Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dclla Libenti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/H. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI UST Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 663 TRST, ČETRTEK 21. SEPTEMBRA 1967, GORICA LET. XVI. Poitieti £ff otiet®kitili Ena izmed najbolj tradicionalnih zamejskih slovenskih prireditev »Slovenske športne igre«, slave letos svoj jubilej. Organizatorji jih prirejajo že desetič. Jasno je, da v nekem širšem okviru številka deset na tem področju ne bi dovoljevala širšega obsega proslav. Toda če upoštevamo izredno težke pogoje, v katerih je naš zamejski slovenski šport nastal, se razvijal in še deluje, potem ni no-benega dvoma, da je tak jubilej — čeprav je časovno skromen — treba primerno počastiti in ga tudi praznovati Prav s tem namenom so se prireditelji lotili organizacije letošnjih iger. Po svojem organizacijskem ustroju naj bi pomenile nekakšen preokret, po svoji tekmovalni vsebini naj bi utrdile in dopolnile prejšnje dosežke, po svo:em zunanjem izgledu naj bi potekale v vzdušju praznovanja. Podrobneje zajeti ves ustroj in potek iger ni mogoče, saj ie vsa organizacija preobširna, da bi jo lahko zajeli v nekaj stavkih. Dovolj ilustrativen je že podatek, da je samo v glavnem odboru 30 oseb, skupno število organizatorjev v vseh pododborih pa se suče okrog številke 100. Če k tem prištejemo še vse sodnike, delegate in drugo pomožno osebje, po^em si lahko vsaj približno ustvarimo sliko letošn:ih iger, ki jasno kaže. da is orqanizarija dokai kao:larna kompleksna,'razvejana in obširna ter za naše razmere — velika. Tekmovalna vsebina iqer ne bo bistveno različna od lanskih. Nekaj bo novosti, zlasti v rekreaciiskem delu. PrirediteMi težijo, da bi zlasti ta del našeaa zameiskeqa teles-nokulturneaa udeistvovania dobi! večjo težo, da bi postal oomembneiši v delu osnovnih društev, zato skuša'o na samih igrah z vrsto primerov rekreativneaa tekmovania dati vz-nled in pobudo posameznim društvom Desetletnica iqer ie vsekakor eden izmed časovnih ciliev unaimo da le prehodnih ki so si iih zastavili oraanizatorii pred časom Prihod na ta citi ie treba proslaviti in naaraditi. Oraanizatorii bodo letos zato razdelili vrsto naqrad in priznani posameznikom in društvom, ki imaio posebne za-sluoe za to. da smo ta cili doseali. Razen tpna pa bodo nrireditelii letos naqradili tudi A00 naiboMših šnortnikov v posameznih di-srinlinah s posebnimi kolainami. Desetletnico iner bodo zameicki šnortniki nočasHli na nosehn' zakliučni prireditvi v Kulturnem domu v Trstu na katero bo povablienih tudi \'t>č nostov iz rlomarih kraipv in iz sosedstva. Letošnje igre so danes že v sredini svojega poteka. Nastopili so že nogometaši, odbojkarji in plavalci, za njimi pridejo na vrsto atleti in nato še tekmovalci drugih špor- (Nadaljevanje na 2. strani) U THAIMT O KRIZI NA SREDNJEM VZHODU Te dni se je začelo v New Yorku zasedanje glavnega zbora Združenih narodov. Za predsednika je bil z veliko večino glasov izvoljen romunski zunanji minister Mane-scu. Ta je prvi državnik iz neke komunistične države, ki je bil izvoljen na to mesto, k čemur je gotovo pripomogla zunanja politika njegove vlade, o kateri je znano, da v zadnjem času hodi svojo, od sovjetskega bloka bolj neodvisno pot, kar je prišlo zlasti do izraza ob izraelsko-arab-skem spopadu in z vzpostavitvijo diplomatskih ter trgovinskih odnosov z Zahodno Nemčijo. Veliko zanimanje pa je v mednarodni javnosti vzbudilo letno poročilo, ki ga je pred zborom prebral glavni tajnik Združenih narodov U Tant. Poročilo daje stvarno sliko sedanjega mednarodnega položaja in zato veje iz njega zaskrbljenost za bodoči razvoj in razplet mednarodnih dogodkov. Zaskrbljenost glavnega tajnika je tem večja in upravičena glede na nemoč, ki so jo pokazali Združeni narodi predvsem ob zadnji krizi na Srednjem Vzhodu. Da se vrne zaupanje v to svetovno organizacijo in da se obnovita ter okrepita njen ugled in vpliv, je U Tant predlagal, naj bi se med zasedanjem glavnega zbora sestajal tudi Varnostni svet, tako da bi se sej mogli udeleževati zunanji ministri držav — članic. V tem primeru bi zasedanje ne bi- lo le priložnost za razprave, izmenjavo mnenj in stališč ter kvečjemu za izglasovanje resolucij — kar je sicer vse potrebno in koristno — temveč bi mogel hkrati delovati tisti organ OZN (Varnostni svet), ki edini more dejansko učinkovito sklepati in ukrepati. Glavni tajnik ie svoj predlog podkrepil z deistvom, da se je mednarodni položaj v zadniem letu znatno poslabšal, in zato bi morali vsi člani Združenih narodov čutiti dolžnost in notrebo, da nride do mednarodne snrave in da se dokaže, kako je OZN sposobna zaščititi svetovni mir in pospešiti snlošni napredek. Ko je podrobno razčlenil položaj na Srednjem Vzhodu, je U Tant navedel več načelnih točk, po katerih bi se lahko odpravil izraelsko-arabski spor in se hkrati pogasilo hudo vojno žarišče na tem važnem področju. Izrael in prizadete arabske države bi morale sprejeti tale načela: ozemlje vseh držav je nedotakljivo in zato je nemogoče pravno ali kakorkoli drugače o-pravičiti vojaško zasedbo tujega ozemlja; vsaka država ima pravico do obstoja, kar morajo vsi priznati, in ima hkrati pravico, da se čuti varno v svojih mejah; vsem državam je treba dalje priznati in zagotoviti pravico do svobodne plovbe po vseh mednarodnih morskih progah. S tem je U Tant očitno mislil tako na Akabski zaliv kot na Sueški prekop. »Gre za načela — je naglasil glavni tajnik — ki jih morajo spoštovati vse prizadete države, saj so v skladu z listino Združenih narodov in z določili o premirju.« V tei zvezi je še zahteval, naj ga zbor pooblasti, da pošlje svojega z,astopnika na Srednji Vzhod, ter na koncu poročila izrazil bojazen, da bo čez nekaj let neogibno prišlo do novega izbruha vojne, če se ZN ne bodo potrudili za odstranitev glavnih vzrokov sedanjega spora. U Tant se je v svojem poročilu tudi dotaknil vprašanja Vietnama in Južne Afrike, o kateri je dejal, da bi morale države, ki imaio s to državo tesne trgovinske stike, spreieti takšne ukrepe, ki bi bili sposobni vplivati, da bi tamkajšnja vlada spremenila svojo rasistično politiko. Poročilo in predlogi glavnega tajnika OZN so. kot smo že dejali, zelo stvarni, zlasti kar zadeva krizo na Srednjem Vzhodu Ni dvoma da bi snoštovanie in aplika-ciia nre.dlatranih načel mogla rešiti nevarno krizo. Vnrašanje ie le. ali so vse prizadete države volin^ snreieti ta načela, oziroma imata O/M in Varnostni svet toliko moči in vnliva da arabska države in Izrael tako ali drugače nrisilita. da ta načela sprejmejo in tudi strogo spoštujejo. Ob dvajsetletnici združitve V Novi Gorici so v nedeljo zelo slovesno počastili dvajsetletnico priključitve Primorske k matični Sloveniji, od katere jo je ločila italijanska zasedba 1. 