VredaiStvo:
Sehillerjeva cesta Stev. i,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
B*kopisi se ne vračajo.
* *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
SUep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Ndrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Aaoaknni dopisi se ne uva-iwjejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'fcO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 14.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, dne 19. januarja 1910. | čekovni r,č«n 48.8», | Leto II.
Delitev štajerskega deželnega šolskega sveta.
(Govor posl. dr. V. Knkovca v štajerskem deželnem zboru dne 18. jan. 1910.)
Razmere pri najvišji nadzorovalni šolski oblasti, pri štajerskem deželnem šolskem svetu so tako neznosne, da je postala neodložljiva točka ■ašega narodnega programa zahteva, naj se ustanovi za slov. šolstvo poseben oddelek dež. šolskega »veta. Autonomija v našem šolstva je danes zahteva, kateri se ne odrečemo nikdar, četndi se to s politiko deželnozborske večine seveda ne strinja. Moč razmer se pa bode izkazala silnejša »ego vaša krivična šolska politika, ki je danes tudi pri šolskih oblastih merodajna.
Zloglasni zakon o skupnih zastopih je spravil na Spodnjem Štajerskem polovico po večini slovenskih okrajev v roke nemških okrajnih zastopov i» obenem naše šolstvo tamkaj v roke nemško-nacijonalnih okrajnih šolskih svetov, ki delujejo po navodilih« nemškega narodnega sveta pod zaščito dež. šol. sveta. Kjer je večina okrajnega šolskega sveta slovenska, tam ni razpisa učiteljskih služb. Če treba na mesto Slovenca tu postaviti Nemca, stori se slnžbenim potom. Drugače je tam, kjer so nemške večine, v ptujskem, slo-venjebistriškem ali celo v mariborskem okraju. Tn je za deželni šolski svet merodajen le terno-predlog okrajnega šolskega sveta. To načelo se tu ne sme kršiti, ker bi se drugače Slovencem ne agodilo dovolj krivic. In kako se tu postopa! Znani so mi slučaji, s katerimi lahko poslužim, ee hočete, kjer je moral učitelj oddati pismen reverz, da bode deloval v nemškonacijonalnem ittha, da je dobil, akoravno je bil prej pri slovenski stranki, nadučiteljsko mesto. Kakor na Hrvaškem ne dobijo železniških postaj, če okraj ne vali v smisla madžarske vlade, tako bode na Sp. štajerskem obveljalo kmalu načelo, daznačajen in pašten Slovenec ne bode mogel nikjer več postati nadučitelj. Sramotno je za šolske oblasti, kako korupcijo nvajajo v učiteljstvo. Boljša mesta iobijo le odpadniki, kateri dobivajo naravnost pozive, naj se potegujejo za to ali ono mesto, dočim najsposobnejše slovenske moči sploh na vrsto ne pridejo. Ko je učiteljstvo neke šole, ki ae šteje niti enega nemškega učenca, nekoč prosilo nekega nemškega poslanca zaslombe, da pride šola v boljši plačilni razred, utemeljili so svojo prošnjo izrecno, češ, saj se priznavamo k vašim političnim načelom. (Poslanec Stieger? Op. uredn.) Kar se pripravlja zadnje tedne v mariborskem ekraju, je nečuveno. Za Lembah, domovinsko občino slov. dež. odbornika Robiča, ki je slovenska, so se pozvali prositi celo učitelji nemških zasebnih šol in je okrajni šolski svet sestavil strogo nemški tornopredlog. Tega baje dež. šolski svet ne more prezreti! Seveda, ker se gre za obropanje slovenske posesti!
