SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan »& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ffM., an jeden mesec 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gM., u pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani ne dom pošiljan velja 1 gld. 2« kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnin« in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleija |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove uliee St.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemfii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. ^tev. 197. V Ljubljani, y sredo 29. avgusta 1894. Letnik XXII. Krščanska zmaga na Koroškem. Včeraj donesel nam je brzojav novico, katera je gotovo neizmerno razveselila vsacega dobromisle-čega katoličana. Kandidat krščausko-socijalne stranke, Peitler, je namreč bil pri državnozborski volitvi na Gorenjem Koroškem z osmimi glasovi večine iz-voljen preti nemško-ltberalnemu kandidatu Winklerju. Reči moramo, da si skoro nismo mogli nadejati tacega vspeha pri prvem naskoku, katerega je vprizorila krščansko-soeijalna stranka na Koroškem zoper liberalce. Neznatna večina tudi kaže, da izid do zadnjega časa ni bil gotov. Le strogi disciplini krščanskih volilnih mož se je zahvaliti, da so zmagali. Ta volitev je velepomenljiva. Kaže namreč, kako povsod propada v Avstriji židovsko-liberalna stranka. Nemška Koroška ie bila do zadnjega časa nepremagljiva trdnjava nemških liberalcev; niti sanjali niso, da bi ajih pristašem ne bili zagotovljeni mandati v državni in deželni zbor. In sedaj pri prvi priliki vidijo, da so poraženi. Liberalci napeli so vse sile, da zabranijo izvolitev krščansko-socijalnega kandidata; še dan pred volitvijo klical je Steinvvender svojim vernim, da bi bila taka volitev „ein Schand-fleek", sramota za Koroško. Ta sramota je sedaj zadela židovski liberalizem tudi na Koroškem in tudi nemški Korošci bodo imeli krščanskega poslanca v državnem zboru, kar je nekaj čisto novega. Dal Bog, da bi ne ostal dolgo sam, marveč da pri splošnih volitvah dobi s Koroškega .že kaj več tovarišev v državni zbor. Kar pa nas Slovence pri tej volitvi še posebno veseli, je to, da so uprav slovenski volilni možje, katerih se je računalo zanesljivih 12, glasovali za krščanskega kandidata ter mu ravno s svojimi glasovi pripomogli do zmage. Res da slovenskim volilnim možem ni bilo težko odločiti se, za katerega kandidata naj glasujejo. Silne so namreč rane, katere je vzlasti koroškim Slovencem zadal židovski liberalizem. V verskem, narodnem in gospodarskem oziru čutijo vzlasti Slovenci na Koroškem vse nesrečne posledice vladajo-čega liberalizma. Zato sknšajo se otresti te m&re in zato se dražijo s krščansko-socijalno stranko, katera ima to neizmerno zaslugo, da ie v srce zadela židovsko - liberalno stranko na Dunaju in da sedaj zmagonosno prodira s svojo zastavo tudi po drugih kronovinah. Agitacija za to voliter je bila na obeh straneh zelo živahna. Najboljše sredstvo za krščansko-socijalno stranko pri agitaciji je bil sklep deželn. zbora koroškega, ipo katerem so nastavili v deželni bolnišnici za postrežbo bolnikom — protestantske dijako-nise. Te je vzburilo tudi nemške Korošce, ki so znani kot Bkrajno popustljivi posebno v verskih stvareh. Ta dogodek odprl jim je oči, kam pridejo, ako jim bodo tudi še v prihodnje županovali liberalci. Nadejamo se, da poraz liberalizma ne bo Slovencem w korist le v verskem in gospodarskem oziru, marveč da nam bo pravicoljubje krščanskih socijalistov v provspeh tudi v narodnem oziru. In da se r tem smislu presnavljajo razmere v Avstriji, to nam spričuje tudi U voliter, katero zato pozdravljamo veseli in hvaležni, čestitajoč vrlim krščanskim možem, ki so jo omogočili s svojo delavnostjo in značajnostjo. Politični pregled. V Ljubljani, 29. avgusta. Razpust ogerskega državnega %bora. Ogerska vlada nima nobene zanesljive veČine v zbornici poslancev. Skrajna levica jo bode le tako dolgo podpirala, da bodo vsi proticerkveni zakoni dobili cesarsko potrjenje. Ko pride reforma uprave na vrsto, bodo se uprle vse opozicijske stranke in vlada pride v manjšino. Zatorej se v vladnih krogih že misli na razpust državnega zbora. Pri novih volitvah je pa upati, da katoliška stranka nastopi z vso odločnostjo. Slovaki, Rumuni in Srbi tudi ne bodo držali rok križem in prav lahko se pripeti, da vlada ne dobi potrebne večine in bode moral naposled odstopiti mogočni Wekerle. Volilna reforma na Francoskem. Sedanja vladna stranka misli zopet na volilno reformo. Boji se, da bode