testu na zgornjem robu normalnosti, so pogosteje odlični kot prav dobri; otroci, ki so že v testu dosegli nadpovprečen rezultat, pa so pretežno odlični v prvem razredu.
Zelo nepravilno in nekoristno bi bilo ocenjevati bodočega šolarja zgolj skozi prizmo testnega re-
zultata ali C-ja, kot se je udomačil izraz, nujno je treba upoštevati pri vzgoji in učenju otrok ter ocenjevanju njihove uspešnosti še mnoge druge dejavnike. Nekateri od teh so že bili omenjeni. Posamezni kontrolni pregledi med šolskim letom so pokazali, da v življenju mnogih otrok nastopajo bistvene spremembe, ki lahko izboljšajo ali poslabšajo otrokov uspeh, prizadevanje in motivacijo. Pri nekaterih prvošolcih smo ugotavljali, da je bil njihov uspeh v šoli mnogo nižji od pričakovanega, ker se je otrok nenadoma znašel čustveno osamljen, ko je odšel oče, ali pa celo oba starša na delo v tujino. Pri nekaterih so ob povečanem telesnem in duševnem naporu nastale nevrotične reakcije ali druge bolezni. Prijetno presenečeni pa smo pri mnogih otrocih odkrivali v šoli boljše uspehe, kot so bili predvideni, predvsem po zaslugi staršev in učiteljev in njihove povečane pozornosti do otrok. Nedvomno hitreje pridobiva v znanju otrok, ki je prvič slabše uspel kljub povprečni nadarjenosti, ni pa imel dotlej nobenih izkušenj s papirjem in svinčnikom ter delom v skupini.
Zaključimo lahko, da kljub nekaterim pomislekom lahko široko zasnovana akcija teamskih pregledov šolskih novincev zmanjša mnoge probleme: zniža število nezadostnih uspehov, obvaruje mnoge otroke pred čustveno-emotivni-mi konflikti zaradi neuspeha takoj na začetku, omogoči prizadetim ustrezno šolanje. Prizadevati pa si moramo, da se bodo v bodoče priporočila strokovne komisije še bolj upoštevala in dosledno izvajala.
Tilka Kren
Soglasje k predlogu
za ukinitev višje gospodinjske šole
ga
Komisija za proučitev visoke- sicer sposobni mladi ljudje, ki pa šolstva SRS pri republiški so bili prikrajšani za poglavitno:
skupščini je na svoji seji, ki je normalno asistenturo ob dobrem bila 23. maja, med drugim spre- Profesorju. Zato pm bo treba . ,	,	t . omogočiti, da bodo dosegli po-
]ela tudi osnutek sklepov o vlogi trebno strokovno raven, saj bodo m mestu visnh sol v sistemu ..	,	. .	_____A,,.____....
in mestu višjih šol v sistemu izobraževanja in vzgoje in se za- visokošolskih “zavodov' ustavila ob razpravi o mestu in vlogi umetniških akademij in visokih šol v vzgojno-izobraževal-nem sistemu. Osnovna ugotovitev članov komisije je bila, da
te šole šele tako opravičile naziv okošolskih zavodov.
K točki dnevnega reda, ki je napovedovala obravnavo problematike višje gospodinjske šole v Grobljah, je bilo priloženo obje v teh ustanovah še vrsta nere- sežno gradivo: poročilo VGŠ o šenih problemov, ki jih bo treba pripravah za uvedbo novih stro-čimprej proučiti. Poudarili so, da »kovnih smeri študija na šoli, ki bi se morale vse te ustanove po- govori o razširitvi izobraževalne vezovati — tesneje kot doslej — dejavnosti VC na nove študijske z matičnimi katedrami. Podrob- smeri za potrebe potrošnje ozi-neje so obravnavali še dve višji roma prehrane ter za potrebe go-šoli — višjo šolo za telesno kul- stinstva in turizma. V ta namen turo in višjo šolo za politične so izdelali tudi osnutek profilov vede. Značilno za te ustanove je, prehrambenika in višjega hotel-da so šle ob ustanovitvi neko skega tehnika. Iz gradiva zainte-izjemno pot: ustanovljene so bile resiranih delovnih organizacij in pred ostvaritvijo kadrovskih po- ustanov — ki je bilo tudi pri-gojev. Posledica tega je nezado- pravljeno za to sejo — lahko raz-voljiv kadrovski sestav na teh beremo, da so tovrstni kadri si-šolah. Mnoga mesta so zasedli cer potrebni turizmu, gostinstvu
Nekaj vprašanj iz problematike ob izdelavi pravilnikov o delovnih razmerjih v šolah
(Nadaljevanje s 1. strani) vilniku o delovnih razmerjih reši na ta način, da predvidi sporazumno prenehanje delovnega razmerja v krajšem odpovednem roku, če je bil nekdo sprejet na razpis v drugo delovno organizacijo.
Glede poskusnega dela so vsi udeleženci posvetovanj soglašali s tem, da ga za prosvetne delavce ne bi uvajali, razen v izjemnih primerih za tiste, ki po svoji stroki niso prosvetni delavci, se pa kot strokovnjaki različnih strok zaposlijo v vzgojno-izobraževalnih delovnih organizacijah. V vseh ostalih primerih, kjer bi se določala poizkusna doba, naj bi le-ta bila čim krajša. Na nekaterih delovnih mestih (strojepiska, kurjač) bi lahko celo uvedli poizkusno delo in ne delovno dobo, se pravi, da bi samo preverili njegovo delovno sposobnost za delo, ki ga bo opravljal.
Sprejemanje prosvetnih delavcev na delo v delovno organizacijo mora biti v vseh pravilnikih o delovnih razmerjih tako določeno, da se jih sprejema samo na osnovi razpisa. Sprejemanje tehničnega osebja je možno tudi na osnovi razglasa, na običajni način (oglasna deska), in prijave praznega mesta posredovalnici za delo.
Razporejanje delavca na delovno mesto v šolstvu sicer ne predstavlja posebnega problema. Nejasna so le vprašanja o začasnem ali stalnem razporejanju delavca na enako delovno mesto v okviru iste delovne organizacije izven kraja, kjer je sedež delovne organizacije. Na primer: centralna šola, ki ima svoje podružnice, je večkrat v položaju, da po razpisu ne dobi učitelja za podružnično šolo v drugem kraju. Na posvetovanjih smo glede tega prišli do enotnega zaključka v skladu z zakonom, da je v pravilnikih
treba določiti, da se delavca za stalno lahko premesti samo z njegovo privolitvijo. Ce šola na ta način ne more rešiti problema, je treba predvideti rhožnost, da se ga lahko premesti tudi brez njegove privolitve, vendar samo začasno »— največ za eno šolsko leto. Pri tem pa je nujno upoštevati njegove družinske in eventualne druge težave.
Naslednje vprašanje, okrog katerega je bilo največ razprav in večkrat tudi nejasnosti, je vprašanje delovnega časa v vzgoj-no-izobraževalni delovni organizaciji. Vse delovne skupnosti šol so pravilno določile 42-urno tedensko delovno obveznost. V okviru te delovne obveznosti pa ni povsem jasna učna obveznost oziroma, kaj vse spada v delovno obveznost. Enotno stališče vseh udeležencev posvetovanj je bilo, da učne obveznosti ne moremo določati v soglasju s starim predpisom, ki je temeljil na zakonu o javnih uslužbencih. Tudi pojasnila pravnikov so, da odlok iz leta 1956, ki je urejal učno obveznost, nima pravne veljave, ker je to bil podrejen zakonski akt, ki je temeljil na zakonu o javnih uslužbencih, le-ta pa ne velja več. Glede na to so povsod osvojili predlog zavoda za šolstvo SRS in RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki je bil objavljen pred časom v Prosvetnem delavcu, ter na osnovi tega določili enotno učno obveznost. Ostali čas do 42-urnega delavnika pa morajo prosvetni delavci izkoristiti za dela, ki so potrebna, da lahko ‘kvalitetno opravijo svojo učno obveznost. Priprave na pouk, konference, roditeljski sestanki, priprava učil in podobno.
VPRAŠANJE DOPUSTOV
Precej slabe volje in nejasnosti je povzročila določba te-
meljnega zakona o delovnih razmerjih glede dopustov. Zakon namreč določa kot najdaljši možen dopust 30 delovnih dni, kar bi seveda veljalo tudi za prosvetne delavce. Na posvetovanjih smo se sporazumeli, da bodo pri urejanju letnih dopustov upoštevali predlog novele zakona, ki pravi, da se letni dopust učno-vzgojnega osebja V šolah in drugih vzgojnih ustanovah koristi v času letnih počitnic in lahko traja najdalj kot šolske počitnice. V tem času pa so se prosvetni delavci dolžni udeležiti strokovnih seminarjev in drugih organiziranih oblik izobraževanja, če je to zanje organizirano in jih delovna skupnost pošilja na strokovno izpopolnjevanje. Vendar naj prosvetni delavec ne bi imel manj kot 30 delovnih dni nepretrganega dopusta. Prav tako so prosvetni delavci dolžni pripraviti vse potrebno za prihodnje šolsko leto (podrobne učne načrte, urediti kabinete, izpopolniti učila in podobno) in urediti vse za preteklo šolsko leto s tem, da za ta dela ne bi določili, kdaj in kje jih morajo opraviti, ker je poglavitno, da je delo opravljeno.
Glede izrednih plačanih dopustov so bili nekateri predlogi zelo ohlapni. Menimo, da je to nepravilno. Natančno je treba namreč določiti, koliko izrednega dopusta pripada posamezniku ob raznih prilikah (poroka, smrt), da se izognemo poznejšim subjektivnim odločitvam. V okvir dopustov spada tudi vprašanje skrajšanega delovnega časa materam prosvetnim delavkam 8 mesecev po porodu, če to zahtevajo in so upravičene glede na zdravstvene in druge razloge, določene z zakonom. Soglašali smo s tem, da morejo vse delovne organizacije v svojih pravilnikih to zakonito možnost omogočiti tako, da predvidijo
polovično delovno obveznost. V okviru te delovne obveznosti pa določiti učno obveznost (predlagano 12 ur tedensko).
KRŠITEV
DELOVNE OBVEZNOSTI, PODALJŠAN DELOVNI CAS
Za kršitev delovne dolžnosti predvidevajo delovne skupnosti v večini primerov odločne in stroge ukrepe. Zaostrovanje delovne discipline je pravilno, vendar mora biti za vse enako. Opozoriti moramo na konkretizacijo takih določil. Ne smemo dopustiti, da bi v praksi prišlo do nesporazumov in subjektivnih ukrepov. Konkretno je treba določiti, kaj se smatra za lažjo in kaj za težjo kršitev delovne dolžnosti, in kakšne sankcije sledijo za eno in drugo. Prav tako je konkretno treba določiti, kaj je kršitev uradne tajnosti, ne samo, da je kršitev uradne tajnosti težja kršitev delovne dolžnosti, nihče pa ne ve, kaj je uradna tajnost. Če smatramo, da je kršitev uradne tajnosti vse tisto, kar bi lahko škodovalo posameznemu učencu ali skupini učencev, če bi se razvedelo (na primer podrobnosti, zaradi katerih je učenec prišel pod slab vpliv in je vzgojno iztirjen; neurejene družinske razmere in podobno), potem je morda pravilno določiti, da je to težja kršitev delovne dolžnosti. Če pa kdo smatra, da je uradna tajnost osebni dohodek prosvetnega delavca, samovolja posameznika ali podobno, potem se seveda ne moremo strinjati s sankcijami, ki jih predvidevajo za njeno kršitev. Pravilno bi bilo, da vse delovne organizacije predvidijo komisijo za ugotavljanje in kršitev delovnih dolžnosti in za izrekanje ukrepov zoper delavce, ki kršijo delovne dolžnosti. V nekaterih primerih to prepuščajo ravnateljem šol, kar ni pravilno;
to pa ne pomeni, > da ravnatelj šole ne bi mogel posameznika opozoriti na njegove dolžnosti. Vendar, če tako opozorilo ne zaleže, mora zadevo obravnavati in izrekati ukrepe kolektivni organ in ne posameznik.
Precej nejasno je tudi vprašanje nadurnega dela, zlasti še zato. ker nekateri zavodi za socialno zavarovanje ne priznavajo iz tega dela enakih pravic kot iz rednega dela. Nadurnega dela temeljni zakon o delovnih razmerjih ne pozna. Pač pa pozna podaljšan delovni čas. Kje je meja med polnim in podaljšanim delovnim časom, je stvar pedagoških normativov in določb v samoupravnih aktih. Podaljšan delovni čas prosvetnih delavcev naj bi bil resnično samo v primerih, kjer to ni mogoče drugače urediti. Če pa delovna skupnost naloži delavcu podaljšan delovni čas in ga ta mora opraviti (zaradi pomanjkanja strokovno ustreznih kadrov) in traja skozi celo šolsko leto, potem je za tako\delo dolžna plačati polni prispevek. Delavec pa ima pravico uveljaviti svoje zahteve nasproti socialnemu zavarovanju od celotnega osebnega dohodka, ki ga je dobil za redno in podaljšano delo.
Poleg navedenih smo na posvetovanjih obravnavali še vrsto drugih vprašanj, ki so prav tako pomembna. Vendar v enem samem prispevku ni mogoče zajeti vseh problemov, ki izhajajo iz medsebojnega delovnega razmerja. Koristno bi bilo, da bi šolski kolektivi v občinskem merilu izmenjali medsebojne izkušnje, na katerih bi udeleženci posvetovanj lahko posredovali dogovore s posvetovanj. Na ta način bi vsaj v okviru ene komune enotneje urejali za prosvetne in druge delavce na šolah najpomembnejša vprašanja.	Geza Čahuk
ter podjetjem in zavodom, ki se ukvarjajo z množično prehrano, vendar pa nihče izmed njih ni pripravljen prevzeti financiranja izobraževanja teh kadrov.
Ob vsem tem je priloženo tudi gradivo komisije republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, ki se odločno izreka za postopno ukinitev VGŠ. Komisija posebej opozarja na izjavo gospodarske zbornice SRS, ki izraža pomislek o tem, da bi bilo potrebno imeti posebno šolo za izobraževanje navedenih profilov ter da bi kazalo proučiti še druge možnosti. Gospodarska zbornica meni, naj bi — v primeru, da bi se odločili za predlog VGŠ — izobraževanje prehrambenika in višjega hotelskega tehnika financiral republiški sklad za šolstvo. Dosedanja praksa pa je pokazala, da tudi sklad ne bo financiral šolanja tako ozkih profilov.
Omenjena komisija utemeljuje svoj predlog tudi s številčnimi podatki o tem, »da diplomanti VGŠ praktično nimajo nobenega zagotovila, da bodo našli svojemu študiju ustrezno zaposlitev. In dalje: da je zamisel o izobraževanju kadrov za gostinstvo in turizem na višji gospodinjski šoli problematična zaradi nerešenega vprašanja financiranja in sploh sistema izobraževanja ožjih profilov.« Ob koncu poudarja, da »v času, ko skušamo odpravljati posledice ekstenzivnega razvoja tudi na področju visokega šolstva, ni mogoče sprejeti zamisli, da se ustanavljajo nove visoke šole za posamezna delovna mesta, za katera lahko ljudi izobražujemo dosti racionalnejše.«
V svojih predlogih razrešuje komisija pravzaprav dva problema: problem ukinitve šole in problem izobraževanja učiteljic gospodinjstva v prihodnosti. VGŠ naj bi v prihodnjem šolskem letu sicer še nadaljevala z delom zato, da bi študenti II. letnika dokončali študij, naj pa ne vpisuje novincev na sedanjo študijsko skupino (učiteljice gospodinjstva) niti na novi skupini (prehrambenik, višji hotelski tehnik). S 1. septembrom 1967 naj bi šolo ukinili, izobraževanje učiteljic gospodinjstva pa naj bi prevzela PA v Ljubljani, ki naj bi slušateljicam omogočila dvopredmetno skupino.
To pot smo bili na seji komisije za proučitev visokega šolstva pravzaprav za razpravo prikrajšani: vsi člani so soglašali s predlogi republiškega sekretariata, obenem pa so opozorili, da je ob tem treba razrešiti še tretje vprašanje —■ namreč glede racionalne uporabe prostorov VGŠ, če bo dejansko prišlo do njene ukinitve. Glede na to, da je VGŠ ena najsodobneje urejenih stavb, šola na materialno najvišjem nivoju — meni komisija republiške skupščine, da jo je vsekakor treba uporabiti v namene visokega in višjega šolstva, saj bodo le tako opravičena znatna sredstva, porabljena za to šolo-
M. K.
Ob desetletnici višje šole za socialne delavce
Višja šola za socialne delavce — svoje prostore ima v Sarano-vičevi ulici 5 v Ljubljani — vpisuje že deseto leto študente z dokončano srednjo šolo, še več pa je bilo v minulih letih ljudi, ki so prišli vanjo neposredno iz prakse, ker so si želeli s študijem izpopolniti svoje znanje. Študij na tej šoli, ki je pravzaprav višja šola za izobraževanje strokovnjakov za poklicno socialno delo, traja dve leti in obsega teoretičen in praktičen pouk. Doslej je diplomiralo na šoli 250 študentov: 232 izmed njih jih je zaposlenih v socialnih službah (92,8 %), 18 diplomantov pa je izven poklica (7,2 %). Od diplomantov, ki opravljajo poklic socialnega delavca, jih je 164 zaposlenih v družbenih službah (občinski centri za socialno delo. socialni zavodi, šolski in zdravstveni zavodi), 68 diplomantov pa na področju gospodarstva (gospodarske in druge delovne organizacije, zavodi za zaposlovanje delavcev, komunalni zavodi za socialno zavarovanje itd.).