Ravno isto se pripravlja na slovenski šoli v Krčovini Leitersbergu, kjer gre slovenski učitelj v pokoj! In s takim šolskim nadzorstvom naj smo Slovenci zadovoljni! Deželni šolski svet je pokazal, kako izpolnjuje šolsko nadzorstvo, najlepše v zadevi celjske okoliške šole in meščanskih šol, kar je še v splošnem spominu. Pa tudi sicer naš dež. šolski svet ni v zadregi za pristna nova načela, če treba nas udariti. V rokah imam dokaze, da se je zadnji čas izdal od dež. šol, sveta tajen ukaz, da se imajo pri nastavljanju učiteljev in učiteljic upoštevati v prvi vrsti absolventi in ab-solventinje domačih učiteljišč! To izgleda za prvi hip zelo skrbno za Štajerce, v resnici je pa to udarec zoper Slovence in sicer zoper na Štajerskem pristojne učitelje in učiteljice, ki so študirali
v Ljubljani ali v Celovcu ali v Gorici. Deželno žensko učiteljišče v Maribora je dobilo šele pred kratkim pravico javnosti. Ni čudež, če so razni slovenski stariši dali svoje hčere Štajerke rajši na boljše zavode na državna učiteljišča v Ljubljano ali v Celovec ali v Gorico! Toda kaj to štajerski deželni šolski svet briga! Zdaj učitelji in učiteljice, ki so na državnih zavodih z odliko študirale, ne dobijo v domači deželi službe, ker so Slovenci, pač pa koroške Nemke, če so v Mariboru študirale! In pred tako šolsko nadzorovalno oblastjo naj imamo rešpekt!
Da naš deželni šolski svet se ne obotavlja tudi javno barvo priznati kot orožje nemške stranke! Lani ob otvoritvi učiteljišča v Gradcu je deželni šolski nadzornik Tumlirz glasom čas-niških poročil javno izgovoril besede: ,,Nemški učitelj ima dolžnost nesti nemško kulturo in nemško samozavest tndi med narod!" („Samobsebi umevno! Seveda!" klici nemških nacijonalcev!) Dobro, tudi jaz pravim, da je to v redu, če je štajerski deželni šolski svet ustvarjen le kot šolska oblast za nemško ljudstvo. Toda, ali hočete gospoda ostati dosledni? Če ste dosledni, morate mi prav dati, če pravim, tudi mi Slovenci moramo dobiti šolsko nadzorovalno oblast, ki bode ostala na stališču: »Učitelja slovenske dece dolžnost in pravica je, da zanese slovensko kulturo in slovensko samozavest med slovensko ljudstvo". In če me vprašate, kaj hočem, sem Vam s temi besedami že vse povedal. Mi *ahtevaw samoupravo na polju slovenskega šolstva in v ta namen moramo dobiti poseben oddelek dež. šol. sveta za slovensko šolstvo kakor imajo na Češkem nemški in češki oddelek dež. šol. sveta. Kar je Nemcem tam prav, ne more biti krivično pri nas. Vem, da mi v srcu pritrjujete, vem pa tudi, da odklanjate moj predlog, ker so bojite biti pravični. Slovencev pa to ne moti. Stavili bodemo zahtevo po samoupravi v šolstvu, dokler ne zmagamo.
Izpopolnitev kmetijske šole v Št. Jurju ob j. ž.
Govor dež. posl. dr. V. Knkovca v štaj. deželnem zboru 18. jan. 1910.
Ko ste pred 8 dnevr vzeli tukaj otvoritev kmetijske šole v Št. Jurju ob J. ž. na znanje, so se iz vrst večine slišali glasovi, da je šola prelepo urejena, kar se je moralo celo s strani dež. odbora kot neresnično zavrniti. Danes, gospoda, moram nekaj ravno nasprotnega trditi. V šoli je toliko pomanjkljivosti, da se reden poduk sploh ne more vršiti, ker manjkajo najpotrebnejši pripomočki, in morebiti sploh letos ne bode govora o rednem poduku. Sliši se celo, da učenci hočejo po vrsti izstopiti. Gospoda, priznam vam, da je vsak začetek težek, toda nujno pozivam deželni odbor, da takoj vse, kar mogoče, ukrene, da ta tako željno pričakovana šola ne pride koj od začetka na slab glas!
Toda to sem le mimogrede omenil, moja naloga je govoriti za izpopolnitev šole v tem smislu, da se učni načrt razširi in da se nvede tudi vinarstvo v to šolo.