po sedanjem volilnem redu pri prihodnjih volitvah voljenih blizu sto socijalistov. Da se to prepreči hočejo zopet vpeljati listni skrutinij, katerega so bili odpravili, ker ob svojem času vladajoči stranki ni ugajal. Po tem bi pa mnenju sedanje večine ne prišel noben socijalist v zbornico. Na Francoskem radi spreminjajo volilni zakon, ali vselej le tedaj, kadar se večina boji za mandate. Utegne se pa pač pripetiti, da se zmerni republikanci zmotijo in jedenkrat z volilno reformo dosežejo baš nasprotni vspeh. Pri listnem skrutiniju pridejo bolj politična načela v poštev, nego osebne vrline poslancev in kdo ve, če se socijalne ideje niso že toliko razširile, da bi kak volilni red baš so-cijalistom ugajal. Dansko. Utrdbe okrog Kodanja so dodelane in so stale lepo svoto 8 milijonov kron. Zaradi teh utrdb so bili dolgoletni boji v zbornici. Opozicija se je na vso moč upirala, ali vlada se ni na njo ozirala. Vse mesto je sedaj zagrajeno. Utrdbe so narejene po najnovejših iznajdbah in skušnjah. Nekateri veščaki pa vanje nimajo vendar prav nobenega zaupanja Po njih mnenju so preobširne. Danska nima toliko vojakov na razpolago, da bi jih mogli braniti. Jedino tedaj bi imele kaka veljava, ko bi Danci imeli LISTEK. Moje ječe. Spisal Silvyo Pellico, prevel —a—. XX. Pripovedoval je to povest s čudovito verjetnostjo. Jaz, ki mu verjeti nisem mogel, sem ga občudoval. Vsi dogodki francoske revolucije bili so mu popolnoma znani; govoril je o njih z veliko zgovornostjo in pripovedoval o vsakej stvari zanimive prigodke. V njegovem govorjenju bilo je nekaj vojaškega, a ni mu nedostajalo one okret-nosti, ki je lastna boljšim krogom. »OproBtite mi«, dejal sem mu, »da Vas kar tako nagovarjam, kar tako brez naslova.« »Tega si ravno želim«, odgovoril je. Od svoje nesreče imam vsaj to korist, da se lahko smejem vsem praznim stvarem. Zagotavljam Vas, da se bolj ponaSam s tem, da sem človek, kakor pa da sem kralj*. Zjutraj in zvečer sva se dolgo pogovarjala in ne oziraje se na njegovo sleparijo, zdelo se mi je njegovo srce dobro, čisto, željno po vsem nravno dobrem. Večkrat sem mu že hotel reči: oprostite, jaz bi Vam rad verjel, da ste Ljudevit XVII., a odkritosrčno Vam povem, da sem prepričan o nasprotnem; bodite tako dobri in odpovejte se tej domišljiji. Vže sem si na tihem premišljeval lepi govor, s kojim bi mu dokazal ničevost vsake laži, tudi lažij, ki se nam zde nedolžne. OdlaSal sem od dne do dne, vedno sem pričakoval, da se bode najino prijateljstvo Se bolj utrdilo, a nikdar se nisem upal izvršiti svojega namena. Kadar premišljujem kako malo poguma sem imel, vedno se opravičujem, čeS da je to zahtevala uljudnost, poštena bojazen, da bi ga ne žalil in kedo ve, kaj Se vse. A ta opravičevanja mi ne zadostujejo in ne morem zamolčati, da bi mi bilo v večje zadoščenje, ako bi ne bil molčal. Hlinjenje, da se verjame goljufiji, je znamenje malosrčnosti; zdi se mi, da bi tega ne storil nikdar več. Da, malosrčnosti Gotovo v kočljivih zadevah je težko reči komu: Jaz vam ne verjamem«. Razjezi se in mi izgubimo veselje njegovega prijateljstva, morda nas obsuje Se s psovkami. A vsaka izguba je bolj častna, ko laž. In mogoče je, da bode revež, ki nas je psoval, vidč da se ne verjame njegovej slepariji, pozneje na tihem občudoval našo odkritosrčnost, ki ga bode nagibala k premišljevanju, in to ga morda privede na boljšo pot. Čuvaji so skoro verjeli, da je on res Lju-devit XVII. in ker so 2e videli, kako se sreča vrti, niso obupali, da bode enkrat priSel na prestol francoski in da se bode spominjal njihove tako udane postrežbe. Imel sem čast, i videti ono imenitno osobo. Bil je srednje velikosti, 40 do 45 let, precej debel in popolnoma borbonskega obraza. Verojetno je, da ga je slučajna podobnost z Borboni zapeljala v to žalostno vlogo. XXI. Treba mi je, da se obtožim Se neke druge človečke slabosti. Moj sosed ni bil brezbožen, včasih je tudi govoril o verskih čutilih, kakor človek, ki jih spoštuje in mu niso tuja, a bil je vedno poln neutemeljenih predsodkov proti krščanstvu katerega bistvo je malo poznal, a toliko bolj vedel, kako se zlorablja. Površno modroslovje, ki je vladalo na Francoskem pred in po revoluciji, ga je bila zaslepilo. Zdelo se mu je, da moramo Boga moliti bolj čisto, ako prav ne verujemo, kar nam oznanja evangelij. Condillaca in Tracy-ja ni prav dobro poznal, pa častil ju je vender kot največja misleca in domišljeval si je, da je Tracj dognal vsa mogoča modroslovna vprašanja. Jaz, ki sem se bavil bolj z modroslovjem, ko z drugimi rečmi, ter čutil