Na vprašanje, kako se uveljavljajo absolventi te šole na delovnih mestih, nam je pojasnila direktorica VŽSD Marija Jančarjeva: — Na to je težko odgovoriti, kajti na uspešnost njihovega dela vpliva več elementov, med katerimi je faktor znanje brez dvoma zelo pomemben, vendar še zdaleč ne odločujoč. Pri tem mislim na pogoje, v katerih delajo naše službe, na pravno ureditev področja socialne službe, njihovo organizacijsko stopnjo razvitosti po posameznih teritorialnih območjih ter status socialnega delavca v delovni organizaciji in ne nazadnje na materialna sredstva, ki jih družba odmerja v te namene. '
Poročilo o delu šole pravi, da se je letos (v primerjavi z lani) vpisalo v I. letnik '81 študentov manj. V marsikateri občini so se namreč pogajali, ali so posebne strokovne službe izven uprave občinske skupščine (centri za socialno delo) potrebne ali ne. O nenadni »varčnosti« v preteklem letu priča tudi število razpisanih mest in štipendij. Medtem ko je bilo v letu 1964 izredno zanimanje za diplomante VSSD, pa v letošnjem šolskem letu skoraj ni bilo razpisanih delovnih mest za socialne delavce, pa tudi ne štipendij. Tako stanje je vplivalo tudi na to, da je bilo — prvič v desetih letih — vpisanih v prvi letnik več izrednih študentov (57,5 odstotka) in pričakujejo, da jih bo vsako leto več. To pa pomeni, da bodo študijski uspehi slabši, kajti treba je upoštevati, da imajo izredni študenti precej manj ugodne pogoje za študij.
Anketa o materialnem stanju študentov te šole je pokazala, da je od 142 rednih študentov 51 l'/c iz delavskih. 17 % iz kmečkih in 32 % iz uslužbenskih družin. Podatek, da je kar 80 študentov izven Ljubljane, zagotavlja, da se bodo le-ti po končani diplomi zaposlili v svojih krajih — torej
tam, kjer socialne službe še niso tako razvite.
Za študente, ki stanujejo v študentskem domu, lahko trdimo, da imajo dokaj ugodne stanovanjske razmere (čeprav so življenjski stroški v sorazmerju s štipedijami oziroma posojili precej visoki), medtem ko za one, ki stanujejo pri privatnikih, tega ni mogoče trditi: le-ti plačujejo za stanovanje tudi do 15.000 din in imajo neurejeno prehrano. Stanovanja so postala problem pravzaprav, šele v zadnjem šolskem letu. Do nedavnega je namreč poskrbela zanje šola, letos pa je prvikrat več študentov brez stanovanj. Na šoli menijo, da je v zvezi s temi vprašanji med osnovnimi nalogami šole obravnava socialne strukture študentov, njihovi stanovanjski pogoji in način vzdrževanja. Izdelali bodo tudi merila za sprejem v študentski dom in vplivali na sklad za študentska posojila ter se povezovali s štipenditorji.
ZAKAJ PREDNOST
DRUŽBENIM SLUŽBAM?
Znano je, da se lahko vpišejo študenti VŠSD na tri oddelke: na oddelek za družbene službe, na oddelek za gospodarske organizacije in na oddelek za kadre socialnega zavarovanja. Analiza študentov, ki so vpisani letos, pa je pokazala, da je večina študentov (78 %) v oddelku za družbene službe, 22 % pa v oddelku za gospodarstvo, medtem ko v I. letnik oddelka za kadre socialnega zavarovanja sploh niso vpisovali. Tov. Jančarjeva je pojasnila, zakaj je tako: — Na večji vpis v oddelek za družbene službe ne vplivajo štipendije ali razpisana delovna mesta. Ta pojav ocenjujemo kot profesionalno neorienliranost dijakov srednjih šol (ki jih je v letošnjem prvem letniku 72.%). Res pa je, da je področje družbenih služb bolj primerno za zaposlitev mladega človeka, ker ima socialna služba tu daljšo tradicijo kot na drugih področjih, npr. na področju gospodarstva. —
SREDIŠČE UČNIH BAZ: LJUBLJANA
Problem št. 1 so študentje II. letnika (letos jih je kar 73), ker mora šola poskrbeti za učne baze — območja, kjer bodo opravljali prakso, za pedagoško vodenje študentov v praksi itd. V minulem šolskem letu, ko so imeli na šoli 144 praktikantov, je potrebovala šola za študente v obeh praksah (trimesečni in enomesečni) 132 učnih baz, pri vodenju pa je sodelovalo skupno 68 socialnih delavcev in 9 drugih sodelavcev. Medtem ko učne baze ne predstavljajo posebnega problema, pa so na šoli manj zadovoljni z razvrstitvijo praktikantov po območjih. Ugotovitve so tudi pokazale, da študenti III. in IV. semestra preveč1 vežejo naloge na učno bazo, medtem ko je socialna problematika na tistih območjih, kjer
Delo v pogojih,^ ^ , M jih ima le malo naših šol
No vprošcnja »Prosvetnega delavca« odgovarja direktor gimnazije Ravne na Koroškem in zvezni poslanec Tone Golčer	,
TRETJE PISMO NEKDANJEMU SOŠOLCU
O medsebojnih odnosih
Mino. Le redko hospitiram pri njej, ker čutim, da tega ne mara. Ko sem se danes po ho-spitaciji pogovarjal z mlado učiteljico angleščine, sem slišal, kako je pripomnila slavistka: »Že spet deli nauke!«
Sem res tak, da delim le nauke? Ali nisem morda tu zato, da delamo skupno, da pomagamo drug drugemu ob nenehno prisotni zavesti, da ni nihče pametnejši nad pametnejšimi? Čeprav sem dosleden, včasih morda celo strog, pa je moj odnos do učiteljev vedno tovariški. Ali pa tudi ne? Morda se motim? Morda so moja prizadevanja za tovariške odnose le moja želja.
Včasih čutim, da nisem čisto enakovreden član kolektiva. Koliko pripomb zadeva človeka, ki vodi šolo, tistega, ki mora skrbeti prav za vse! Včasih, ko stopim v zbornico, vsi utihnejo. Kaj neki so se menili? Zakaj ne nadaljujejo s pogovorom? Se mar motim, ali pa o teh stvareh preveč razmišljam? Ne, ne morem, kar tako prenehati. Utrudljivo postaja moje pismo, in tudi sam sem že pogreben počitka.
Maj je, in le še nekaj dni nas loči od našega srečanja. Kakšni sploh smo, kakšni po desetih letih? Se spominjaš tistega jutra po prazovahju diplome? Takrat smo se vračali po široki cesti vsak proti svojemu domu. Čakalo nas je življenje, polno odgovornega dela. Smo ga opravili vsaj zadovoljivo? Nekdj svojih nalog smo že izpolnili. Deset let. Veliko.
Prisrčen pozdrav in nasvidenje
Mišo
Večer je. Današnji dan me je Zelo utrudil. Vendar ti moram vseeno napisati nekaj besed. Morda mi bo laže, morda se bom potem bolje počutil. Vsekakor: v juniju se moramo sestati in se pogovoriti. Ali bo en sam večer dovolj, da si povemo nekaj drobcev iz preteklih let?
Torej, danes je bil težak, utrudljiv dan. Že zadnjič, sem ti omenil, da imamo na šoli učitelja Maksa, ki rad udari. Danes je prišla v šolo mati nekega učenca in se pritožila zaradi pretepanja. Kaj se je pravzaprav zgodil^? Njen mali, malce bolehni sin ni znal matematike. Tovariš se je raztogotil, ga udaril s trikotnikom in brcnil. Rezultat — polomljen trikotnik (učenčev) in ponižan otrok. Ugled učitelja Maksa je še za stopnjo nižji. Ob vsem tem se mi porajajo misli, ki me nikakor nočejo zapustiti. Res, žal mi je. da se po naših šolah vse bolj uveljavlja tepež in s tem Poniževanje. Spet se srečujemo s tistim, za kar smo rekli, da je v današnji družbi prepovedano. Otrok, to občutljivo bitje, ta mali človek z vsemi slabimi in dobrimi stranmi pa potrebuje veliko razumevanja, potrpljenja in ljubezni. Včasih ne najde lega ne doma ne v šoli, nikjer. Rostaja osamljen, otožen, razdražen, nevzgojen, občutljiv ...
In učitelj, vzgojitelj, ki bi mu moral pomagati, da podvi vati in voditi? Ta mu deli klofute in sicer zato, ker ne zna. Kdo je kriv? Mar je vedno kriv samo otrok? Za učitelja Maksa Pi opravičila.
In še nekaj me je spravilo danes z ravnotežja. Na šoli ima-*!>o vestno učiteljico za sloven-
so socialne službe še nerazvite, neproučena. Lani npr. je bila središče učnih baz Ljubljana, kjer je delalo v trimesečni, praksi 84,2 % praktikantov, medtem ko jih je bilo na območju Štajerske 8,8 %,
Gorenjske 3,5 % in Primorske 3,5 %. In kako bo v prihodnosti?
Pričakujejo, da se bo ta problem še zaostril, saj se bodo cene prevozov povečale. Sola bo skušala delno rešiti vso stvar tako, dg' bodo pedagoški delavci vodili konzultacije s študenti na bazenskih centrih.
Podobno ugotovitev kot o izbiri učnih baz je zabeležil poseben elaborat, ki so ga izdelali na VSSD. tudi o vsebini diplomskih nalog: — Ena od značilnosti diplomskih nalog so teritorialno neenakomerno obdelana območja.
Od 62 slovenskih občin je 48 % takih, ki jih z diplomskimi nalogami nismo zajeli niti v najosnovnejših socialnih vprašanjih.
Med občinami, ki so jih naloge šole, saj je npr. letos namenjenega obravnavale, pa so nekatere sorazmerno močno zastopane. Tako je npr. obravnavalo socialna vprašanja mesta Ljubljane kar 72 diplomskih nalog ali 54 % vseh, ki se nanašajo na komunalna vprašanja.
Na VSSD se vpisuje zadnja leta vse več mladine neposredno gospodarskih organizacijah, saj iz srednjih šol, medtem ko so se naš sklad gradi iz denarja, ki ga v nreišnjih letih vpisovali ljudje, dajejo te organizacije namensko
............... ’ ’ ”--------za gradnjo šol, kar dve osnovni
šoli (na Ravnah in v Črni).
Nedvomno mora biti potem dovolj posluha tudi za gimnazijo, in če ga ne bo, bomo najbrž veliko sami krivi, kajti to pomeni, da smo izgubili stik z ljudmi, ki so šolo gradili, in gimi mlajšimi, ki so se celo šolali.
@ Kateri so najbolj pereči problemi ravenske gimnazije?
— Perečih problemov nimamo. Smo sicer v prostorski stiski, ki pa bo septembra, ko se bo odselila osnovna šola, rešena. Meni-
© Vaš zavod se ponaša z uspešno šolsko tradicijo, saj je letos praznoval 20-letnico svojega delovanja. Predstavite nam ga, prosim, kako živi v poreformnem obdobju?
— V začetku smo mislili, da nam bo zelo trda predla, toda sedaj opažamo, da nam je vsaj financiranje prineslo večjo ažurnost. Naš sklad za šolstvo ima bolj stabilen pritok denarja in to se je poznalo v letošnjem I. polletju tudi nam. Osebne dohodke smo uspeli revalorizirati in tudi približno uskladiti s poklici enakega profila v delovnih organizacijah na našem območju. Tudi materialna oskrba šole je zadovoljiva.
Priznati moram, da v naši občini že nekaj let zelo skrbijo za
kar 54 % občinskega proračuna za redno dejavnost šol. To pomeni, da imajo občinska skupščina, njen predsednik in politične organizacije za probleme šolstva veliko posluha. Uspelo nam je, da tega razumevanja nimajo le vodilni ljudje, ampak tudi delavci v naših
le-ti dobri, je delo zelo uspešno, ramo jezikom posvečati več skrbi
v nasprotnem primčru pa se lahko izjalovi, postane zgolj preprosto fizično delo. Ce hočemo doseči prvo, mora šola poskrbeti za zelo dobro organizacijo, potreben je tudi dober stik z mentorji — vse to pa nam je vsaj na splošno uspelo.
Mnogi dijaki — poleg tega, da dobijo pregled nad delovnimi mesti — navežejo stike z delavci
ki so že nekaj časa delali v praksi. j. o pa pomeni, da je treba s študenti delati zelo smotrno — posebno v obdobju praktičnega pouka, ker bo le-ta sicer ostal na stopnji ogledovanja delovnega procesa.
V okviru šole imajo že ves čas tudi izobraževalni center, ki prireja seminarje po naročilu zunanjih služb in organizira tečaje za izredne študente, ki so vpisani na VSSD. Vse večji vpis izrednih študentov na to šolo terja namreč tudi večjo skrb zanje, ki pa se, po mnenju delavcev na šoli, ne
in delovno organizacijo, se vračajo vanjo na delo v času počitnic, večkrat pa dobijo štipendijo in se po študiju vračajo za stalno — vendar ne kot tujci, tistimi mno- temveč kot nekdanji sodelavci.
pii nas ^ go ggspojjai.giji ukrepi kaj spremenili ubranost sodelovanja s podjetji? So le-ta začela varčneje odmerjati sredstva šoli, ali pa je morebiti ostalo pri stari vzajemnosti?
— Gospodarski ukrepi te ubranosti sodelovanja ne motijo. Oboji si pomagamo. Oni po svojih močeh nam, mi njim z izobraževanjem, s tečaji tujih jezikov ali kako drugače, — toda vse na osnovi medsebojnega obračunavanja po sporazumu. Žal moram povedati, da imajo drugod po Siove-napačno mnenje o tem, da
— to pa pomeni spremeniti odnos do njih. Problem je tudi v tem* kako zna učitelj tak jezik posredovati učencem. Menim, da bi morali vsi učitelji tujih jezikov vsaj leto dni preživeti v državi* katere jezik poučujejo. Nedvomno je rešitev v dobrih učnih kadrih, v sodobnem posredovanju teh predmetov učencem, v dobrem odnosu učencev, vseh učiteljev in družbe do teh predmetov* v osveščenosti nas vseh, ki poučujemo na srednjih in višjih šolahj da so postale te šole dostopne mnogo večjemu odstotku dijakov (kot pa so bile nekdaj, ko so na univerzo prihajali v glavnem nadpovprečno nadarjeni dijaki) in nazadnje tudi v medsebojni strpnosti in pomoči.
© Med pomembne dogodke v zadnjem času sodijo prav gotovo razpravljanja o novi koncepciji drugostopenjskega šolstva. Kakšno je vaše mnenje o tem pred-) logu?
— Res je: v Sloveniji je bilo več razprav o predlogu izobraževanja na II. stopnji, ki ga ja pripravil jugoslovanski zavod za šolstvo za osnovo razpravam v komisijah v odborih zvezne skup-, ščine. To gradivo naj bi služilo za sestavo dokumenta o izobraževanju. Kaj bo prišlo od tega^v osnutek dokumenta, ki bo nato šel: v široko javno razpravo, še ni’; jasno. In moje mnenje: menim, da je potrebna reforma v okviru sedanjega sistema; njen proces se je praktično že začel, saj to terja razvoj naše družbe, razvoj znanosti in tehnike. Tako že uvajajo mnoge vajenske, industrijske in ostale poklicne šole v svoje programe več splošno izobraževalnih predmetov, splošnoizobraževalne šole pa tehnične predmete. Res pa je, da tega procesa ne smemo prepustiti stihiji in posameznikom* ampak se morajo v zvezi z njim angažirati strokovne službe in pedagogi. Vse to šele vodi do zbliževanja programov. Tako bi omogočili naši mladini, da bi imela po osnovni šoli optimalne možnosti za razvoj svojih različnih
našo šolo po ne vem kakšni izredni poti, financirajo gospodar- intelektualnih sposobnosti in na-ske organizacije. Obstaja samo gnjej glede na intelektualne ,spo-ena — regularna pot — to je fi- sobnosti posameznikov. Naša nanciranje preko sklada za šol- družba mora biti — kolikor še stvo. Res pa je, da so nam gospo- ni — regulator, da ne bo botro-darske organizacije pomagale pri vala pri izbiri vrste šole socialna opremi in kemikalijah — kjer so selekcija.
mogle — ko je šlo za verifikacijo. Toda tudi takrat je večino sredstev prispeval sklad za šolstvo.
© Kako se odraža kabinetni pouk na uspehih dijakov in kakšni ueno-vžgojni uspehi se obetajo ob koncu letošnjega šolskega leta?
— Že nekaj let uvajamo Irabi-netnj pouk. Vse gre postopoma. Temu načinu dela se privajajo tako profesorji kot tudi dijaki. Tak pouk, če hočemo, da je kvaliteten, zahteva od profesorja mnogo več dela. Pri fiziki in kemiji smo uvedli, nova delovna mesta, tj. laborante, saj le tako profesorji zmorejo delo. Tak pouk nedvomno vpliva na formiranje dijakov. Ne daje jim samo teoretičnega znanja, ampak jih navaja na samostojno delo. Morda pri ugotavljanju teoretičnega znanja ni velikih razlik, so pa nedvomno
© Kakšen je delež članov vašega šolskega kolektiva v kultur-no-prosvetnem življenju kraja in kako se udejstvujejo v pedagoškem tisku?
— Mnogi člani našega kolektiva so močno družbeno angažirani, nekaj profesorjev pa je tudi aktivno vključenih v kulturno-prosvetno življenje kraja. Gimnazijci aktivno sodelujejo skoraj na vseh proslavah in kulturno-poli-tičnih manifestacijah na Ravnah in večkrat tudi v širšem merilu. Taka je pač vloga gimnazije v manjših mestih. Žal pa moram povedati, da v pedagoškem tisku nismo kdo ve kako aktivni. ,
© Označite položaj intelektualca v industrijskem središču, kakršno so Ravne.