Ko smo se pretekli teden sem in tja razgo-varjali o značaju te šole, se je izkazalo, da to ni visoka in tudi ne srednja šola, ampak le praktičen 10 mesečni kmetijski tečaj, ki bi naj pospeševal kmetijsko strokovno praktično izobrazbo našemu kmetijstvu primerno. In kaj je za naše kmetijstvo primerno? Poglejte si Spodnje Štajersko. Večji del zemljišča v okrajih Maribor, Ptuj,- Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj je obraščen z vinogradi. Podobno je v okrajih Rogatec, Šmarje, Kozje, Brežice, Sevnica, Konjice
in Slov. Bistrica. Vinograde imamo tudi v lašk em celjskem in šostanjskem okrajn. Iz tega sledi, da bode skoro vsak drugi obiskovalec šole v Št. Jurju želel tudi poduk v vinarstvu. Naš kmečki fant pa ne more dokončati kmetijske šole v Št. Jurju, potem pa še iti na vinarsko šolo v Maribor. Poduk v vinarstvu se pa ravno zadnji čas pri nas zelo nujno pogreša. Kriza v vinarstvu, ki se zadnja leta zmiraj ponavlja, je tudi nas spodnje Štajerce marsičesa učila. Vidimo, da naša nevolja izvira tudi iz lastnih napak v gospodarstvu. Gre se tu za napake v vinogradništvu splošno, pa tudi za napake kletarstva. Ti pogreški se pa dajo odpraviti in se tudi morajo odpraviti. Zato pa zadevnega poduka tudi na naši edini kmetijski šoli ne sme manjkati. Ne govorite mi zmiraj o stroških! Kaki so pa to posebni stroški! V bližini je mnogo vinogradov, primerno klet postaviti ne bode toliko stalo; če si jo že vsak kmet lahko postavi, dežele taki izdatki tudi ne bodo ubili. Ravnatelj je itak veščak v vinarstvo. Pri razpravi pred tednom dni sem sicer proti pričakovanju opazil prav čudno razpoloženje glede edine naše kmetijske šole. Zdi se mi celo neverjetnost mogoča, da bi moj popolnoma stvarni predlog v današnjih razmerah odklonili. Zato predlog, katerega sem že v jseen vložil, formalno danes umaknem. Nujno pa pozivam slavni deželni odbor, da moje besede uva-žnje in uvede v Št Jnrju kar najprej sam ob sebi tndi vinarstvo ter naj učni načrt v tem smislu razširi in zavod preuredi!
Politična kronika.
Štajerski deželni zbor.
26. seja dne 18. jan.
Deželni odbor je predložil zbornici rezolncijo, v kateri se poziva vlado, naj bi deželnemu zboru zasigurala vsako leto vsaj 8 tedensko zasedanje, a to samo v dveh dobah; polovica zasedanja bi se naj na vsak način izvršila jeseni za pravilno rešitev proračuna. Zbornica bi naj sklenila, da naj deželni odbor sporoči to rezolucijo vladi na znanje in v prihodnjem zasedanju o stvari poroča. Ta rezolucija je dodatni predlog k socialističnemu glede spremembe deželnega reda. — Nadalje je predložil deželni odbor zakonski načrt za varstvo planinskih cvetlic, osobito planink. V načrtu so sledeče glavne točke: 1.) Trganje in izdiranje planinskih cvetk s koreninicami je prepovedano. 2.) Dovoli se izdiranje s koreninicami samo v znanstvene namane; mora se pa za to dobiti od političnih oblasti posebno dovoljenje. 3.) Prestopki se kaznujejo z denarno globo do 50 kron ali pa z zaporom do 5 dni.
