MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talefon uredništva 2440, uprava 246* Uhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 18- url / Vetja mesefino prejeman * uprav) ali po pošti 10 01», dostavljen na dom 13 Oln / Oglasi pe ceniku I Oglase •prejema tudi oglasni oddelek Jutra11 v Ljubljani i Poitnl čekovni račun 5t 11.409 99 JUTRA 99 g 0 l 1 Gordifski vozel Letošnje leto se je pričelo v znamenju velikih naporov evropske diplomacije, ki streme vse več ali matij k istemu cilju, “stvaritvi položaja, ki naj bi potom večstranskih paktov zagotovil velesilan fa‘us quo v razdelitvi interesov. Sredi eh Prizadevanj stoji Francija, okoli njfc _se pa vrste Italija, Rusija in Anglija, očim stoji N e m č i j a ob strani in križa eio Spretno vse račune, zavedajoč se, ‘l tudi tisti, ki predlagajo večstranske !)akte, ne zasledujejo na koncu koncev efiakih namenov. Nekaj drugega zasledu-Je f r a n c i j a, nekaj drugega spet A n-| j a, še bolj različni pa so seveda zapisni nameni 1 t a 1 i j e in sovjetske !? u-sMe! Franciji gre zdaj in vedno samo 2a eno: varnost pred Nemčijo, ki naj ji Ugotovi uživanje sadov zmage v svetni vojni. V ta namen se upira z vsemi ^Jami priključitvi Avstrije k Nemčiji, ker r? ta priključitev pomenila povečanje Nemčije teritorialno, politično, vojaško iu g°spodiirsko preko mej stanja pred voj-[10- Da prepreči to združitev, je priprav-na vse kompromise. Šla je celo v Rim. Da sta se mogli Francija in Italija po Vseh skoraj brezupnih nasprotjih le najti "u neki skupni podlagi, je vzrok pač’ ta, ^ se Italija boji združitve Avstrije z Nemčijo skoraj še bolj ko Francija. Tista taUja. ki je storila vse, kar je mogla, da ^biie bivšo Avstro-Ogrsko in ji je celo 3&oslavija na poti zato, ker se ji J Premočna, ne bi hotela s premaknitvi-■ ftifcj Nemčije na Brenner priti z dežja kap. Nemcev na Brennerju se boji .'°t hudič križa že zaradi slabe vesti, ki ''' -'° Ustvarja nemški Južni Tirol. Še bolj e boji združitve Avstrije z Nemčijo '®racli tega, ker v tem primeru ne bi bila rezan.a samo od M a d ž a r s k e in bi lo Vseevropski garancijski pakt Po brezuspešnih g$o**a;anflh med Parizom in Londonom !e bHa dosežena sinodi podlaga za londonski sestanek: združitev vseh prefektov v vseevropski pakt PARIZ. 31. januarja. Dopisnik »In-!sporazumov bi! razdeljen na tri dele,!čilski pakt, za katerega izvajanje bf formationa« ie stavil v Londonu vpra-jto je v nenapadalnega, konzultativne-j garantirale vse podpisnice z vso svojo sanje glede izgledov augleške-franco- s ga in ueumeševalnega. Najbolj vzne- oboroženo močjo. V tein smislu bi po-ske konference in dobil prepričanje, da mirja Anglijo možnost francosko-ruske tem Angiija in Francija izjavili priprav gre angleški vladi le za informativna j zveze. Zatrjuje se celo, da je Franci- ljenost anulirati vojaške klavzule ver- pogaianja. Macdonald pripravlja voli- ja pripravljena prepustiti sovjetski Ru tve, in potrebuje zaradi tega uspehov j siji ostanek Wrangiovega brodovja. ne le v notranji, ampak tudi v zunanji; ki je sedaj zasidrano v Bizerti. Sov-poliliki, za največji problem pa sma-j jetska adiniraliteta bi te ladje uporabi-tra nemško vrsrašanje, ker mu je mno- j la v Črnem morju, dočim bi modernejšo do tega, da ne da Nemčiji povoda še enete premestila v baltiške vode. za vznemirjanje in trditve, da se ustvari V Londcmu se poizkuša vse, da se ja politika obkoljevanja in izoliranja i ohrani optimizem, dočim prevladuje v »tretje države«. Ni nobenega dvoma, Parizu vedno boli pesimizem. V zbor-da bo angleška vlada v ta namen zno- niči je Laval dosegel navdušeno odo-va naglasila solidarnost v locarnskem j bravanje, ali le zaradi tega, ker je v paktu, vendar pa ne bo prevzela za-;glavnem sprejel vse, kar je zahteva! devno nikakih novih obveznosti. Kar j poslanec FrankHn-Bouillcn v svojem tiče rimskih sporazumov, so bili spre-;nenavadno ostrem govoru, jeti v Londonu povoljno, z ozirom naj PARIZ, 31. januarja. Današnji listi vzhodni pakt pa bo Anglija priporoči-; objavljajo senzacionalne vesti, po Kala Franciji, da iz načrta izpusti vseiterih se je našla med Londonom in člene o medsebojni pomoči, ker je An-j Parizcsn podlaga za sedanja nogaja- glija prepričana, da bi se v tem primeru megla paktu priklb»či<; tudi Nemčija, zlasti, ako b: pakt po primeru rimskih nja. Po tem sporazumu se združita rim ski sporazum iu francoski proiekt za vzhodni pakt v skupni evropski garan sailleske mirovne pogodbe, pod pogojem seveda, da se Nemčija temu paktu pridruži. Tudi v Londonu potrjujejo vesti o takem sporazumu. Tak pakt bi zadovoljil prav tako Francijo kot Anglijo, ki želi. da se Nemčija vrne enakopravna v zbor velesil. Ako sprejme Nemčija ta predlog, bo evrop ski problem rešen. Zaenkrat za to seveda ni velikega upanja. Tu se splošno naglaša, da je treba smatrati nemško oborožitev kot dovršeno dejstvo. To eberofitve ne more nihče spremeniti, ako noče rfskirati vojne, o kateri ps spričo silne discipline nemškega naroda in splošnega položaja v Evropi nihče ne ve, kako bi se končala. Zato Nemčija s pristenom k temu paktu no bi nič izgubila, ampak bi kvečjemu pri dobila. Italiiani o**3an!zira!i name! n«; Fr^nc^ze SENZACIONALNA VEST PARIŠKEGA LISTA O PREISKAVI O NAPADU ABESINCEV NA FRANCOSKI ODDELEK. PARIZ, 31. j larja. »Vendemler« vedno izgubila, ampak bi bila dokon- izrinjena tudi iz vsega Podonavja in . ®8lkana. Bilo bi konec vseh italijanskih , “‘Stičnih sanj o politični, gospodarski in _ u>ti;mpenetraciji v srcu in na jugo-jj^todu Evrope. Tu sta se zato Italija in t)rai|ciia našli roko v roki, dasi je v vseh zlasti še podonavskih in balkan-. namenih njuno sodelovanje prav ta-0 Nenaravno, kakor bi bilo prijateljstvo *ač.kc in miši. , '-'isto drugi so pa spet nameni Anglije, ®si se navidez ogreva za iste načrte, amen Londona je sicer zagotovitev mi-u vsaj za nekaj desetletij, toda ta mir ite Nie bit; tak, da bi ga morala Anglija pla-,Vati iz svojega s kakršnimi koli žrtva-!