— Ta položaj je vsekakor bistveno drugačen od onega v Ljub-
Otroška igra — in nemara že tudi kaj več
more izražati samo z organizacijo seminarjev, temveč je treba razvijati tudi druge oblike dela.
Poseben problem predstavlja sofinanciranje izrednega študija s strani delovnih organizacij. Le-to je namreč minimalno, kar naj bi pomenilo, da za tako obliko študija torej ni družbene potrebe. S tem pojavom pa se srečujemo v našem šolstvu že vrsto let. Poznamo ga pod imenom »kratkovidna kadrovska politika«.
M. K.
Dijaki so shirali zs£ Indijo
Kar zadovoljiv uspeh je dosegla nabiralna akcija med gojenci in gojenkami doma tehniških šol v Ljubljani, ki so sc odločili, da prispevajo po svojih močeh za lačne v Indiji. Zbran je bil znesek 84.010 S. din, mimo tega so prispevali gojenci — strojniki, maturanti, še 12 obveznic skopskega posojila v nominalni vrednosti 12.000 starih dinarjev.
mo, da bomo imeli s tem pogoje, kot jih ima le malo šol pri nas. Problem so tudi dijaki, ki se vozijo, posebno še tisti iz drugih občin, ki nimajo dovolj denarja za plačilo mesečnih avtobusnih vozovnic, občinske skupščine pa jim zaradi finančne stiske ne morejo regresirati voženj. Menimo, da bo tudi to sčasoma urejeno.
(§) Gospodarskim organizacijam pogosto očitamo nezanimanje za bodoče kadre. Kako je s tem v vašem kraju? Kako je urejeno proizvodno delo in kakšno je sodelovanje na relaciji šola—podjetja?
~ Organizacije na našem območju se nedvomno zavedajo, da je njihov gospodarski in poslovni uspeh odvisen od dobrih kadrov.
velike razlike pri tem, kako dijak liani, Mariboru ali Celju. Tukajš-pristopa k eksperimentiranju ali nji človek ne more biti le delavec kateremu drugemu delu, ali zahte- v svoji stroki, temveč mora biti va več kot samo knjigo.	več. Nedvomno je naš intelektua-
Učni uspehi bodo ob zaključku lec v primeri z onim za marsikaj šolskega leta nekoliko slabši kot prikrajšan in. mnogokrat navezan lani. Morda je temu kriva večja na televizijo. Vendar tako^ hudo zahtevnost. Na splošno pa menim, tudi ni. Na Ravne prihajajo po--	■	-	*- ' - —j—'---=	klicne gledališke družine iz Ma-
ribora, Celja in Ljubljane, pa tudi
da bodo še kar zadovoljivi. @ Drugostopenjske šole
pogosto rade kažejo s prstom na osemletke, češ da nimajo ustreznih kadrov za tuj jezik, matematiko in slovenščino — davek zaradi tega pa da plačujejo dijaki.
opere in koncerte poznamo. Naša študijska knjižnica ima bogato izbiro literature z raznih področij (preko 50.000 knjig). Tu je tudi li-» kovni salon, ki prireja razne razstave, in nazadnje slovenjegraški
človek avto, ni končno daleč niti v Maribor ali v Ljubljano. Moje osebno mnenje je, da še teh dobrin, ki jih imamo, ne izrabljamo, kot bi jih lahko.
Res pa je, da si intelektualec v kraju, kot so Ravne, ustvarja avtoriteto sam s svojim delom. Drugi mu skušamo pomagati s tem, da mu je ne rušimo. Če pri
Popravek
V sestavku »Srečanje mladih glasbenikov«, objavljenem v našem listu 18. maja 1966, na zadnji strani, se v drugem odstavku pravilno glasi »16. in 17. maja so nastopili v Ljubljani gojenci glasbenih šol s področja zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljub- proizvodnega dela pa je v veliki Ijana I, ki je prevzel za ta na- meri odvisen od mentorjev v go-stop tudi vso organizacijo.«	spodarskih organizacijah. Če so
Nekaj podobnega trde tudi na viš- umetnostni paviljon — in če ima jih in visokih šolah, vendar za obojne — osemletke in drugostopenjske šole. Kje je rešitev iz začaranega kroga »obtoževanja«?
— Potrebna je analiza, zakaj je terpu tako. Nedvomno so kadri še mnogokje problem — pa tudi ko novi kadri pridejo, to ni rešljivo v enem letu. Gre tudi za odnos do tujega jezika — pri čemer Iz izkušenj vemo, da jim ni vse- mislim predvsem na osnovno šolo. tem uspe, dobi v kraju ugled in eno, kakšne štipendiste bodo Malim narodom je znanje tujih se uveljavi — sicer pa ponavadi imele. Večina delovnih organizacij jezikov več kot nujno, zato mo- odide drugam iskat svojo srečo, in občinske štipendijske komisije pošljejo vsako leto šoli razpis štipendij, Lani se je npr. zgodilo, da je veliko štipendij ostalo — to velja posebno za prosvetne stroke.
Delovne organizacije — posebno pa še rudnik Mežica — zahtevajo mnenja šole o kandidatovih sposobnostih in nagnjenjih.
Z organizacijo proizvodnega dela na našem območju nimamo težav. Delovne organizacije nam, gredo že vrsto let na roko. Uspeh
Sčetkajt^ svoje zobe in dlesni pravilno In to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR*
Nagrajene naloge ob 20-letnici GF
ZANIMIVA RAZSTAVA
Pregled razvoja manjšinskega šolstva
Glavni odbor SZDL Slovenije, Na razpis se je odzvala velika CK Z MS in republiški sekretariat večina osnovnih šol in šol druge za prosveto in kulturo so dali po- stopnje. Občinske komisije so budo, da tudi šolska in akadem- zbrale vse najboljše nlo-ge in po-ska mladina slovesno proslavi 25- slale po eno' najboljšo iz vsake letnico ustanovitve OF in v^staie situmne sol remiFliTv v slovenskega naroda. Sekretariat Le-ta ie dobila v oceno VR naloe J V prejšnji številki Prosvetnega javnost, ker razstava skuša vzbu- desetletjih XIX. stoletja vse bolj Stara Jugoslavija je dopuščala je objavil razpis za pisanje po-	učencev 7 in	8 razredov iz 52	waVCa smo napovedali,	da je za	diti zanimanje za problematiko	večal, k čemur so največ prispe-	celo tujo šolskor propaganao. Z
sebnih nalog za učence 7. in 8-	občin in rr	m'ln.a nčporpv Sni	let,osn^ muzejski teden	delovni	tega občutljivega šolstva in pri-	vala prav za te namene ustanov-	zaupnimi uredbami je dovoljevala
razredov osnovnih šol in šol dru-	drune stopnje	iz 30 ob-m Oce	kolektiv Slovenskega	šolskega	tegniti tudi druge znanstvene de-	Ijena tuja šolska društva: »Schul-	nemški manjšini izjemne pravice.
ge stopnje.
njevalni odbor je izbral 8 najbolj-
muzeja pripravil študijsko razsta- lavce za tovrstno proučevanje.
Jože Kladnik
verein« za Nemce, »Pro patria« oz. Na naših učiteljiščih so se lahko x:h	■ r, ■ vo »Pregled razvoja manjšinjske-	. »Lega nazionale« za Italijane ter učili metodike nemškega jezika in
. J , ^0I xn , na?"' §'a šolstva na slovenskem ozemlju Bogato razstavno gradivo je »ju]ijan« za Madžare. Za naše na- opravljali celo dodatne diplom-"zS? - ,50* „ge,St0,pn:,e od 1869. do 1966. leta.« Sedaj je izpostavljeno na^ ogled skoraj v rodno obrambne1 svrhe pa so za- ske izpite za pouk v manjšinskih jin preaiozu za nagrade.	razstava že dostopna javnosti, ker vseh prostorih šolskega muzeja. vedni Slovenci 1885. leta ustano- šolah. To dokazujejo statistike,
Priznanja in knjižne nagrade 80 .1° odprli 20. maja dopoldne v	z ozirom na tri zaključena šolsko »Družbo sv. Cirila in grafikoni in drugi uradni doku-
so , prejeli učenci in učenke šol prisotnosti zastopnikov univerze, razdobja tudi tri tematsko zao- Metoda«, da je zbirala prispevke menti.
Ve«t o nenadni smrti riniernietneea dmg6 stopnje: Jelka Avbelj, Eko- kulturnih ustanov, znanstvenih in- krozene dele V avli muzeja se jn z njimj gradila šolske stavbe V času okupacije so nacistične prosvetnega delavca Jožeta Kladnika	nomska šola’ Novo mesto, Marjan	štitutov, pedagoških zavodov in	nahajajo grafikoni m dokumenti,	za slovenske vrtce in ljudske šole,	sile čez noč likvidirale tudi slo-
lz Sevnice je prizadela vse prebivalce	Dreo, Tehnična šola kmetijske	društev. Navzočim obiskovalcem	8 katerimi je prikazano, kako m	to ziastj v krajih, kjer je bil za-	venske šole. Nemci in Madžari so
tegpoknini rože Kladnik ce ie mdii	stroke Ruše, Albin Igličar, gim-	se ie za udeležbo in podoporo v	Koliko je slovenske narodne šole	i-adi gospodarske odvisnosti potuj-	takoj uvedli svoj šolslft sistem in
1. 1888 v Sevnici v obrtniSko-kmečki	nazija Škofja Loka, Rafael Kirn.	kakršnikoli obliki zahvalil muzej-	organizirala na slovenskem etme-	geva]ni vpliv največji in kjer ob-	z njim nasilno zahtevali tudi le
družini L. 1907 je končal učiteliis-e	gimnazija Postojna Saša Škofič	sk' ravnatelj France Ostanek ter	nem ozemlju Avstro-Ogrska, ko	finski odbori niso bili naklonjeni	svoj učni jezik. Italijani pa so
Lt vrHaloze Pri0ptuaiuez0žlfiopda w	gimnaSa Poljane-Ljubljana, Jan-	™ kratko razložil razvoj manj-	smo Slovenci bili pravzaprav na-	slovenski ioli. Podobno Ciril-Me-	predpisali italijanščino v srednjih
ko Zoire, gimnazija -Celje, Alfonz	šinskega šolstva pri nas: najprej,	r°dna manjšina m so naši^ pied-	todovo šolsko družbo so osem let	šolah kot učni predmet.
Žižek, Tehnična / tekstilna šola kako je bilo s slovenskimi šolami m^1 v desetletjih po marčni re- ^gneje za enake namene ustano- Šolstvo narodnosti v novi so-Mariboir-	v stan ^Avstriji, nato o manjšinj- yoc^CiJ1 zantevali sole z narodnim	v js^ri y razstavnih vi- cialistični Sloveniji je prikaznano
_	v	. . skemu šolstvu med obema vojna- jezikom. Prvi grafikon »Osnovne trinah so prikazani denarni nabi- v razstavni dvorani.
osnovnih sol pa so prejeli ma ter končno v novi socialistič- 5°}e na slovenskem ozemlju v rainiki, učni načrti, učbeniki, ko- Narodnoosvobodilna borba se nagrade an priznanja naslednji ni Sloveniji, ko je to šolstvo že šolskem letu 136165« služi za pri-
ki merjalno izhodišče, ker kaže, da
vzgajal mladino svojega rojstnega kraja.^ se je 1. 1913 vrnil v Sevnico, toda že 1. 1914 — v začetku prve svetovne vojne — je moral na rusko fronto, kjer so ga jeseni ujeli in odgnali v Sibirijo. V Sibiriji je tudi preživel oktobrsko revolucijo, po kon-
n?co. Vv0:iwmPakrI.iuPrlkSrZ?eesiuVžbovIl “č^.in u£en«e: Ivan Cesnik, o. premsV‘v’šoistvlnarodnosti
polnih 35 let, Je postal tudi in si
i let, je postal tudi upraviteli 8- Pivka. Cvetka Godina, o. š. živijo z nami v isti družbeno po- smo tedaj na vsem ozemlju imeli ,ženjh krajih	borci naše ozemlje, povsod so ob-
naprednesa^vSoHteViT in^kvaiitetr^e-a Gornj® Radgona, Miltei Krže, o. š. litični skupnosti. Direktorica Pe- 743 osnovnih šol, največ podežel- Manjšinsko šolstvo med obema novili tudi narodno šolo. Glede človeka. »	=	"	““	L,0'^1 P^tok, Pavja Lazar, o. š^ dagoškega inštituta dr. Iva Šegu- sjsticno okupacijo je pregledno vojnama jn stanje med samo fa- narodnih manjšin pa so na zna-
Ze v predvojni Jugoslaviji so ga fabor, Silva Novak, o*, s* Miklavž lova pa je kot zunanji član mu- skih potomk tnvialk, v večjih prikazano na dolgem muzejskem menitem II. zasedanju AVNOJ-a
pn Ormožu, Meri Ravba.f. o. š. zejske delovne'skupnosti razstavo krajih m mestih pa 22 glavnih šol. hodniku. Kraljevina SHS se je z poslanci sprejeli med drugimi do-
ralniki, učni načrti, učbeniki, koledarji, literatura in slike Ciril- je močno odražala tudi v šolstvu, metodijskih šol v nacionalno ogro- Kjerkoli so osvobodili partizanski
Razrešili so ga tudi upravitelj skih po- Krško Aleksander
slov. Preganianle se ie nsriallevalo fVrSKO’ Aleksander Šuligoj,
slov. Preganjanje se' je nadaljevalo	rJC''sa“u™'.C’IU118°1 o. š. odprla in z izbranimi besedami (teda.i ^ imela Koroška 88, tri- mednarodnimi pogodbami
tudi v drugi svetovni vojni, ko mu NsTiril ob Soči, Dsiiunku Trpin, o. poudurilu numon in pomen rsz- m-tjFSicn 169, Kronjsku 234, Stsjsr- hormonsko in triunonsko) ter z in 0gaUPodp0erijlfPzenženpSeinPh™?koniv Š' Cerkno'	stavljenega gradiva za kulturno	j^_Porabjem_pa ustavo iz leta 1921 obvezala, da
taborišče na Bavarsko' Vzrok za aretacijo Je bil njegov sin Savo, sred-
g/SgestaPOTririiObtožiliSksodJoCv'a“aS°	JTOClellfCV OS.PrafJ naihniKim	nlh šol, ki so jih urejevali okraj-
Podelitev nagrad naiholišim .. ......... .. . . .	...........- .............................................
OT’ in ga označili za organizatorja	-f-Sr»;]Ž:r^.	*	a.	J11 in °pcirJSKi soisk! oanon, ko je hudo prizadela Gentilejeva šolska osnova za sodobno reševanje in
osvobodiinega gibanic v Sevnici, od-	I1Z1M.OIU. IH HlS.i6.fHSI.IlC-OffH	ma^a. . e^a 0^ve^a^ reforma, ki je od 1923. do 1926. vzpostavljanje šolstva narodnosti,
iiii.13 80 ga V an 01 in ga ustre"	avstrijski solski zakon, s katerim je|a zamorila prav vse slovenske ki žive z nami v isti socialistični
Po osvoboditvi je bil Jože Klad- Kakor vsako leto je tudi letos pore društva hkraiti pa izrazil 'le ^ a v vseh avstrijskih deželah g0]e in spremenila v fašistične domovini. Ustavne določbe, zakoni,
^ S£oS*Tl
kadra ga _ie zopet privedlo v pro-	najboljšim matematikom in fizi-	opravljanjem svoje službene dol-	majeriato° SKrD za„ s , ,e 0Dcme	Slovenci v Porabju so morali obl-	literatura o narodnostnih proble-
SfS^ke^miSdinft^^bii6 ,učitejig1n	k<>m iz vseh .šoi druge stopnje,	žnostl, marveč so našli pot do	vsaka dezela pa 23 uclte‘-)e-	skovati le madžarske osnovne šole.	mih kažejo šolstvo narodnosti ta-
upraviteij na vajenski šoli. Ko ie bil	Slovesna podelitev je bila 22- ma-	mladega rodu še z drugimi obli- Podeželske ljudske šole so ime-	V šolskem letu 1924/25 smo ime-	koj po osvoboditvi v A in B coni
1, '963 dokončno upokojen, se ie še	ja v hotelu Slon v Ljubljani, od-	kami svojega požrtvovalnega dela	le na Kranjskem, Primorskem in	H v dravski banovini z ozirom na	ter na Koroškem, Koprskem, Pri-
va d el o vn sT doba'Te je tatofnod^išf^ Hkovanja pa je dijakom podelil Odilikovanja in pohvale so Štajerskem slovenski učni jezik, celotno šolstvo 14,5 »/o manjšinj- morskem in v Prekmurju. Iz bona sr let. Mladina na ie ljubila’in	republiški sekretar za prosveto in	pretoli dnaki II. gimnazije v	medtem ko je bil v mnogih mest-	skih šol in ta odstotek se je do	gatega razstavljenega gradiva je
sn-toovala Mnosi učenci, ki so bili	kulturo Tomo Martelanc. V uvod-	Ljubljani ” gurman'je Ljubljana-	nih šolah na Kranjskem in Koro-	leta 1930 še povečal za 0,3«/«. Za-	razvidna zapletena problematika
živU»Piunto nae dVeio^ihSmestjheai”De	nlh besedah je dr. Alojzij Vadnal	Vič. gimnazij v Idriji, v Novem	škem pouk dvojezičen. Mestne	radi [nacionalne mržnje na eni in	šolske in pravne zaščitne narpd-
usp^he. vej čas narodno, zaveden,	pred zbranimi mladimi materna-	mestu. Škofji Loki Maribor-Ta-	ljudske šole na štajerskem so bile	drugi strani državne meje pa se	nosti in stanje teh šol sedaj.