Utemeljitvi obeh dr. Kukovčevih predlogov priobčujemo na drugem mestu. Mislilo se je, da pride pri utemeljevanju predloga za delitev deželnega šolskega sveta do kakih spopadov med Nemci in Slovenci; pa Nemci so se zadovoljili z nekaterimi nedolžnimi medklici. — V vodop ravni odsek sta se izmed slov. poslancev izvolila dr. Benkovič in Pišek; objednem se je naznanilo, da sta izstopila iz šolskega odseka Ozmec in Vrečko zaradi zadnjega spopada pri razpravi o Wastiano-vem predlogu glede spopolnitve dež. šolsk. sveta v naučnem odseku. — Predlog za delitev občine Gniebing v feldbachskem okraju je bil odklonjen. Slovenci so glasovali z nemškimi klerikalci iz stvarnih razlogov za delitev. -— Občini Stara-novavas v gornjeradgonskem okraju se je dovolilo do 1. 1912 zvišati pristojbino za godbene licence na 2 K, istotako tudi za dovoljenje, da so gostilne čez uro odprte. — Koncem seje se je pritoževal dež. odbornik Robič zaradi tega, da predsednik ne da razpravljati o predlogih, ki se tičejo
ste zadeve, po vrsti, temveč, da pridejo predlogi manjšine veliko pozneje na vrsto. Pritožil se je tudi, da se v šolskem odseku pravilno ne postopa. Dež. glavar Attems in načelnik šolsk. odseka Kratter sta se prav razburjeno branila; obljubil pa je Attems vendarle, da bode postavil klerikalni predlog glede delitve dež. šolskega sveta kmalu na dnevni red. — Posl. Hosch in tt. so predlagali, naj bi skrbela dežela za nvedbo rednega knjigovodstva tudi pri kmečkih posestnikih.
Prihodnja seja se vrši v četrtek. Danes se
vrši celi dan seja finančnega odseka o proračunu.
* •
Bivši trgovski minister dr. Fiedler o političnem položaju. V nedeljo je govoril bivši trgovski minister dr. Fiedler na nekem volilnem shodu v praškem Novem mestu. Za nas so zanimiva sledeča izvajanja: ,,Izdali smo parolo, da se mora sedanji vladni sistem odpraviti, to se pravi, odstraniti moramo nemško birokracijo, ki sedaj odločuje z osrednjih mest proti nam. Edina pot, ki vodi do tega cilja, je pa parlamentarno mini-nisterstvo, v katerem so enakopravno zastopani vsi slovanski narodi v Avstriji. Povdarjam, parlamentarno minister-stvo, kajti uradniški minister, najsi bo tudi Sltjvan, nima dovolj moči, da bi dovolj pritisnil na uradnike svoje rezorja. Uradniški minister nima nikoli iste opore, katero najde parlamentarični v svoji stranki in pri svojih volilcih. In to ve dob. o vsak nemški birokrat. Da pa se morajo Slovani stalno udeleževati vlade, je treba, da se posamezne slovanske stranke konsolidirajo; to se doslej ni moglo popolnoma zgoditi zaradi odpora Poljakov, ki že 40 let delajo takozvano državno politiko in so si na tej podlagi zasigurali res silen vpliv. Vendar pa se kaže tudi v Poljskem kolu preobrat . ." Glede češkega deželnega zbora se je izrazil govornik, da zahtevajo Čehi sledeče: 1.) Polno delazmožnost dež. zbora za vse in ne samo za vladne predloge. 2.) Pri razpravi o vladnih predlogah glede narodnostnih okrožij in ureditve jezikovnega spora na Češkem sploh se morajo upoštevati tudi češki predlogi. 3.) Češki deželni zbor mora imeti pravico, da popolnoma sam in po svoji volji odločuje glede teh predlog. Ako zahtevajo Nemci v tem oziru kakoršnekoli garancije, je to zoper vsa parlamentarna načela.
Poraz nemških nacijonalcev v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Konferenca nemških nacijonalcev in kršč. socijalcev pri Luegerju, o kateri smo te dni kratko poročali, je imela pravzaprav namen predočiti nemškonacijonalnim petelinom v nižjeavstrijskem deželnem zboru, da je vlada svoj čas predložila znano lex Axmann glede podučnega jezika na nižjeavstr. srednj. šolah in dež. poslovnega in uradnega jezika samo pod tem pogojem v najvišje potrjenje, da dado nacijonalci mir s svojo zahtevo glede uvedbe obligatnega nemškega podučnega jezika na ljudskih in meščanskih šolah. Nacijonalci so obljubili, da bodo to storili, začeli so pa vkljub temu sedaj zopet sitnariti. Na konferenci pri Luegerju so svojo obljubo ponovili, a predlog so vendarle stavili. Vsled tega so jim očitali kršč. socijalci v seji zahrbtnost in vero-lomnost. Predlog se je sicer odkazal odseku, a se je odklonila zahteva nacijonalcev, da bi se ga prečitalo. Bodočnost bode sicer pokazala, vkolikor je postopanje £ršč. socijalcev odkritosrčno.