1918 in krivična mirovna pogodba po prvi svetovni vojni. Vsi vemo, kaj je morala naša Primorska prestati od fašizma v letih, ki so sledila., Tista mora se je končala šele septembra 1943, s propadom Mussolinijevega »imperija« ; toda ostali so še nacisti, ki so še več kot poldrugo leto divjali po Primor- skem. Vendar so sc Primorci že čutili svobodne. Res da je še trajal boj, toda v ta boj so posegali zdaj že sami aktivno in kot svobodni ljudje. Pred sovražnikom se ni bi- lo treba več pripogibati in ga prenašati. Z njim so lahko govorili odkrito, z orožjem. Tisti čas od septembra 1943 do maja 1945 je bil težak, prinesel je naši Primorski strašne človeške izgube in polno razvalin, a bil je tudi lep, kajti takrat so naši lju-(Nadaljevanje na 3. strani ^ RADIO TRST A * NEDELJA, 24 septembra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o Glinščici«. Napisal Dante Cannarella, prevedla Jadviga Komac; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu 16 00 »Marija«. Igra v osmih slikah, napisal Isac Emanujlovič Babel, prevedla Desa Kraševec. Igra RO., vodi Jože Peterlin; 17.35 Vabilo na ples; 18.30 Simfonične pesnitve; 19.30 Poje mešani zbor Slovenske Prosvetne zveze iz Celovca, vodi Vladimir Prušnik; 21.00 Kromalična fantazija, večerni koncert zabavne glasbe. * PONEDELJEK, 25. septembra, ob: 11.50 Zvočne razglednice; 12.10 Počitniška srečanja, pripravlja Saša Martelanc; 13.30 Priljubljene melodije; 17 20 Glasba za vaš transistor; 17.50 »Stolna cerkev v Gradežu«, pripravil prof. Rafko Vodeb; 19.10 »Mrtvi se vračajo«. Napisal France Bevk, dramatizacija in režija Jožeta Peterlina. Sedmo nadaljevanje; 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu: »Miško Kranjec«, pripravil Franc Jeza; 22.45 Samospevi starih mojstrov za glas in klavir. Izvajata mezzosopranistka Carla Paronetto in pianistka Wanda Leskovic. * TOREK, 26. septembra, ob: 1150 Motivi preteklih dni; 12.00 Iz slovenske folklore — V starih časih: Lelja Rehar: »Trla je obrodila«; 17 20 Glasba za vaš transistor; 17,50 Ne vse, toda o vsem; 18.00 Zborovske skladbe Karla Pahorja; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 19.05 »Beli kit Moby Dick«, povest, napisal Herman Melville. Prevod in dramatizacija Dušana Pertota. šesto in zadnje nadaljevanje; 20.35 Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«, komična opera v treh dejanjih. * SREDA, 27 septembra, ob: 11.50 Glasbila in barve; 12.10 Žena in dom; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Glasba za vaš transistor; 19.00 »Mrtvi se vračajo«. Osmo nadalievanje; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.10): Knjižne novosti — Nada Gaborovič: »Ne samo jaz«, ocena prof. Martina Jevnikarja. * ČETRTEK, 28. septembra, ob: 11 50 Sodobni motivi; 12.10 Znanost in tehnika; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 18.00 Goriški polifonski zbor pod v odstvom Cecilie Scghizzi; 19.00 »Zlata skrinjica«. Otroške pesmi in skladbe. Napisala Desa Kraševec; 20.35 »Poljubiva sc. prijatelj!« Komedija v enem dejanju, napisal Eugene Labiche, prevedel Ivan Šavli. Igra RO., režira Stana Kopitar; 22 30 Skladbe davnih dob. Joannes Baptista Dolar: Bal-letti a cinque. „ PETEK. 29. septembra, ob: 11.50 Vokalni an-sr.mbli: 12.10 Med tržnimi stojnicami; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17 20 Glasba za vaš transistor: 17.50 Kam v nedeljo?; 18.30 Slovenski solisti; 19.00 »Mrtvi se vračajo«. Deveto in zadnje nadaljevanje; 21.00 Koncert operne glasbe. * SOBOTA. 30. septembra, ob: 11.50 Orkestri lahke glasbe; 12.10 Alpska jezera: »Bodensko jezero«; 13.30 Semenj plošč: 14 45 Pojeta: Timi Yuro in Lado Leskovar: 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — Oddaja za avtomobiliste; 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev: »Laž in njen ženin«. Napisal Fran Milčinski; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.50 Ne vse, toda o vsem; 18.00 ljudske pesmi iz Nadižkc doline; 19.00 Počitniška srečanja, pripravlja Saša Martelanc; 19.15 »II Premio Italia« — naivečii mednarodni festival radia in televizije; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Aleksander Marodič: »Dobri ljudje rešujejo otroke«; 21.35 Vaški ansambli; 22.35 Za prijeten konec tedna. TEDENSK! KOLEDARČEK 24. septembra, nedelja: Nadja, Geratrd 25. septembra, ponedeljek: Uroš, Kleofa 26. septembra, torek: Justa. Stojslava 27. septembra, sreda: Damijan, Dalja 28. septembra, četrtek: Venčeslav, Venko 29. septembra, petek: Miha, Mihael 30. septembra, sobota: Jelka, Grozdana Izdajatelj: Engclbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Sarag'at med izseljenci Predsednik Saragat je ob koncu tedna končal svoj uradni obisk v Kanadi, na katerem je imel razgovore s kanadskimi državniki o svetovnem položaju, posebno pa o nadaljnjem obstoju Severnoatlantske zveze in o drugih mednarodnih vprašanjih, ki pobliže zanimajo Italijo in Kanado. Hkrati je navezal Saragat stike z italijanskimi izseljenci in njihovimi potomci, ki jih je v Kanadi — po italijanskih cenitvah — od 750.000 do 800.000. Izseljenci so ga nadvse prisrčno sprejeli. V svojih nagovorih nanje in na njihovo mladino je predsednik italijanske republike poudarjal pomen narodne zavesti in kulturne ter narodne tradicije Navezanost na staro domovino plodno vpliva tudi na delo za novo domovino, kajti tako se izseljenci ne izgube v kulturni praznini, ampak organsko presajajo kulturne in narodne dobrine iz stare v novo domovino. Nedvomno ie obisk italijanskega državnega poglavarja zelo poživil italijansko narodno zavest in narodni ponos med izseljenci v Kanadi. V ponedeljek zvečer sta prispela Saragat in Fanfani, ki sta prebila konec tedna na oddihu v nekem kanadskem mestecu na atlantski obali, na uradni obisk v Wa-shington, kjer sta bila spet zelo slovesno sprejeta. Sprejem so prenašali po televiziji TITOVA POSLANICA PAPEŽU Jugoslovanski odposlanec pri Sv. stolici Vjekoslav Cvrlje je v sredo, 20. t. m., izročil tainiku za izredne cerkvene zadeve msgr. Casaroliju posebno Titovo poslanico o položaju na Srednjem Vzhodu. Kot znano, bi Pavel VI. moral sprejeti jugoslovanskega diplomata že 4. t. m., a se to ni zgodilo zaradi nenadne papeževe bolezni. Vjekoslav Cvrlje je izrazil msgr. Casaroliju Titova osebna voščila za zdravje svetega očeta. Pavel VI. bo sprejel jugoslovanskega diplomata, kakor hitro se mu bo zdravje zboljšalo. V zvezi z njegovo boleznijo poročajo, da je bil te dni izvršen rentgenski pregled. Zdi se, da je kirurški poseg potreben, vendar še ni tako nujen. preko umetninega telekomunikacijskega satelita tudi v Italijo. Uradni razgovori med Saragatom in Fan-tanijem ter ameriškim predsednikom Johnsonom in zunanjim ministrom Ruskom so se končali v torek zvečer. Kot je slišati, bo stopil decembra v pokoj ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Tischlcr. On ima največ zaslug za ustanovitev in lepo uspevanje te gimnazije, iz katere prihajajo nove vrste zavednih bodočih slovenskih koroških izobražencev. češkoslovaški predsednik Novotny, ki je bil prejšnji teden 4 dni na zasebnem obisku nri Tilu, je tega povabil na prijateljski obisk na češkoslovaško. Tito je povabilo sprejel. —n— POMEN »SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER« i Nadaljevanje s I. strani) tov. Od 20. juli:a do 5 novembra se bo v dveh mesecih in pol zvrstilo v nekaj desetinah šoortov na stotine in stotine mladih za-meisk;h tekmovalk in tekmovalcev vseh starosti Za ugled svoiih barv se bodo borili na inriščih od Sovodeni in Nabrežme, pa preko Zgonika. Trsta, Bazovice tja do Doline in BoPunca. Borbe bodo napete, zagrizene, doživete s prizadetostjo. In prav ie tako. Mladina naj čuti, da so Slovenske šoortne igre v Trstu niene igre. Za dva meseca in pol nai se jim zato preda in živi v n:ih in za njih. Pri tem pa nai le nikoli ne pozablia, da ie rezultat sicer eden izmed pomembnih ciljev vsakeoa šoočneoa tekmovania. vendar ne edini, niti nainomembneiši. Boli od rezultata ie wažn=> nrisotnosf, nastoo Pomembnež nd rezultata ie korektnost, športnost, poštenie Važne:še kot premaoovanie nasprotnika ie premagovanie sameqa sebe, svojih oretiravani in odklonov. Važneiše od rezultata :e tudi zavest, da nas te igre opredeljujejo in v tei opredelitvi daieio notramo moč za naš obstanek in tvorno sožit:e. Samo tako zavestno vrednotenje iger je lahko v skladu z našimi tradicijami in našimi upi. Rezultati naj bodo vzpodbuda, gonilo, namenska vsebina pa cilj. B. P. M lil t! ni