Prešernovo gledališče kranj / sezona 80/81 ry^i 0 ODLOČNA ZAHTEVA Borislav Pekič: ODLOČNA ZAHTEVA (slovenska praizvedba) Uslužbenka .... Stranka ....... Šefica......... Defektologinja .. Sociologinja... Kriminologinja . Statistikologinja Uslužbenec ..... Hišnik ......... Bernarda Oman Jože Vunšek Alenka Bole-Vrabec Breda Žumer Jelka Štular Biba Uršič Tina Primožič Iztok Alidič Tine Oman Prevod in režija Tone Peršak Scena in kostumi..........Marjan Kravos Svetovalecza pantomimo....Andres Valdes Lektor ...................Ludvik Kaluža Vodja predstave...............Ronald Primožič uepetalka.....................Milada Varacha Odrski mojster................Bruno Grašič Razsvetljava .................Drago Cerkovnik O uprizarjanju Odločne zahteve Vsebino Odločne zahteve je mogoče povzeti v enem stavku: V neko administrativno ustanovo pride stranka in uslužbenci ustanove nikakor ne uspejo dognati, kaj stranka želi (prosi, zahteva), tako da stranka navsezadnje umre, ne da bi administracija ugotovila, v čem je bila njena zahteva. Tema besedila je potemtakem vedno aktualno in nerazrešljivo nasprotje med posameznikom in birokracijo (državnim aparatom itn.). Idejo ali sporočilo lahko glede na konec, ko uslužbenke ob mrtvi stranki ugotavljajo, da smrt stranke sploh ni važna, in da je pomembno le to, da doženejo zahtevo stranke, opredelimo kot nehumanost, odtujenost birokracije, za katero je človek posameznik zgolj številka ali abstraktna zadeva. Nekoliko bolj se zaplete stvar, ko začnemo razmišljati o žanrsko-stilni opredelitvi besedila. Stranka, ki se nikakor ni uspela sporazumeti (hotenje) z birokracijo, na koncu umre (propade). To priča, da je izhodiščna situacija tragična. Toda druga obeležja te situacije (dialog, interpretiranje strankine zahteve, značaji itn.) izpričujejo neke vrste komičnost. Lahko bi potemtakem govorili o tragikomediji. Vendar nam tak sklep preprečuje dvoje dejstev. Za tragikomedijo je običajno značilen srečen (spraven) konec. Komičnost Odločne zahteve ni povsem običajna in nikakor se je ne da uskladiti z Aristotelovo definicijo komičnega kot grdega, vendar ne nevarnega, niti z Bergsonovo ali katero od drugih opredelitev komike. Gre namreč za smešnost, ki dopušča tudi nevarnost (odtujenost, nesrečo itn.). Ta smešnost je v omejenosti in zaslepljenosti birokracije, nevarnost v tem, da ta birokracija človeka vendarle v celoti obvlada (tudi pripadnika birokracije!). Nadaljnje posebno obeležje daje razmerju birokracija—posameznik dejstvo, da so na strani birokracije same ženske, medtem ko je posameznik nem moški. Tu gretorej za na poseben način poudarjene in celo do neke mere popačene (zaradi razvidnosti) značilnosti osnovne situacije. Vse to (tragičen konec in smešnost, popačenost in absurdnost situacije itn.) navaja v sklep, da gre za grotesko, ki je po mnenju nekaterih teoretikov v sodobni dramatiki in v svetu, v katerem tragedija ni več možna, edina primerna zamenjava zanjo. Ta groteska ima, ob satiričnosti kot dodatni razsežnosti, v glavnem vse lastnosti, ki so značilne za reprezentativna besedila te vrste (Beckett: »Čakajoč na Godota«, »Konec igre«, Genet: »Balkon«, Mrožek: »Tango«, Grombrovvicz: »Svatba«, »Opereta« itd.), le da so seveda nekatere bolj, druge manj poudarjene. Ta dognanja o besedilu so bila potemtakem med osnovnimi izhodišči v začetku dela. Pomenila so zorni kot, oz. stališče, s