Drobne politične novice.
Seja izvršev. odb. nemšk. naprednih strank se je vršila včeraj na Dunaju. Za nas je zanimivo to, da sta koroška Nemca Waldner in Doberhik protestirala proti jugoslov. ministru in da je Marckhl razkladal svoje od Linharta in »Štajerca" izposojene nazore o trijalizmu. Govorilo se je tudi o tem, da bi se posamezne nemško-napredne stranke fuzijonirale v veliko nemško-napredno stranko.
Ogrski državni zbor je sklican v ponedeljek, dne 24. jan. k seji. Takrat bo skusil grof Khuen govoriti o svojem programu; nato pa se bode takoj lotil ustanovitve nove vladne stranke, ki bode imela nekak kompromisni program iz glavnih točk ustavovercev in neodvisnjakov. — Bivši minister Kossuth vstopi zopet v uredništvo lista »Budapest'".
Volitve na Angleškem. Liberalci so vsled izida drugega volilnega dneva, to je pon-deljka, svoje zmage gotovi. V političnih klnbih se je izračunalo, da bode znašala liberalna večina v najslabšem slučaju 100 glasov.
Dnevna kronika.
v VIII. kongres avstrijskih vinogradnikov se
vrši od 5. do inkluzivno 10. sept. 1910 v prostorih ckr. vrtnarske družbe na Dunaju. S kongresom bo združena mednarodna razstava vinogradniških sprav, strojev in kletarskih priprav in vršile se bodo strokovne ekskurzije. Kongresni štatut se je pričel te dni razpošiljati. Interesenti dobe za-željene podatke o prireditvi od poslovodja ravnatelja Franc Wenischa v Kremsu ob Donavi.
v Predavanja o češkem slovstvu v Parizu.
Brzojavke in pa krepke psovke nemškega časopisja so nam te dni javile, da je pričel češki profesor Jelinek na slavnem pariškem vseučilišču Sorboni predavati o češkem modernem slovstvu. Da razumemo psovke nemškega časopisja, je treba pomisliti, da je Sorbona mesto, na katero posluša ves svet. Čehom ni zameriti, ako skušajo za svoje slovstvo in svojo znanost interesirati svet: saj imajo nekaj pokazati na tem polju! Ali je misliti in upati, da bi jim kedaj Nemci pomagali v svet ? Omeniti je tudi treba, da vzdržujejo za sedaj Je-linka v Parizu Čehi na lastne stroške. Nedvomno pa je, da se bodo začela akcija za njegovo stalno nameščenje. Zanimivo bi bilo slišati, kaj in kako se predava na — avstrijskih vseučiliščih o — slovenskem modernem slovstvu?