< ki h' šle preko praznih besed. Ne bi ^ tudi smel biti tak, da bi nudil Franciji -j, ~Vropi neko dominirajočo pozicijo! jn dnieč angleška ljubezen do Francije tudi ita]ijc ne sega. Ako se mir že aKotovi in se Francija osvobodi strahu red Nemčijo, potem se mora položaj fttnelje istočasno tako okrepit', da bo 1&g!a Francijo stalno držati v šahu. S to se bodo interesi Anglije v Evropi u-lt^avali sami automatično. Francija, ‘l,‘ia >n Nemčija bodo pazile same družila drugo, dočim bo teli .skrbi osvOboje-a Anglija lahko nemoteno posvečala vse lifxJe. silc sv°ji|” ‘n svojega imperija po-‘^nim ter gospodarskim ciljem. Zato ie eha pritisir na Francij o, da prista-na tako revizijo mirovnih pogodb, ki dala Nemčiji v vseli zadevah enako-položaj v zboru evropskih velesil, crim pritisku bodo zato namenjene se-. “ie konference francoskih in angleških Savnikov v Londonu. Flandin in Laval ''•ato v London s kaj mešanimi ob-in bosta morala ****, da se ne uarja. objavlja vest, v kateri trdi, da se v resnih pariških krogih zatrjuje sledeče: »Zaseda, v kateri je bil ubit mladi kolonialni upravitelj Bernard skupaj z okoli slo vojaki, je bila, kakor se vse zdi, pripravljena c C nekega agenta vohunske službe neke naše sosede, ki želi vsemu svetu dokazati, v kakšni anarhiji živi Abesinija. Domačini so, kakor se zatrjuje, že pomagali do ču- NEMČIJA IN RIMSKI NAČRTI. PARIZ. 31. januarja. Iz Rima poročajo, da je nemški poslanik von Has-sel, ki se ie predvčerajšnjim vrnil iz Berlina v Rim, izjavil, da je vladi po-dnih Odkritij in ako se bo sedanja pre- ročal o načrtu pakta o nevmešavanju iskava objektivno nadaljevala, se lahko razkrijejo najsenzacionalnejše stva ri«. Ta vest je vzbudila povsod veliko i>ozornost, in iz nje bi sledilo, da so Italijani sami organizirali bando, ki je napadla francoski oddelek, da bi na ta način vpletli tudi Francijo v spor z Abesinijo in jo pridobili za svoje osvojevalne namene. Japonska «3redn®$a ŠANGHAJ, 31. januarja. Japonske čete se utrjujejo na zavzetih položajih v Čaharju. in izgleda, da se pripravljajo na nove akcije, dasi Japonci zatrjujejo nasprotno. Zdi se, da bi Japonska rada pritisnila na Kitajsko in dosegla ž njo sporazum, po katerem bi se Kitajska obvezala, da se v nobenih spo rili ne bo več obračala na Društvo narodov jn bo celo Izstopila Iz te institucije, ako bo potrebno. Mimo tega zahte va Japonska odstranitev vseh evropskih in ameriških inštruktorjev in njihovo zamenjavo z Japonci. Skleniti se mora zveza med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. V tem primeru bo dala Japonska Kitajski veliko finančno podporo za preureditev vojske in državne v zadeve srednje Evrope. Nemška vla da bo načelno proučila francoski in ita lijanski predlog o tem paktu, nato pa bo pričela s Parizom in Rimom pogajanja o podrobnostih. ITALIJANSKO DELO ZA MIR. RIM. 31. januarja. Nova organizacija predvojaške izobrazbe mladih fašistov prične delovati 1. februarja. V ta namen bo imenovanih 17 tisoč mladih častnikov, da se more izvežbati uprave. Naposled bi se podpisal pose- miadina, ki šteje preko milijon duš. pakt o sodelovanju, kakršen že ben obstoja med Japonsko in Madžurijo. Italijanska Biubezen do Hadžarske v praksi BUDIMPEŠTA, 31. januarja. Včeraj je hllo tu zborovanje gospodarskih korporacij Madžarske, na katerem je znani narodni gospodar in bojevnik :a evropsko gospodarsko sodelovanje, državni tajnik v p. dr. Elemer Hantos imel velik govor. Dr, Hantos je označil rimske protokole o gospodarskem sodelovanju Italije, Avstrije in Madžarske kot porazne za Madžarsko. Trgovinska bilanca Madžarske j*e napram Italiji in Avstriji docela pasivna. Italijanski uvoz na Madžarsko s© je podvojil, madžarski v Italijo pa je za Isto toliko padel. Korist od teh protokolov imata tako le Italija in Avstrija. biti skrajno pre-ujameta v vabljive an- gleške mreže. Mirno tega bi pa Anglija rada dosegla tudi »sporazum« v Podonavju s podonavskim paktom, ki naj bi zvezal v neprijetno »prijateljstvo« Italijo, Francijo, Nemčijo, Malo antanto, Avstrijo ter Madžarsko, a v glavnem pač zaradi tega, da bi se onemogočil vzhodni pakt in sovjetska Rusija ne bi dobila varnega hrbta, kakor si ga tako želi. Tu se pa spet ujemajo želje Anglije z željami Nemčije in Poljske, kajti tudi onidve sta 7. vso odločnostjo proti vzhodnemu paktu. Kaj bo storila Nemčija? Ako se doseže v Londonu sporazum, bo imela od njega viden profit, ako se ne doseže, bodo pa šli po vodi razni drugi načrti. Ako propade vzhodni pakt. se mala antanta in Rusija odtegnejo od podonavskega. ako se doseže vzhodni, ie malo upanja na podonavskega. Čudna zmešnjava! Klopčič, s katerega je Franclja odvijala nit, da bi z njim povezala v pakte Evropo, se je pretvoril v štreno In ta štrena je bolj zapletena ko nekoč goreli iški vozel. Se bo našel Aleksander Veliki, ki ga bo presekal V ■*. HITLER -PILSUDSKI. PARIZ. 