slabost onih naukov, ki imajo svoj temelj v skušnji in sem poznal grde zmote »kritike«, koje se je bil oprijel čas Vol-tairjev, da bi oblatil krščanstvo; jaz ki, sem bil kacega zavezuika, ki bi jim dal vojakov. V tem slučaju se pa jim ni bati tudi brez teh utrdb. Potrošilo se je torej mnogo denarja, o katerem se ne ve, če bode kaj koristil. Razgled po slovanskem svetu. G Kliment Čermak. c. kr. konservator in predsednik muzejnega društva časlavskega, se je mudil včeraj v Ljubljani na svojem potu od arheologiškega sestanka splitskega. V svojem listu smo imeli že večkrat opozarjati na tega znamenitega učenjaka iz bratskega nam češkega naroda, ki je na polju starinoslovja, vzlasti glede pred-zgodovinskih izkopin jedna prvih avtoritet na Češkem. Po svojih strogo objektivnih in nepristranskih preiskavah je prišel do zaključka, da vsaj v Časlavi iz-kopine ne kažejo nobenega presledka v svojem razvoju in same trdijo, da je Slovan v tistem kraju domačin od pradavna. Neumorna pridnost diči poleg bistrega, globokega znanja g. Cerm&ka. Da vsaj po nekoliko izpoznajo naši bralci njegovo delavnost, naj omenjamo tukaj, da je poleg mnogih znanstvenih spisov pričel tudi posebne vrste arheologično slovstvo :povestice za mladino, v katerih jo saznanja z raznimi izkopinami in njihovim pomenom. Take povestice bi se kaj lepo podale tudi v slovenščini, saj so naše zemlje tudi bogato založene s predzgodovinskimi znamenitostmi. Izdal jih je g. Čerm4k že jako mnogo. Poleg tega zdaje sedaj veliko delo: „Mince kralovstvi česk^ho za panovani rodu habsburgkeho od roku 1526." S tem jako bogato ilustrovanem delu (v založništvu F. Hoblika v Pardubicah), ki smo je že priporočili svojim bralcem se dovrši numizmatično delo velike cene. Zvezek stane s poštnino vred 1 gld. 50 kr. Neko posebno srečno misel g. Cerm&ka moramo tu še posebej omenjati. V Caslavi so imeli nedavno slovesnost šolske Matice. Pri ti priliki je izdal več starih čeških pesmic, vsako na poseben listek in naslovni list je okrasil s kako zanimivo sliko iz starih čeških knjig. Prodajal jih je po 2 kr. in od vsake je imela šolska Matica 1 kr. dobička. Lepo svoto je s tem skupil. Te pesmice se lahko dobe še pri njem. Nadejamo se, da se tudi Slovenci bližje seznanimo s spisi tega vrlega mešč. učitelja in arheologa. Cigaletova slavnost. Po programu, ki ga je priobčil »Slovenec" 11. t. m., izvršila se je minolo nedeljo prav lepo slovesnost v spomin Mateju Cigaletu. Črni Vrh se je ta dan oblekel v praznično obleko; postavljenih je bilo mnogo slavolokov in mlajev, raz hiše so vihrale zastave. Zlasti je bil ozaljšan prostor okolu spomenika. Nekako o '/jlO.uri so naznanjali topiči, da so došli ljubljanski gostje. Sprejeli so jih odbor za Ci-galetov spomenik, občinski odbor in požarna bramba. Ker je bilo vreme jako ugodno, prišlo je prav muogo častiteljev Cigaletovega narodnega delovanja. prebral Gučnee-ja in druge velike može, ki so strgali tej krivi kritiki krinko z obraza; ki sem bil prepričan, da se ne more z logiko ovreči Boga in uničiti evangelijev; jaz, kojemu se je zdelo neumno, upirati se nazorom kristijanskim in vdati se modi, ki sem vedel, da je mogoče spoznati kako priprosta in vzvišena da je katoliška vera, ako se je ne gleda v njenej karikaturi, jaz sem se oziral bojazljivo na človeške slabosti. Besede površne mojega soseda so me zmotile, akoprav mi ni mogla uiti njihova površnost. Zatajii sem svojo vero, pomišljal se, premišljal je li prikladno* ugovarjati ali ne; rekel sem si, da ne koristi ni-: česar in hotel sem se pregovoriti, da sem opravičen!] Grda malosrčnost! Kaj pomaga, ponašati se; samodopadljivo z obče veljavnimi nazori, ako nimaš' prave podlage? Res je, da je gorečnost o ne-i pravem času znak neponižnosti in da lahko ne-, vernika še bolj razljuti. A odkrito in ponižno izpovedati, kar trdno veruješ, bodisi tudi tam, kjer; ne upaš, da ti bodo pritrdili, ampak da te bodo še nekoliko zasramovuli, je tvoja sveta dolžnost. Taka plemenita izpoved izvrši se lahko povsod, ne da bi se hotel kazati misijonarja. Dolžni smo, izpovedali važno resnico v vsakej priložnosti, ako tudi ni upanja, da se bode spoznala takoj, pa vendar pripravi srce tretjega do tega, da jo bode enkrat sodil bolj nepristransko in da bode lako zmagala resnica. (Ualje sledi.) Udeležila so se slavnosti naša literarna društva. Slovensko Matico sta zastopala predsednik profesor Fr. Leveč in tajnik E Lah; družbo sv. Mohorja profesor dr. J. Sket; Pisateljsko društvo učitelj in vrednik A. Funtek; društvo »Pravnik" pa je bilo najbolje