katerega skušamo prikazati — motriti svet znotraj naše uprizoritve. Da bi bilo to mogoče, je seveda v delovnem procesu treba ves čas imeti pred očmi tudi celoto oziroma čim več plasti življenja (stvarnosti) nasploh. To pomeni, da je treba plast pomenov, plast predstavljene predmetnosti in plast metafizičnih kvalitet (In-garden) oblikovlati tako, da ob konkretnem pomenu, ki izhaja iz neposredne vidno-slišne upodobitve abstraktnega pomena, zapisanega v besedilu, nova čutna podoba omogoča dodatne pomene in asociacije, ki so bolj univerzalnega pomena in značaja in omogočajo določeno sklepanje o svetu v celoti. Postopki, s katerimi to dosegamo, so različni: Oblikovanje mizanscenskih situacij, ki imajo metaforično-parabolični značaj, oblikovanje prostora (scene) tako, da na poseben način izraža določeno mnenje o svetu (npr. omejenost in prosojnost), oblikovanje kostumov (asociacija na uniformnost) itn. Vsi ti postopki so seveda sedaj, ko to pišem, še v teku, zato na v začetku zastavljeno vprašanje o nastajanju uprizoritve tokrat še ni mogoče odgovoriti v celoti. Tu so navedena le načelna izhodišča in tiste prvine, ki so doslej že vsaj skoraj do kraja doggna-ne... Tone Peršak Odlomki iz kritik ob naši uprizoritvi Šeligove »Svatbe« »Navzlic nedvomno sijajni domiselnosti je bila tea-tralika tu in tam (posebej v drugem delu predstave) nemara preveč opojena sama s seboj, vendar s svojo globalno mislijo — izraženo pač v specifični, slikoviti in agresivni govorici rafiniranih odrskih senzacij — gotovo v zanesljivem sozvočju z neizprosno zahtevnostjo in konsekventnostjo Šeligovega besedila.« (Andrej Inkret, TELEKS) »Programski koraki Prešernovega gledališča v Kranju zdaj že v resnici odmevajo v najširši slovenski gledališki prostor. Še malo, pa se bomo začeli spraševati, kaj in koliko mu manjka, da se okliče za (novo, obnovljeno?) poklicno gledališče. Če nič drugega, je postalo pravcata krstilnica dramskih besedil... Igralski dosežki so kdaj pa kdaj dobesedno švigali z odra. Janez Hočevar je Shizifrenika dognal do nekaterih čisto novih igralskih razsežnosti, ki so z jasnimi odtenki zdaj razkrivale resonerja zdaj zabrisovale njegova zlobna početja. Ciganke ne bi mogla bolje odigrati nobena Ivanka Mežanova. Lenka je bila menda napisana za Mileno Zupančičevo, z Jurijem pa je Ivo Ban odprl nekaj novih igralskih predalov. Majda Kohkova se je morala zaradi Taje hudo naprezati, Alji Tkačevi pa je bilo treba plastiti vlogo (Korbarjeva) kot nobenemu drugemu. Dare Ulaga se je temno pogrezal v vlogo Grobarja. Jože Kovačič in Tine Oman sta izrabila priložnost, da sta bila z Žagarjem oziroma Miličnikom enakovredna partnerja profesionalnim kolegom....(Janez Zadnikar, DELO) »'Svatba’ je izjemno zahtevna gledališka predstava, radikalna v spraševanju človekove usode in v svojem gledališkem izrazu, ki prepričljivo uveljavlja izjemno ustvarjalno moč Jovanovičevega razumevanja teatra.« (Jernej Novak, LJUBLJANSKI DNEVNIK) »To besedilo je v Prešernovem gledališču v Kranju razvila v uprizoritev skupina, ki so jo postavljali poleg dveh domačih igralcev... gostujoči ljubljanski ustvarjalci..., kar pomeni zanimivo novost in dragocen poskus preseganja zaprtosti naših gledaliških institucij.