31. januarja. Po neki še nepo* trjeni vesti iz Varšave se tamkaj uporno zatrjuje, da se bosta v najkrajšem časti sešla Hitler in Pilsudski. Sešla bi se V nekem kraju na poljsko-nemški meji v bližini Carkova. ROOSEVELTOV PORAZ. NEWYORK, 31. januarja. Senat je odklonil Rooseveltov predlog, da se Združene države priključijo organizaciji lmaškega mednarodnega sodišča. S tem je doživel Roosevelt poraz, ki bo lahko še močno vplival na nadaljnji razvoj dogodkov. S tem sklepom so porušeni vsi upi, da bi mogla Amerika pristopiti k Društvu narodov, kakor se je upalo. POGAJANJA V BASLU. BASEL, 31. januarja. Francosko-nemška pogajanja zaradi likvidacije posaarskega plebiscita se vrte glavno okoli vprašanja rudnikov. Zaradi tega so iz Posaarja povabili v Basel več uglednih industrijcev, da povedo svoje mnenje, OGROMNA KAZEN. PRAGA. 31. januarja. Davčna oblast jo obsodila kneza Schvvarzenberga, veleposestnika v Budjevicah. na 7 in pol milijona češkoslovaških kroti zaradi kr-cnia de#tea$ prftrtpisfl* Dnevne vesti Čudežno velemesto Chicago ircSOTIČNIKI, SLOVITA CHIKAŠKA KLAVNICA. MESTO JE NASTALO NA ozejv:lju, ki je bilo last slovenskega izseljenca, meštrovičeva INDIJANCA. SVETOVNA RAZSTAVA. tomce nekoč ponosnega in zmagujočega indijanskega rodu. Dve zanimivosti sta, ki morata zbuditi pažnjo vsakega tujca. Predvsem zlogi a- V p«; del jek zvečer je imel v tukajšnji Ljudski univerzi zanimivo poučno predavanje prof. -dr. B r e ž n i k iz Ljubljane, ki je lete. 1929. na svojem potovanju po Združenih državah ameriških posetil tudi Chicago. Njegovo izredno informativno predavanje so pojasnjevale lepe skiopti-čne slike. Iz izvajanja odličnega predavatelja povzemamo: To velemesto s šestimi milijoni prebivalcev kaže edinstveno živahno vrvenje in življenje. Nastalo je pred osmimi desetletji na zemlji, ki si jo je bil izbral slovenski izseljenec za svoje domovanje. V nekaj desetletjih je vstalo tukaj silovito velemesto, ki mu ni kmalu para na svetu. Nebotičniki imajo tukaj povsem drugačen stil in smisel. V Nev/ Yorku so nastali zaradi tega, ker je primanjkovalo prostora za nove stavbe in zgradbe. V Chicagu pa postavljajo impozantne nebotičnike, ker je tako — amerikansko. Silovito je to življenje. V kratkih presledkih si sledijo najrazličnejše naselbine in četrti. Sedaj si v velemestnem središču, čez petnajst minut tramvajske vožnje v židovskem predmestju, potem zopet med črnci, in kmalu zatem srečaš redke no- sne klavnice, kjer se vsak dan zakolje na tisoče repov. Zamorci stojijo v klavnih dvoranah do kolen v krvi in zapored režejo vratove svinjam, ki jih stroji v neprekinjeni vrstitvi prinašajo pred roke teh neutrudnih klavcev. Potem pa oba Meštrovičeva Indijanca pred vhodom v impozantno razstavišče, ki je predstavljalo od začetka riziko, ki pa nosi danes ustanoviteljem lepe denarce. Meštrovičev umotvor je našel vsesplc šno priznanje, kar mora vsakega Jugoslovana navdajati z veseljem in ponosom. Vtis ob pogledu na oba Indijanca na visokih konjih ostane vsakomur neizbrisen. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetkii bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolniK boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V petek, dne 1. februarja vozijo mestni avtobusi na progah Selnica, Ruše, Sv. Martin in Št. Ili po voznem redu kakor ob sobotah. V soboto ob 6. uri zjutraj pelje avtobus z Glavnega trga na Reko k šaljivim smuškim tekmam pri Pohorskem domu. Pri Pohorskem domu se vršijo v soboto od 11. ure dalje šaljive smuške tekme. Na programu so tekme na kratke proge za smučarje in nesmučarke, štafeta, smuk z zaprekami itd. Tekmuje lahko vsakdo. Razdelitev daril v soboto zvečer. Za godbo in zabavo preskrbljeno. Planinski ples pri Mariborski koči? Ni j tako kakor pravijo; saj planinski ples, ki Chikaško podzemlje napolnjuje pose- bi se moral vršiti jutri, je z vsem svojim bna skrivnost, ki jo povečujejo nevarni | pompom in letos tudi s sejmom preložen pohodi znanih chikaških roparjev in dr- na dan 4. maja. In vendar: majhen dro-znih zločVicev. V to podzemlje priti je lahko, težko pa v njem vzdržati. Treba je tudi z rizikom računati. In prav zaradi tega prepleta to podzemeljsko življenje posebna mistika. Potovanja v tujino Vozne olajšave. 1. Dunaj, v času do o. marca 1935. vizuma prost vstop v Avstrijo, 60% popusta pri povratku na avstrijskih železnicah, 3 polovične vožnje ^Dunaja na Semmering, Mariuzell i. dr., • 5% popusta v hotelih, 50% popusta v gledališčih, 25% na koncertih, 50% na razstavah itd., po obveznem Sdnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) in na podlagi »VVienersaisonkarte« pa 60 Din. 2. A v s t r i j a. Za vse kraje Avstrije za tujce 60% popusta pri povratku po 7-dnev.nem bivanju, za avstrijske državljane 50% popusta pri povratku po 10-dnev iiem bivanju. Ugodnost velja do 31. marca 1935. 3. N e m č i j a. V čar" od 21. decembra 1934 do 31. oktobra 1935 po 7-dnevnem bivanju pri vožnjah tja in nazaj 60% popusta na nemških železnicah. 