£»iue "veltko^Domoe11 te nudi^^asiT t&i in fiziki Poudaril, da je delo bor. Kranju, Novi Gorici in Ko- nemške, na Primorskem pa itali- je v naslednjem desetletju število Za to aktualno razstavo je de-
skemu dn^ui. osnoval in vodil godbo	društva idr.l.
neko društvo opravi ja. 2e- Avsec. Sanj; Dušan Modic, No! Grafikon prikazuje tudi, da je ob- Slovenskem najbolj močna nem- Šima razpravama^ Ravnatelj mu-
(sen- ločbami tudi odlok, da bodo narodnim manjšinam zagotovljene
.	------ —	-— ------__________vse jezikovne in etnične pravice.
ljudskih sol). Drugi grafnion nacionalne manjšine v, državi Kot smatramo to zasedanje za pa kaze^ koldo^smo imeli razlic- zaščitila in jim dala lastne šole. rojstvo nove socialistične Jugosla-
Slovenske šole pod Italijo je vije, tako je imenovani odlok tudi
z mladimi, nadarjenim« ljudmi pru ter TŠE v Ljubljani. Profe- janske. Na, vseh srednjih šolah je manjšinj skih šol zelo znižalo. lovni kolektiv šolskega muzeja najbolj plodna dejavnost, ki jo sorji nagrajenih dijakov so: Franc bila slovenščina le učni predmet. Med obema vojnama je bila na izdal tudi priročnik z dvema dalj-
e»	1«	skoraj	mo	občanov	-	v-i	leli	bi’	d?	bi	se	na	ta način	vo	mesto;	Bogomila Kolenko,	Ko-	stajalo v tistem času na našem	ška nacionalna manjšina, ki je	žeja France Ostanek Je podal
- —-iho	1—i	vovpi-i	no軫sfin nleanv	udejstvovala	tudi	druga	naša stro-	per-	Franc	Perme	Nova	Gorica-	ozemlju 870 ljudskih šol, od tega	imela strnjeno mrežo svojih šol	»Pregled manjšinskega šolstva na
'm*"	—	-	--------’---------- Milica	Fotisek, Ljubljana-Subič&:	pa	le 395 slovenskih. Ostale šole	na Kočevskem, precej manjšinskih	slovenskem ozemlju«, muzejski
pa je va:	Ivan	Stale Ljubljana-Beži-	80	bile ali utrakvistične ali nem-	oddelkov in celo samostojnih šol	kustos Vincenc Žnidar pa je ob-
»	ške ali italijanske oz. madžarske,	pa tudi ob severni državni meji	delal »Učne načrte in vsebino pou-
Dalje je bilo 9 učiteljišč, 8 gimna-	ali v mestih. V Prekmurju so de-	ka na manjšinskih šolah«. Obema
zij (med njimi 3 nižje), 6 višjih	lovaie madžarske manjšinske šole.	razpravama sledita povzetka v
realk (2 nižji), 2 strokovni in 4	Vpisovanje v vse te šole so ure-	angleščini, da se tudi tujec more
vajenske šole, vse s tujim učnim	jali tako, da so morali starši z	informirati z našim reševanjem
jezikom. Od višjih šol so bila na	uradnimi občinskimi in župnijski-	šolskih problemov v nacionalno
Slovenskem le škofijska semeni-	mi potrdili dokazati svoje nacio-	mešanih področjih. Dodan je pre-
šča.	nalno poreklo.	gled uporabljenega gradiva z li-
Fašizem in nacizem sta na na-	teraturo, med tekstom pa so slike
drkester,	,	tr,.1 , ,lkl ®r.	,.n Prlb:azu-	šem etničnem ozemlju onstran	ciril-metddijskih šol, propagand-
nekoliko	Je>	koliko sol smo imeli na našem	meje dovoljevala le italijanske in	nih letakov in redkih dolAimen-
ozemlju pred prvo svetovno vojno. nemske £0ie učitelie zavestne do- tov v dvo. Takrat je delovalo na slovenskem tu“lce slovenskih otrok je to- Kolektiv šolskega muzeja vabi ozemlju ze 1022 slovenskih osnov-
^	kTldFštTa- „ +1
čigar del0 ne bo nikdar	Sekretar tov. Martelanc
s. Skočir ’ v svojem nagovoru pozdravil na- grad.
Večer gojencev ZGBI
V vrsti koncertov, ki jih je	so izvedli ta koncert z vso pri-	na Tavridi« za veliki
pripravil letos ljubljanski zavod	zadevnostjo: iskrivo in dinamič-	vendar je izzvenela
za glasbeno in baletno izobraže-	no.	medlo in brezbarvno,
vanje (srednja glasbena šola), V drugem delu koncerta, ki ga Ob koncu še pripis-
smo	poslušali	v torek	17.	maja	je dirigiral prof. Vinko Šušteršič,	rani smo tokrat srečali veliko	uzemiju ze iuzz siovensKin osnov-	ja	oblast	celo	nagrajevala. Pre-	učiteljske	zbore in	pedagoške
v	veliki	dvorani Slovenske	fil-	so bile na sporedu povečini or-	mladih ljudi — precej današnje	s°k / ,.dv0'1Iez3cnib’J3 nem-	p0ved£da	je	tudi	učne	knjige na-	ustanove,	da	si pridejo	razstavo
harmonije tudi koncert solistov,	kestralne skladbe: Santlova Be-	mladine, ki je postala	že	pojem	?klh;	52	italijanskih	in	87	z	mad-	žih	zaiožb	in	sebi	v	prid p0tvar- ogledat.
godalnega ansambla in orkestra	lokranjska serenada za godalni	nezainteresiranosti in	brezdelja,	zars.	m	ucmm	jezikom.	Povečalo	jaja |.udj	;;0iske	statistike.	Vincenc	Žnidar
orkester, Cimarosov Koncert za pa je ta večer dokazala neupravi-	tudl število _ srednjih sol.
oboo in godalni orkester (oboo je	čenost takšne trditve. Mladi, ki	Pop,ol,mh Sil™32!..! je bilo že 10,
igral gojenec 3. letnika Slavko	smo jih srečali na torkovem kon-	a od Jega je bila slovenska le ena,
Pečar) in Nannyjev Koncert za	certu, so dokazali nasprotno: da	1-se druSe so bile ali dvojezične
te šole,
Večer so pričeli mladi glasbeniki s Tartinijevim Koncertom za violino in godalni orkester v d-molu, za katerega je	.i,..v^pJIL	t-uajv	n.vaiu,cmu muziiiu uu
napisal kadenco in v njem na- dislav Vidrih, 4. letnik). Oba so- plaže, da imajo pravilen odnos učiteijišče je bilo slovensko le eno, stopil tudi kot solist — gojenec lista sta nastopila sproščeno, do umetnosti in da so željni vse- S	0 nem~
kljub dokajšnji meri koncentra- ga lepega. In da so sposobni to s cije. Koncertni večer je zaklju- tudi doživeto poustvarjati, čila Uvertura k operi »Iphigenina	M. K
kontrabas in. orkester (solist Bu- znajo ločiti kvalitetno muziko od aii.,s1P.°Yse.mjezikom. Tudi
Veliki glasfoeiio-pevski pionirski festival v Gornji Madgooi
eno pa italijansko.
2. letnika Miha Pogačnik. Izred na muzikalnost in inteligenca, to je bil splošen vtis, ki smo ga dobili ob poslušanju mladega glasbenika.
Poleg Sedmih lahkih skladb za godalni orkester E. Kreneka smo v prvem delu koncerta, ki ga je dirigiral prof. Ciril Veronek, poslušali tudi dve solo pevki: Ma- Ni učitelja, ki se ne bi vsak tastrofah ..., vendar vse to na za- vodstvom prof. Žnidarja. Ponovno rinko Grajzer (2. letnik), ki je iz- dan znova zavedal, kako malo ko- vest mladega človeka ne deluje srečanje je potrdilo, da se tu ni vedla dve pesmi v klasični in- ristijo šolarjem neskončne verige tako prepričljivo kakor neposred- bati praznote leporečja; kadar
V počastitev rojstnega dne mar- slabo obiskan. Nekateri starši še ved-šala Tita In 25-letnice vstaje je pri- no ne čutilo, da nastopa njihov otrok redila občinska zveza kulturno-pro- In da je tako omalovaževanje resnič-Lujccvaim pntiSK sovimsuC- svetnih organizacij v Gornji Radgoni no težkega dela znak kulturnega pri-nih sosedov se je v zadnjih dveh	----- *- -----------------------------------------
Posnemanja vredna zamisel
tradicionalni glasbeno-pevski pionirski mitivizma. Festival, ki je razen obi-festival. Na festivalu so sodelovali ska v celoti uspel, se je odvijal yia pionirski in mladinski pevski zbori čudovito akustičnem dvorišču radgon-iz Gornje Radgone, Apač, Vidma ob skega gradu. Prostor je primeren za
Ščavnici, Kapele in Kadenc iz radgonske občine ter zbora iz Cezanjevec in Tomaža pri Ormožu. Skupno je nastopilo 9 zborov z nad 700 mladimi pevci. Sorgzmerno največ -pevcev je dala radenska osnovna šola, ki je poslala na festival dva zbora, čeprav šteje le okrog 240 učencev.
Vsak zbor je zapel tri poljubne
večje koncertne glasbe.
prireditve klasične
IKA
Jubilej Ive Župančičeve
Kdo bi ji prisodil? Res: te dni proslavlja 60-letnieo rojstva. Rojena je bila v učiteljski družini šolskega upravitelja Janka Kodermana leta 1906 v Zgornji Ponikvi pri Veliki Pirešici,
terpretaciji (za orkester ju je pri-	lepih besed	in	priporočil, če niso	no doživetje, pri katerem je. uče-	otroška srca tako nepomirljivo	P*-80!1-	mertteF\	ko ?° F* za^.iucek
redil prof. Jurij Gregorc), in	to utripajoče	žile, napolnjene s	nec osebno angažiran in.se učitelj	utripljejo, ne poznajo laži in hi-	radgonPkePgodh/ na0pihaia ^zapeli
Alenko Dernačevo (tudi iz 2. let-	toplo krvjo	žlahtnih in vzpodbud-	tudi sam počuti oblikovalno moč-	navščine. Osebni kontakti med	sem o	.Titu in	10 let mladosti. Na-	okraj Celje	učiteljišče	je	obiskovala v
nika), ki je s Tremi pesmimi za	nih dejanj.	nega, ker ve, da ne zida v veter,	mladimi so na stežaj odprli vrata	zlpeu‘prav^zSte™	ku/ MaTudraia^je	ms3	Teta	Najprej
glas in klavir Bele Bartoka nav- jy[ed drugim govorimo učen- Iz takšne potrebe so se v dveh . pretakanju kulturnih dobrin iz pesmi. Tako je na primer kapelski Je službovala v Šmartnem ob Paki.
v . Prekmurje, v Odrance. Od leta 1928 pa je poučevala v Litiji. V Litiji pa se je leta T933 tudi poročila 2 učiteljem Jožetom Župančičem, znanim, uglednim publicistom. Delala je pri Sokolu in naprednih društvih. Za-
»•■saSKas?«:
za klavir (solist Oljan Repič) in nosti jugoslovanskih narodov, redi med bratskimi republikami. Smisel pozdravnih besed rav- n ^kovet Stevana Mokranjca: godalni orkester C. Debussyja	Svoje besede podpiramo s svetli-	Pri takem iskanju življenjskih	natelja tov. Kokolja, da bodi brat-	Na festivalu so sodelovali tudi učenci
smo zlahka razumeli navduše-	mi zgledi iz osvobodilnega boja,	stikov sta se našli in povezali tudi	stvo in enotnost naših narodov	glasbene šole ^ zborovodje s° srenje glasbenikov za dela tega	mladinskih delovnih brigad, po-	osnovna šola VLADIMIR NAZOR	tudi v prihodnje visoka misel vse	dip]ome ih knjižne nagrade.
skladatelja. Tudi gojenci ZGBI možnih akcij ob elementarnih ka- iz Zagreba in osnovna šola LJUB- nase mladine, je bil v tem lepem -	.
LJANA-POLJE. Med odredoma srečanju vzorno uresničen. Ta in so se razvile neprisiljene vezi ko- vsi podobni primeri'pa hkrati po-lektivnega pa tudi osebnega pri- trjujejo, da je v to smer obrnjena vzgoja naše mladine na najvišje obresti naložen denar.
Janez Lampič
Vtisi s posvetovanja v Opatiji
(Nadaljevanje s 1. strani)
učenci pri matematiki sami kontrolirali svoje naloge.
Učila v kabinetnih zbirkah pomenijo le mrtev inventar, če jih učitelji smotrno ne uporabljamo
jateljstva. Obiskujeta se že vrsto let, vsebina vsakokratnega obiska pa je vznemirljivo kulturno in staviti tako, da bodo služile samo- Pstriotično doživetje.
stojnemu delu in omogočale tudi samokontrolo. Tak učbenik pa spodbuja in obvezuje učitelja, da dela po pouka.
Nedavno sta se odreda ponovno srečala. Prvi so prišli v goste zagrebški pobratimi. Imeli so nam principih racionalnega povedati več, kot premore še tako skrbno napisana učna knjiga. Iz
Pionirji so se srečali v etra
Predsednik občinske zveze kultur- slovela je kot odlična učiteljica. Nje-no-prosvetnih organizacij tov. Manko ni šolarji so nastopali z dramatizira-Golar, ki je žw dvajsetič nastopil kot nimi recitacijami na domače motive: zborovodja na festivalu, je delal, da Litijske mladenke, Pomladni časi v so take prireditve v Gornji Radgoni Zasavju (s plesom in petjem). Po v mesecu maju že vsa leta no volni, osvoboditvi_je sodelovala na mitingih Festival, ki ga je pozdravil tudi pred- s svojimi pionirji, pa tudi pri gozdnih sednii<- občinske skupščine Ivan Ko- brigadah in na prireditvah Zveze bor-vač, pa je bil, čeprav jubilejen, žal cev in seveda na šolskih akademijah..
saj je v mladih letih tudi sama nastopala pri gledaliških igrah in režirala.
Med vojno je bila z možem in otrokoma izseljena v preselitveno taborišče Šentvid nad Ljubljano, zatem Letošnje praznovanje dneva mla- PENA iz Novega mesta in iz Ribnice Pa prve dni julija 1941 v Varvarin ob dosti bo zapisano v kronikah dveh lep praznik, pošiljajoč iskrene čestit- Moravi v Srbiji, kjer je živela
.1 . i _ .i	•	....	_	, j. _. ji   „ .. - ... „ -.	t)
V četrti sekciji Da SO obrav- °či jim je vrela Zgodovina žrtve dolenjskih šol in odredov kot pomem- Ice tudi maršalu Titu za njegov rojst- konca vojne — osvoboditve Srbije. Po
I. razreda iz Novega
mnogo pobud Mia-	rmadih. V svojih mičnih, narodnih	postaj radio kluba Novo mesto	tov.	mesta zaigral na harmoniko »Triglav-	listov med izse
,no /nm	Žir-Sn ’onlr.č	nošah SO Peli godli in plesali tako	Dominika in radia kluba Ribnica na	sko koračnico«, odgovoril pa mu je iz	stu 1943 se je
ma cim	sirsa splos-	‘	\,/.»i	Dolenjskem tov. Cvetka zaželela	pio-	Ribnice pred svojim mikrofonom pio.	nastopila starr
naj na-	ognjevito in aaiez.jivu, ua so pri-	nir jn pionirka iz ordeda KATJE	RU-	nir s pionirsko partizansko koračni-	učevala je
VP stro- znanja slovenskega avditorija za-_____________ co; sledila je recitacija pionirja iz prt večernih
pri obravnavi nove snovi, pri ob- navali vnrašam:ad kako TzhnTišati in radost njihovih dedov pred- k®11 dan- Točno ob osmi uri "zjutraj ni dan; Nato Pa je potekal izmenoma osvoboditvi Beograda je pomagala pri
navijanju, vajah in pr/vlrjanju	™n radii do,. prihJn«, agVgSSg^ t	rSMTC*	------ -----------
znanja, vendar tako, da se pri stvu. Dali somi:	........~	-—J-;1' —' —- -------------- ~	•-------—, -.
vsakem nadaljnjem ponazarjanju djnj je potrebna
učenci naučijo tudi kaj novega. na izobrazba, na to pa _________„ __
Zanimive so bile razprave o sloni strokovna šola osnove stro- znanja slovenskega avditorija pomenu in uporabi učbenika, ki kovnega izobraževanja, ki so pri- Srinjala izvajalce z bučno kipe-ne sme biti le vir informacij za lagojene potrebam delovnega me-	valovi navdušenja. Profeso-
učiteljevo pripravo. Učbenik mo- sta, kjer se bo pa izobraževanje rica, S°nia. Klepčeva, umetniški ra biti učencu delovna knjiga, iz izpopolnilo.	vodja skupine, je s kulturnim da-
katere spoznava nova dejstva, re- Udeleženci posvetovanja so rom’	po ,sv.0iih pio-
šuje naloge, po posebnem postop- obiskali tudi dve višji šoli: Peda- ni,r5ib . poklonila veliki družini
slovenskem listu »Domovina« v Beogradu in pri razpečavanju slovenskih listov med izseljenci v Srbiji. V avgustu 1945 se je vrnila v Litijo in spet nastopila staro službeno mesto. Fona osemletki, sodelovala večernih tečajih in tečajih, name-Novega mesta s čestitko maršalu Ti- njenih odraslim za strokovne izpite, tu, pa spet recitacija pionirke iz Rib- Nadalje je delala tudi pri AFZ in niče z Župančičevo Dumo . . . Tako drugih množičnih organizacijah. Rase je zvrstilo pred obema mikrofono- zen tega je pomagala pri strokovnem ma kar dvajset pionirjev in pionirk izpopolnjevanju mlajših učiteljskih s svojimi točkami, vmes pa so se kadrov. Organizirala je razne stro-vključevali še drugi radioamaterji in kovne krožke za elefhentnrni pouk. poslušali to srečanje po etru med za svoje delo je prejela od ljudske
ku^osvaia znanie^in^ob tem raz- soško ^akaderrdin	Tnrhi njihovih vrstnikov na robu Ljub- šo1 v Ljubljani, ki šteje preko 50 čla- dvema dolenjskima krajema.	oblasti pohvalne dekrete in odliko-
KU OSvaJa znanje in OD tem ra_ gOhKO akademijo in v.sjo mdu-	avil vseea nriznanin in n?v’ ?? ]e z,?.Iala te dni k posvetova- Posebno zanimiva je bila vklju- vanje,
vija tvorno mišljenje. To pa na- stnjsko pedagoško solo na Reki.	> 0PIdvud vsega puznanja m n-|U> ki je bilo zelo plodno. Navzoči čitev tov. Pera — vzgojitelja in radio.
laga večje naloge tudi avtorjem Ogledali so si organizacijo študija tra.lnega spomina vredno vzgojno so sprva sprejeli pravilnik o delovnih amaterja Iz osn. Sole POPOVACA s	Zdaj se bliža njeno «-letno pro-
učbenikov, ki morajo biti usmer- in’ dobro opremljene kabinete, del°-	do«	g^fnfažeM ^be^^op^č^a oln^nfloll^f lav?	Vzg^
jeni v učenca in naloge racionali- kjer se pripravljajo učiteljski Obisk se ni mogel lepše kon- izredne dopuste), nič manj pa niso skupinama lepe pozdrave in jima jiia je več mladih generacij.