rti” teVcrtibirm Osvobodilni odbor za Južno Tirolsko, znan pod kraticami BAS (Befreiungs-aussehus Siidtirols) je razposlal časnikom in nemškim ter italijanskim tiskovnim uradom posebno okrožnico, ki zveni kot nekak ultimat oblastem in tudi zasebnikom na Južnem Tirolskem. Okrožnica nemške nacionalne organizacije pravi v uvodu, da pomeni zadržanje avstrijske vlade pravo izdajstvo Južne Tirolske. Prav tako tudi politika določenih predstavnikov Južne Tirolske same. Zaradi tega in ker je italijanska »zasedbena oblast« podvzela nasilne mere, je BAS sklenila odločno zaostriti boj proti Italiji. Nato navaja v sedmih točkah, da je smrtno nevarno zadrževati se v razdalji 200 metrov od državne meje in orožniških ali finančnih postojank. Istotako je prepovedano in smrtno ne- varno zadrževati se v italijanskih gostiščih, industrijskih podjetjih in tovornih postajah. Isto velja z izjemo dopoldanskih ur tudi za vse javne urade. Od devete ure zvečer do četrte zjutraj pa je prepovedano, po okrožnici BASA, hoditi v bližini mostov, električnih, vodovodnih in podobnih napeljav. V gorskih krajih se smejo uporabljati le ceste, ki so naznačene na zemljevidih avstrijskega in južnotirolskega »Alpen-vereina«; od devetih do štirih zjutraj pa je nevarno uporabljati javne ceste. Izvzete so le osebe nemške južnotirolske skupine, ki so tu službeno zaposlene. Ta ultimativni odlok nacionalistične zveze ima namen ohromiti sleherno dejavnost na Južnem Tirolskem. Posledice pa bodo zaostritev položaja v deželi in tudi marsikatera res nepotrebna žrtev. Do mirnega sožitja pa taki ultimati gotovo ne bodo privedli. OI> dvajsetletnici združitve (Ncuialievaiijc s i. strani) Uje začutili, kak okus ima svoboda, in so jo vzljubili. To je bil čas, pretkan s čudovitimi sanjami o svobodni bodočnosti Primorske v objemu slovenske narodne skupnosti, proste vsakega tujega jarma. VESELJE NI ZAMRLO Resničnost, ki je sledila, m vedno zadostila tistim navdušenim sanjam, kajti vrstila so se treta leta: najprej stalinistično ooetobje, ki je leglo kot slana na narodno življenje, a je bilo hvala bogu že naslednje ' teto pri koncu s pogumnim uporom jugo- j slovanskih državnm in partijskih vodite- j ijev m jugoslovanskih narodov proti Stalinovim metodam in sovjetizaciji socialističnih držav; nato pa so prišla leta težavne gospodarske obnove in urejevanja v novih razmerah. V teli težavah je bilo veselje nad osvobo-boditvijo izpod tujega jarma včasih prekrito od skrbi in trenutne malodušnosti, toda zamrlo ni, in čimbolj so se razmere boljšale, tembolj je postajala svoboda nekaj konkretnega: gospodarski razvoj; gradnja Nove Gorice; gradnja koprskega pristana in železnice do njega, ki bo prav letos, za dvajsetletnico priključitve, dokončana in pomeni velikansko naložbo v bodočnost Primorske; ustvarjanje slovenskega trgovinskega ladjevja; razcvet turizma in odprtost meje, tako da je naša meja zdaj ena najbolj odprtih na svetu in ima verjetno rekord v številu ljudi, ki gredo vsak dan čez njo, ne da bi se je skoro več zavedali, s čimer je bil vzpostavljen tudi nov odnos sodelovanja in prijateljstva s sosednjim narodom. Predvsem pa se kaže konkretnost in pomen narodne svobode na Primorskem v novih generacijah, ki so prišle že iz slovenskih šol in so danes trdno in plodno vraščene v vse panoge slovenskega narodnega življenja ter prispevajo s svojimi mladimi energijami, s svojim znanjem, delom in duhovno ustvarjalnostjo k skupni rasti in vzponu vsega slovenskega naroda v vedno lepšo bodočnost. POMENLJIV GOVOR PREDSEDNIKA SR SLOVENIJE Temu občutku je dal izraza tudi predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, ki se je v nedeljo udeležil slavnostne seje novogoriške občinske skupščine. V svojem pozdravnem nagovoru je dejal, da je »praznik priključitve Primorske k Jugoslaviji naš nacionalni praznik.« »... Pred četrt stoletja je bil naš nacionalni prostor zbrisan z evropskega zemljevida in bilo nam je določeno, da shiramo kot hlapci fašističnega družbenega reda,« je nadaljeval. »Danes pa smo verjetno narod, ki je, gledano z vsestranskih vidikov, najbolj razvita, mogoče na najvišji stopnji vsesplošnega razvoja, nacionalna skupnost novega socialističnega reda, ki si kljub vsemu postopno utira svoj življenjski prostor in odkriva novo zgodovinsko pot. Mislim, da je to rezultat, da je to primerjava, ki mora vsakega poštenega patriota in domoljuba prevzeti s samozavestjo in zanosom.« Predsednik Kavčič je nadaljeval, potem ko je naglasil, da je Primorska, ki je bila potisnjena k tlom in kjer sta bili celo prepovedani slovenska beseda in pesem, postala eden osnovnih stebrov vere in zaupanja v naše sile in skupne rezultate: »Nismo se zaprli v ozke meje, nismo se prepustili strahu in nezaupanju,« je dejal I predsednik Kavčič, »ampak smo se z vso odločnostjo, z vero v naše lastne moči, s ka- j termii smo se pognali v boj za osvoboditev, • vključili v mednarodne tokove, v sedanje svetovne razsežnosti. Vso našo internacionalno širino, vse to razumevanje in prijateljstvo, humanizem, ki ga kažemo do italijanskega ljudstva in drugih narodov, pa je mogoče razvijati in utrjevati pod enim pogojem : spoštovati je treba našo nacionalno suverenost, dejstvo, da smo postali polnoletni narod in da si bomo gradili tako bodočnost, kakor si jo želimo in kakor nam jo narekujejo naša lastna spoznanja ... Tu smo, tu ostanemo, takšni kakršni smo, svobodni, suvereni, polnoletni in enakopravni in takoj pripravljeni na sodelovanje z vsakomer, ki nas spoštuje in ki je v bistvu spoznal našo nacionalno, socialno in socialistično bit.« POLETNA URA V soboto 23. septembra o polnoči bo prenehal v Italiji takozvani »legalni« ali bolje poletni čas in bo zopet stopil v veljavo običajni zvezdni ali astronomski čas. Ko bo torej 23. septembra polnoči, bomo pomaknili kazalce na enajsto uro. V Italiji je veljal legalni dnevni čas že v prvi in v drugi svetovni vojni, z namenom, da bi se prihranila potrošnja električ- ne energije. Izračunali so, da je v štirih mesecih poletnega urnika prišlo na posameznika po 1200 lir prihranka. Celotni prihranek v državi gre torej v visoke milijone. Nekoliko zmede zaradi različnih urnikov se je pojavilo le pri mednarodnem prometu, v prvi vrsti letalskem. Na človeka, to je na njegov biološki ciklus, so dognali, da ni sprememba dnevnega urnega štetja kvarno vplivala. Zato predlagajo nekateri izvedenci, naj bi se upeljal legalni čas skozi vse leto, po katerem se ravnajo že v mnogih zapadnoevropskih državah. PLAČE V SLOVENIJI Iz statističnih podatkov, ki so jih objavili, je razvidno, da je znašala v mesecu avgustu povprečna plača v Sloveniji 927 novih dinarjev (92.700 starih ali 46.350 lir). Seveda je to povprečje. V resnici so ime- li nekateri višje, nekateri pa nižje plače. V gospodarstvu (trgovina itd.) je znašala povprečna plača 909, v industriji pa 892 novih dinarjev. Oboji so imeli torej plače pod povprečjem. Povprečje pa so dvignile plače nameščencev v družbenih organizacijah, ki so imeli najvišje plače (1421 novih dinarjev) in nameščencev v proizvodnji električne energije (1403), v zbornicah (1351) v bankah in podobnih zavodih (1265) ter v znanstvenih organizacijah (1136). Najnižje dohodke pa so imeli avgusta delavci v tekstilni in usnjarski industriji (733 in 778 novih dinarjev). Seminar slovenskega dijašlva na Koroškem Vsaka narodna manjšina črpa najplodnejše sokove za svojo rast iz mladine. Tega se ostro zaveda koroška slovenska mladina. Zato je Dijaška zveza za Koroško priredila od 1. do 3. septembra v Št. Jakobu v Rožu seminar za mlade izobražence. Tu naj bi se pogovorili o najbolj perečem slovenskem problemu na Koroškem — o vprašanju nadaljnega uspešnega razvoja slovenskega manjšinskega šolstva. Prireditelji so izbrali vešče in v zadevah manjšinskega šolstva kar najbolj izkušene predavatelje. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, deželni šolski inšpektor dr. Inzko je v predavanju »Manjšinsko šolsko vprašanje z vidika manjšine« razgrnil pred poslušalci statistično utemeljeno nazorno zgodovinsko podobo našega šolstva na Koroškem prav do današnjih dni. S tem je nakazal tudi že težke naloge, ki čakajo našega intelektualca, če naj se na tem žlahtnem koščku slovenske zemlje o-hranimo in se gospodarsko in kulturno razvijamo kol del slovenskega narodnega občestva. Deželni poslanec in predsednik koroškega deželnega šolskega sveta Josef Gutlen-brunner je skušal osvetliti problem manjšinskega šolstva z vidika deželne vlade Izrecno je poudaril, da se zavzema za pravično rešitev problema slovenske manjšine in njerega šolstva kot član avstrijske socialistične stranke in da na šolskem področju tudi v tem smislu dela, da pa mora poudariti, da je pravica za slovensko šolo ugasnila povsod tam, kjer je slovenski živelj usahnil. Kartografski prikaz je krut dokaz za to dejstvo. Vzroke za to je treba iskati v nehumanem in antisocialnem od- nosu večine do manjšine, tako so trdili navzoči. Več vere v bodočnost naše manjšine je znal zbuditi ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Janko Tischler s svojim izčrpnim predavanjem o razvoju in o trenutnem stanju državne gimnazije za Slovence. Gimnazija je letos praznovala desetletnico svojega dela. Nima še lastnega poslopja, vendar je stavbišče že določeno in v delu so gradbeni načrti. Na univerzah pa se izobražuje bodoči profesorski naraščaj. Mladina, ki prihaja iz te gimnazije, ni mlahava, ni koritarska, je zelo stvarna, se globinsko spoprijemlje s problemi svoje dežele in svojega ljudstva. Posebno se odlikuje težnja za autonomnost prepričanja. Tudi sociološko in politično je razgledana. V razgovoru s temi fanti in dekleti človeku poraste upanje, da prizadevno delo naših slovenskih šolnikov na Koroškem ne more ostati brez uspeha in da je trenutna stagnacija učencev na osnovnih in glavnih šolah, ki se prijavljajo za pouk slovenščine, le prehodnega značaja. Za I. razred slovenske gimnazije je pa tudi za leto 1967/68 prijavljenih 60 novincev in sta tako tudi letos zagotovljeni dve paralelki 1. razreda. Kdor želi zajeti vase to vero, naj vzame v roko letno poročilo Državne gimnazije za Slovence v Celovcu za leto 1966/67, ki je jasen odraz dela in uspehov naših šolnikov in naše slovenske mladine na Koroškem. Pred pričetkom seminarja je bil za udeležence sprejem pri deželnem glavarju v Celovcu. Tudi tam so člani Dijaške zveze za Koroško razpravljali o problemih slovenskega manjšinskega šolstva. D. V. ‘/ 'Tbznbltviju ------------------- Razstava o tržaškem Krasu V občinski galeriji palače Costanzi so odprli v soboto razstavo o Krasu. Odprta bo ao 30. septembra. Razstavo, ki je pod por kroviteljstvom župana Spaccinija, so organizirali in pripravili muzej Revoltella, center za umetniške študije na tržaški univerzi in druge na tem področju delujoče organizacija in posamezniki. Razstavljenih je okoli 50 črnobelih fotografij, ki predstavljajo raznovrstno kraško motiviko. Posebnosti tržaškega Krasa pa prikazujejo in dopolnjujejo tudi zelo lepi barvni diapozitivi. Dva velika zemljevida se nanašata na eni strani na ozemlje naravnih rep zervatov, na drugi strani pa na bodočo urbanistično ureditev Krasa, ki predvideva o- hranitev najbolj značilnih kraških vasi v celoti, kakor tudi posameznih zelo dragocenih objektov v delno manj pomembnih ali pa zelo spremenjenih vaseh Vasi, ki pridejo v poštev za celotno zaščito, so naslednje: Gro-čana, Botač, Gropada, Trebče, Col, Veliki Repen, Briščiki in Slivno. Na razstavi se dobijo tudi katalogi, ki jih je izdala Avtonomna turistična in letoviščar-ska ustanova in ki s fotografijami, raznovrstnimi podatki in odličnimi razpravicami dopolnjujejo razstavo. Pobuda organizatorjev, da bi vzbudili zanimanje vseh tistih, ki jim je pri srcu usoda tržaškega Krasa, je hvalevredna in bo gotovo imela svoj učinek. Ne moremo pa mimo dejstva, da ni ne na razstavi ne v katalogih nobenega slovenskega imena za krar ške vasi, kraje in njihove značilnosti. Videti je, da mislijo iti oblasti in organizatorji za zaščito Krasa spet mimo tistih, ki živijo v teh krajih. Nujno je, da se izda katalog o kraških značilnostih tudi v slovenščini, toliko bolj v primeru, da bi razstava obiskala razne kra-i STARŠI! Slovenski otrok spada v slovensko šolo! Samo šola v materinem jeziku razvije v polni meri osebnost mladega človeka! Samo v slovenski šoli se bo slovenski otrok naučil spoštovati svoje starše in ljubiti svoj narod ! Svet Slovenske skupnosti je ta teden na svoji seji obravnaval nekatera važna politična, narodnostna in socialna vprašanja, kakor tudi zadeve, ki trenutno najbolj zanimajo slovensko šolstvo. Svet je posvetil posebno pozornost počasnemu izvajanju gospodarske obnove v okviru CIPE, ki povzroča znatno zaskrbljenost. Ni še določeno, kje bodo postavili novo podjetje »Grandi Motori Trieste«. V zvezi z nekaterimi govoricami o novi lokaciji tega podjetja se je Svet izrekel odločno proti temu, da bi ga postavili na kraški planoti, ker bi j to pomenilo novo raznarodovanje, novo ve-1 liko razlaščevanje za Slovence, pa tudi nepopravljivo škodo za gospodarski razvoj domačega prebivalstva zlasti na področju kme- je na Krasu. Takrat bo treba poskrbeti, da se splošna problematika dopolni s tisto, ki zadeva in zanima posamezne kraje, lo je od gospodarstva do širjenja vasi in novih zgradb, ki popolnoma spreminjajo staro podobo, toliko, da bo treba dobiti svojstven in učinkovit organ, sestavljen iz raznih strokovnjakov, ki bo moral delovati predvsem na terenu. Kajti razstava, ki je lahko še tako lepa in aktualna, je enkratna in v svojem učinkovanju omejena, Kras pa potrebuje za svojo zaščito in razvoj direktno pozornost in pomoč. SPET TECE VODA V Postojni imajo zaradi zadnjega deževja spet poln hranilnik vode in vodovod normalno deluje. V tem pogledu je bilo prvo jesensko deževje pravi blagoslov za kraške kraje. Kljub temu pa ostane problem pre-skrbovanja slovenskega Krasa z vodo še vedno aktualen. Zaradi tega je bilo 15. t. m. v Sežani posvetovanje, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov republiškega izvršnega sveta, republiškega sekretariata za urbanizem in republiškega vodnega sklada tudi zastopniki postojnske, ilirskobistriške, sežanske, ajdovske, novogoriške, koprske in izolske občine ter tamkajšnjih vodovodov in vodne skupnosti za Primorsko v Kopru. Razpravljali so o tem, kako se lotiti tega vprašanja, ki zadeva bolj ali manj vse primorske občine, posebno pa sežansko in postojnsko, kar se je izrazito pokazalo v letošnji suši. Problema ne bo lahko rešiti zaradi pomanjkanja denarja. V treh do petih letih bodo skušali zgraditi najnujnejše objekte, nato pa postopno druge. V prvi vrsti bodo popravili sedanje vodovode in raziskali javorniške izvire na Postojnskem ter zajetje pritokov Padeža v sežanski občini. Te vodne raziskave bi radi opravili že do prihodnjega leta. Srednjeročni program naj bi obsegal študijsko obdelavo izvirov Mlini pri Planini, v dolgoročni načrt pa bi spadale obsežne študije za vodno preskrbo vse Primorske, kar naj bi potekalo vzporedno s programiranjem gospodarskega razvoja tega dela Slovenije. tijstva, turizma, flore in vsega tistega, kat je značilno za naš Kras in naj bo na željo vse tržaške javnosti zaščiteno. Svet zahteva, naj bo tovarna »Fiat Grandi Motori« — če že mora biti na Tržaškem — zgrajena na področju, ki je bilo prvotno določeno, to je pri Orehu. Na področju šolstva je Svet obravnaval položaj, ki je nastal okrog slovenskega strokovnega zavoda v Rojanu, in se bo povrnil na to vprašaije, ko bo naredil še nekatere korake. Vzel je tudi na znanje, da je tržaški odbor odobril načrt za otroški vrtec v Sv. Križu in je končno tudi preskrbel potrebna finančna sredstva. Repentaborski občini pa je uspelo zagotoviti finančna sredstva za novo šolo, ki bo stala nad 45 milijonov lir. NATEČAJ ZA IZVIRNO BOŽIČNO PESEM ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV razpisuje natečaj za izvirno božično pesem.. PRAVILNIK čl. 1 — POGOJI UDELEŽBE a) Natečaja se lahko udeležijo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji in v Avstriji, h) Predložene skladbe morajo biti nove, izvirne in neobjavljene tako glede glasbe kot glede besedila. c) Skladbe morajo bili napisane za mešani zbor, po možnosti z orgelsko spremljavo, in tako, da jih lahko izvede večina naših zborov; njihovo trajanje ne srne presegati pet minut. čl 2 — NAČIN UDELEŽBE a) Udeleženci natečaja morajo poslati 4 izvode natečajnega dela čitljivo napisanih in označenih z geslom ali psevdonimom. Geslo ali psevdonim mora biti napisan tudi na posebni kuverti, v kateri naj bo list s podatki o avtorju in njegovem bivališču. b) Natečajna dela je treba poslati na naslov: Zveza cerkvenih pevskih zborov, Trst, ul. Donizetti, 311, do 20. novembra /967. e) Če bi se kak avtor udeležil natečaja z več skladbami, mora biti vsaka skladba označena z različnim geslom ali psevdonimom in odposlana kot samostojna pošiljka. čl. 3 — OCENJEVALNA KOMISIJA Predložene skladbe bo ocenila posebna komisija, katere imena bodo pravočasno objavljena. čl. 4 — NAGRADE Prva nagrada znaša L. 30 000, druga L. 20.000, tretja L. 15.000. Posamezni avtor lahko dobi samo eno nagrado. čl. 6 — SPOROČILA Sporočila o natečaju bodo objavljena v slovenskem tisku v Italiji in Avstriji. —0— VPISOVANJE V ŠOLE Se enkrat opozarjamo vse naše družine in di-iake, da traja vpisovanje v slovensko enotno srednjo šolo, učiteljišče in gimnazijo - licej do 25. SEPTEMBRA. Vsa potrebna pojasnila se dobe pri tajništvih omenjenih šol. •-- RAZPIS ZA PODTAJNIKE PRI URADIH ZA DELO Mimstrstvo za delo razpisuje natečaj za 160 mest podtajnikov pri osebju Urada za delo in za največjo zaposlitev. Kandidati morajo imeti diplomo dokončane višje srednje šole. Starost: 18 — 32 let. Rok predložitve prošenj zapade 23. 9. 67. S&liMiilibhll šeni Lenart: TRETJA ŠIBA Poleti suša in pomanjkanje votle, jeseni deževje in poplave; že nekaj časa tega se pa pojavlja po mnogih naših krajih zverjad, ki kot tretja šiba prizadeva udarce našemu že tako bornemu poljedelstvu. To so divji merjasci, ki so se začeli prikazovati v večjih krdelih že lansko leto. Razrijejo na njivah krompir, koruzo, pa tudi trte spodkopujejo. V sili se bližajo tudi vasem in ogražajo celo ljudi. Te dni so spet prišli ti merjasci v večjih skupinah v okoliš Šent Lenarta in Prapotna, pa tudi v lojdsko občino okoli Drejana in Campej. Ljudje se pa ne smejo ubraniti škodljivcev, ker je lov nanje prepovedan. Prebivavci so že večkrat klicali oblasti na pomoč, a zaman. Vsi bi se pa morali postaviti tako, kot so se kmetje iz Campc-ja. Zbrali so se in domenili, da ne bodo več šli na volišča, če ne bodo deželne in pokrajinske oblasti zaščitile kmečkih ljudi, ne pa divjih merjascev, zaradi kakega gosposkega lovca. \frtitft «/!o'a Soči plošča v čast in spomin pesniku m pisatelju Ivanu Preglju, še vedno mladostno razgibani Klub starih goriških študentov je že poskrbel, da so se odkrile spominske plošče Andreju Gabršč- il&lina Ažla: NOVA MLEKARNA Kmetijsko gospodarstvo v Nadiški dolini se še vedno počasi razvija, zlasti kar se liče živinoreje in mlekarstva. Ljudje prodajajo mleko poceni, pravzaprav vsak po svoji ceni, kakor pač nanese. Majhne količine mleka oddajajo tudi v redke male mlekarne za pridelovanje sira. Seveda, tudi te mlekarne delajo vsaka na svoj način. Zato so tudi vrste sirov prav različne in pod ceno. Velike važnosti bi torej bila velika enotna mlekarna za vso nadiško dolino. Vse kaže, da bomo do nje tudi kmalu prišli. V začetku tega meseca so že položili temeljni kamen za večjo zadružno mlekarno v Ažli. Zidati jo bodo začeli kmalu. Stala pa bo čez 100 milijonov lir. Pri blagoslovitvi vogelnega kamna, ki jo je opravil domači župnik Krajnik, so se zbrali zastopniki oblasti, župani iz nadiške doline in dosti gospodarjev, ki se zavedajo velikega pomena nove gospodarske ustanove. ku v Kobaridu, dr. Antonu Gregorčiču na Vršnem in Vinku Vodopivcu v Kromberku. Pregljeva plošča na pročelju njegove rojst- j ne hiše je četrta; prišla bo menda še peta na vrsto, če ne bo prej zmanjkalo »starih študentov« ... Za spominsko svečanost, ki je bila ob desetih predpoldne, je bilo vse dobro pripravljeno. številni gostje so pa z začudenjem ugotovili, da ni plapolala niti ena zastava ; še na rojstni hiši ne. Le n,a govorniški mizi na hišni ploščadi se je vil skromen trak v narodnih barvah okrog cvetlične vaze. Spored se je razvijal točno po določenem redu. Klubov predsednik Gorkič je odprl shod s pozdravi navzočim. Pregljevim sorodnikom in častnima gostoma akademikoma Francetu Bevku in Franu Koblarju. Orisal je tudi klubovo delo in priprave za svečanost. Nato je izredno ubrano nastopil goriški pevski oktet, ki se je med posameznimi govorjenimi točkami še menjaval z mešanim zborom in otroškim zborom iz Kromberka. Slavnostni govor je imel domačin pisatelj Saša Vuga, ki je skušal docela objektivno izklesati Pregljev lik in stvarno o-vrednotiti njegovo umetniško ustvarjanje, ki je bilo marsikdaj nepravilno ocenjeno. Končal je svoje besede z mislijo, da če ima Kugy, pisatelj tudi naših skal svoj spomenik, ga zasluži tudi Pregelj, pesnik naših duš. Pisatelj Bevk je s kratkimi besedami odkril ploščo, ki jo je z zahvalnimi besedami sprejel v varstvo hišni lastnik Aloj- zij Kogoj. Plošča je umetniško izdelana. V začetku je vklesano Pregljevo geslo: Vse pesmi moje tebe pojo Vse misli moje k tebi gredo Vse solze moje tebi teko — o domovina. Na plošči sta podpisana Klub starih študentov in Turistično društvo Most na Soči. član ljubljanske drame Rohaček je na izrazit način deklamiral Pregljevo pesem o tolminskih študentih »Od Gorice do Tolmina«. Mladi študent Dragan pa podobno prigodnico, ki jo je v lahkotnem slogu sestavil Ludvik Zorzut spominu Ivana Preglja, ki ... na Mostu treh voda v tišini Mengorja, na Mostu je obstal — sklesan naš lik tolminskih puntarjev glasnik.