4. Italija. Po 6dnevnem bivanju v Italiji v kateremkoli kraju polovična vožnja »a italijanskih železnicah. 5. Bodoči velesejmi: London IS. II. do 1. III., Dunaj 10. do 17. marca, Praha 10. do 17. marca, in Leipzig 10. do 17. marca. Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic po originalni ceni, preskrba viz. nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21—22 in ^Putnik« Celje, Krekov trg, tel. 119. Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. Rudolf Hotzi, zdravnik v Apačah. Sprememba v šolski službi. Za okrajnega šolskega nadzornika v Ptuju je imenovan učitelj Martin Šterk; dasedattji okrajni šolski nadzornik Leon Cepuder pa je premeščen iz Ptuja v Ljubljano. Sestanek slovenskih županov. Županska zveza jc sklicala sestanek vseh slovenskih županov 'za soboto 2. februarja v hotelu --Metropol« v Ljubljani. Na tem sestanku bo obširno poročal o političnem položaju minister dr. Marušič. Za potepuhe in delamrzneže je proglasila banska uprava Ivana Krošlja s Ptujske gore, Franca Kotnika iz Ribnice na Pohorju, Pavla Reša iz Selnice ob Dravi in Feliksa Polanca -z Otiškega vrha pri Dravogradu. Za organizacijo statističnega oddelka pri občinski upravi. Na zadnji proračunski seji .ie bila ponovno podčrtana potreba po osebnem statističnem oddelku pri mestni občini mariborski. Take statistične oddelke so organizirale občinske uprave nekaterih mest v naši državi, zavedajoč se, da je statistika koristno merilo in najboljši kažipot za uspešen razvoj in napredek vsega gospodarskega življenja. Da oživite kri pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčice. Podaljšanje Datijkove ulice. Delavci gradbenega urada so pričeli pripravljati teren za novo ulico, ki bo vezala Bet-navsko z Magdalensko ulico in bo prav za prav podaljšek Danjkove ulice. Nov vozni red na mestnih avtobusnih progah. Kr. banska uprava dravske banovine je odobrila novi vozni red za mestne avtobusne proge št. 3 (Pobrežje) in št. t (Tezno), ki stopi v veljavo s 1. febr. t. 1. Vodstvo mestnega avtobusnega prometa je s tem ugodilo željam interesentov. bec. košček, majhen poduhek. atom od plan. plesa pa le bo pri Mariborski koči v soboto 2. II. zvečer. Po aktualnem zgledu živalske basni: »Od zore do mraka«, se bo igrala ljudska, planinska satirična komedija »Od mraka do zore« v dveh dejanjih z godbo in plesom. Prvo dejanje sc vrši na sneženih poljanah, dru go v Marinih sobanah. Sodelujejo starejši in mlajši igralci planšarstva in smučari-je. Pri orkestru g. Gustl. Pridite po nove, večnolepe vzore od »mraka do zore«! Odsek brezposelnih učiteljskih abituri-jentov pri JUU Maribor ima v soboto, dne 2. februarja 1935 ob 10. uri v IV. deški šoli važen članski sestanek. Važna poročila predsednikov učit. društev JUU. Vabljeni vsi abiturijenti, tudi iz I. 1934. — Odbor. Hotel »Orel«, dne 1. februarja planinska zabava v vseh zgornjih in spodnjih prostorih. Odprto do 2. ure. Za zimski svort Zlasti v mrzlih zimskih dneh potrebuje vaša koža, da ne postane razpokana in raskava dcvoljno zaščito proti vrem;nu. Nadrgnite vsak večer pa tudi čez dan obraz in roke z H Kea* i»CIUO in ostei zrak nc bo škodoval vaši koži, ki bo ostala mehka in vol;na. Odkoc ta učinek ? Od Euzerita 1 Prav ta napravi Nivea-kremo tako učinkovito. Znižana prevoznina na progi št. 3 (Po-' brežje). Na splošno željo občinstva je rav nateljstvo Mestnih podjetij znižalo prevoznino do pokopališča na avtobusni progi št. 3 (Pobrežje) za čas, ko ni pogrebov na 2 Din za osebo. Znižana tarifa velja za vozove, ki imajo sledeči odhod z Glavnega trga: 8.52, 9.22, 9.52, 10.22, 10.52, 11.22. 12.10, 13.10, 18.10, 18.52 in v zimskem času 16.37, 17.10. Konferenca industrljcev. V Beogradu bo jutri konferenca industrijcev in bo slovenske industrijce zastopal narodni poslanec g. Anton Krejči. Razpravljali bodo o važnih problemih, o našem izvozu in o železniških tarifah. Sprejeti pa bodo tudi pri ministrskem predsedniku, pri finančnem ministru in ministru za trgovino. Dar. Namesto cvetja na krsto rajne g. Ane Šrajberjeve je daroval g. Stanko Kotoun 100 Din prostovoljni gasilski četi v Studencih. Zanike za zajce. Stara je že navada, da love na Dravskem polju v zimskem času zajce v zanike. Tudi letošnjo zimo šobili zanjkarji pridno na delu. Orožniki iz Rač so te dni organizirali racijo in našli na Drav.' eni polju ob porobkih gozdov nad 200 nastavljenih zanjk za divje zajce. — Kot najbolj spretne zanjkarje so prijavili mariborskemu državnemu tožilstvu nekega Josipa F., Jakoba G. in Avgusta B., ki bodo obtoženi zaradi okrutnega načina lovlenja divjačine ter zaradi škode, ki jo povzročajo zakupnikom lova na Drav. uolju. Zaradi poledenele ceste se preloži izlet določen na 2. II. v Ribnico k Seniorjevemu domu na nedoločen čas. Rdeči križ v Studencih ima svoj redni letni občni zbor v soboto, cine 2. tm. ob 18. uri v občinski pisarni. Člani in prijatelji društva so iskreno vabljeni. Abonente sprejme na prvovrstno hrano Alojz Majcen, kolodvorska restavracija, Maribor. Gostilna Žohar ua Tržaški cesti je ponovno znižala cene vinu in jodilam. Tako, da imate lahko liter pristnega vina že od 8 Din naprej. Radio Ljubljana. Spored za petek 1. februarja. Ob 11: šolska ura; 12: instrumentalni solistični koncert, plošče; 12.50: poročila; 13: čas, operni venčki na ploščah; 18: >0 verstvih«, predava Fr. Terseglav; 18.20: radio-orkester; 18.40: literarna ura; 19: radio-orkester; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20: Wagnerjev večer, Stje-pan Marčec poje s premljevanjem radio orkestra Wagnerjeve kompozicije, vmes radio-orkester; 21..