^a?ga P0,uka;.Jm^kfunmora kandidati za sodoben poukov čati kakor z vzklikom: Kmalu na	refarifoveL^^S3^ oTJ'^	Vzorni, zaslužni prosvetni delavki
točno določiti minimalno snov in osnovnih šolah in stiokovnih ŠO- svidenje V Zagrebu! — že čez sprejela tudi pravilnik' o delitvi sred- ključku te zanimive in dostojne pro- iskrene čestitke ob lepem življenj-dopolnilno-ilustrativno, vprašanja lah II. stopnje.	teden dni so jim Poljčani vrnili stev iz b*všeSa sklada K-15, ocenili slave so se še domenili, da bo pri- skem jubileju. Se desetletja sireče,
in naloge pa mora metodično se-	Tončka Metelko obisk s podobnim nastopom pod S sT^edTomom	gffellSreČan3e °b zaW3UM.UTratSare' l?hraIfojcčv.ZadOV°13StVa V kr°g-vafrr.a'
Beraška skupnost je sklepala
Delovna skupnost doma tehniških
Kako naj bi organizirali oddelke za podaljšano bivanje učencev v osnovni šoli
Na zasedanjih skupščinskih organov, občinskih skupščin, posvetovanjih in sejah družbenopolitičnih organizacij po vsej naši republiki je vedno pogosteje slišati priporočila, naj bi šole poskrbele za družbeno varstvo svojih učencev, ki so tega potrebni. Tam pa, kjer so z njimi že začeli, naj bi ga razvijali dalje, tako kakor je bilo planirano v sedemletnem načrtu. Kljub finančnim stiskam v času gospodarske reforme se marsikje odločajo razširiti dejavnost osnovnih šol na izvenšolski čas. K temu silijo pojavi moralno negativnega ponašanja določenega odstotka mladine, slabi učni uspehi kot posledica nedelavnosti in naraščanje števila neprilagojenih in čustveno labilnih otrok. Vzroki za te pojave so očitni: pri nekaterih otrocih je razrušeno družinsko življenje onemogočilo normalno čustveno življenje, pri drugih neodgovornost staršev do vzgoje otrok, prevelika zaposlenost staršev in pomanjkanje stalne skrbi in kontrole pri delu, pa tudi šola in družbena skupnost nista posvečali vzgojnim vprašanjem dovolj pozornosti. Delež ima pri tem tudi pomanjkljiva družinska zakonodaja.
Osnovna šola se je tako znašla pred novimi problemi, da se mora od dosedanje pretežno učne funkcije preusmerjati na vzgojno v ožjem smislu besede. Te naloge že opravljajo tri leta šole na območju Ljubljane, Maribora ' in morda še kje. V letošnjem letu deluje samo na področju Zavoda za prosvetno pedagoško službo ' Ljubljana I 120 oddelkov za podaljšano bivanje učencev, ki vključujejo okoli 2300 učencev na 24 šolah. Dosedanje delo je dalo že prve izkušnje, ki jih lahko posredujemo drugim šolam. Uč-no-vzgojni uspehi so vidni šele po treh letih napornega dela. Starši, družbeno politične organizacije, občinski organi in javnost živo spremljajo delo oddelkov in priznavajo veliko vrednost te vzgojne oblike. Zanimanje^ zanjo je večje, kakor pa so možnosti za razširitev.
Da bi bile šole pri organizaciji tega dela uspešnejše, da bi Se izognile raznim napakam, ki so jih šole — veterani delale, bom navedla pozitivne izkušnje iz tega dela, ki naj služijo kot orientacija. Ker se morajo šole začeti Pripravljati že sedaj, bi jim svetovala naslednje:
Pri tem delu moramo delati načrtno in sistematično, skrbno se moramo varovati improviziranja. Najprej si mora biti učni zbor na jasnem glede ciljev in nalog tega dela. Pri mnogih učiteljih, starših in družbenih delavcih se je zakoreninilo prepričanje, da je ta oblika namenjena reševanju socialne problematike, Popravljanju nezadostnih ocen in korekturam moralnega ponaSanja Učencev. Iz takega mišljenja sledi odnos učnega zbora do dela Vzgojiteljev, pri katerem se koncentrirajo vsi vzgojni problemi šole. S tem bi se zbor razbremenil vzgojnih dolžnosti in se po-
svečal samo proučevanju. Toda ker v takem primeru ni uspeha, sp nezadovo 'i vsi, najbolj nesrečen je pa vzgojitelj, ki zaradi tega nima obstanka pri delu in teži k »lažjemu« v razred.
Kakšni so torej nameni vzgojnega dela in koga naj šola vključi v oddelek? Oddelki za podaljšano bivanje so odprti vsem otrokom zaposlenih staršev (brez ozira na učni uspeh), ki doma nimajo pogojev za učenje in ne kontrole nad življenjem v prostem času. Na predlog učnega zbora vključujemo tudi socialno in kakorkoli ogrožene otroke, ki so potrebni zavetja, redne prehrane, gibanja na zraku, rednega dela, kulturnega življenja ter sprostitve v urejenem kolektivu. Izkušnje dokazujejo, da večina neuspešnih učence--’ zaostaja zaradi tega, ker jih nihče ni pravočasno navadil rednega učenja. Učenje je najvažnejši, toda ne edini smoter dela v oddelkih. Če je potrebno, bomo vključili v oddelke tudi slabe učence, vendar ne samo v en oddelek, ker ne dobivajo od nikoder pobud za delo. Učni zbor ne sme dvigniti rok od njih, ampak se mora skupno z vzgojitelji še bolj poglobiti v duševnost otrok in v metode učnega in vzgojnega dela. Vzgojni vplivi se tako pomnožijo, zaradi tega je več upanja na uspeh. Zlasti pa ne smemo pričakovati hitrih in nenadnih uspehov, čc je bil otrok doslej zanemarjen.
Vzgojitelj — najpomembnejši faktor v organizaciji podaljšanega bivanja
Drug problem je vzgojni kader. Večinoma so to sedaj učitelji s srednješolsko izobrazbo. Na višji stopnji jim pomagajo tu in tam predmetni učitelji, ki s tem združujejo tudi dodatno pomoč učencem. Učitelji se zelo težko odločajo za to zaradi hudih pogojev dela in ker uspeha ne morejo evider tirati. Njihov delež v učnem uspehu se običajno ne vidi, pametni razredniki in učitelji ga pa priznajo. Na to mesto je nujno postav'u najboljšega učitelja in pedagoga, osebnost, ki je avtoritativna, razgledana in tu-v obvlada učno snov, kar je važno posebno na višji stopnji. Redko se obnese začetnik brez pedagoške prakse 'v razredu, še slabše pa je. če damo oddelek v roke nestrokovnjaku. Vzgojitelj je najpomembnejši faktor v organizaciji podaljšanega bivanja. Ce ta v vzgojnem pogledu odpove, lahko idejo popači, jo izkrivi in v očeh otrok in staršev popolnoma razvrednoti. S tern je delo na. šoli uničeno.
Glede organizacijske oblike pa je praksa pokazal . tole: najbolj uspešna je, če so združeni učenci enega- ali istega razreda, ker je v njem Idže planirati učenje in organizirati svobodne dejavnosti in igre. Kombiniran oddelek je dosti teže voditi. Ker je več učnih pbogramov, se mora vzgo-
Učilnico (za podaljšano bivanje) moramo urediti okusno in prijetno, da bomo ustvarili v njej domače vzdušje...
ROMANCA O PRIPRAVI
Tovarišica Silva se je pripravljala za naslednji dan. Prvo uro ie na urniku slovenščina v osmem razredu. Učiteljica Silva je vestna. Tudi »glavo« v pripravi zmeraj napiše, česar vsi učitelji ne Počno.
Učna enota: Socialna poezija bled obema vojnama.
Metodična enota: Tone Seliškar Sedmorojenčki.
Metode:	Razgovor, razlaga,
bstno prikazovanje (interpretacija teksta).
Učni smoter: Učenci spoznajo kado delavske družine v preteklosti in pesnikovo prizadetost ob
tem.
Vzgojni smoter: Krivičen in nehuman je bil čas, ko se starši niso mogli veseliti vseh svojih
otrok.
Se enkrat je na glas prebrala Pesem in jo akcentirala:
‘Razparale so se bajte in gledal . sem
tepe in grozovite ure.
Ko je bil prvi sin spočet, le šla mati v prelepi svet Pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet.
Ko je prvi sin bratca dobil,
,Se je oče od veselja napil ln svojo ženo po licu hvaležno Pobožal.
Ko je zajokal tretji sin,
je priplazil iz neznanih globin teajhen črviček v njeno srce.
Ko se je rodil četrti krik, je bil oče kakor gobav bolnik s krvavimi žulji pokrit.
Ko je bil sedmi sin spočet, je bil od očeta pijanca preklet.
Gledam in štejem, pa ne morem sedmorojenčkov prešteti.
Nad bednimi in sklonjenimi visi glad,
pod črnogledimi zija prepad, pred norci gre prazna cesta v prazno življenje.
Žalostno sem pogledal Krista na Klečci.
O, Kriste, kdaj pride tisti veliki čas,
ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet
pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet.«
In napisala je pripravo, dve strani dolgo, in si je kar zaželela, da bi šel jutri hospitirat ravnatelj ali svetovalec, zakaj zdelo se ji je, da ura mora uspeti. In učiteljica Silva je vestna. Ko je vse opravila, je spravila v posteljo svoja otroka, Cenčka in malo rdečelično Verico. Pripravila je večerjo. Ko se je vrnil mož, sta povečerjala, potem sta gledala televizijo, nazadnje je uredila reči s kontracepcijo in sta šla v posteljo ...
Že ob pol osmih je šla v šolo. Od bloka do šole je dobrih petdeset korakov. Šla je po stopnicah, ko je prihitela tajnica iz pisarne: »Ali že veste, da je Zofka
rodila. Samo ne vem še, kaj. Pa že štiri otroke imata, kaj bosta z njimi! Joj, so ljudje čudni!« In že je stekla nazaj v pisarno in zmajevala z glavo. Zofka je čistilka na šoli. Jaka, njen mož, pa je kurjač centralne kurjave. Štiri sine sta že imela, sedaj se jima je rodil še peti otrok. In podobni so si kot krajcar krajcarju.
Pred zbornico je srečala kurjača Jako. Pregledoval je radiatorje. Bil je v plavi, mastni delovni obleki.
»Jaka, čestitam! Kaj ste dobili? Fantka ali punčko?«
»Najboljše bi bilo, če bi ne bilo nikogar. Ne fantka ne punčke. Pa kaj hočemo, je že tak ta prekleti svet!« je izjecljal Jaka, kot po navadi ves rdeč v lice.
Stopila je v zbornico. Tam so bili zbrani že Vilma, Jožica, Sonja, Mihec in Ivan. Jožica je pravila neko šalo in vsi so se smejali.
»Ali že veste,« je vprašala, »da je Jaka dobil otroka. Ko sem ga vprašala, ali je deček ali deklica, je rekel, pa saj veste, kako jeclja, da bi bilo najboljše, če bi ne bilo nobenega!«
Vsi so planili v razposajen smeh.
Ko je šla v razred, se je spomnila Sedmorojenčkov. In nenadoma se ji je zazdela njena priprava vsa smešna in odveč in v sebi je začutila neko nelagodnost. V razredu pa je rekla: »Vzemite zvezke! Ponavljali bomo besedno analizo!«
Tone Partljič
jitelj neprestano preusmerjati. To pa zanteva maksimalno kon-. centracijo in ^.ato hud napor. Čeprav ima tudi kombiniran oddelek svoje pedagoške prednosti pred homogenim,- priporočamo šolam, naj bi, če drugače ni mogoče, združevale po dva zaporedna razreda, da ne bo v oddelku prevelikega števila skupin in ne prehude starostne razlike med učenci.
Kadar se šole lotevajo organizacije oddelkov podaljšanega bivanja, morajo najprej proučiti: ali ima šola prostore in kakšni so. Nikakor se ne smemo zadovoljiti s, kakršnim koli prostorom. Razmisliti moramo, kako bo z učenci ob prostem času: ali imamo igrišče, kam bodo šli ob slabem vremenu, kako je s prehrano. it kdo jih bo vodil? Brez osnovnih pogojev, naj se nobena šola ne loti tega dela.
Nato morajo analizirati, kako so zaposleni starši, zlasti matere, kateri učenci ootrebujejo varstva. Pri tem narn pomaga socialna služba, pa tudi organizacije krajevne skupnosti. Če ne morejo sprejeti vseh potrebnih otrok, je treba napraviti izbor najbolj potrebnih.
Pritegniti je treba starše izbranih učencev, jih dobro poučiti o novi obli ki dela z otroki in o njihovi novi vlogi. Otroke naj bi prijavili • pismeno (izdelamo obrazce!), s tem se pa obvežejo, da bodo skrbeli za reden obisk oddelka. Bolj uspešno in pedagoško* rentabilno je, če organiziramo oddeleke za učence nižje stopnje. Učenci višje stopnje so bili dotlej večinoma popolnoma svobodni, sedaj je pa pred njimi težka dolžnost: učenje, ki se jim v najglobljem bistvu upira, ker zahteva od njih zavesten napor. Ideja varstva v šoli se laže uveljavi v javnosti, če začnemo z nižjo stopnjo, kjer se prav lahko oblikujejo različne življenjske navade in privajenosti.
Šola ipora računati tudi s tem, da potrebuje za varstvo otrok dodatna finančna sredstva. Urediti je treba prostor. Običajno je to učilnica, ki naj bi bila na mirnem mestu, dovolj velika, a ne prevelika dvorana, higienična in svetla, v bližini naj bodo sanitarije. Pripo učljivo je, da bi imel oddelek še manjši dodatni prostor za individualno učenje, ki ga pa vzgojitelj lahko kontrolira.
Učilnico moramo urediti okusno in prijetno, da bomo ustvarili v njej domače vzdušje. Pohištvo mora biti premakljivo, da je mogoče organizirati skupine in razne »kotičl. za učenje in igranje. V vsaki učilnici mora biti omara za shranjevanje potrebščin. Da bi se navajali učenci gospodarno izrabljati čas, naj ima vsaka učilnica stensko uro.
Oddelkom podaljšanega bivanja moramo ,dati na razpolago telovadnico, da se morejo razgibati v njej ob slab.m vremenu, ali pa tudi v posebnih urah. Potreben bi bil tudi pokrit prostor zunaj za igre pozimi ali v dežju. Šola s podaljšanim bivanjem ne more biti brez igrišča, ki naj bo ločeno za manjše in večje učence. Večji potrebujejo naprave za športne igre, manjši pa plezala, gugalnice, peskovnik in podobno za individualne igre. Učenci 1. in 2. razreda morajo po kosilu nekaj časa pozvati. Zaželeno je, da nabavi šola ležalnike. Nekatere šole si pomagajo z debelejšo preprogo. Ce ima šola prostor, naj bi zunaj uredila manjši park ali vrtiček, kamor bi učenci prenesli mize in se tam učili.
Pripraviti je treba posodo za kosilo, določiti režim razdeljevanja hrane, ceno in način obračunavanja.
Nekaj sredstev je treba nameniti za didaktične pripomočke: učila, učbenike, priročnike, slovarje, časopise in revije. Oddelek naj ima radioaparat, lahko tudi televizor, razne namizne igre, primerne za razvojno stop-jo učencev, tehnične igrače, žoge raznih vrst, kolebnice, priprave za namizni tenis, šah in drugo. Vsak oddelek naj ima priročno knjižnico, ki si jo lahko izposoja v pionirski, poleg tega pa tudi različen material za oblikovanje in likovno izražanje. Nekaj sredstev mora imeti tudi za obiske kulturnih prireditev, vstopnine k razstavam, tekmam, za krajše izlete in drugo, kar si je v kraju mogoče še ogledati.