« (Lojze Smasek, VEČER) USPEŠNO GOSTOVANJE PG NA POLJSKEM V prvi polovici decembra 1980 je Prešernovo gledališče gostovalo z uspešno uprizoritvijo »ČAKAJOČ NA GODOTA« S. Becketta, v režiji Franceta Jamnika, na gledališkem festivalu v mestu Dabrovvie Gorniczej na Poljskem. Gledališče je za predstavo v celoti dobilo posebno priznanje, igralci Jože Kovačič, Miha Krišelj, Tone Oman in Jože Vunšek pa so za svoje kreacije v predstavi dobili denarne nagrade. SEVERJEVE NAGRADE Lanskega decembra so v Škofji Loki že desetič podelili Severjeve nagrade. Za svoje celotno uspešno gledališko delo je Severjevo nagrado dobil tudi igralec Igralske skupine PG TINE OMAN. PREŠERNOVE PLAKETE Letošnjo Veliko Prešernovo plaketo je za svoje intenzivno gledališko delo dobila celotna igralska skupina Prešernovega gledališča. Male Prešernove plakete pa so za svoje delo v igralski skupini PG dobili: TINA PRIMOŽIČ, JELKA ŠTULAR in JANEZ DOLINAR. Statistični pregled predstav Prešernovega gledališča v sezoni 1979/80 Predstava število doma ponovitev na gostovanjih skupaj P. Kozak AFERA (ponovitev) 3 6 9 A.T. Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI 15 3 18 S. Beckett ČAKAJOČ NA GODOTA 10 6 16 I. Mrak: VAN GOGHOV VIDOV PLES 8 1 9 S. Makarovič SAPRAMIŠKA (ponovitev) 5 — 5 M.C. Machado MALA ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA 16 — 16 D. Ahačič MOLIERE ZA MLADE 13 4 17 J. Jaroš GAŠPERČEK Sl DOM GRADI (ponovitev) — 1 1 Exupery — Rooss MALI PRINC (ponovitev) 1 2 3 Z. Florijan TOBIJA 7 6 13 J. Streda PRAVLJICA 0 RDEČI KAPICI (ponovitev) 6 29 35 F.X. Kroetz ODSTREL skupna predstava s SNG Drama Ljubljana) 8 1 9 92 59 151 33 ponovitev je imelo v organizaciji Prešernovega gledališča 14 različnih gostovalnih predstav. V sezoni 79/80 je bilo v Prešernovem gledališču tudi 11 raznih negledaliških prireditev. Igralski nastopi v sezoni 1979/80 Ime in priimek, vloga (predstava) — število nastopov, skupno število nastopov 1. Marko Ambrož, Peter (Mala čarovnica) — 4, 4 nastopi 2. Iztok Alidič, Gašper (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 18, Berals, Kleont, Sganarel (Moliere za mlade) — 17, 35 nastopov 3. Alenka Bole-Vrabec, Madame (Van Goghov Vidov ples) — 9 nastopov 4. Karel Brišnik, Vincenc van Gogh (Van Goghov Vidov ples) — 9 nastopov 5. France Černe, Komandant (Afera) — 9, 9 nastopov 6. Dušan Čipe, Tonček (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 18, 18 nastopov 7. Dejana Demšar, Marijana (Moliere za mlade) — 17, 17 nastopov 8. Janez Dolinar, Kristjan, Oficir (Afera) — 9, Zmešnjava (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 9, 18 nastopov 9. Mirjana Erlah, učenka (Mala čarovnica) — 16,16 nastopov 10. Liljana Gantar, Igralka (Sapramiška) — 5, 5 nastopov 11. Alenka Hain, Igralka (Sapramiška) — 5, "Rožiča (Mala ča ravnica) — 16, 21 nastopov 12. Nataša Herlec, Vrtnica, Kača (Mali princ) — 3, igralka (Tobija) — 12, 15 nastopov 13. Tomaž Hribar, Pilot (Mali princ) — 3, igralec (Tobija) — 12, 15 nastopov 14. Dunja Jekovec, igralka (Sapramiška) — 5, Bodeča neža (Mala čarovnica) — 16, Nikolaja (Moliere za mlade) — 17, 38 nastopov 15. Vesna Jevnikar, Sapramiška (Sapramiška) — 5, 5 nastopov 16. Boštjan Jordan, Peter (Mala čarovnica) —- 12, 12 nastopov 17. Miran Kenda, Komisar (Afera) — 9, 9 nastopov 18. Irena Konent, Mušnica (Mala čarovnica) — 16,16 nastopov 19. Jože Kovačič, Bernard (Afera) — 9, Pozzo (Čakajoč na Godota) — 16, Žužek (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — — 18. 