zastopano. Poleg predsednika, slavnostnega govornika dr. Ferjančiča, so bili navzoči dr. Babnik, dr. Majaron in več drugih udov. Dalje smo opazili mej udeleženci zastopnike idrijske čitalnice, idrijskega delavskega bralnega društva, prof. Murkota z Dunaja, prot. Apiha iz Celovca, c. kr. sodnika Gan-dinija iz Idrije, c. kr. sodnika M. Gabrijelčiča iz Ajdovščine, dr. Kendo iz Vipave, mnogo učiteljev in več drugega občinstva od blizu in daleč. Ob 10. uri je preč. g. dr. Lampž v lepem cerkvenem govoru pokazal, da je naša sv. vera prava iu da moramo po nji živeti, da je pa življenje po sveti veri tudi največja sreča za vsakega kristijana, kar spričuje tudi življenje vedno vernega M. Ciga-ieta; po govoru pa je opravil slovesno sv. mašo za dušni pokoj slavljenčev. Po sveti maši se je vršilo odkritje. Spomenik je izdelan v obliki čveterokotne piramide na dveh podstavkih in je postavljen ob križpotju cest iz Idrije, Vipave in Logatca. Izdelal ga je kamnosek M. Tomažič ml. iz Vipave. Jako okusno ograjo je napravil ključavničar Rebek v Ljubljani, tako da je spomenik tudi v kras črnovrški vasi. Pred odkritjem so najpoprej zapeli pevci idrijske čitalnice prav dovršeno ganljivo Jenko-vo „Molitev". Slavnostni govornik dr. A. Ferjančič je na to na-črtal življenje, delovanje in zasluge M. Cigaleta. Poudarjal je posebno njegovo neutrudno delavnost na narodnem polju in njegovo nesebično ljubezen do mile materinščine ter ga proslavljal kot vzornika domoljubov in priporočal Bjegov spomin hvaležnosti slovenskega naroda. Po slavnostnem govoru so zapeli pevci še Nedvedovo »Domovina mili kraj" in Belarjevo »Rojakom". Skupni obed je bil v prostoril g. Ivane Lampe. Nad 70 udeležencev se je zbralo v okusno ozaljšani dvorani. Da ni bilo brez naudušenih zdravic in na-pitnic, umevno je samo ob sebi. G. J. Pipan, nadučitelj v Črnem Vrhu, je prisrčno pozdravil vse udeležence in v izbranih besedah nazdravil presvetlemu cesarju, ki je dal vsem narodom širne Avstrije jednako pravico. Pod njegovim varstvom se je razvijala tudi naša materinščina, pod njegovim varstvom je bilo mogoče tako vspešno delovati M. Cigaletu. G. akademik Fr. Raznožnik je nazdravil slavnostnemu govorniku dr. A. Ferjančiču, g. trgovec J. Vidmar dr. Lampetu kot najzvestejšemu častilcu Cigaletovemu, ker kot on posvečuje svoje življenje delu za narod. Gospod profesor Leveč spominja se mnogovrstnega delovanja Cigaletovega, omenja njegovih zaslug za slovenske učne knjige, njegovega truda za Matico Slovensko in kot predsednik iste nazdravi črnovrški občini in Črnovrščem kot rojakom M. Cigaleta. G. dr. D. Majaron povdarja, da je Cigaletova slavnost pravniška slavnost, ker si je pokojnik stekel največ zaslug za pravniško imenstvo. Dolžnost pravnikov bi bila postaviti spomenik. Prehiteli so jih Črnovršci in s tem proslavili sebe. Po obliki je bila napitnica izvirna. — G. učitelj J. Semrl nazdravi društvu »Pravnik", ki je širilo zanimanje za slavnost in nabralo za spomenik med udi nad 70 gld. — G. dr. A. Ferjančič se zahvaljuje kot predsednik društva »Pravnik" za zdravico, proslavlja Cigaleta kot vzornika slovenskim pravnikom, ki ga hočejo posnemati, nazdravlja njegovemu spominu in odboru, ki ga je proslavil. — Napivalo se je še deset let starejšemu bratu Cigaletovemu, 85 ' letiiemu še čvrstemu Gašperju, gospej Ivani Lampe, ki je dala brezplačno svet, da se je postavil spomenik in vrlim idrijskim pevcem, ki so res s prelepim, izbranim petjem zabavali udeležence. Prečitali so se tudi došli pozdravi in telegrami. Kmalu po popoludauski službi božji so šli udeleženci v Lome do rojstvene hiše Cigaletove. Na čelu je korakala požarna bramba. Ob poti v Lome je bilo postavljenih več mlajev in slavolokov. Pred rojstveno hišo je pozdravil čestilce Cigaletove sosed njegov, preprost kmečki posestnik Gašper Rudolf, ob jednem odbornik za Cigaletov spomeuik. Krepko jim je zaklical: Dobro dotli! »Vem", pravi, »zakaj- ste došli semkaj v Lome. Ponosni smo tudi sosedje na to, da je med nami tekla zibelka možu, ki je muogo pripomogel, da dobivamo spise od gosposke v jeziku, ki ga umemo .... Pomnili bomo današnji dan in mladini klicali: Glej tako časte moža, ki je celo življenje pridno delal za vse Slovence" i. t. d." Na vse udeležence je naredil pozdrav dober vtis. Ko je moški zbor črnovrške požarne brambe odpel nekaj pesmij, pričel je preč. goep. dr. Fr. L a m p ž svoj govor. Prav poljudno je razložil, zakaj se je vzidala v rojstveno hišo spomenska plošča. V rojstveni hiši se je naučil slavljenec lepe materinščine, v njej se privadil