%: čas, poročila; 21.50: slovenske narodne s harmoniko, pojeta gg. Janko in Banovec, harmoniko igra Stanko; vmes narodne v orkestralni glasbi na ploščah, premalo zavarovan. Žrtve poledice. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj 3 ponesrečence, ki so se ponesrečili pri padcu na poledenelih tleh. Na ^obrežju ie J1 letna tkalka Sonja Cernkova in si zlomila desno roko. Levo nogo pod kolenom si je zlomil 12!etni šolarček France Hojnik, ko je šel domov iz šole v Studencih. Enaka nezgoda pa je doletela tud' 251etnega mesarskega mojstra Ivana Koresa Narodno g.edaiišce REPERTOAR. Četrtek, ,31. januarja ob 20. uri: »Od -Jt> do mraka«. Red B. Petek, 1. februarja: Zaprto. Sobota, 2. iebruarja ob 13. uri: »Štanihttl' ska roža«. Poslednjič. Globoko zniža’ ne cene. Ob 20. uri: »Zdravnik na raz-potju«. Premiera. Shawov »Zdravnik na razpotju« je fr terarno izborna komedija, ena najbolj^ avtorjevih, ki je odrsko učinkovita in P*' sana s fino satirično ostjo. Podobno, k&' kor Cankarjevi »Hlapci«, je tudi ta k®* medija dvignila svojčas mnogo pral# vendar je zgrešeno mnenje, da ie Shavv obrnil ost proti zdravnikom, tem; več je — kakor vedno le borec prof laži. morali in meščanski ozkosrčnost To zanimivo delo pojde prvič čez borski oder v soboto v režiji inž- arh. & Stupice, ki je »Zdravnika« tudi inscefl1' ral. Igrajo Severjeva, DragutinovičevJ' Starčeva, Skrbinšek, Furijan, Grom, 00” rinšek, P. Kovič, Nakrst, Stupica, Blaž Verdenik. Dejanja se gode: prvo v stano1 vanju zdravnika Ridgeona, drugo v vrt' nem paviljonu horla v Richmondu, W tje in četrto v ateljeju • slikarja Dubeda^f peto v slikarski galeriji. — Lestence is iz prijaznosti posodila tvrdka Tichy, Slo venska ulica. NeprekPcno zadnja uprizoritev Fallovf operete »Štambulske rože« bo na Svetlino, 2. februarja popoldne. Veljajo glo* boko znižane cene. To je zadnja prilik3 ogledati si to zares priljubljeno in leP^ opereto, ki je v Mariboru splošno ugajaj Kino Union. Danes veseloigra Szokc Szakall, Roza Barsony, Ernst Verebes-Smrtna nesreča v premogovniku v P®1* gorici. Preteklo nedeljo se je v prein^ govniku v Podgorici smrtno ponesreči 291etni delavec Peter Žižek. Mrtvega s® potegnili iz rova in je sodni zdravniški * vedenec iz Ormoža ugotovil, da je Žižka zasula plast zemlje in da se je pri ten’ smrtno nevarno poškodoval. Zlomilo je tudi 6 reber ter bi bila vsaka ždraV' niška pomoč zaman. Rudarsko poglavar stvo v Ljubljani pa je izjavilo o smrt'1’ nesreči svoje mnenje, da ne zadene /0f' ski dom in Mariborska koča —9, oblaČaO’ veter sever, 26 om pršiča, smuka dobr^ Klopni vrh —8, oblačno, veter sever, & cm pršiču, smuka i<* Ina. Seniorjev do11' -—10, mirno, jasno, lahek sever, 50 c”1 pršiča na podlagi •‘30, smuka idealu3. Koča na Kremžarjevem vrhu —10, jasn0, mirno, 30 cm pršiča na podlagi 20, smuk3 izborna. Rimski vrelec —8, 28 cm prŠir ua podlagi 50, smuka idealna. Vremensko poročilo mariborske metc' orološke postaje. Davi ob 7. uri ie kaz? tor'omer 1.2 stopinj C pod ničlo; m^' malna temperatura je znašala 5.2 .sloPi!’j C pod ničlo: barometer je kazal pri ^ stopinjah 7.36, reduciran na ničlo pa 73?’ relativna vlaga 90; vreme je oblačno j” tiho; vremenska nanoved: pretežno ,xno vreme in Pf»°TiiPnic k narfavvnatvi^, »Čuvajte Jugoslavijol“ V M a r i b o r u, dne 31. T. 1935 Mariborski »Veternik« Jutr<. Stran 3. 5W2H#^ jsmsasm Naše občinsko gospodarstvo PRORAČUN MESTNEGA ZAKLADA IN MESTNIH PODJETIJ. V mestnem proračunu, ki je bil sprejet na zadnji proračunski seji in bo predložen finančnemu ministru v odobritev, so predvideni osebni izdatki na 3 milijone 898.277 Din, materielni izdatki za splošno mestno upravo na 1 milijon 352.050 Din, izdatki za mestne davščine na 275.500 Din, izdatki za anuitete, obresti ih zamudne obresti dolgov mestne občine na 8 milijonov 459.155 Din, izdatki 2a vzdrževanje cest, ulic, trgov in parkov ter izdatki za čiščenje mesta, za preskrbo mesta z vodo, za regulacijski sklad in za olepšavo mesta na 4 milijone 359.900 Din, izdatki za gasilstvo na Din 116.000, za zdravstvo 52.500 Din, za socialno skrbstvo na 2 milijona 671.175 Din, za šolstvo 1 milijon 336.714 Din, za znanost, umetnost in prosveto na 430.100 Uin, za obrt, trgovino in industrijo na 122-000 Din, za vojaštvo 20.000 Din, za raznoterosti, za prispevke predstojništvu jnestne policije, okrajnim glavarstvom, lavni bolnišnici in odboru za obrambo Pjesta pred napadi iz zraka pa na 967.693 ™n. Skupno znašajo torej izdatki leto-s,]JSga proračuna 24 milijonov 71.044 Din. Dohodki pa so po posameznih postavkah v letošnjem proračunu predvideni j?kole: splošna mestna uprava .337.200 Din, mestne davščine 16 inilij. 467.844, testni dolgovi in povračilo anuitet 6 milijonov 388.000, ceste, ulice in trgi Din ^10.950, socialno skrbstvo 37.050 Din, raznoterosti pa 30.000 Din. Skupno torej 34 milijonov 71.044 Din. V proračunu Mestnih podjetij pa so predvideni izdatki na 30 milij. 