V oddelek pritegnimo vse učence hkrati, da bomo lahko vzgojno delo planirali. Oddelek naj začne delati takoj ob pričetku šolskega leta, da se bodo učenci s šolskim delom ujeli in lahko sproti delali. Med letom sprejemamo le otroke v izrednih primerih, ko je zaradi spremenjenih družinskih pogojev ostal otrok brez varstva. Vzgojno ni pripo-
ročljivo, da vključujemo med letom učence, ki so si iz različnih vzrokov »nabrali« kopico nezadostnih ocen. S tem sama šola ruši tisto, kar zida, kajti le sistematično delo rodi uspehe. Prav tako odklanjamo vključevanje tistih učencev, ki med letom samovoljno izstopijo, ker so »že popravili ocene«, potem so pa po-
pustili in je uspeh spet padel. V tem se morajo disciplinirati učenci, starši in tudi učni zbor, ki mora stati vzgojiteljem ob strani, jih podpirati in si vzajemno z njimi prizadevati, da bi obvladali probleme in dosegli čim višji učni, zlasti pa vzgojni uspeh.
Tončka Metelko
iliiiliill!ll
lllllllllNIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIinUNIIUllIllN
Državna založba Slovenije
Nov pogled na odgovornost glede prve svetovne vojne
KNJIGA
Prof. dr. ¥lcidimira Dedijera
SARAIEVO, 1914
Za knjigo, ki jo bo v slovenskem prevodu izdala Državna založba Slovenije, je avtor zbiral gradivo deset let v domovini in v največjih evropskih in ameriških arhivih. Med doslej neobjavljenimi dokumenti je upošteval tudi:
® Spise sodne preiskave proti Gavrilu Principu in tovarišem
•	Zapiske iz osebnega arhiva prestolonaslednika Franca Ferdinanda
•	Zapiske Ruske tajne policije za Balkan
•	In mnoge druge vire zakulisne diplomacije.
KNJIGA
SARAJEVO, 1914
posreduje v uvodu sociološko analizo pomembnih političnih umorov v svetu v zadnjih 150 letih in razvoj doktrine o likvidaciji tiranov od prvih začetkov v klasičnem Rimu in Grčiji, preko srednjeveških in cerkvenih dogem o »umoru zaradi splošnega- blagra« do sodobnih teorij.
Jedro knjige, ki nadrobno obravnava tudi preporodovsko gibanje na Slovenskem pred prvo svetovno vojno in našo politično konstelacijo, pa predstavlja zgodovinska analiza objektivnih družbenih razmer v Bosni in Hercegovini v času pred prvo svetovno vojno, borbah velikih sil za ti dve pokrajini in kot zaključek:
•	mladobosanci so z Gavrilom Principom izvršili atentat v znamenje protesta zaradi kolonialnih razmer, v katerih je živela njihova domovina;
•	nezadovoljstvo mlade generacije se je kazalo tudi na Slovenskem;
•	Principovo dejanje vsebuje elemente klasičnega umora tiranov zaradi.splošnega blagra;
•	prava podoba nadvojvode Franca Ferdinanda.
KNJIGA OSVETLJUJE TUDI NEKATERE NAJZANIMIVEJŠE DOGODKE NAŠE SODOBNE ZGODOVINE:
•	resnično ozadje sodnega umora polkovnika Dragutina Di-mitrijeviča-Apisa v Solunu leta 1917
•	vloga Apisa v sarajevskem atentatu;
•	tajni razgovori za zaključek mirovnih pogajanj v času prve svetovne vojne;
•	poskusi nacističnih zgodovinarjev, da bi ponaredili srbske dokumente in »dokazali« odgovornost Rusije in Srbije za začetek prve svetovne vojne.
SLOVENSKA IZDAJA KNJIGE
SARAJEVO, 1914
ki bo izšla ob koncu letošnjega leta, bo imela 1000 strani tekstovnega gradiva in nad 100 strani slikovnih prilog, tiskana bo na brezlesnem papirju, vezana v celo platno in vzorno opremljena.
Delo je tako pomembno, da bo letos izšlo poleg srbohrvaške izdaje (beograjska založba »Prosveta« in sarajevska »Svjet-lost«) še v Parizu (založba Plon). Londonu (založba MacGib-bon and Kee). New Vorku (založba Simon and Schuster) in na Dunaju (Europa Verlag). Knjigo pripravljajo za tisk tudi v Italiji. Švedski, Nizozemski, Češkoslovaški, Poljski, na Japonskem in drugod.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE RAZPISUJE ZA IZREDNO ZANIMIVO IN ZAJETNO KNJIGO
SUBSKRIPC1JO
ki traja do 1. oktobra Vsi, ki se v tem času naroče nanjo, jo dobe za 80 N. din.
Naročniki imajo povrh še ugodnost 4 mesečnega obročnega odplačila po 20 N. din. Obroke začno plačevati z dnem naročila. Zato ne odlašajte; čimprej izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljite na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJU&LJANA, MESTNI TRG 26. Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne v Sloveniji.
KNJIGOTRŠKA CENA BO ZA KAKIH 25% VIŠJA.
NAROČILNICA
Obvezno se naročam na knjigo prof. dr. V. Dedijer:
SARAJEVO, 1914 Naročnino bom poravnal:
—	takoj
—	v 4 mesečnih obrokih *
(* Podčrtajte, prosim, ustrezno obliko plačila.)
Kraj in datum ______________....
Podpis ......................
«
£
B
f
£
C
>
O
Z N*
I
‘E
•■4
S
£
S
5
b
s
tj
&
d
N
llillllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllil!llilllllllllllllllllll!lllllllllllllllillllllllllllllll!llillllilffilll!lllllllllll!lllllill!N:lllll!illlililiilElll!ll!llll
!lll!lll!lllllllil!!!l!ll!Ulllt!!l!lilll!lill!l
Šolstvo po svetu — v sliki in besedi
PISMA IZ ŠANGHAJA
Sestavek je napisala profesorjeva žena, katere hčerka poučuje v Šanghaju. Citati so iz njenih pisem domačinom. (Prevedeno iz angleščine)
Ko je najina hčerka lansko gube niti trenutka časa. Za zaj- predsednika Mao, ker je to edini je bila z njimi in je uživala pri leto junija diplomirala in pove- trk in večerjo imajo pol ure časa način, da bodo vedeli, kaj je edi- puljenju repe. Od tedaj^ dalje je dala, da pojde poučevat angle- (zjutraj	pojedo ogromno). Za ko-	no pravilno. Večina učencev in	bila še	več z njimi po šoli. Obi-
ščino v Šanghaj, si tega nismo silo pa	so prosti samo 20 minut,	učiteljev ostaja v šoli ves teden;	skovali	so jo v njenem hotelu in
mogli misliti.	Že tako je	težko za-	Pred zajtrkom imaj še pol ure	domov gredo samo ob koncu ted-	jo vodili po mestu. Nekoč so jo
četi učiti;	stopiti	v	razred,	kjer	jutranjega študija, ko delajo na-	na. Direktorica šole mi je pove-	peljali v »Veliki svet«, mladinski
so 14-letai Kitaj dri, pa mora biti loge za	posebne predmete Pouk	dala, da nekateri manjši otroci	center,	kjer otroci lahko igrajo,
strašno še za verziranega učitelja, se začne ob 8. uri in traja do 12.	sploh nočejo domov in celo joka-	plešejo,	poslušajo zgodbe ipd.
kaj šele za novinca. No, Sofija je Po vsakem predmetu imajo 10 jo, ker morajo oditi za 24 ur.	»Fantastično je, kako je iz-
minut odmora in glavni odmor', Neskončne debate o učnih me- rabljen ves prosti čas. Zato se ki traja pol ure. Pat minut zjut- todah so Sofiji nedvomno koristi- otroci tudi tako izurjeni, mnogi raj in pet minut ' zvečer delajo le. Proti koncu septembra je že do- med njimi igrajo po več inštru-očcsae vaje, da si sprostijo oči. bila zaupanje sama vase:	rnemtov, vsi imajo neki cilj, kate-
Teh pet minut vlada mrtva tisi-	»Počasi napredujem in opa-	remu posvečajo vsako prosto mina, kar je zelo prijetno, kar so	žam, da moji učenci uživajo pri	nuto. Kljub temu pa ni opaziti
drugače zelo hrupni. Ure so za- angleščini. Radi imajo zgodbe, ki pri njih posebne samozavesti, če-nimive. toda zelo zahtevne. Tri- jih lahko dramatiziramo, zlasti prav imajo nekateri nekakšen četrt ure moram neprestano go- če so revolucionarne. Vedno bolj instiktivem ponos magnetofonom, rabo angleščine voriti, kitajščina je v razredu pre- spoznavam učence tudi izven šo- sijo glave.
svoj prvi nastop vsekakor preživela in še zraven uživala kot učiteljica v šoli za tuje jezike. Tudi vodstvo šole je mnogo pripomoglo k temu,; pripravilo ji je lepo popotovanje, sprejeli so jb z veseljem in po nekajdnevnem počitku je začela z delom, ki je obstajalo iz konverzacije, deloma z
in visoko no-
pn. tudi sestanki s kitajskimi uči- povedana. Samo direktna metoda, telji, kjer so razpravljali o novih metodah ali izboljšavah, o zbi-
ranju gradiva ali celo sestavljanju le-tega.
»Stvar, ki me j? začudila in še povečala moje spoštovanje do direktorice šole,, je to, da pred dvema letoma, ko je šola začela z delom, še niso imeli nobenih pripomočkov za angleščino in so morali učitelji sami sestavljati vse tekste; treba je upoštevati, da tudi angleščina učiteljev ni bila še najboljša. Rada dgjam med ljudmi, ki so tako prijazni. Včeraj sem ipiela' prvo uro- pouka. Bila je zelo uspešna. Seveda sem bila poprej, zelo nervozna, a ko je bilo konec, sem se oddahnila, z/odovmsko dobo. Nov je zaradi svoje posebne prezentacijc gradiva, Otroke som učila, kako kuipuje-
v7 Srna pa je zato, ker je Moravska znana po svojih najdbah iz mc> sat^.is> ze.njavo in meso. Otro-kamene dobe. Muzej je majhna zgradba sredi parka in ima oddelke
le, saj sem šla z nekaterimi v ne-Nove besede smem napisati na deljo dopoldne v park, kjer smo tablo šele pet minut pred koncem veslali, igrali badminton in jedli ure- Ena ura n,a dan je posvečena kolače. Dobra priložnost je bila razrednemu sestanku, ko se učen- tudi zabava na šoli, ki so jo priči pogovorijo o pomanjkljivostih, redili v čast narodnemu prazni-Cim bom malo bolj znala kitaj- ku 1. oktobra in smo tujerodni
Imajo tudi politično vzgojo trikrat mesečno, kjčr poslušajo dolgovezna poiročila in govore. Ko sem vprašala malo starejšo deklico, če jo to zanima, je odvrnila, da jeyzelo dolgovezno in dolgočasno, čeprav se z vsem strinja;
■g .■ '	"	.'V . .. -
Ut ]
Antropološki Inštitut: v Brnu so odprli nov tip muzeja za pred-
za arheologijo, antropologijo in paleontologijo
ci vstanejo ob 6. uri zjutraj in gredo spat ob 9 zvečer. Dan je
skrbno, planiran, tako da ne iz-
■■ mi v ffiiu k SGS š,
•Tl
l||ff
Sr"*
. -
■ '
JjlpF'
.J#**
mam
Novo učilo: »jezikovni pomočnik« je preprosto avdiovizualno sredstvo. Naprava pomaga učencu, da najde stik med glasovi in črkami: vidi, sliši in govori, ko bere. Primerna je za otroke, ki slabo berejo, in za otroke emigrantov. Učilo je preprosto in najmanjši otroci lahko ravnajo z njim.
sko, bom poskusila takemu sestanku.
Po kosilu učenci emo uro počivajo. Umaknejo se v spalnico in podiremajo, potem pa so sveži še
prisostovati učitelji odpotovali v Peking, da vidimo slovesnosti. Ko sem se vrnila, sem morala učiteljem pripovedovati o svojih vtisih.« — Oto koncu oktobra pa piše: »Ved-
Košček razbitega stekla in mavec so uporabile 13 in 14-letne deklice v šoli in ustvarile te abstraktne skulpture (Anglija)
do konca pouka. Zvečer imajo še n° ?.a^ imam sv^e (u^nce in f tričetrt ure prosto in lahko delajo, ? njlTra Pogovarjam tud,, po urah,
k- hočeio. Nek,«	en«
svene poskuse, drugi igrajo ko-	g	, Driložrosti se ie
šarko ali namizni tenis, a večina	S	b d gl pnJ ^ “	3
bere Mao Tse Ttungova dela. To ni obvezno, a splošno razširjeno,
ve, da mora biti poslušna, ker je vse to v njeno dobro- Mladi ljudje jemljejo politiko resno« Sofija bi včasih rada vedela, če ne bodo prej ali slej iznašli novih parol tisti, ki ne poznajo bede starih časov, vojne in osvoboditve. »Toda za sedanji čas je ta socialistična vzgoja gotovo zelo uspešna. Otroci v šoli so zelo
bolje spoznala z učenci. V jesen- predani partiji in zaupajo Vodiškem semestru imajo učenci 14 tel jem. Celotno vzdušje je tako dni prosto, da lahko pomagajo srečno in zadovoljno, da se mu
da morajo dobro poznati dela kmetom pri poljskem delu. Sofija človek ne more ubraniti.«
Akademija umetnosti v Oklahomi: v stavbi so razredi, poslovni prostori, baletna dvorana, dramaturški oddelki, oblačilnice in gledališka dvorana s 600 sedeži. Poslopje je stalo 1,900.000 dolarjev
Deklice severne Koreje se uče pripravljati orientalsko kuhinjo
Študija o šolskem ocenjevanju
Enciklopedijski rječnik peda-Bogije, ki ga je izdala Matica Hr-vatska v Zagrebu leta 1963, definira na str. 581—582 ocenjevanje kot postopek, v katerem šola na Predpisan način spremlja učno-Vzgojni razvoj posameznega učenca in določa stopnjo, ki jo je v njem dosegel. Čeprav se zdi ocenjevanje enostavno, je v bistvu dokaj zamotano in ima v sedanji običajni obliki nemajhne hibe.
Ocene, ki jih otroci v šoli dobijo, so odvisne od zdravstvenih, družinskih in šolskih pogojev, v katerih živijo in se razvijajo, in od stopnje njihove inteligentnosti in pridnosti, kot tudi od ljudi, ki jih poučujejo in ocenjujejo. Ni
Na podlagi lastnih empiričnih raziskav in dosedanjih znanstvenih dosežkov na tem področju je prišel avtor do tehle ugotovitev: Osnovna šola je po zakonu dolžna ugotavljati objektivne okoliščine, v katerih se učenci šolajo in izražati ugotovitve o objektivnih delovnih okoliščinah učencev z ocenami. Tega naša osnovna šola kljub zakonski obveži danes ne dela. Za uresničevanje te zahteve bi bilo potrebno izvesti širše empirično-induktivno raziskovanje učenčevih delovnih činite-Ijev na ustreznem statističnem vzorcu glede na celotno populacijo osnovnošolskih učencev na
področju Slovenije in tako standardizirati postopek za ocenjevanje učenčevih objektivnih delovnih činiteljev v neposredni šolski praksi. Po tem standardiziranem postopku naj bi se dobljene podatke še enkrat eksperimentalno preizkusilo na manjšem številu osnovnih šol, da bi pred prehodom na vse šole izvedli mbrebitne potrebne popravke. Obenem bi morali za prehod na objektivizi-ranje sedanjega ocenjevanja delovne storilnosti učencev v smislu celostnega ergološkega objektiv-nostnega vidika ocenjevanja usposobiti tudi vse učitelje osnovnih šol.
Avtor meni, da bi to nalogo lahko opravil Zavod za napredek šolstva SRS v povezavi z zavodi za prosvetno pedagoško službo.
Knjiga, ki jo je pred kratkim izdala Državna založba Slovenije, pomeni lep prispevek k obsežnemu in zapletenemu problemu preverjanja in ocenjevanja znanja naših šolarjev, vendar pa bo potrebno še mnogo napornega in koordiniranega dela merodajnih strokovnjakov, da bomo v perspektivi tudi na tem področju dosegli tisti napredek, ki ga želimo in tudi pričakujemo.
VIATOR
namreč vseeno, kakšno je telesno in duševno počutje učitelja, kakšna je njegova »osebna enačba«, koliko je sposoben izogniti se “■halo efektu« in ocenjevanju učenca glede na splošen nivo razreda itd.
Z namenom, da bi se problemu ocenjevanja približal na znanstveni način, je Jože Širec napisal doktorsko disertacijo »Objektivnost ocenjevanja učenčeve delovne storilnosti v osnovni šoli«.
»Življenjske okoliščine, v katerih sem doraščal kot otrok,« Pravi avtor v predgovoru, »so me že zelo zgodaj privedle do spoznanja, da so učenci v šoli v neenakopravnem položaju ne samo Po svoji prirojeni in pridobljeni delovni zmogljivosti, ampak tudi glede na svoje neposredno vsakokratno družinsko in splošno življenjsko okolje, ki jim brez njihove zasluge ali krivde olajšuje ali otežkoča njihovo šolanje in — da tega nobeno spričevalo ne Pove.«
Na to temeljno ugotovitev je pisec oprl tudi svoje delo, ki ga je razdelil v več delov. Po uvodnem kritičnem pregledu zgodovinskega razvoja ocenjevanja učencev v osnovnih šolah na Slovenskem od 16. stoletja, je na naslednjih straneh zajel tale, med seboj logično povezana poglavja: ergološka strukturalna analiza delovnega procesa nasploh in učnega procesa v osnovni šoli — celostni ergološki objektivnostni vidik in ocenjevanje učenčeve delovne storilnosti v osnovni šoli — objektivni delovni činitelji naših osnovnošolskih učencev — poizkus empiričnega dokaza za ko-relativnost med učenčevo delovno storilnostjo in njegovimi objektivnimi delovnimi činitelji pri pouku v osnovni šoli.