v Ljubice — zločinke. Afere umorov, katere izvrše ljubice na, svojih ljubkih, se v zadnjem času čudno množe. V Parizu Steinheilova, na Ogrskem Haverdova. v Krakovu Borovska. Vsak tak slučaj nam odkriva neprijetno sliko resnice, sliko gnjile naše družbe, iz katere vzraščajo enaki tipi. Zdi se nam skoro, da čarobni sijaj iz oči teh žensk omami i sodnike i porotnike, osobito pa široke vrste občinstva, ki zločinke zagovarja. Drugače < tako strogi stražniki zakona in morale zgube oblast nad samih seboj in konečno je človek v dvomu, ali se naj razburja nad moral-insanity obtoženke ali sodnikov. Če bode v Krakovu drugače s sodnikom in sodnim dvorom, bodemo videli te dni. V procesu Janipe Borovske nas sicer bolj zanima atmosfera v kateri je zrastla, ko njena krivnja. Tam na obalih Visle je celi mali Pariz. Cela sce-nerija zagonetne smrti Levickega nas spominja na smrt Feliksa Favra. — Uloge prisotnih ljubic ostajajo neosvetljene, tajne. Kdo je ta Janina Borovska? Oče — Klecan-Čeh, mati Nemka, Borovska sama Poljakinja, Dovršena slušateljica medicine, žena visoke inteligence, močne volje, krasne zunanjosti a tako razuzdane nravi, da bi se moglo pri njej govoriti o nimfomaniji,ima skrivne zveze z rusko policijo, z znanim špijonstvom na tujem. Zaplete se v proces z urednikom Hackerjem — in pri tem jo Levicki brani s takim ognjem, da je slednji obsojen za to, ker ji je označene zveze očital. Od tedaj datira morda ožje prijateljstvo med njo in Levickim. Ta je bil rodom Rusin, kateri pa je zatajil svojo narodnost, izstopil iz pravoslavne cerkve, postal katoličan in se ravno pred smrtjo pripravljal na prestop v protestautizem. — Politično je bil najprej silen radikalec, pozneje pa kršč. socijalec in austrofil. Po poklicu je bil rele-giran dijak, gledališki igralec, pesnik, dramatik, urednik, kandidat pri volitvah, zapeljevalec žen, od vetnik in predsednik krakovskega abstinenčnega društva — vse po vrsti. V Krakovem je slovel zaradi svojega pustolovnega življenja. Ne samo v ljubezenskih temveč tudi v drugih zadevah. Urednik Szepanski je pisal o njem v „Novinah": Ban-dit v odvetniški togi, živa reklama, sramota svojega stanu, pustolovec.." in je hotel pred sodnijo dokazati svoje trditve. A vse to mu v javnem mnenju ni škodovalo.. On je znal svoje, a drugi so znali zopet svoje..
v Mestna občina v Pragi, ki je doslej izdajala mestna statistična poročila v češkem in tudi v nemškem jeziku, jih bo odslej izdajala v češkem in francoskem jeziku.
v Nikola Tesla, hrvatski rojak v Ameriki, znani izumitelj, je 20 let reševal problem brezžične električne svetlobe. Sedaj ga je, kakor poroča newyorški „World", rešil. Tesla izjavlja, da lahko v svojo brezžično svetlobo razsvetli Združene države. Najprej se hoče nepraviti poskus v newyor-ški luki.
v Turška vlada je izdala naredbo, da se ima odslej računati dnevni čas na evropski način in se ima pisarniško delo po uradih nravnati po evropski uri. Dozdaj so Turki računali dnevni čas po vzhoda solnca.
v Frano Supilo je izdal na svoje volilce »poslanico", v kateri opisuje vzroke in potek Fried-jungovega procesa in razkrinkuje mahinacije nasprotnikov hrvatsko-srbske narodne politike.
v V Macedoniji in sicer v Skoplju namerava avstrijska vlada naseliti jezuite, baje zato da bi opravljali dušno pastirstvo med katoliškimi Ar-navti. Pravi namen je seveda propaganda za Avstrijo med Albanci.
v Zabranjen bolgarski list. Policija v Solunu je zabranila nadaljno izhajanje bolgarskega lista »Otečestvo", glasila znanega bolgarskega vstaškega voditelja Sandanskega. ki je bil izvoljen tudi v turški parlament.
v V Pragi (na Kraljevih Vinogradik) je umrl 16. tm. v starosti 78 let odvetnik dr. Jaroslav Pospišil, dolgoletni prvi predsednik »Osrednje šolske Matice".
v Korupcija na Hrvatskem. Iz Friedjungovega procesa znani krivoprisežnik Dorotka pl. Ehren-wall, šmok barona Raucha. je prevzel agenturne posle za nameščanje učiteljstva. Dobro mesto dobi vsak učitelj, ki se zaveže vstopiti v ustavno (mad-žaronsko) stranko, delati pri bodočih volitvah za njene kandidate in dennncirati pristaše hrv.-srbske koalicije.
v Znana hrvaška opera »Baron Trenk" je doživela včeraj v budimpeštanskem Varosligeti-gledališču jubilej 25. predstave.