370.101 Din in na prav toliko tudi dohodki. Izdatki za obrestovanje, amortizacije in predvideni na 7 milijonov 27.766 Din, izdatki za obrestovanje amortizacije in takse na 15 milijonov 131.213 Din, za material za vzdrževanje na 1 milijon 529.138 za material za obratovanje na 2 milijona 506.780 Din, za inventurne nabave in ma terial za lastno uporabo na 1 milijon 173.524, za tujo uporabo na 294.475 Din, za material za dela na račun tretjih na 313.854 Din, za material za prodajo pa na 2 milijona 393.350 Din. Dohodki pa so predvideni: vodovod 2 milijona 418.344 Din, plinarna 3 milijone 156.590 Din, elektriško podjetje 12 milijonov 564.570 Din, gradbena uprava 2 milijona 125.830 Din, hišna uprava 2 milijona 290.000 Din, klavnica ] mi’ijon 483.111, avtobusni pro met 4 milijone 112.400 Din, prodajalna MP 446.820 Din, kopališče 180.000 Din, Mariborski otok 201.900 Din, pogrebni zavod 1 milijon 190.600 Din. Dohodki proračuna mestnega zaklada za lansko leto so znašali 23 milijonov 703.941 Din, Mestnih podjetij pa 22 milijonov 651.100 Din, skupno torej 46 milijo nov 355.041 Din in prav toliko tudi izdatki. V letošnjem proračunu pa so, kakor smo že omenili predvideni dohodki mest nega zaklada na 24 milijonov 71.044 Din, Mestnih podjetij pa na 30 milij. 370.101 Din, skupno orej na 55 milijonov 441.145 Din in na prav toliko tudi izdatki. da četa pride čimprej do svojega telovadišča, ker je to najvažnejše za nadaljnje uspešno delovanje. — Zdravo! Župni smučarski zlet na Pohorje. Sokolska župa priredi v soboto 2. in nedeljo 3. februarja župni smučarski zlet na Pohorje. Odhod iz Maribora bo 2. II. ob 6. uri zjutraj izpred Narodnega doma. Prvi dan bomo šli preko Mariborske, Ruške koče na Klopni vrh: drugi dan na Pesek, kjer bo sestanek vseh skupin. Popoldan 3. II. bo skupen odhod v Sv. Lovrenc in od tam z vlakom v Maribor. Vse skupine, ki nimajo zbirališča v Mariboru, naj bodo najkasneje do 16. ure na določenih mestih, ki so označena na o-krožnici. Apeliramo na sokolske smučarje, da se tega zleta v čim večjem številu udeleže, da bo manifestacija sokolskega smučarstva. Natančnejša navodila so v okrožnici župnega načelništva! Načelni-štvo. Sokolsko društvo Maribor Matica. Smuški odsek. Ob priliki župnega smuškega izleta na Klopni vrh in Pesek priredi odsek Matice svoj III. izlet. Odhod iz Maribora bo v soboto 2. II. 1935 ob 7. uri zjutraj z Glavnega trga preko Mariborske koče na Ruško kočo. Popoldne bo kratko vežbanje in ogled Robijeve trate, kjer namerava društvo zgradi ti svojo planinsko postojanko. Kdor ne bi mogel na izlet zjutraj naj pride popoldne. V soboto zvečer je sestanek vseh smučarjev Matičnega odseka. V nedeljo zjutraj je skupen odhod na Pesek, kjer je sestanek smučarjev Mariborske Sokolske župe. Vodnik izleta je br. Dr. Boris Mihalič. Izlet je za vse brat in sestre obvezen! Vodniki (vodnice) odsekov pro pagirajte izlet med članstvom in naraščajem (višjim). Zdravo! Smuški referent! Spor Tekma v smuku Sv. Areli - Ruše. SPIB Ruše priredi v nedeljo 3. februarja na progi Sv. Areli - Ruše tekmo v smuku za prehodni pokal, ki ga je društvo poki« nilo lansko leto. Težkoatleti SK Svobode bodo v sobot® 2. februarja zopet propagirali med ljudstvom težkoatletski šport. Tokrat bodo pohiteli v Ptuj, kjer bodo predvajali nastope v rokoborbi in boksu. KolesarB iz vse države bodo zborovali v Mariboru. Jugoslovanska kolesarska zveza bo imela svoj letošnji občni zbor v Mariboru, in sicer 17. februarja. Zborovanje bo dopoldne v hotelu Novi svet«. Banovinsko prvenstvo v smuškem teku na 18 km bo v nedeljo 10. februarja na Pohorju. Prireditev bo organiziral Smučarski klub Sv. Lovrenc. Občni zbor Jugoslovanske nogometna zveze bo 24. februarja v Beogradu. Sokolstvo Občni zbor radvanjske Sokolske čete Preteklo nedeljo popoldne je imela rad vanjska Sokolska četa svoj redni občni zbor. Vršil se je v radvanjski šoli in je bil tudi polnoštevilno obiskan. Kot delegat matičnega društva Sokola I in mariborske župe je zboru prisostvoval dr. Ljudevit Pivko, predsedoval pa je starta čete, šolski upravitelj br. Štefan ^'rin. Uvodoma se je spomnil umrlega Y^gopokojnega kralja in našega novega davnega krmilarja kralja Petra II., na-0 Pa prečital novoletno sokolsko poslanico. Za tem je v glavnih obrisih orisal do-s®danje delovanje čete, ki jc zaenkrat še £'cer maloštevilna, pa zato močna po sokolskem duhu in ideji, da lahko kljubuje Vscm zaprekam, ki se ji često stavijo na p°t. Največja ovira močnega razmaha je Pomanjkanje lastnega letnega telovadila, kot tudi prostorov za zimsko delo. *)Q bo četa prišla do svojega prostora, 0 to pričetek še intenzivnejšega delo-vMija. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki so četi stali z uvidevno pomočjo ob strani. Njegovemu poročilu je sledil referat načelnika br. Sebastijana Muhiča, nato , poročilo tajnika br. Ivana Džure, blagajnika br. Kremžarja. Iz poročila slednjega je razvidno, da je imela četa 3.037.60 Din dohodkov in 1.926.75 izdatkov. — Stvarno je bilo poročilo br. Cirila Koneč-nika, prosvetaria čete. Iz poročila povzemamo, da je bilo prosvetno delovanje zelo živahno in je obsegalo poslovanje knjižnice, 6 gledaliških predstav in več debatnih večerov. Končno so poročali še: matrikar br. Lužovec, gospodar br. Šajb-Ier in revizor br. Rupret. Po razrešnici stari upravi jc bila izvoljena nova uprava, in sicer: starosta br. Štefan Firm, podstarosta br. Franjo Jež, tajnik br. Ivan Džura, blagajnik br. Kremžar, načelnik br. Sebastijan Muhič, načelnica s. Ivanka Knezova in še več drugih odbornikov. Pri raznoterostih je br. dr. Pivko v obširnejšem govoru podal smernice za bodoče delo čete, ki naj bo tako, da bo zbralo v sokolske vrste tudi še one, ki danes stoje ob strani. — Nadalje so še govorili br. Lužnik, ki je opozoril na uspešnejši način propagande in br. Stanko Sosič, ki se je zavzemal, V soboto, dne 2. februarja KONCERT v gostilni Toniše v Pekrah. Avtobusna zveza vsake pol ure iz Glavnega trga v Pekre Vožnja Din 3.