»Preprečujmo nesreče in naučimo se pomagati«
MIH
lll!!illllll!llllll!IIIilllllil!ltlllllllll!llllllllllll.lllllll!!l|[|lli
Med pisanimi pripomočki za prvo pomoč, ki se v zadnjih letih razveseljivo množijo, smo že dolgo pogrešali učbenik ali vsaj brošuro, ki bi bila namenjena najširšemu krogu bralcev, med drugim naši mladini in naj mlaj* šim. Končno. smo dočakali še tak pripomoček. Pred kratkim je izšel, založil ga je glavni odbor Rdečega križs za Slovenijo, PRIROČNIK za 20-urne tečaje prve pomoči pod zgornjim naslovom. Priročnik sta napisala naša znana delavca na področju poučevanja in organizacije prve pomoči dr. Dušan Repovš in sanitetni major Miroslav Mižigoj.
Avtorja sta na 60 straneh žepnega formata strnila vse najvažnejše napotke za preprečevanje najpogostejših nesreč in glavne ukrepe prve pomoči. Pisana beseda je bogato ilustrirana s 108 risbami akad. slikarja Janeza Grudna, ki lepo ponazorujejo in olajšujejo dojemanje napisanega.
Snov je v priročniku razdeljena na več poglavij. Najprej govori o najpogostejših nesrečah in o tem, kje se lahko pripetijo (doma, v šoli. na poti. pri praktičnem pouku, na kmetijah, izletih, v prometu). Takoj nato sledijo napotki o tem, kaj storiti v primeru nesreče; kako ravnati s ponesrečencem, koga in na kak način poklicati, kako organizirati prenos oziroma prevoz ponesrečenca.
Posebno vrednost priročniku daje prventivna usmerjenost njegovih avtorjev z navodili, kako preprečiti nesreče, in z navodili, kaj storiti, da ne bodo posledice po nesreči še hujše.
V posebnem poglavju opisujeta rane in dajeta zelo jedrnata navodila' o ravnanju z njimi. Z nekaj besedami se zadržita na posebnih vrstah ran (vgriznine, rane na glavi, na prsnem košu, trebuhu) in zaključita opis z navajanji vzrokov in preprečevanjem ran.
Temperaturne poškodbe opisujeta ločeno (opekline, omrzline, sončarica, toplotna kap, snežna slepota), plastič-
l!lllill!!ll[||l!lillllllili!llllllll!llll!!lf|[||llll!!l!il!l!lllllllllllllll!liillll!lllll
no, tako kot pri drugih opisih, z navajanji najpogostejših nezgodnostnih situacij, v katerih so možne temperaturne poškodbe, in ukrepi za preprečevanje ter za nudenje prve pomoči.
Sledi opis krvavitev z navodili za preprečevanje, opis poškodovanca v šoku z navedbo vseh ukrepov, ki naj šok preprečijo oziroma pomagajo šokiranemu.
Poglavje o poškodbah kosti in sklepov (tako pogostnih pri naši mladini) je napisano zelo zgoščeno, toda še vedno dovolj razumljivo. Največjo vrednost pa mu daje poduk o imobilizaciji poškodovanih okončin, pri čemer sta se avtorja zadržala na opisovanju in uporabi le tako imenovanih priročnih imobilizacijskih sredstev ter izvedbi tipičnih imobilizacij za posamezne poškodovane dele telesa, ki so nazorno ilustrirani. Izpuščanje drugih, kompliciranih prijemov pri imobilizaciji, posebno z uporabo različnih standardnih pripomočkov, ki jih navadno nimamo takrat, ko bi jih rabili, štejem avtorjem samo v dobro. Prav isto velja za poduk v obvezova-nju, ki je zajet v posebno, poslednje poglavje v priročniku. Tako kot pri imobilizacijah sta tudi pri obvezova-nju opustila komplicirane obveze, navedla le po eno tipično obvezo za vsako telesno regijo in se v dobri
meri usmerila na dajanje enostavnih napotkov ter na . uporabo trikotne rute. ilustracije so izvajanjem v polno oporo.
Zadušitve in druge poškodbe, pri katerih so potrebni^ nujni ukrepi oživljanja, navajajo bralca na spoznavanje prilik, v katerih se pojavljajo omenjena stanja, ter na najnujnejše ukrepe pomoči. Pri oživljanju so opuščene vse metode umetnega dihanja, izvzemši insuflacijske in ene ročne; natančno je opisana še masaža srca.
V poglavju o zastrupitvah se vrstijo opisi najpogostnejših zastrupitev v naših krajih in posegi prve pomoči ozir. napotki za nadaljnje ukrepanje.
Priročnik je pisan predvsem za mladino in podmladek Rdečega križa in naj bi služil kot pripomoček na tečajih za prvo pomoč. Tudi stil pisanja je njim prilagojen.
Avtorja in Glavni odbor RK Slovenije pa ga priporočata tudi odraslim tečajnikom na 20-urnih tečajih. Prav bi bilo, da ga prebere vsakdo med nami, da ga imamo v domači omarici (priročni lekarni za prvo pomoč). ker niti ne vemo, kako pogosto nam bo prišel prav.
Knjižico »Preprečujmo nesreče in naučimo se pomagati« lahko dobite pri vseh občinskih odborih RK.
dr. B. S.
Dve knjigi s področja psihologije predšolskega otroka

TURISTIČNI BIRO
Danes ni nobenega dvoma več o tem, kako velik pomen ima za človeka in njegov nadaljnji bio-psiho-isocialni razvoj predšal&ko obdobje; strokovne literature, ki bi specialno in na znanstveni ravni obravnavala predšolskega otroka, pa nam naš knjižni trg ni nudil.
Prav zato je Jugoslovanski zavod za proučevanje školskih i prosvetnih pitanja v Beogradu sklenil prevesti v srbščino dve pomembni znanstveni deli, in sicer:
plpdno razdobje ne samo za pridobivanje osnovnih spoznanj in spretnosti, marveč tudi formiranje osnovnih karakternih potez in nastavkov moralnih lastnosti osebnosti, ni nobenega dvoma, da se bodo morali pri današnji stopnji pedagoške in psihološke znanosti pedagogi, ki se pečajo z vzgajanjem predšolskega otroka, dodobra seznaniti s specifičnostjo tega razdobja. Le pod tem pogojem bo njihovo delo zares uspešno in temelj za srečo novih generacij.
Pedagoška akademija v LjaMjani
STARI TRG 34
RAZPISUJE
na podlagi 183. člena statuta akademije vpis za dodatni študij v študijskem letu 1966/67 Za naslednje predmete:
— SLOVENSKI JEZIK,
— SRBSKI IN HRVATSKI JEZIK,
— ANGLEŠKI JEZIK,
— NEMŠKI JEZIK,
— KNJIŽNIČARSTVO,
— ZGODOVINA,
— ZEMLJEPIS,
— BIOLOGIJA,
— KEMIJA,
— MATEMATIKA,
— FIZIKA,
— TEHNIČNA VZGOJA.
Dodatni študij je lahko reden ali izreden. V dodatni študij predmeta je vključen tudi študij skupnih predmetov na akademiji.
Po izpolnitvi vseh študijskih obveznosti dobi kandidat posebno diplomo akademije iz vpisanega predmeta, ki mu daje pravico, da kot učitelj predmetnega pouka poučuje ta predmet na šolah prve stopnje, ali da dela kot knjižničar.
VPISNI POGOJI:
Za dodatni študij se lahko vpiše kandidat, ki je redno vpisan na drugem visokošolskem zavodu, ali pa ima diplomo I. ali II. stopnje visokošolskega zavoda.
Kandidatu, ki je vpisan na drugem visokošolskem zavodu, ali ima diplomo takega zavoda, se lahko prizna izpit iz posameznih skupnih predmetov, ali se mu dovoli, da ne vpiše katerega od skupnih predmetov, če se učni program in učni načrt visokošolskega zavoda, kjer je kandidat diplomiral, ali kjer je vpisan, skladata z učnim programom ali učnim načrtom akademije.
Kandidatu, ki je vpisan na drugi pedagoški akademiji, ali ima diplomo pedagoške akademije ali višje pedagoške šole, ni treba vpisati ali opravljati izpitov iz skupnih predmetov na akademiji.
ROK ZA PRIGLASITEV
Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1966/67 vpisati za dodatni študij, morajo vložiti v tajništvu akademije, Ljubljana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovano z 0,50 N din, do 25. septembra 1966.
V prošnji je treba navesti:
—	osebne podatke s točnim naslovom,
—	šolsko izobrazbo,
—	način študija (redni, izredni) in
—	predmet, ki se vpisuje.
Prošnji je treba priložiti diplomo visokošolskega zavoda ali sodno overjen prepis ali potrdilo o vpisu na drug visokošolski zavod, kratek življenjepis in prazno dopisnico s točno izpisanim naslovom kandidata.
Vsi kandidati bodo o sprejemu pismeno obveščeni.
Vsa navodila dobe kandidati v tajništvu akademije. Izredni študenti morajo vplačati ob vpisu 60 N dinarjev.
Svet Pedagoške akademije v Ljubljani
NOVE KNJIGE
LJUBLJANA, Trdinova 3, tel. 310-933
Šolskim vodstvom!
V zvezi z voznimi olajšavami v potniškem prometu smo pripravili bogat izbor enodnevnih, poldnevnih in večdnevnih izletov z našimi modernimi turističnimi avtobusi.
1.	Ljubljana—Kamnik—spodnja postaja žičnice Velika planina—Šimnovec—Zeleni rob—Kamnik—Ljubljana prevoz v obe smeri avtobus gondolska žičnica gondolska žičnica + sedežnica
2.	Ljubljana—lig—Kurešček—Ljubljana (poldnevni)
3.	Ljubljana—Polhov Gradec—Ljubljana (poldnevni)
4.	Ljubljana—Vrhnika—Ljubljana (poldnevni)
5.	Ljubljana—Kranj—Bled (celodnevni)
6.	Ljubljana—Jesenice—Planina nad Golico—
Črni vrh—Jesenice—Ljubljana — prevoz žičnica
7.	Ljubljana—Bled—Bohinjsko jezero—Zlatorog —Bled—Ljubljana
8.	Ljubljana—Kamnik—Logarska dolina—Rinka —Ljubljana
9.	Ljubljana—Trebnje—Mirna—Šentrupert—
Mokronog—Šmarješke toplice—Ljubljana
10.	Ljubljana—Celje—Maribor—Slatina Radenci —Murska Sobota—Ljubljana
11.	Ljubljana—Celje—Rogaška Slatina—Ptuj—
Ljubljana
12.	Ljubljana—Postojna—Postojnska jama—
Ljubljana
13.	Ljubljana—Velenje—Slovenj Gradec—
Prevalje—Črna—Ljubljana
14.	Ljubljana—Kranjska gora—Vršič—izvir Soče —Trpnta—Bovec—Tolmin—Idrija—Ljubljana
15.	Ljubljana—Divača—grad Socerb—Rižana—
Koper—Izola—Stru n j an—Portorož—Sečovlje —Ljubljana
16.	Ljubljana—Divača—Škocjanske jame—
Ljubljana
17.	Ljubljana—Rijeka—Selce pri Crikvenici—
Ljubljana
dnevni pension v počitniškem domu	18,00 N. din
prevoz v obe smeri	8,00 N. din
18.	Ljubljana—Rijeka—Crikvenica—Ljubljana
dnevni pension v počitniškem domu	20,00 N. din
prevoz v obe smeri	7,50 N. din
Na željo si lahko izberete drugo relacijo, po kateri vozijo naše redne avtobusne linije.
Zahtevajte v najbližji poslovalnici Ljubljana Transport tiskovine, na osnovi katerih imate pravico do znižane cene. Vse informacije dobite v naših poslovalnicah:
telefon
Ljubljana, Trdinova 3	310-933
Šentvid nad Ljubljano	51-978
Vrhnika	70-084
Kamnik	83-249
Jesenice	82-264
Slovenj Gradec	91
Ravne na Koroškem	29
Črna na Koroškem	15
Se priporočamo!
2.00	N. din
3.00	N. din
4.00	N. din
1.80	N. din
1.00	N. din
1.00	N. din 2,50 N. din
3.00	N. din
1.00	N. din
3.80	N. din
4.00	N. din
4.00	N. din
8.00	N. din
6.00	N. din
2.50	N. din 6,40 N. din 6,00 N. din
6.50	N. din 5,»0 N. din
»•lili
lllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllll
1. Psihologijo predšolskega otroka, ki sta jo napisala sovjetska psihologa A. V. Zaporožec in P. B. Elkonjin,
2. Razgovore z vzgojiteljem o razvoju otroka, izpod peresa sovjetske psihologinje A. A. Ljub-ijinske.
Prva knjiga prinaša dragocene znanstvene izsledke, do katerih sta avtorja skupno z ostalimi sodelavci prišla na podlagi številnih eksperimentov v Inštitutu za psihologijo v Moskvi, ki ga vodi A. V. Zaporožec. Druga knjiga pa obravnava, seveda prav tako na podlagi praktičnih izkušenj, vse važnejše probleme, pomembne za predšolsko vzgojo.
Če upoštevamo, da pomeni predšolska doba za otroka zelo
POPRAVEK
V 9, številki Prosvetnega de lavca se stavek v zadnjem odstav ku pri oceni Koprivčevega romana »Pot ne pelje v dolino« glasi pravilno:
Nemara pomeni Koprivčev roman ob nekaterih, lani izišlih delih drugih avtorjev neko prelomnico v razvoju povojnega pripovednega obravnavanja sodobnosti, zlasti glede kmečke problematike, dasi je treba ugotoviti, da beležimo drugotno problematiko in novosti slogovnih prijemov v aktualni realnosti že dosti poprej tudi v prozi.
Prav zatq naj bi ne bilo nobene predšolske ustanove, ki ne bi imela v svoji strokovni priročni knjižnici teh dveh knjig, ki sta pravzaprav samo začetek obsežne kolektivne sovjetske monografije o psihologiji predšolskega otroka. Knjigi, ki bosta koristen učbenik tako za slušatelje pedagogike in psihologije na univerzi kot za študente pedagoških akademij in učiteljišč ter njim sorodnih šol, staneta skupno 2500 starih dinarjev. Naše knjigarne ju že prodajajo. VIATOR
Ottokar Janetschek — “»-Beethoven«. Romansirani življenjepisi zna* m eni tih mož vselej najdejo 'svoj krog bralcev, ki želijo na prijeten, leposlovno zaokrožen način spoznati življenje in delo posameznih osebnosti. Tokrat je založba Lipa poskrbela za prevod Janatschkove-ga romana »Beethoven«. Velikan glasbe je že privabil dokašnje število biografov, ki so bodisi s pozitivistično nadrobnostjo raziskali življenje Ludwiga van Beethovna, bodisi so pisatelji skušali leposlovno oživiti življenjsko pot velikega skladatelja. Janatschkov roman se opira na mnoga znana dejstva iz življenja Beethovna, dragoceno je vključeva-
9aUaiaSBHiSHHi!!8»aB8863&&S2DBBS3»aaaBBa63BliBHBa
Ste že poravnali naročnino za
Prosvetnega delavca?

^ siajm
PODJETJE ZA UVOZ, IZVOZ IN NOTRANJI TRG
LJUBLJANA, Beethovnova 11 CENTRALA ZA NOTRANJI TRG:
Ljubljana, Miklošičeva 4 NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH
LJUBLIMU, MARIBOR, CELJE, VIŠMARJE
kvalitetno Šolsko in pisarniško pohištvo
nje pomembnih pisemskih, izpovedi skladatelja — zelo pomembna ko-respodenca je pred leti izšla v prevodu na Hrvaškem! — mnogo pa je tudi svobodno oblikovanega. Avtor se je trudil podati določeno širino, hoteč se izogniti zgolj ozkemu biografskemu nizanju, kar mu je brez dvoma v lepi meri uspelo, marsikaj iz družbenega ali kulturnega življenja pa je ostalo neizrabljeno. Pisatelj je spreten v dialogu, v situacijah neposreden in lahek, včasih kar preveč za tragično in trdo življenje. kot ga ie živel Beethoven. Tragika genija, ki je vse življenje živel za plemenito glasbo in izgubil sluh, je mnogo večja in težja, če zaznamo Beethovnovo ljubezen do ljudi, a vemo, da je hkrati živel osamljeno kot izgnanec, ki ni našel sreče ne pri ljubljeni Juliji Guicci-ardi ne pri ljudeh, ki so ga obdajali. Nerazumljeni umetnik in človek ne zadobi v romanu vselej tistih razsežnosti in psihološke pogojenosti, kot bi jih pričakovali, zato sloni življenjepis predvsem na odbranem, prijetnem nizanju vnanjih dogajanj. Kaže pa, da bo Janatschkov »Beethoven« precej dobrodošel pojav na našem knjižnem trgu. Za lepo knjižno opremo je poskrbel M. Arnež.