43 nastopov 20. Franci Kranjec, Čarovnik (Mala čarovnica) — 16, 16 nastopov 21. Miha Krišelj, Lucky (Čakajoč na Godota) — 16, Budalo (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 16, 34 nastopov 22. Tomaž Kurat, Mali princ (Mali princ) — 3, deček (Čakajoč na Godota) — 16, igralec (Tobija) — 12, 31 nastopov 23. Branko Lotrič, Kopriva (Mala čarovnica) — 16, 16 nastopov 24. Barbara Lapajne, Dorimena (Moliere za mlade) — 17, 17 nastopov 25. Vesna Lubej, učenka (Mala čarovnica) — 16, 16 nastopov 26. Helena Malnar, Lisica, Puščavska cvetica (Mali princ) — 3, igralka (Tobija) — 12, 15 nastopov 27. Branko Miklavc, dr. Gachet (Van Goghov Vidov Ples) — 9, 9 nastopov 28. Mojca Merlak, igralka (Sapramiška) — 5, Belina, Šarlota (Moliere za mlade) — 17, 22 nastopov 29. Tine Miklavčič, Borec (Afera) — 9, 9 nastopov 30. Jože Mohorič, Borec, Oficir (Afera) — 9, Zmešnjava (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 9, 18 nastopov 31. Bernarda Oman, Maturina, Toinneta (Moliere za mlade) — 17, 17 nastopov 32. Edka Oman, igralka (Gašperček si dom gradi)—1,1 nastop 33. Tine Oman, igralec (Gašperček si dom gradi) — 1, Pravljičar (Rdeča kapica) — 35, Marcel (Afera) — 9, Estragon (Čakajoč na Godota) — 16, Baron (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 18, 79 nastopov 34. Mirjan Pavec, učenka (Mala čarovnica) — 16,16 nastopov 35. Kondi Pižorn, Marfurius, Argan, Sganarel (Moliere za mlade) — 17, 17 nastopov 36. Duša Repinc, igralka (Rdeča kapica) — 35, igralka (Tobija) — 1, 36 nastopov 37. Miloš Rooss, Svetilničar, Domišljavec (Mali princ) — 3, igralec (Tobija) — 12, 13 nastopov 38. Tone Strlič, Borec (Afera) — 9, Doktor Purfon, Don Juan (Moliere za mlade) — 10, 19 nastopov 39. Polona Sosič, Pasja taca (Mala čarovnica) — 16, 16 nastopov 40. Jana štete, Ciganka, Lucila (Moliere za mlade) — 17, 17 nastopov 41. Milan Štefe, Strahec (Sapramiška) — 5, Koviel, Valer (Moliere za mlade) — 17, 22 nastopov 42. Jelka Štular, Jerca (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 18, 18 nastopov 43. Martina Štern, Nežka (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 18, 18 nastopov 44. Dani Topoš, Ciganka, Dorina (Moliere za mlade) — 17, 17 nastopov 45. Tomaž Pipan, Theo van Gogh (Van Goghov Vidov ples) — 9, 9 nastopov 46. Pavle Rakovec, Paul Gauguin (Van Goghov Vidov ples) — 9, 9 nastopov 47. Marinka Štern, Rachel (Van Goghov Vidov ples) — 9, 9 nastopov 48. Uroš Trefalt, Kralj, Geograf (Mali princ) — 3, Tobija (Tobija) — 12, Doktor Purgon, Don Juan (Moliere za mlade) — 7, 22 nastopov 49. Brigita Urbanc, igralka (Sapramiška) — 5, Stara čarovnica (Mala čarovnica) — 16, 21 nastopov 50. Biba Uršič, Rozala (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 18, 18 nastopov 51. Marja Vehovec, igralka (Sapramiška) — 5, 5 nastopov 52. Anita Veternik, igralka (Sapramiška) — 5, 5 nastopov 53. Cie Vidic, Borec (Afera) — 9, 9 nastopov 54. Jože Vunšek. Simeon (Afera) — 9, Vladimir (Čakajoč na Godota) — 16, Matiček (Ta veseli dan ali Matiček se ženi) — 18, 43 nastopov 55. Metka Zaletel, Rožič (Mala čarovnica) — 4, 4 nastope Prešernovo gledališče Kranj — sezona 80/81 Gledališki list št. 7. Izdajatelj Prešernovo gledališče Kranj, predstavnik J. Kurat, urednik M. Logar, oblikovalec gledališkega lista in plakata J. Jančič. Tiskarna KRESIJA Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov z odločbo republiškega komiteja za kulturo, št. 4210-263/77.