« Goriški okte^ je zapel še zadnjo pesem in okrog 11. ure je predsednik zaključil prisrčno in pomembno kulturno slavje. JESENSKI PRAZNIK Tretje goriško jesensko slavje, praznik grozdja, vina in gob, je le ušel nadležnim nalivom, ki so prejšnje nedelje ovirali podobne prireditve na prostem. Praznik grozdja in gob se je razvijal po določenem sporedu v Ljudskem vrtu, na tržnici in v dolinici Koma. V nedeljo dopoldne je krenil po mestu alegorični voz z grozdjem in dekleti v narodnih nošah, ki so ponujale žlahtni sad v najlonskih vrečicah. Nova mestna godba pa je priredila ob enajstih dopoldne koncert v Ljudskem vrtu, ob katerem so zlasti stari Goričani obujali spomine na nekdanje podobne prireditve. Se bolj živahno je biio popoldne v spou-' njem vrtu na veseličnem m razstavnem j prostoru. Mladi pa tudi stari so segali po grozuju, ki so ga v nedeljo prodali nad »Uu Kilogramov, velik drenj je bil tudi pri stojmean z domačim vinom m z značilnim goriškim krožnikom: ocvrte gobe s polento. Otrokom so pa zastonj delili vrečice z grozdjem in pisane balončke, kar je marsikaterega očko nagnilo, da je iz hvaležnosti dal se za en kozarček veC pri številnih stojnicah. Lepo vreme je privabilo na o-stanke precej gostov tudi v ponedeljek zvečer. In še v torek so prireditelji vabili z zvočniki po ulicah, naj pridejo zamudniki zvečer na zadnji kozarec in polento. Tako se je goriško trgatveno vzdušje začelo vsaj z veselim prizvokom. VPISUJTE OTROKE V PRAVE ŠOLE 2e nekaj let sem se berejo oglasi v časnikih ah lepakih po cestnih oglih, ki vabijo starše, naj vpišejo svoje otroke v kako računovodsko, stenografsko ali strojepisno šolo. Obetajo po takem končanem tečaju vse mogoče ugodnosti in celo takojšnje nameščen j e. Mnogi in tudi naši starši nasedajo takim vabljivim limanicam in vpisujejo svoje o-troke v take šole ali zasebne tečaje, namesto v slovenske javne šole, kamor spadajo. Zelo naivno sodijo, češ fant ali še bolj dekle bo hitro končalo študije in bo postala uradnica ali kaj podobnega. Na koncu se šele zavejo, da so imeli le stroške in da nima sin ali hči nobenega pravega spričevala v roki. Na ta pojav opozarja tudi objava gori-škega šolskega skrbništva z dne 15. septembra t. 1. V točki a) opominja, da so taki tečaji, ki niso z ministrskim odlokom pravno priznani, zgolj zasebnega značaja, tudi če je šolska oblast vzela na znanje (»preša d’atto«) njih obstoj in da študij na takih tečajih nima pravne veljave, kot oni na javnih šolah. V drugi točki opozarja, da morajo vpisani v zasebne šole in tečaje polagati izpile na kakih podobnih javnih šolah kot zunanji dijaki, sicer nimajo njih diplome ni-kake vrednosti. ZADNJE OPOZORILO! Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Gorici opozarja starše in dijake, da poteče rok za vpisovanje v šolo dne 25. septembra. Isti rok velja tudi za višje srednje šole. Zato nikar ne odlašajte I —0- Vpisovanje v slovenske šole na Goriškem se bo zaključilo v soboto, 23. t. m. Za vpis v prvi razred je treba prinesti s seboj rojstni list in spričevalo o cepljenju. V ponedeljek, 2. oktobra, bo začetna šolska maša. —0— Vpisovanje otrok od treh do petih let v slovenske občinske otroške vrtce (v ulici Croce, Randaccio in v Štmavru) traja tudi do sobote, 23. t. m. Za prvi vpis je treba dodati rojstni list in spričevalo o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi. Za kosilo in malico je treba dodati še dva tisoč lir mesečno. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA LPtuzulh h lovim'* It o ti h li (At iv l'vhvili» Goriška knjižnica v Gorici je pretekle dni 9, Ela Peroci z 8, B. Krait s 7, Zupančič, Gregor- odprla nadvse zanimivo in dokumentarno razstavo : Prevodi slovensKin tisKanih literarnih ael v tuje jezike Razstava je prikazala tista slovenska literarna dela, ki so bila prevedena v tuje jezike, ki so izšla izven meja Jugoslavije v samostojnih knjižnih izdajah. Ni bilo na razstavi znanstvenih del in precejšnja števila prevodov slovenskih literarnih uel, ki so izšli v mejah Jugoslavije. Manjkali so vsi tisti prevodi, ki so izšli v tujini, a so jih prinesla le periodična izdanja. Kljub tem, da je gradivo s toliko strani omejeno, je za obiskovavca izredno poučno. Prodora slovenske literature v svet se posebej veselimo vsi Slovenci izven meja matične države. Saj občutimo, kaj pomeni, če se lahko predstavimo kot člani take narodne skupnosti, ki je v zakladnico evropske ali svetovne literature nekaj prispevala. Razstava je o tem govorila; seveda bi nas predaleč zavedlo, če bi hoteli analizirati vse mogoče silnice, ki so v več kot stoletnem, presajevanju naših književnih del v tuje jezike delovale tako pri p:e-vajalcih kakor pri okusu naroda, ki je ta dela sprejemal. Avtor razstave novogoriški knjižničar in bibliograf Marijan Brecelj nam je pojasnil, da si je v dolgi in počasni, a tudi težavni pripravi, zabeležil okoli 500 knjižnih enot, v katerih nastopajo prevodi slovenskih književnih del. Na prvem mestu so seveda dela v tuji knjižni izdaji, kakor tudi skupinske izdaje, antologije. Potem pa tudi izbori svetovnih avtorjev, v katere so zajeti tudi Slovenci npr. Romanticismo, Roma 1944, v katerih nastopa Jurčič; Vesirens elefant, Stockholm 1961, v kateri nastopa Prežihov Voranc, itd. Od teh 500 knjižnih enot pa je Breclju uspelo prikazati nekaj nad štiristo. Časovno nemogoče je bilo, pridobiti si nekatere starejše prevode predvsem v slovanske jezike (npr.: Meškovi deli v ukrajinšči-ni ali pa nekatere antologije iz anglosaksonskega sveta, starejšega pa tudi novejšega datuma. Celotni razstavi in izboru pa to ni v škodo, ker so posamezni avtorji tako zastopani, da si o njihovem prevedenemu opusu ustvarimo lahko docela jasno podobo: prvo mesto, daleč pred vsemi ima Ivan Cankar. Na razstavi je 64 prevodov iz njegovega dela, moralo bi jih biti pa nad 70. Precej daleč za njim so ostali, toda še vedno z lepim šlevilom del' Jurčič s 23, Meško z 21, Bevk z 20, Prešeren z 19, Finžgar z 18, Ingolič in Kvedrova z 11, Seliškar in Prežihov Voranc z 10, Tavčar z č;č in Fran Milčinski s b, po štiri prevode pa imajo Župančič, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, J uš Kozak, Miško Kranjec in VlacLmir Levstik. Poleg vrste teh imen pa ne bo nezanimivo ogledati si tudi nekatera imena za katera bi ne mislili, da so kdajkoli prišla v širši svet. Med ta spadajo Josip Brinar, Fran Betela, Fran Erjavec, Uamir Feigel, Fran Govekar, Marija Jezernik (ps. za Wir-gler), Igo Kaš, Marija Kmetova, Ivan Lah, Fran Lipah, Vojeslav Mole (s prozo), Matija Prelesnik, Josip Premk, Andrej Rape, Jakoh Sket, Julij Slap-šak, Davorin Trstenjak, Josip Vošnjak med starejšimi in tudi nekateri med novejšimi, ki so se pojavili šele po drugi svetovni vojni. Z izborom posameznih avtorjev in njih del kajpak ne moremo hiti vedno zadovoljni. Tako smo poleg vidnejših Cankarjev.h del dobili čislo povprečne ali celo podvprečne predstavnike med prevedenimi avtorji. Največkrat so tu botrovale silnice in zveze, ki so z literaturo imele le drugotne zveze. Drugačen je tudi uspeh, ko smo mo-j rali svojo literaturo posredovati v svet z lastnimi' močmi, se pravi dvakrat: prvič, da so jo naši ljudje ustvarili, in drugič, da so jo spet naši ljudje prevedli. Tu bi samo omenili prevode Funtka, Andrejke, Lavrina, Jerasove, Regenta, Vouka, v novejšem času še Novyeve, Jesenika, Kolednika, Kot XVII. zvezek knjižnice Sivi Kondor v Ljubljani v skupni založbi Mladinske knjige in Založništva tržaškega tiska je izšla pred kratkim knjiga »Rusi most«, ki prinaša na 167 straneh izbor iz del sodobnih tržaških in sploh tukajšnjih zamejskih slovenskih pisateljev. Knjigo je uredil znani slovenist dr. Jože Pogačnik, ki sam dobro pozna tukajšnje literarne razmere in vzdržuje prijateljske stike z nekaterimi našimi pisatelji. V knjigo je upravičeno sprejel poleg že dobro afirmiranih pisateljev, kakor so Pahor, Rebula, Andrej Budal, Miroslav Košuta, Bruna Pertol, Marija Mijot in Filibert Benedetič, ki so že vsi izdali po kakšno knjigo, tudi dramatika Josipa Tavčarja in nekatere mlade: Ireno Zerjal-Pučnik, Igorja Tuta, Marka Kravosa in Milana Lipovca. Seveda je urednik prihranil največ prostora Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli, dve tretjini knjige. Glede izbora in kriterija, po katerem se Rijavca, Kutina, Zlobca itd. Seveda so včasih kritike vredni tudi najmodernejši izbori, sestavljeni na podlagi podatkov m gradiva, ki ga prevajalcu dajejo kaki »uradni« zastopniki slovenske literature. Tako se ne moremo strinjati z novejšimi izbori v francoski, angleški ali še kak drug jezik, ko vidimo, prvič, da gre skoraj vedno za iste avtorje, ki se v vsaki antologiji ponavljajo; drugič, ker je na ta način storjena krivica, vsem tistim avtorjem