Andrč Soubiran *— »Dnevnik žene v belem«. Izreden komercialni uspeh Soubiranove trilogije »Ljudje v belem« je gotovo napotil založbo Lipo, da je poverila prevajanje romana »Dnevnik žene v belem« Maksu Veselku in ga natisnila konec lanskega leta. Glede na to, da smo to delo dobili dobro leto po izidu izvirnika, lahko z upravičeno grenkobo ugotovimo, kako počasi se nizajo sodobni klasiki v slovenskih prevodih (pač nekomercialno!) in da še vedno nimamo del npr. Alaina-Fourniera, Romainsa, du Garda, Geneta idr. Kaj privlači tako širok krog bralcev v Soubiranovih romanih? Na poljuden način pisatelj s prijetno dinamiko odkriva svet zdravniškega poklica, ob poznavanju stvarnih razmer nam razkriva raznolike ljudi, ki zaidejo v navzkrižje problematike zdravniške odgovornosti do sočloveka. Z nenarejeno doživetostjo Soubiran kliče človeško etiko, njegovi moralni nazori so nastali ob praksi, z izkušnjami. Prav v tem je vrednost njegovega pripovedništva. Tokrat pisatelj prikaze življenje mlade zdravnice, ki si utira pot ob poklicu in zasebnem •ivljenju. Položaj žene je v situaci-ah vsakodnevne prakse še vedno fe?aven, pisateljeva zavzetost za svobodno razpolaganje z materinstvom tena je ob realnem odkrivanju življenjskih pojavov postal razumen klic k zavestnemu in odgovornemu azreševanju dejanski enakopravnosti, ob tem pa ohranja zdrave modalne težnje. Roman je spisan v orvi osebi, hoteč tako sprostiti tudi intimni, psihološko dojeti svet mlade zdravnice. Za opremo knjige je poskrbel Milan Arnež.
St. 11
d Z PiS 3 BELO VMS H MEST
Krajevna skupnost BI. Dobrava Kandidati morajo imeti ustrezno razpisuje prosto delovno mesto izobrazbo — srednjo vzgojiteljsko — VZGOJITELJICE	šolo z diplomo. Plača je po tarif-
v VVU »Ivanke Krničar« nern pravilniku. Nastop službe je na Bi. Dobravi.	mogoč takoj. Razpis velja do za-
Pomorskc šola - Piran
razpisuje sledeča prosta delovna mesta za:
—	1 učitelj za navtiko, meteorologijo-oceanografijo in matematiko, profesor; stanovanja ni;
—	1 učitelj za strojne elemente, termodinamiko in matematiko, diplomiran inž. strojništva; stanovanja ni;
—	1 učitelj za telesno vzgojo, profesor ali predmetni učitelj telesne vzgoje; stanovanja ni;
—	1 učitelj za elektrotehniko, dipl. inž. elektrotehnike; stanovanja ni.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi. osebnih dohodkov.
•ft
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
6 I 5	’	’	'
priporoča prosvetnim delavcem naslednje publikacije:
Alfonz Cvitanovič:
GEOGRAFSKA ČITANKA ZA SESTI RAZRED
6.00	N. din Ivan Sagadin:
POVEZOVANJE POUKA S PROIZVODNIM DELOM
24.00	N. din Rudolf Rakuša:
PRENOS SLOVENSKE STENOGRAFIJE V SRBOHRVAŠČINO
6.00	N. din Računski listki:
RAČUNSKE NALOGE, VPRAŠANJA IN ODGOVORI. ŠTEVILŽSKI IZRAZI
7.00	N. din
Dobite jih v vseh knjigarnah ali pa jih naročite pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26
sdbe delovnega mesta. Stanovanje ni preskrbljeno.
OSNOVNA SOLA VRH NAD LAŠKIM
—	1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU,
stanovanje je zagotovljeno.
Osnovna šola Črni vrh nad Idrijo razpisuje naslednji delovni mesti:.
—	1 učitelj za angleški jezik, PRU ali P.
Samsko stanovanje
—	1 učitelj, U za podružnico Kanji dol.
Stanovanje v osnovni šoli.
Kajuhov dijaški dom Celje
—	1 vzgojitelj PRU ali U z večletno prakso
Osnovna šola Janeza Bobnarja Cerklje na Gorenjskem — občina Kranj
—	1 učitelj matematike in fizike, PRU ali P;
—	1 učitelj zgodovine — honorarna zaposlitev;
—	1 u&telj slovenskega jezika, PRU ali P
Stanovanje po dogovoru.
IV. osnovna šola Celje
razpisuje prosto delovno mesto
—	učitelja za varstveni oddelek Pogoj: učitelj s strokovnim izpitom in stanovanjem v bližini šole.
Prijave sprejema svet šole 15 dni po tej objavi.
Svet šole na
II. gimnaziji v Ljubljani, Šubičeva 1,
razpisuje prosto mesto
—	profesorja za slovenski jezik s književnostjo
Osnovna šola »Jožeta Letonje-Kmeta« Šmartno ob Paki
razpisuje delovno mesto
—	učitelja biologije in kemije Izobrazba: predmetni učitelj ali profesor. Na razpolago je družinska stanovanje in garsonjera v učiteljskem bloku.
Razen tega ponovno razpisuje delovno mesto učitelja za fiziko, tehnični in likovni pouk: izobrazba: STU ali PRU s prakso.
Oglas
Tehniška šola za elektrotehniško strbko, Ljubljana, Vegova 4. proda po zelo ugodni ceni več risalnih
miz.
OBVESTILO
PROSVETNI DElAVEl
List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenije — Izide Stlrl-najstnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva I, telefon 22-284	— Poštni predal
15S-VII — Letna narožntna za posameznike 1.060 din (10 ND), za nle Id ustanove 2.000 din (20 ND) — Številka tek. raCuna 503-8-18 — Tisk CZP »Ljudska pravica«
Komisija za razpis delovnega mbsta ravnatelja pri
Osnovni šoli Dobrna
razpisuje na podlagi 80. člena zakona o osnovni šoli prosto delovno mesto za:
- ravnatelja šole
Pogoji:
profesor ali predmetni učitelj s strokovnim izpitom in najmanj pet let učno-vzgojne prakse; učitelj s strokovnim izpitom in najmanj deset let učno-vzgojne prakse
Ponudbi priložite življenjepis in dokazila o izobrazbi.
Razpis bo zaključen 14 dni po objavi v časopisu.
Nastop službe s 1. 9. 1966.
Družinsko stanovanje bo na voljo.
Absolventi petega letnika celjskega učiteljišča, ki smo maturirali 1956. leta, se bomo zbrali v soboto, 2. julija popoldne v Velenju v hotelu Paka. . Mislimo, da ni nikogar, ki bi se po desetih letih ne želel sestati. Zato pridite vsi! Obveščajte se me ^&eboj
Vabita vas Nanda in Breda iz Trbovelj.
ABSOLVENTKE 1950/51
Absolventke 4.b letnika ljubljanskega učiteljišča (razred prof. Klopčiča) se bomo zbrale ob 15-letnici mature v soboto, 18. junija, ob 19. uri v restavraciji »Slavija«.
Obveščajte se med seboj! Pridite vse!
SOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE ZA GINEKOLOŠKO PORODNIŠKO SMER V LJUBLJANI Slajmarjeva 3 a
razpisuje po sklepu zbora delovne skupnosti prosti delovni mesti za:
1.	stalnega profesorja za slovenski in angleški jezik in
2.	gospodinjske učiteljice
Pogoji: pad 1. diploma filozofske fakultete pod 2. končana višja gospodinjska šola
Prošnjo vložite na upravo šole do 30. junija 1966.
Pedagoška akademija v Ljubljani
STARI TRG 34
RAZPISUJE .. ..
na podlagi 183. člena statuta vpis v' I. Tethlk Pedagoške akademije v Ljubljani v študijske^)-, letu T9f>(5/67. •
Kandidati se lahko vpišejo v naslednje predmetne skupine:
A.	ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
—	razredni pouk
B.	ODDELKI ZA PREDMETNI POUK
—	slovenski jezik — srbohrvatski jezik
—	angleški — nemški jezik
—	angleški jezik — slovenski jezik
—	nemški jezik — slovenski jezik
—	slovenski jezik — zgodovina
—	knjižničarstvo — in eden od jezikov zgoraj navedenih skupin
—	zgodovina — zemljepis
—	biologija — kemija
—	matematika — fizika
—	likovna vzgoja (enopredmetna in dvopredmetna z zgodovino ali z enim od jezikov)
—	glasbena vzgoja (enopredmetna in dvopredmetna z zgodovino ali z enim od jezikov)
—	tehnična vzgoja — fizika
—	tehnična vzgoja — kemija
C.	ODbELEK ZA SPECIALNE PEbAGOGE
—	ortopedagogika za duševno prizadete otroke
—	ortopedagogika za mladino z motnjami vedenja in osebnosti
—	ortopedagogika za fizično invalidne in bolehne otroke
—	logopedija
C. ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV STROKOVNIH SOL
a) smer za učitelje praktičnega pouka b) smer za učitelje strokovno teoretičnih predmetov v obeh smereh na naslednje stroke:
—	kovinska
—	elektro
—	grafična
—	administrativna
Splošne in pedagoške predmete v okviru oddelka za izobraževanje učiteljev strokovnih šol lahko vpišejo kandidati vseh strok, ki imajo diplomo I. ali II. stopnje visokošolskega zavoda in se žele tudi pedagoško izpopolniti.
O opravljenih' izpitih jim izda akademija posebno potrdilo.
V	dvopredmetnih skupinah sta oba predmeta enakovredna.
V	skupinah, za katere ne bo zadostnega števila prijav, se organizira le izredni študij.
Študij traja dve leti in je lahko reden ali izreden, izvzem-ši oddelek za izobraževanje učiteljev strokovnih šol, kjer je študij le izreden.
Kot izreden študent se lahko vpiše kandidat, ki je v stalnem delovnem razmerju, ali ki iz drugih opravičenih objektivnih razlogov ne more obiskovati pouka kot reden študent.
Pedagoška akademija izda diplomantom diplomo, s katero se jim prizna izobrazba višje stopnje in pravica, da kot učitelji, vzgojitelji in knjižničarji delajo na osnovnih, posebnih in strokovnih šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih. Diplomanti tudi lahko nadaljujejo študij na drugi stopnji, ko opravijo diferencialne izpite, če jih določi pristojni visokošolski zavod.
VPISNI POGOJI
I.	Na oddelek za razredni pouk se lahko vpišejo:
a)	v I. letnik kandidati z zaključnim izpitom na gimnaziji, 4-letnem učiteljišču ali srednji vzgojiteljski šoli;
b)	v 2. semester kandidati z zaključnim izpitom na 5-let-nem učiteljišču.
II.	Na oddelke za predmetni pouk in oddelek za specialne pedagoge se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na gimnaziji, učiteljišču ali srednji vzgojiteljski šoli.
III. Na posamezne oddelke za predmetni pouk in na oddelek za specialne pedagoge se lahko vpišejo tudi kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na eni od naslednjih strokovnih šol za gospodarstvo in družbene službe (bivše srednje strokovne šole);
1. na ekonomski šoli — na oddelke za jezike, knjižničarstvo in'zgodovino — zemljepis;
' 1 2. ma tehniški šoli vseh smeri — na oddelek za matematiko in fiziko;
3.	na šoli za oblikovanje — na oddelek za likovno vzgojo;
4.	na tehniški šoli vseh smeri — na oddelek za tehnično vzgojo;
5.	na srednji glasbeni šoli — na odelek za glasbeno vzgojo (za dvopredmetno skupino mora opraviti kandidat sprejemni izpit iz drugega predmeta);
6.	na zdravstveni šoli II. stopnje vseh smeri — na oddelek za specialne pedagoge.
IV. Na oddelek za izobraževanje učiteljev strokovnih šol se lahko vpišejo v smer za učitelje praktičnega pouka kandidati, ki so si pridobili poklic v svoji stroki (strokovne šole) in so opravih zaključni izpit na tehniški ali njej ustrezni strokovni šoli za gospodarstvo in družbene službe. V 1. letnik smeri za učitelje strokovno teoretičnih predmetov pa se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili zaključni izpit na tehniški ali njej ustrezni strokovni šoli za gospodarstvo ali družbene službe.
Polnoletni kandidati, ki ne izpolnjujejo pod I — III navedenih vpisnih pogojev, pa so končali vsaj osemletko ali njej enako šolo in imajo vsaj 3 leta učne oziroma proizvodne prakse na področju, iz katerega žele izpopolniti svoje znanje, opravijo pred vpisom sprejemni izpit.
Ža sprejemni izpit za smer učiteljev praktičnega pouka, oddelka za izobraževanje učiteljev strokovnih šol, pa se lahko prijavijo kandidati;
—	ki so končali šolo s praktičnim poukom (vajensko, industrijsko) in imajo vsaj 5-letno učno oziroma proizvodno prakso;
—	ki so končali mojstrsko šolo, delovodsko šolo oziroma šolo za visokokvalificirane delavce ustrezne stroke in imajo vsaj 4-letno proizvodno oziroma učno prakso;
—	ki so opravili mojstrski izpit za visokokvalificiranega delavca ustrezne stroke in so predhodno končali šolo za kvalificirane delavce ter imajo vsaj 4-letno proizvodno oziroma učno prakso.
Kandidati, ki se vpisujejo na oddelek za likovno vzgojo in glasbeno vzgojo, morajo opraviti poseben sprejemni izpit.
Kandidati, ki se vpisujejo v I. letnik oddelka za razredni pouk in niso absolventi učiteljišč, morajo opraviti poseben sprejemni izpit iz glasbe in likovne vzgoje.
ROK ZA PRIGLASITEV
Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1966/67 vpisati v I. letnik akademije, morajo vložiti v tajništvo akademije, Ljubljana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovanp z 0,50 N din, do 25. avgusta, če jim ni treba opravljati sprejemnega izpita po tem razpisu, oziroma do 20. avgusta 1966, če opravljajo sprejemni izpit. V prošnji je treba navesti:
—	osebne podatke s točnim naslovom,
—	šolsko izobrazbo,
—	način študija (redni — izredni),
—	predmetno skupino, na kateri žele študirati.
Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in
spričevalo o zaključnem izpitu ali sodno overjen prepis, kratek življenjepis, izpisek iz rojstne matične knjige in prazno dopisnico s točno izpisanim naslovom kandidata. Kandidati, ki žele študirati izredno, morajo v prošnji navesti tudi razloge in predložiti dokazila.
O sprejemu kandidatov na akademijo odloča posebna komisija profesorjev akademjie.
Sprejemni izpiti bodo od 6. do 18. septembra 1966.
Program in navodila za pripravo na sprejemne izpite dobe kandidati v tajništvu akademije. Kandidati, ki se priglasijo k sprejemnemu izpitu, morajo ob vložitvi prošnje vplačati 50 N din za delno kritje stroškov sprejemnega izpita, izvzemši kandidati, ki bodo redno študirali na oddelkih za razredni pouk, likovno vzgojo in glasbeno vzgojo, pa morajo opravljati poseben sprejemni izpit. Izredni študentje morajo vplačati ob vpisu 100 N din.
Vpis rednih in izrednih študentov bo od 20. do 30. septembra 1966,
Svet Pedagoške akademije v Ljubljani
1
S
i
Komisija za sprejem in odpust pri svetu
Zavoda Ivanke Uranjekove - Celje
razpisuje sledeča prosta delovna mesta za:
1.	pomočnika ravnatelja
2.	učiteljska mesta v:
DOBRNI 3
ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 2 CELJE 2 VOJNIK 1
3.	vzgojiteljska mesta
DOBRNA 2 GOLOVEC (CELJE) 2
Pogoji pod št. 1 :
a)	diplomiran profesor defektologije s strokovnim izpitom ali
b)	diplomiran absolvent VPS — ortopedagogika z opravljenim strokovnim izpitom in 10-letno prak-
I so ali	■ ■-	.. •- * . .. . ... •
c)	izredni slušatelj višje pedagoške šole — ortopedagogika z učiteljsko diplomo, opravljenim strokovnim izpitom in 15-letno prakso.
Mesto je vezano na učiteljsko službo v internatu. Prejemki po pravilniku, stanovanja ni.
Pod št. 2:
a)	diplomiran defektolog ali
b)	izredni slušatelj VPS — ortopedagogika z opravljenim učiteljskim strokovnim izpitom in 5-letno prakso ali.
c)	diplomiran učitelj — izredni slušatelj VPS — ortopedagogika.
Prejemki po pravilniku.
Pod št. 3:
a)	diplomiran defektolog ali
b)	izredni slušatelj VPS — ortopedagogika, diplomiran učitelj ali
c)	diplomiran vzgojitelj, izredni slušatelj VPS — ortopedagogika.
Prejemki po pravilniku.
V Dobrni so 3 samske sobe, v Šmartnem v R. d. 2 sobi.
!IWI!ll!iilllllllllllllllllia«ll!!ttlllll!!l!llll!ll!U!!IIU»ll!!!ll!IUIIIIINI
ZALOŽBA
MLADINSKA
KNJIGA
Le malo je knjig, ki bi se bile slovenskim bralcem in bralkam tako priljubile kakor sloveči roman
Leva N. Tolstoja:
Ana Karenina
V komaj štirih letih sta pošli na Slovenskem dve izdaji te literarne mojstrovine, ki pomeni mnogim enega najlepših romanov vseh časov in vseh književnosti.
Nova, tretja izdaja tega romana bo izšla v začetku avgusta v razkošni opremi, vezana v celo platno, s plastificiranim ščitnim ovitkom in v varovalnem kartonu.
Dragoceno delo, ki ga ne more pogrešati noben ljubitelj plemenite književnosti, nudimo po izredno ugodni ceni 68 N. dinarjev in z možnostjo plačila v dveh obrokih.
Ne zamudite priložnosti!
Naročite se na knjigo že sedaj v knjigarnah ali v prodajnem oddelku založbe
MLADINSKA KNJIGA,
LJUBLJANA, Titova 3
Illlllllllllllllllllllllllliil