vseh mnogovrstnih izrazov, ki jih je potem porabil pri svojih slovstvenih delih, zlasti še pri Wolfovem slovarju, tako, da je črnovrška govorica mnogo vplivala na razvoj slovenščine. V rojstveni hiši se je odločil Cigale za pravniški poklic, ker mu je bilo hudo, da gosposka ne piše kmetu v onem jeziku, ki ga jedinega ume. — Take misli je razvijal preč. g. dr. Lampč v svojem govoru, ki so ga vsi nazoči z vidnim zanimanjem poslušali. Po govoru se je odkrila plošča, domači pevci so zapeli nekaj odbranih lepih pesmij, udeleženci so se nekoliko pokrepčali in par pozneje došlih telegramov se je prebralo. Tako se je končala Cigaletova slavnost. Udeleženci iz vseh krajev slovenske domovine in zastopniki naših literarnih društev pričajo, da je bila vseslovenska, dostojna mnogovrstnih Cigaletovih zaslug. Drugi dan, 27. t. m., so bile v črnovrški župnijski cerkvi mrtvaške molitve in dve sv. maši za dušni pokoj M. Cigaleta. Navzoč je bil tudi odbor za njegov spomenik. Mir in pokoj njegovi duši! Slava njegovemu spominu! Dnevne novice. V Ljubljani, 29. avgusta. (Obletnica prvega slovenskega katoliškega shoda.) Dve leti sta prešli, odkar je zboroval prvi slovenski katoliški shod. Nasprotniki so pred njim hoteli uničiti njegov pomen; toda ni se jim posrečilo. Ideje, katere je ob krščanstva večnih resnicah oživil naš katoliški shod, niso ostale brez sadov. S prisrčnim veseljem se lahko oziramo v prešli leti. Organizacija našega ljudstva napreduje od dne do dne, katoliško časopisje mej Slovenci se lepo razvija, društva na katoliškem temelju se snujejo povsod in — jasnost v načelih prodira v najširše kroge. Mali smo sicer Slovenci, toda v marsikaterem obziru smo lahko drugim narodom v vzgled. A to naj nas ne povzdiguje, marveč daje naj nam le še več bodrila, da vstrajamo na pričeti poti. Požrtvovalna vzajemnost vseh katoliško mislečih mož naj raste in se krepi. To željo nam budi spomin prvega slov. kat. shoda ob njegovi drugi obletnici. (Duhovniške spremembe t 1 j ubij. škofiji.) Dr. Ivan Koren je imenovan za adjunkta v bogoslovnem semenišču, dr. JožefDebevec za pre-fekta v Alojzijevišču. Dr. Frančišek Ušeničnik je nameščen kot mestui kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani. Premeščeni so gg. kapelani: Dr. Ivan Mauring iz Kranja kot kapelan v S t. Vid pri Zatičini, Frančišek P e r n e od sv. Jakoba v Ljubljani kot kapelan in katehet v Kranj, Leopold Rihar iz K r i ž e v pri Tržiču kot župni upravitelj v Gojzd. Nameščeni so kot kapelani gg. novoma-šniki: Ivan Štrukelj na Krki, Andrej Krajec v Šmihelu pri Novem Mestu, Jožef Vole v Križih pri Tržiču. — G. Martin Poljak, kapelan v S m i h e 1 u, gre za župnega upravitelja v Ajdovec. (Mil. g. Andrej Šterk), škof krški je iz svojega domačega kraja na Krk prišel v soboto popoludne. Duhovščina, uraduištvo in ljudstvo ga je veličastna vsprejelo. Mesto je bilo vse okrašeno s cvetjem, bau-deri in slavoloki; zvečer je bilo razsvitljeno. — V nedeljo dne 26. je bilo slovesno vmeščenje. Škofa je pred altarjem pozdravil krški prošt dr. Bolmarčič. Zvečer je bila zopet razsvitljava. Dobro krško ljud* stvo se je zavedalo te dni, da je dobilo zopet očeta v svojo sredo. . < (Umrl) je sinoči ob 7. uri po kratki bolezni c. kr. sodišča svetnik iu okr. sodnik v Radovljici, gospod J. Bric. Jutri popoludne prepeljejo truplo v Ljubljano in bode ob 5. uri pokopano pri sv. Krištofu. N. v m. p.! (Imenovanja). Imenovana sta infcenerja I. Biiltz in A. Schvvab nadinženerjema in stavbiuski,' pristavi Neumajer, Bloudek in Hilbert iažeaerji za državno službo na Kranjskem. (0 Tsprejemu v kranjsko gimnazijo za šolsko leto 1894—95.) Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagoizvolilo z Najvišjim odločilom z dne 21. julija 1894. leta najmilostiveje odobriti ustanovitev državne gimnazije v Kranju. — Vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za blagočastje in nauk i dne 30. julija 1894. leta, se ta državna gimnazija r imenovanem šolskem letu, kakor smo vže priobčili, naprej odpre z dvema najnižjima razredoma ter se r nastopnih šolskih letih popolni polagoma v popolno gimnazijo tako, da se vsako leto odpre po jeden najbližji višji razred. Šolsko leto 1894—95 se prične dne 15. septembra t. I. Vpisovanje učencev bode dne 15. septembra 1.1., in vzprejemne preskušnje se izvrše dne 17. Beptembra 1.1 Učenci, ki žel4 biti vzprejeti, se morajo dne 15. septembra t. 1. od 8. ure dopoludne dalje v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov pri vodstvu tega zavoda v sedanjem šolskem poslopju v Kranji