ali celo strujam, ki bi jih današnja slovenska literarna zgodovina najraje preskočila. Zaman iščemo v teh antologijah pesnikov Lovrenčiča, Franceta Vodnika, nikjer še nismo srečali Balantiča, ni ne Salija, ne Dularja ne Vi-tala Voduška, ni Jožeta Pogačnika, m Stanka Majcna, ni Sardenka, ni Beliciča, ni Stanka Vuka in vrste drugih. Edina delna izjema v tem je bil pokojni Salvini, ki je z okusom in pravim umetniškim občutkom urejal svoje antologije. Njemu ob bok lahko postavimo še izbore Otta Ba-hlerja. Zato so več kot hvalevredni listi posredovalci slovenske književnosti, ki žive v tujini in lahko prosto izbirajo tekste za svoje prevode. Daleč pred vsemi je zaslužni posredovalec Ferdinand Kolednik, s prevodi iz Jurčiča (Jurij Kozjak v nekaj desetin jezikov), Finžgarja, Bazilija, Griv-škega (Filipa Terčelja) in še katerega. Gledana s le perspektive, nam razstava odkriva vrsto praznin ali pa mašil. Od slovenskih pisateljev v svetu je lu treba omeniti Rafka Vodeba in Kartla Mauserja, ki je s Kaplanom Klemenom prodrl na nemško in špansko jezikovno področje. Nas, primorske Slovence pa zanimajo še dru- je pri tem ravnal, bi bilo seveda kaj pripomniti. Očitno je, da smatra tudi Pogačnik za tržaškega pisatelja samo tistega, ki je na tem ozemlju rojen, ne pa tistega, ki na lem ozemlju p..ve, a tudi v tem pogledu je nedosleden. Ce npr. Vinko Be-ličič, Slanko Janežič, Ljubka Šorli iz Gorice, Saša Martelanc kot avtor mnogih dobrih radijskih iger in kopica drugih avtorjev iz »Mladike« ne spadajo v tukajšnjo zamejsko književnost in jih ne pozna niti najnovejša »Slovenska književnost 65«, kam. torej spadajo? V kako lujo književnost? Kljub vsem dobrim namenom pomeni torej ta »Rusi most« nov izraz tiste nestrpnosti, proti kateri se ravno tudi tisti, ki jih je izpustil, dosledno borijo. Daleč smo torej še od dialoga, ki ga imajo sicer mnogi vedno na jeziku .. . Knjigo krasijo reprodukcije Avgusta Černigoja. E. Z. (Nadaljevanje na 7. strani) TESEN „RUSI MOST” Pokristjanjenje Slovencev N U- Plesati ali poskakovati se je reklo v staro-iordijskem jeziku hoppa ali hopsasa in tudi to značilno besedo nejdemo v refrenih slovenskih pesmi. Prav tako spominjajo na skandinavske čase nekatere slovenske uganke, npr. »Šviga švaga čez dva praga«. Staronordijsko svigna, švedsko svikta pomeni švigati, švisniti, zamahovati, vihteti; švedska beseda tvaga pomeni metlo, prag pa je prav tako švedska beseda: praang, neglede na to, da sta tudi besedici dva in črez skoro v isti obliki prevzeti iz skandinavščine. Tudi šip-šap je še nordijska besedna igra. Vse to dokazuje, da ni bil nikoli pretrgan duhovni stik med Slovenci in skandinavsko pradomovino. In v tej luči je še posebno zanimivo, da se je svojčas slovenski predi-kant Znojilšek podal ravno na Švedsko, ko je bil pregnan iz svoje domovine, in eden njegovih potomcev je postal velik švedski pesnik, s čimer je razpel še eno vez od Slovenije do Skandinavije ZAČETKI POKRISTJANJENJA SLOVENCEV Sodeč po slovenskem verskem izrazoslovju, kot ga še danes uporabljamo, so morali 1 priti naši predniki v stik s krščanstvom še v času, ko so govorili še čisto ali vsaj v glavnem nordijsko. Kdaj točno se je to zgodilo, je seveda težko reči, čeprav tudi ni mogoče izključiti, da bosta jezikoslovna veda in cerkvena zgodovina znali najti odgovor tudi na to. Pri tem je treba vsekakor upoštevati, da so bili Goti ob svojem vpadu v Italijo leta 410 že spreobrnjeni h krščanstvu arijanske sekte. Arijanci pa so bili tudi Langobardi, ko so se leta 568 odselili v Italijo. Prav tako so že bili arijanci Vandali, ki so leta 407 zavzeli Španijo in leta 429 severno Afriko in otoke v Sredozemlju ter ustanovi- li svojo državo z glavnim mestom Kartagino. Arijanske vere pa je bil tudi slavni rimski vojskovodja, Vandal Stilikon - nemški zgodovinar Ferdinand Gregorovius ga imenuje Velikega — tast cesarja Honorija, ki je ob koncu 4. in ob začetku 5. stoletja uspešno branil Italijo pred vpadi Gotov in drugih severnih barbarov ter jih potolkel v mnogih bitkah, dokler ni postal leta 408 žrtev spletk na dvoru in ga je dal Honorij obglaviti, s čimer je hkrati podpisal smrtno obsodbo zahodnorimskega imperija. Ze dve leti na^o so bili namreč Goti v Rimu 1 Vse to daje sklepati, da je del Vandalov sprejel arijansko krščanstvo že proti koncu 4. stoletja, hkrati z Goti in Langobardi. Verjetno so misijonarji, ki so prinesli arijansko krščanstvo Gotom in Langobardom, poskusili pridobiti za svojo vero tudi njihove sosede na severu, Solvende, ki so jih poznali Rimljani pod imenom Vandali; tembolj ker so govorili gotskemu in langobardskemu zelo soroden jezik. Gotovo se jim ni posrečilo spreobrniti k arijanstvu celotnega vandalskega naroda, kar dokazuje dejstvo, da so bili Slovenci pri naselitvi v Karantaniji in na tleh današnje Slovenije v glavnem še pogani, o čemer priča poleg zgodovinskih virov tudi ime Karantanija, kot bomo videli. Toda delen uspeh so gotovo dosegli, vsaj pri tistih Vandalih, ki so mejili na Gote in Langobarde. Če bi bil postal Stilikon kristjan šele v Italiji, bi se bil gotovo spreobrnil h katoliški veri. Manj uspeha so imeli arijanski misijonarji najbrž dalje na severu, pri Solvendcih-Van-dalih, ki so živeli na tleh današnje Šlezije, Pomorjanske in zahodne Poljske, odkoder se je najbrž priselila glavnina naših prednikov. Seveda pa so se udeležila kolonizacije Karantanije in današnjega slovenskega ozemlja najbrž vsa vandalska plemena, krščanska (arijanska) in poganska, severna in južna GOSPODARSTVO Ob letošnji trjjatvi GROZDJE ŠE NI DOZORELO Dne 19. septembra je kazal mošt lepe rebule komaj 15 stopinj sladkorja, kar je očitno premalo. Ker je rebula lepa in zdrava ter je vrh tega še lepo vreme, bi jo bilo škoda potrgati prej, kot bo pokazala 20 stopinj sladkorja. Ker se nam ponuja dobra kapljica, čemu je ne bi pridelali? Pametni vinogradniki pravijo, da ne bodo trgali še štirinajst dni. Trgatev bo torej prve dni oktobra. ZELO VAŽNA JE ZDRAVA POSODA Posoda za trganje in prenašanje grozdja, kakor tudi za kipenje mošta mora biti zdrava. To pomeni, da morajo biti nabiralni koši poparjeni z vrelo vodo in potem osušeni; da morajo biti brentice in ornice dobro izčiščene in da ne smejo imeti nobenega duha, zlasti ne po trohnobi in po kisu. Grozdje in še bolj mošt je delikatna snov, ki se kmalu navzame neprijetnih duhov in kisa. POSEBNO PROTI KISU se moramo v našem vinarstvu hudo boriti. Moramo ga preprečiti, zlasti zato, ker naki-sanega vina ne znamo in ga sploh ne moremo zdraviti. Kis v vinu lahko preprečimo, a ga ne zdravimo. To moramo imeti stalno pred očmi. Zato se bomo potrudili, da ne bomo rabili v vinarstvu nakisane posode. če nimamo druge posode, moramo kis iz posode odnraviti s primernimi razki-sali. V trgovini jih ie več. Najmočnejši je SANATON, ki s svojim prostim kisikom izvleče iz lesa vso umazanijo s kisovimi glivicami vred; istočasno rešimo sod plesno-be. Navodilo za rabo sanatona dobiš na ovitku. Drugo razkisalno sredstvo je DE-TERSAN. katerega rabimo na hladno in je za to zelo primeren za ozdravljenje tudi samo sumljive posode. Sumljiva ali celo pokvarjena pa je vsaka posoda, v kateri ne gori žveplo. Sanaton lahko rabimo samo za sode, ker ga komaj v njih raztopimo, o-stalo posodo (brente, škafe, ornice in bed-nje) plavnike, izčistimo z detersanom, ker bi se opekli, ako bi sanaton raztopili na prostem. S sanatonom sode tudi razbarvamo v enakem postopku, kot je za razkisanje ozi- j roma razplesnjenje. OVINJENJE SODOV Naš vinogradniki so do zadnjega časa ovinjali svoje sode z takoimenovano »boli-do«. Ta način sedaj opuščajo in ovinjajo z metabisulfitom in vinsko kislino. V