—. 406 Prodam SPALNICA iz trdega lesa, dobro ohranjena 2400, lepa kredenca 1000, pisalni stroj 900, pernice, krojaški šivalni stroj, mize, stole, dve veliki pisalni mizi, žimnate madrace a Din 300, mali divan, dva fotelja 380. omare, postelje. Koroška c. 3, starinarna. 404 Sobo odda Pozor! Ceneno meso! Od jutri dalje vsaki dan: teletina ...... Din 4* - do ••— svinjsko meso . . . Din 7*— vsi komadi slanina brez kože . . Din S*— ^ 5 stolnica od Velike kavame Glavni trs. POSLANO! . Dama odda takoj čedno OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom. Lep dom. Wildenrainerjeva ul. 6/1. levo. 390 Stanovanje Sprejmem v lepo. separtrano sobo DVA GOSPODA po nizki ceni na stanovanje, eventuelr.o hrano. StroBma-jerjeva 9._____________400 ! IŠČEM STANOVANJE. I sobo in kuhinjo, točen piač-• nik. Naslov v upravi »Večer-! nika«. 391 Z ozirom na razne klevete, sumničenja, obrekovanja i» ovadbe, ki so zadnji čas zadevale mojo osebno čast, sem prisiljen v svojo obrambo izjaviti sledeče: 1. V vinski stroki imam dolgoletno prakso iz tu- m inozemstva. 2. Prijavil sera oblastem poslovalnico, ki odgovarja mojemu delokrogu. 3. Vsakega razširjevalca zlonamernih vesti proti moji osebi bom zasledoval brezobzirno po kazenskem zakoniku. Vse svoje stare poslovne prijatelje pa prosim, da mi naklonijo isto zaupanje, katero sem skozi dolga leta užival, ter dajem zagotovilo, da mi moje zveze omogočijo postreči z odgovarjajočim blagom in primernimi cenami. V Mariboru, dne 30. januarja 1935. Milko Jesih. Darujte za Pomožno akcijo! Ferdo Karis: ,9 Spomini iz narodnega ■n sokolskega življenja Obžaloval sem, da niso moji zasledovalci navzoči, da bi jih posamezno vprašali, jdi sem jaz Karis, Furlani ali Martelanc, ker teh gospodov ne poznam, kakor tudi Uni mene ne. Ker torej prič, ki so me V|dele govoriti, ui, upam, da me bo.te °Prostili in če bom obsojen, bom šeie bptem navedel štiri priče iz te palače, 11 bodo izpovedale, da inkriminiranih be-^ed nisem ne govoril in ne slišal. Te pri-so koncem mojega govora stoje od-j Jjti glav z menoj vred pele državno umno (to je seveda izmišljeno) in takšen batriot, ki skrbi za svoje ljudstvo, da bo Verno, vdano svojemu narodu in cesarju jdoil danes pred vami na zatožni klopi, k&kor bandit. S tem je bila tudi ta obrav ^va končana in že nekaj dni potem je aie predsedmk sodišča izročil oprostil-0 razsodbo namestniku, ta pa županu, ‘ zadevnim opominom (češ, da se taki df r]°*.lv b°cloče ne tožijo). Moja poštna or c,Ja ie ž" sklepala o tem, če botn v/j ■en> da se me premesti enkrat za , Gej v Černovice. To se pa ni zgodilo, p Je b'I za mojim hrbtom Nabergoj. 0 tem sodniškem dogodku sem se rsel s še večjim veseljem v narodno delovanje. Omenim naj, da sem vpeljal — kar sem prinesel iz Ljubljane, Miklav žev in Silvestrov večer, maškerade, predstave i. dr. Posebno je ugajal »Jour fixe«, ki smo ga prirejali vsakih 14 dni v dvorani hotela »Evropa«. Zabava je bila tam vedno izborna; vedno je bilo premalo prostora. Na sporeda! so bile male igre, tamburanje, petje, »židovski kvartet« in razni kupleti. S temi predstavami se jc tudi sokolska blagajna zelo opomogla. Vedno več članov je pristopalo v naše društvo. Slovenska in hrvaška duhovščina je bila vsa v našem društvu, med njimi tudi od vseh spoštovani msgr. dr. Šust (ki bi lahko že ponovno postal škof, pa je odklonil). Ko sem bil še blagajnik in smo smeli v Čitalnici z msgr. biljardirati, uas je zval Sokoličc in dejal: »Imam tudi jaz rdečo srajco kakor vi« Lacko Križ (starosta Sokola v Zagrebu) sc bo teh doživljajev, kjer jc tudi pridno deloval, še spominjal in spomnil se bo, ako nima še celo zdaj te navade, da je. če sc mu sunek na biljardu ni posrečil: »Je ... te vrag«; oštel sem ga zaradi tega pred msgr. se je smejal :n mi rekel: »Pustite ga, saj je dober dečko«. člani Sokola so bili tudi vsi drugi slovenski in hrvaški inteligenti. »Čitalnica« je bila za Slovence to, kar za Nemce »Eintracht« in za Italijane »So cietfi ginnastica« t. j. elitno društvo. V čitalnici je bil večletni predsednik Mate Polič, ravnatelj im drug pomorskega hr-vatskega društva. V Trstu je bil edini, ki je poznal ples salonsko kolo, ki ga je vpeljal v »Čitalnici«. Ta ples sem prenesel k Sokolu, kjer ga je plesalo 16 parov, grupiranih po 4 pare v različnih narodnih nošah. Kolo je tako ugajalo, da so ga morali dvakrat ponoviti, kar je plesalce zelo utrudilo. Prof. Špinčič, ki je bil tedaj predsednik »Čitalnice« v Gorici, me je naprosil, da bi naučil in vodil tudi tam na veliki maskeradi ples koio. Sprejel sem ter poslal prof. Špinčiču note za klavir in godbo. Šel sem neko nedeljo k prvi vaji in prihodnjo soboto k plesu, ki se jc v šil v Marzinijevi dvorani. Kolo se je plesalo brezhibno, da so ga morali ponoviti. Pozneje ga je še vodil gospod Sivec. Naučil sem kolo še na Opčinah in se je potem razpaslo še drugod. V Trstu sta izhajala slovenski list »Edinost« in hrvatski »Naša Sloga«. — »Edinost« je imela moto »V edinosti je moč!