izkazati s krstnim listom in z obiskovalnim ali zadujim šolskim spričevalom. — Vsprejemna taksa zuaša za tiste učence, ki vstopijo v I. razred ali ki v poslednjem šolskem letu niso bili učenci jedne izmed obeh gimnazij v Ljubljani, 2 gld. 10 kr., prispevek za učila in igralne pripomočke pa 1 gld. 20 kr. — Da se novi državni gimnaziji zagotovi primerno število učencev, kakor tudi zategadelj, da se, kolikor je moči, razbremenita obe državni gimnaziji v Ljubljani, se vsled zgoraj navedenega visokega ministerskega razpisa ukazuje, da se odslej tisti učenci, katere je po njih rojstvu ali po njih rodbinskih razmerah šteti za pripadnike kranjske gimnazije, t. j. učenci iz ozemlja c. kr. okrajnih glavarstev Kranj in Radovljica in iz ozemlja c. kr. okrajnega sodišča Kamnik, po razmerju aktiviranja posameznih razredov državne gimnazije v Kranju ne vzprejm6 v ljubljanski dve gimnaziji, ali pa samo v posebnega ozira vrednih slučajih z dovolitvijo c. kr. deželnega šolskega sveta. Tistim učencem, kateri so na obeh državnih gimuazijah v Ljubljani že prebili vsprejemuo preskušnjo za I. razred šolskega leta 1894 1895, ni delati iznova vzprejemne preskušnje ter jim tudi ni iznova plačevati taks, zglasiti se pa morajo zaradi vzprejema zgoraj navedeni dan. — Da se razbremenita obe državni gimnaziji v Ljubljani, je visoko c.' kr. ministerstvo za bogočastje in nauk nadalje ukazalo, da tudi tistih učencev, katero je po njih rojstvu in njih rodbinskih razmerah šteti za pripadnike državne gimnazije v Novem Mestu, in s cer učencev iz ozemlja c. kr. okrajnega glavarstva Novo Mesto in Črnomelj in iz ozemlja c. kr. okrajnih sodišč Krško, Kostanjevica, Mokronog in Zatičina, ni vzprejemati v obe državni gimnaziji v Ljubljani in da jim sme vzprejem samo v posebnega ozira vrednih slučajih dovoliti c. k. deželni šolski svet. (t Janez Koman) so je rodil v Diavljah, šent-vidske fare due 3. nov. 1821, gimnazijo je izvršil v Ljubljani, bogoslovje pa v goriškem semenišču. Dne 12. nov. 1847. 1. je bil posvečen v mašnika od o. Škota Loga s23 tovariši vred ; ti bili so prvi posvečeni od njega. Opravljal je več [kapelanij izven Trsta; leta 1855. so ga pa poklicali v Trst, koder je bil več let vodja in katehet ua ljudski šoli. L. 1870 je dobil faro pri sv. Mariji večji, ali jezuitih. Za njegovega župnikovanja se je v cerkvi postavil sv. križev pot, lurska votlina, nov božji grob in še mnogo druzega. Ni dolgo, kar je bil imenovan za častnega kauouika tržaške stolnice. Naj v miru počiva ! (Duhovnih vaj) v ljubljanskem Alojzijevišču udeležuje se 119 duhovnikov domače škifije. (Finančno ministerstvo) je v sporazumu z notranjim ministerstvom gasilnemu društvu v Gorjah pri Bledu dovolilo tombolo v društvene namene, novomeški uuif. meščanski gardi pa srečkanje v korist mestni godbi. (Duhovne vaje za učitelje.) Na željo nekaterih gg. učiteljev, ki so kot organisti zadržani dne 8. in 9. septembra udeležiti se duhovuih vaj, sklenilo se je. prestaviti duhovne vaje na ponedeljek due 10. septembra. Začetek ob 6. uri zvečer. Gospodje oglašenci se uljudno prosijo, da blagovolijo o tej spremembi obvestiti gg. tovariše, (Dopolnilne volitve za koroški deželni zbor.) Na Koroškem sta izprazujena dva deželno-zborska mandata : Po smrti K. Schnablegerja za mesta in trge Sraohor, Trbiž, Naborjet iu Bleiberg-Ilovte in po smrti 0. Nischelvvitzerja za kmetske občine okrajev : Smohor, Trbiž, Podklošter in Kotiče. Dopolnilne volitve so razpisaue za 27. iu 29. sept. t. I. (lZ' Celovške škofije.) M l. g. knezoškof so imenovali č. g. Fr. Holeca, župnega upravitelja v Možici kanonikom kol. kapitelja v Velikovcu. — Ta teden se vrše duhovue vaje za duhovnike krške škofije v „Marijanišču" Udeleži se jih okrog 40 č. gg. ua čelu jim mil. g. kuezoškof. (Iz Metlike,) 28. avgusta. V nedeljo smo imeli pri Treh Farah tako imenovano „Jernejsko žegna-nje". Sešlo se je tudi letos kakor druga leta obilo število pobožnega ljudstva z Belokranjskega in sosedne Hrvatske. Vseh je bilo gotovo nad šest tisoč. Bratsko sta se tukaj združila Hrvat in Slovenec ter se v pobožnih molitvah priporočala trifarški Materi Božji. Prišlo je tudi lepo število unijatov, ki so potomci nekdanjih Uskokov. Dasi imajo ti slovansko liturgijo, se vendar ob vsaki večji slovesnosti udeležujejo naših bogoslužnih vaj. Vzlasti lep prizor je bil v soboto zvečer. VeB prostor pred cerkvijo so napolnili romarji. Malo v stran so Hrvatje pekli janjce, oštirji pa so točili starega metličana. Zdaj pa zdaj so Hrvatice zapele kako narodno pesem. Vmes pa si Čul, kako je