ta namen raztopijo ' ,kg kalijevega metabi-sulfita (metabisolfito di potassio) v prahu v 25 litrih mrzle vode in s tem oplah-nejo sod. če ostane še tekočina, ko jo zlijemo iz soda, jo porabimo za drugi sod. Takoj zalem raztopimo v drugih 25 litrih vode i/, kg vinske kisline (acido tartarico) in s lo raztopino oplaknemo isti sod, ki je že bil oplaknjen z raztopimo metabisulfita. PRAVILNO TRGANJE Pri nas velika večina vinogradnikov trže v brentice. Ko so polne, jih vinogradniki izpraznijo v ornice, orne ali male bednje. To bi ne bi’o tako hudo, če ne bi grozdja že v brenticah mastili, še bolj pa v ornah. Tu nastanejo mnoge okvare bodočega mošta in vina. Če so jagode cele, kot pri trganju v koše, leta okoli koša kvečjemu kakšna osa. če pa je grozdje v brentei ali orni zmečkano in namaščeno, ga obletava vse polno os in tu pa tam celo sršenov. To je eno, a manjše zlo, čeprav ose širijo glivice kisa. Mnogo večje zlo je, da mošt oziroma zmčkano grozdje na prostem zraku porja- vi — oksidira in se skisa. Zlasti če ostane bedenj dolgo časa na soncu in v območju os, ne moremo pričakovati dobre pijače. Zato naj se grozdje trže v koše in kolikor mogoče celo — nezmaščeno grozdje strese na grozdni mlin. RAZKUŽITEV KLETNIH PROSTOROV Prostori, kjer sta grozdni mlin in stiskalnica, posebno pa sodi s sladkim moštom, morajo biti čisto pometeni, pred kratkim z apnenim mlekom pobeljeni in zažveplani. Najbolje zažveplamo, če na goreče oglje stresemo žvepla in bežimo ter vrata za seboj zapremo. Zaprto naj bo vsaj eno noč. far kulturnega živl/enja ,'tloi't’ttbho tibltuiie ('vbutlv (Nadaljevanje s 6. strani) gi vidiki. Prvi, kater primorski avtorji so prevedeni v tuje jezike; drugi pa, koliko del in katera’ imajo v prevodu Italijani. Glede prvega vidika moram reči, da smo lahko kar ponosni: Bartol, Bevk, Bor, Erjaivec, Feigel (Pasja dlaka v češčini), Gradnik, Gregorčič, Ciril Kosmač, Vojeslav Mole, Ivan Pregelj, Šorli (Človek in pol v češčini!) in Filip Terčelj (njegovi Vozniki so kar dvakrat izšli v francoščini in prejeli nagrado francoske akademije), da ne omenjam ostalih, ki so zastopani v pesniških ali proznih antologijah. O prevodih v italijanščino pa je treba reči, ifa so glede na sosedstvo preredki: nekako 40 knjižnih izdaj, to ni niti 1/10 vseh prevodov. Tu bo treba Sc veliko dela, posebej še razumevanja. Ta obrobna razmišljanja, ki jih je sprožila pomenljiva tazslava v Novi Gorici, so nam lahko le izhodišče za poglobljeno in trezno študijo, ki bi jo naša literarna zgodovina že nekako morala načeti, saj se je prav v tem desetletju prevesilo prvo stoletje prodiranja slovenske književnosti v tuji svet in nas napravilo za soustvarjalce tistega skun-nega umetnostnega zaklada, v katerega smo vsi narodi dolžni prispevati po svojih močeh. Ob otvoritvi razstave sta spregovorila tudi pisatelj France Bevk v imenu društva slovenskih književnikov in Božidar Borko z daljšim nagovorom v imenu Društva prevajalcev Slovenije. Razstavo so obiskali mnoštevilni kulturni delavci i obeh strani to in onstran meje; med njimi tudi, v spremstvu nekaterih goriških profesorjev, slavist prof. Bruno Meriggi iz Milana, ki je izrazil svoje priznanje. jr. b. tfpomii/ii iz, pive huatoime, vofne ■ ■ ■ fi<» ■■■■■■ V RUSKEM UJETNIŠTVU i Če pa se ustaviš tu malo in še tam malo, ti čas hitro preteče in smo zato pohiteli. Postali smo še malo pred cerkvijo, da vidimo, kakšni ljudje gredo noter. Celo gosposki so se zdeli, zlasti mlajši ženski svet, ki je prevladoval. Bilo je precej prav čednih deklet. Poljskih ljudskih noš nismo opazili, kvečjemu kakšno mazurko z večbarvnimi pletenimi vrvicami med moškim svetom. Takoj na desni strani smo zasedli klop in pol. Ljudje so nas radovedno gledali in ženske so si nekaj šepetale. Bilo pa ni neprijaznega ali sovražnega pogleda. S svojega mesta sem lahko opazil marsikaj in. tako se mi je zdelo, da je prišel k maši tudi -naš praporščak, ki je bolj gledal na levo stran po dekletih, a nekajkrat se je ozrl tudi na nas. Vsedel se je v drugo klop tam spredaj. Cerkev je bila do tričetrt polna, ko je stopil duhovnik na prižnico, če bi bil govoril počasi, bi ga bil razumel, a je hitel in hitel, tako da sem ujel le redke misli. Bil pa je kratek. Pri sv. maši je eden na koru pel naprej, drugi po cerkvi za njim. Kakšenkrat sem mislil, da sem ujel vse-^ binsko nit petja, pa se je zopet vse zmešalo. Drugače je bila sv. maša kot pri nas latinska. Po maši je praporščik šel med prvimi ven in takrat je bolje pogledal po nas in me opazil ter se mi nasmehnil, kar sem mu vrnil v enaki meri. Pred cerkvijo je stal in me očitno čakal. Vprašal me je, kje smo se ustavili, in ko je slišal, da v »trakti-ru Kozak«, je to z veseljem vzel na znanje. Vprašal me je tudi, kdaj pridemo tja, in sem odgovoril, da okoli poldneva. »Ali ne morete priti tja kakšne pol ure prej, vsaj vi!« »Bom skušal priti.* In smo se ločili. Odkorakal je junaško, kot ponosen — ali ohol — častnik; mnoga dekleta so ga požirala z očmi. Pozdravljal je na desno in levo. Jaz sem šel s tovariši nakupovat. Sam nisem imel namena kupiti kaj drugega kot milo za britje, kos toaletnega mila in zobno kremo. Imeli pa so Judje vsega, mnogo skritega. Mene so dolgo imeli za Juda, ker sem dobro obvladal njihovo nemščino, jid-diš. Ni izgledalo, da bi nas bili hoteli »o-skubsti«. Skušal sem zvedeti, koliko stane dobra ura. Jud je rekel, da take ure stanejo v urami najmanj 20 rubljev (takrat okoli 4 teleta), a on da jo da za 8 rubljev. Toliko sem premogel, a je nisem kupil. Mogoče drugi mesec, sem rekel. Tovariši so tudi že nakupili, kar so se namenili: Sirotič in Kresina šolske zvezke, Pavlovec risarski papir in par svinčnikov, Gorjan zvezke, nožič in svinčnike in še nekaj malenkosti. Ko smo se vračali po Puškinovi ulici, smo opazili na levo velik lep trg, na katerem je bila impozantna cerkev. Gotovo jo pravoslavna. Pojdimo pogledat. Cerkev je bila ogromna, tudi ljudi precej, le na sredi je bilo prosto kot za kakšen obhod. Stisnili smo se pod korom takoj na desno, tako da nismo ovirali prehoda na sredi. Mogočno pelje je donelo s kora, a nekam čudno se nam je zdelo, da zbor vedno poje samo »Gospodi, gospodi, gospodi, itd.« in celo vrsto teh »gospodi« sklene z »Gospodi pomiluj«. Sledilo je par stavkov, nato pa zopet »Gospodi, gospodi, gospodi itd.« in na koncu »Gospodi pomiluj«. Pozneje sem zvedel, da so peli psalme in onih »gospodi, gospodi, itd.« je bilo vsakikrat 40. Kot je to v začetku zanimivo in blagoglasno si kmalu zaželiš kaj drugega. frcčfcfl | Riše ANDREJ NOVAK «■■■1 Piše TONE FORNEZZI na podstrešju -r 13 Itr o * c 03 k-H >U ^ * iS 6 13 6 S o c p N J O > ^ H • d la :c dO- fio D TJ P C e-0 u o !s7« c -3 — C iž TJ •— c/3 qj c/l 6,g P. > . en ■*-* o 3 (3 E p « Z*. D U OJ OJ C (D O *•* O « u 3 oj M 13 £ o +-* Jh rj V) O, O -h P< O oj C S c J* S * Mh iZ >cz J 3gl n, o« f-■ Pr u rP >(/) 0 O P. £ a r* p , 03 d) h cu ! (D Oh o ». O 03 >u oj S * d T Ih ■°.i 03 bu — -L) c “ g d> CTJ 'r“’ra : o . - H oj • P Sg« c * O oj X) TJ D .S « c/j a-8 U 3 S R ■ R.s o i Ih o P e - Ni fc >iz £ safe 03 C E 5 • rH C/J C .P d> o ^ ^ m co P 83 ; tj X) P o c .3 E £3 i/l >5) r- S¥ £ E S Ša 8’ 151 «■ -h t, '3 "O ^ C/J (D O 03 p (/) D r* C rt pC rt ■ fd» 3 p. ^H W "3 o 13 O) P. c 'i J’ *N O OJ d) o T3 T3 P O H) cz ^ ■—> « " g>-S l> bli P N .Si, Si ’3 13 o O-"1 K o (A P ra c i> d> C ** 03 tItj - S o’3 aX,S ; rt d> P O, O P c — d M w -S i« _• H u ■_;?-§ &>N 'C ct3 Clj - D S ii E O r '" o -rt Cii r- E F ^3 > ■£ u o«°^" o u F p. J} w ”53 D D >V1 —; ._>y.g'C g S 'm s ra g 4_i •—h p d o C/3 03 ' 'PrX d) C E 13 1 'c 'C d a o o W 1) 'O 5-i • -. D ra ’ C >cj P Pr^ i c 3 :o E