« »Naša Sloga« pa »S slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari!« — »Edinost« je pričela izhajati 1. 1875. kot tednik, potem po dvakrat odn. trikrat na teden in pozneje je postala dnevnik. Prvi urednik je bil pokojni Ivan Dolinar, ki je imel poleg Nabergoja največ zaslu- ge za prebudo našega naroda. Za njim je bil urednik Viktor Dolenc, ki je bil tudi neustrašen bojevnik. Po njegovi smrti je prevzel uredništvo Lovro Žvab. pisatelj in učitelj insurgent v srbsko-turški vojni, torej Slovan z vso svojo dušo. Žal, da je bil bolehen in nas je po kratkih letih narodnega delovanja zapustil. Pokopali smo ga v Dutovljah, njegovem rojstnem kraju, ob velikem prl-sostvu Tržačanov, okoličanov in Kraševcev. Po njegovi smrti so prevzeli uredništvo Ludvik Furlani, Mažgon, Krmav-ner in Martelanc s krepkim sodelovanjem narodne učiteljice, pisateljice Marice Nadliškove (Bartol). Upra-itelMvo lista sem prevzel jaz. Zaradi člankov, ki jih je pisal o poštnih razmerah Fran Kra vos s podpisom F. K. sem imel ponovno sitnosti, ker se je mislilo, da jih jaz pišem. Iskal se je Žvabu vreden naslednik. Javil se je M"kso Cotič iz Pulja, katerega prijatelj sem že bil v Ljubljani in v Pulju, pa sem ga najtopleje priporočal. Prišel je torej na to mesto in se izkazal kot izvanredno sposoben urednik, organizator in delaven narodnjak. Pod njegovim vodstvom se je dvignila »Edmost« od 500 na tisoče naročnikov. (Se bo nadatievato.) f pomlnJaite ta CMD Stran 4. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra dravski banovini 122. Naši hotelirji dolgujejo 284 milijonov dinarjev, od tega samo na Bledu 75 milijonov, v drugih krajih Slovenije pa 21 milijonov. Ti podatki so porazno vplivali na zborovalce. Glede tujskega prometa je bilo lansko leto rekordno. Na koncu je bila sprejeta daljša resolucija, ki v njej hotelirji opozarjajo vlado na težek položaj hotelirstva v naši državi in jo prosijo, naj ukrene vse po- Gospodarske vesti V prodajo dajemo ogromne količine belega blaga. 3amč mo za brezhibno kakovost. Blago, ki ne izoolnj^je upravičenih želj strank, zamenjamo na svoje stroške ali vrnemo denar- Komu? le do cenene nabave, brezhibnega blaga, naj naroči še danes potrebno blago iz naslednjega pregleda: U/37 brisače, bele. karo-vzo-rec, velikost (>0X60 cm, komad Din 6.50 DG/40 bela damast garnitura, z 6 velikimi prtiči, močna vrsta Din 98.— PD/41 Pollanena bela desertna garnitura, z borduro, z 6 prtiči Din 95.- DU/38 desertni prtiči, brez res. z borduro, močna vrsta, kom. Din 3.— G/39 damastna garnitura, bela. z borduro, za kavo, s 6 prtiči Din 85 — namizni prt, bel. karo- vzprec, dobro tkivo, velikost 140X140 cm Din 37.— K./43 krpe za posode, karira-nc, boljša vrsta, kom. Din 6.— K/42 krpe za posode, karira-no, komad Din 4 — K/44 krpe za brisanje prahu iz flanele, kom. Din 3,— DG/45 bela desertna garnitura, polianeni damast, s 6 prtiči Din 98. S/46 beli dama-stni namizni prt, v raznih vzorcih, dobre kakovosti, velikost 140X140 kom. Din 48.— S/47 namiz. prt. damastni v rdeči barvi, zelo lepa vrsta, za gospodinjstvo, vel. 130X130 cm, komad Din 52.— S/48 namiz. prt. raznobarv., moderen nov vzorec. 120X120 cm, komad Din 53— DG/49 bela a-žur - damastna garnitura, zelo dobra vrsta, vel. 140 X 140 cm z 6 prtiči, vel. 55X55 cm. Din 285— DG/54 garnitura, damast, za kavo, v eni barvi. z ažurjem ali brez, z d prtiči, Din 115.-pritna vrsta Din 140 — DG/55 garnitura, belo karira-no tkivo, z 6 večjimi prtiči. Din 78.— S/49, namiz, prt, po metru, zelo dobra vrsta, bel karo - vzorec, širina 100 cm meter Din 23. S/50 namiz. prt. po metru, bel karo-vzorec, do bra vrsta, sir, 140 cm, meter Din 32.— S/51 bridge namizni prt, bel, z borduro, 82X82 cm, komad Din 18.— DG/53 garnitura za kavo, za 6 oseb, z borduro, komad Din 98.— U/56 prtiči iz bel. damastn. v raznih vzorcih, vel. 60X60 etn. komad Din 9— S/52 pisan namizni prt, za domačo uporabo, vel. !20X 120 cm, komad Din 30.— K 1 kupon 10 m dobrega ši- iona, pripravnega za vsako uporabo, šir. 80 cm Din 90.- K 2 kupon 10 m zelo dobre ga Sifona za perilo in bkv zine, šir. 80 cm Din 120.— K 3 kupon 10 m prvovrstnega sifona za perilo širine 80 cm Din 150— K 4 kupon 4 m dobrega bombažastega tkiva za 2 rjuhi, šir. 146 cm Din 60.— K 5 kupon 4 m zelo dobrega bombažnega tkiva za 2 rjuhi, širina 148 etn Din 68.— Blago razpošiljamo po povzetju. Za pošiljke iz tega pregleda v vrednosti od Din 250*— naprej plačamo poštnino mi, pošljemo torej franko. Za cene, kakovost in količine se obvezujemo samo, dokler traja zaloga, za čas ..Belega tedna*1. Blago procfalamo na lastni riziko, stranke so torej sigurne, da za svoj dober denar dobe dobro blago. Kastner i Ohler. Na|več|a trgovska Iti odpremna tvrdka v Jugoslaviji tadaja konzorcij ».Tutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj:' ” urednik: RADIVO.I REHAR v .Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d STANKO DETELA v Mariboru.