Hrvat ravno ponujal pečenega janjca, na vse grlo kričeč: „Vruče, vručel" Berači pa so nepretrgoma prepevali v jednakomernih melodijah svoje beraške pesmi in prosili tako milo-darov. V nedeljo smo imeli štiri svete maše, in ker večina ljudstva ni mogla iti v cerkev, je bil ob 6. in 10. uri jeden govor tudi zunaj cerkve. Tudi k svetim zakramentom so pristopili romarji v obilem številu. — Celi ta čas pa se ni prigodila nijedna nerodnost, dasi se je veliko janjcev pojedlo in veliko vina popilo. Da je na Gorenjskem kje v navadi take vrste shod, bi se gotovo ne steklo vse tako gladko. — Našemu rojaku, č. g. dr. Korenu, so ob zadnjem požaru v Reki v skladišču zgorele vse knjige, vredne nad 300 gld. Še večja zguba je pa zanj to, da so mu s knjigami vred zgoreli tudi vsi izpiski, ki jih je s trudom sestavljal ves čas svojih študij v Rimu. (Deielnozborske volitve.) Iz Gorice dne 28ega avgusta. Včeraj so občine goriške okolice volile deželnega poslanca. Politiško društvo ,Sloga" je proglasilo kandidatom preč. g. B. Grča, župnika v Šempasu. Pri vsem znanem razkolu ni bilo javnega nasprotnika. Tudi ni bilo očitne agitacije proti Sloginemu kandidatu. Število vseh volilnih mož je 126. K volitvi je prišlo 120 mož in vsi so glasovali za župnika BI. Grčo. Ta je bila res vzgledna vo litev, tudi glede discipline častna za volilce kakor tudi za izvoljenega poslanca. Ni je bilo še volitve na Goriškem, pri kateri bi bili vsi volilci brez izjeme soglasno volili, kakor ob tej priliki. Volitev je trajala od 10 do 12 ure. Predsednik volilni komisiji je bil g. Filip Trpin, častno znani župan svetokriški. Volilni možje so bili v primernem številu izbrani izmed duhovnikov, posestnikov in učiteljev. Po volitvi se je večina volilcev zbrala „pri zvezdi". Tje je prišlo tudi nekaj odličnih narodnjakov, ki so navdušeno pozdravljali novega deželnega poslanca. Danes so volili poslanca veleposestniki. Izvoljen je bil kandidat polit, društva „Sloge" Klančič s 119 glasovi proti Jakončiču, ki je dooil 23 glasov. (K duhovnim vajam v goriškem semenišču) se je zbralo blizu 60 duhovnikov goriške nadškofije okoli preljubljenega prevzvišenega nadškofa. (Pogreb -j Lovro Rutarja.) Iz Gorice: Včeraj dne 28. avgusta je bil pogreb monsignora Lovra Rutarja. Iz bolnišnice usmiljenih bratov so ga prepeljali na Sv. Goro, kjer je 22 let uzorno oskrboval svetišče Matere božje. Naj mu sveti večna luč ! (Čehi in slovenska nižja gimnazija v Celju.) Ustanovljenje samostojne nižje gimnazije slovenske v Celju provzroča še veduo dosti hrupa v nemško-liberalnem taboru, in to samo zbog tega, da bi „v pomirjenje mislij" Nemci prejeli kako mastno nagrado. „Kaka nagrada da bode to — piše „Hlas Naroda" — ni možno še danes uganiti, a bojimo se: da bodo račun v pomirenje Nemcev plačali — Cehi! Tudi na to moramo pripravljeni biti". (Življenje je rešil) posestnik Andrej Benčan triletnemu Jauezu Ogrizku, ki je v Strmici v pesto-jinskem okraji pal v neki tolmun. (Za kolesarje). Kakor poroča tukajšnji uradni list, nameravajo kolesarjem dati številke ker se vsled hitre vožnje večkrat prigode nesreče ni jo krivec hitro odkuri. Ta naredba bode v prvi vrsti dobra proti znanim kolesarjem, ki vozijo skozi mesto. Društva. (81 ovensko bralno društvo v Škofji Lok i). Vabilo k izletu slov. bralnega društva v Škofji Loki k sv. Joštu dne 3.sept. 1894. Vspored: I. Odhod iz Škofje Loke ob 4. uri 54 minut v nedeljo popoludne z vlakom do postajališča sv. Jošt, oziroma v ponedeljek ob 3. uri zjutraj peš čez Planico. II. Ob 7. uri pri sv. Joštu sv. maša, pri kateri bodo peli pevci slov. bral. društva. III. Prosta zabava. Pri neogodnem vremenu se izlet preloži. Odbor. (Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru). Vabilo k veselici, katero s prijaznim sodelovanjem slavnega tamburaškega zbora Mariborske čitalnice pod vodstvom gosp. Miroslava Nerat-a priredi ,Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru", dne 2. septembra 1894 v prostorih hotela ..Nadvojvoda Ivan". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Redni, kakor i podporni udje so prosti vstopnine. Vstopnina za neude 20 kr., za obitelji 40 kr. Odbor. Telegrami. Dunaj, 28. avgusta. Ker brzojav zaradi slabega vremena ni mogel povsod poslovati, je danes le malo poročil o koleri. Iz Buko-vine se poroča 12 novih slučajev obolenja in 5 slučajev smrti v devetih občinah, v Galiciji pa v 37 občinah 70 slučajev obolenja in 50 slučajev smrti. Dnnaj, 28. avgusta. Mejnarodna komisija je odobrila postopanje kmetijske borze v vprašanju, naj bode li letos žitni sejem. Komisija prepušča borzi, da tudi drugo leto odloči, če se priredi sejem. Pred definitivno odločitvijo, naj pa vendar vpraša za mnenje tudi vnanje komisijske člane Dunaj, 29. avgusta. Mej Gstallerbode-nom in Hieflauom je včeraj zvečer skočil tovorni vlak s tiru, ker je bil hud naliv poškodoval tir. Trije železniški služniki so lahko poškodovani. Dokler se proga ne popravi, morajo potniki se presedati. Dunaj, 29. avgusta. Kmetski shod je sklenil več resolucij, ki se tičejo vrejenja rek, preustrojenja občinske uprave in razširjenja volilne pravice. Isohl, 29. avgusta. Trgovski minister grof Wurmbrand je prišel semkaj. Gmunden, 29. avgusta. Nadvojvoda Karol Ludovik in nadvojvodinja Marija Terezija sta semkaj prišla s hčerama, da obiščejo rodbino vojvode Virtemberškega. Inomost, 29. avgusta. Nemškoavstrijski shod antropologov se je včeraj zaključil. Vratislava. 29. avgusta. V okolici je bila huda nevihta. Toča je več tisoč oken pobila. Vihar je podiral drevesa, in povsod napravil mnogo škode. Neki stoječ železniški vlak je spravil v tir, da je povozil tri delavce. Jeden je mrtev, dva težko ranjena. Dve osebi je strela ubila. Leyov, 29. avgusta. Včeraj je semkaj prišel iz Peterburga veliki knez Ciril Vladi-mirovič. Berolin, 29. avgusta. Cesar je podaril čevljarju Prenzlerju, ki je spolnil 100 let, porcelansko ploščo s cesarjevim portretom in 300 mark. Cesar je sam prišel na to misel, ko je po časopisih čital, da dopolni čevljar sto let. Berolin, 29. avgusta. Socijalni demokrat Wabnitz se je zastrupil popoludne na pokopališču v marcu palih. Povod samomoru je, ker bi bil moral nastopiti desetmesečno kazen v ječi. Berolin, 29. avgusta. Pod pokroviteljstvom cesarice sezidana cerkev sprave se danes blagoslovi. Pariz, 29. avgusta. Minister kolonij še ni dobil nobenega poročila o porazu pri Timbutku-u. Misli se, da je dotično poročilo bilo izmišljeno. Neapolj, 29. avgusta. Policija je zaprla 7 dijakov, ker so imeli neko društvo, katero je hujskalo k revolucijonarnim demonstracijam ob obletnici lanskih dijaških izgredov. Haag. 29. avgusta. Minister za kolonije dobil je telegram, v katerem se potrjuje, da je ekspedicija odposlana proti Lomboku bila tepena in je veliko izgubila. Poslala sta so ekspediciji na pomoč bataljon pešcev in oddelek topništva. Tudi pomorske moči ekspe-dicije se pomnože. Aiz-les-Baln, 29. avgusta. Včeraj je grški kralj odpotoval v Genf, od koder odpotuje v Kodanj. London, 29. avgusta. Poročila iz Tan-gera zanikavajo novico razstrošeno po časopisih. da je maročanski sultan umrl. Sultan je bil pač bolan, ali mu je že bolje. Buklngham, 29. avgusta. Grof Pariški je nevarno zbolel. Tokohama, 28. avgusta. Ljudstvo sili, da se naj hitro japonske čete napravijo na pot proti Pekingu. 8hanghai, 29. avga«ta. Kitajci so s pomočjo 5000 Korejcev po hudem boju zavrnili japonsko vojno z velikimi zgubami. Kitajci so se dalje pomaknili do Kaisoenga, 40 milj od Seoula. Umrli ho: 27. avgusta. Avgust Pogačar, tesarjev sin, 1 leto, Tržaška cesta 35, croup. Tujci. 27. avgusta. Pri Slonu: Ditz, Volk, Kleber, Gambrich, Reisshart z Dunaja. — Kaufmann, Koller z Reke. — Ditz, Vlach, Finzi iz Trsta. — Maulwurf iz Barcza. — Pauser iz Pulja. — Scherach iz Celovca. — Pedrosi iz Tridenta — Ivanovirf iz Spljeta. — Dvofak iz Kotora. — Vendler iz Šibenika. — Vigorini iz Rima. — Razboršek iz Bleda. — dr. Schmidinger iz Kamnika. — Redi iz Gorice. — Hoffmann iz Maribora. — Kemeny iz Debreczina. Pri Maliiu s Dotzler, Kastner, Haumann, Bolgeri, Neu-bauer, Lemberger, Pluhaczek, Ulman, Weisz, Fritsch, Kostler z Dunaja. — Thomann iz Monakovega. — Czesky iz Gradca. — Manojlovič, Crnadak, Rankl iz Zagreba. — Sectner in Wolfer iz Trsta. — Hauser iz Krakovega. — Pfeifer iz Ribnice. - Čulk iz Krškega. — Vitez Laufer, Pokorny iz Celovca. — Traut iz Bolzana. — Šutey i< Dolenje Vasi. — Wassich z Reke. — Manojlovid iz Djakovega. — Engeli, Tegtmeier iz Aachen-a. — Zimermann iz Albone. — Markič iz Golca. — Lemaca iz Gradca. — dr. Forlani iz Spljeta. Pri bavarskem dvoru: Feda z Dunaja. — Kostner, Jonke, Weiss iz Kočevja. — Kabš iz Semiča. Pri Juinem kolodvoru: Starz, Merže iz Gorice. — Radesch iz Novega Mesta. — Eitner, Spitter iz Berolina- — Ornstein iz Zagreba. - Dostal z Dunaja. — Marok iz Istre. Pri avstrijskem earu: Majaron iz Borovnice. Vremensko sporočilo. a rt O Cas Stanje Veter Vreme O k, a S c Z t, opazovanja srftkomtra T H toplonen p« Olziju ■g« S S <* "" a 28 7. a. zjut. 8. o. pop. 9. a. s>ei. 7384 736-4 7355 16T 29 5 210 sl. sever sl. zapad n jasno n n oe-o a