Mandat agrarnega poslanca Bergmanna. Kakor
smo svoj čas poročali, je češki agrarni poslanec Bergmann vsled uesporazumljenj z vodstvom stranke odložil svoj mandat. Dopolnilna volitev je dne 3. marca t. 1.
v Slovaški dnevnik prične koncem tega meseca izhajati v Budimpešti.
v Na Hrvatskem je bilo koncem avgusta 1909 32 nemških ljudskih šol (16 javnih, 10 verskih in 6 privatnih).
Dopisi.
Iz Vuzenice. Gnusi se človeku, ako čita poročila kakor jih prinaša zadnji čas »Marburgerca« o Vu-zenici; zdi se, kakor da bi si bil list vzel za geslo besede: »Obrekuj svojega bližnjega!« Kajti vsako najmanjšo priliko uporabi ta umazana cunja, da zavije resnico in napada osebe, ktere se morajo bratiti z njenimi privrženci. Rad bi se ravnal po besedah: »O mrtvecih le dobro» in pustil ranjkega Urbana v miru; toda tamošnji posilinemci in na-cijonalni socialdemokrate želijo na vsak način, da se jim zopet enkrat pošteno zamašijo usta. Za vselej žalibog tega ni mogoče, ker tudi najneprebav-ljivejše stvari mirno požrejo. Glejmo, kaj pravi »Marburgerca« v štev. 6 od 13. prosinca 1910. V začetku podtika dopisnik g. dekanu, da je predebelo zaračunal pogrebne stroške; ako mislijo sorodniki, da se jim je s tem krivica storila, naj se pa pritožijo na c. kr. okrajno glavarstvov Slov. Gradcu, in podroben račun bode že pokazal, kdo je na pravem! Nadalje nires, da bi bil g. dekan komu izročil nekolekovani račun o pogrebnih stroških za g. Urbanom; pač pa je istina, da je dal le potrdilo g. Kafel, ker je položil denar za sorodnike; in g. dekan je (baje) tedaj še odločno pripomnil, da napiše tudi kolekovano pobotnico, ako treba. V naslednjem sanjari nam dobro znani poročevalec, da je bil Urban dolga leta načelnik krajnega šolskega sveta. Revček, pa se vam res že pamet peša, ako ne razločujete več med načelnikom krajnega šolskega sveta in načelnikom nemškega šulferajna. — Kakor slišimo, se vršijo v kratkem zopet volitve v odbor tukajšnega nemškega šulferajna, baje pri Stalzer-ju. Skoda, da ni vam prisojeno častno mesto načelnika, temveč slavnemu »Aber - govorniku« in črevljarju Dietnerju, ki je pri glavnem zborovanju požarne brambe dne 6. januarja 1910 na restavraciji javno zabrusil svojim tovarišem v obraz sledeče besede: »Aber, aber, Ihr seid's ja Narren!« Vprašal bi pri tej priliki le še g. Dietnerja, od kterega leta naprej se čuti pristnega Nemca??--Kdo se spominja nadalje, da bi
se bil + Urban kedaj skazal posebnega prijatelja naših šolskih otrok? Mislim nihče! — Pač pa se pozabi zlahka, da je pokojni pred dvema letoma odklonil vsak najmanjši prispevek za šolsko veselico povodom šestdesetletnice našega vladarja. Na| ne zameri torej slavna gospoda ,če so otroci raje ostali v šoli. Da ovržem še zadnjo točko o lanskem sprevodu pri nekem šestnajstletnem mladeniču, zadostuje vskakemu normalnemu človeku dejstvo, da je njegov oče že 20 let predsednik krajnega šolskega sveta. V slovo pa želim gospodu pesniku, da si naj vzame do prihodnjič nekoliko več duhovitosti in logike na posodo.
Društvene vesti.
v Vabilo na občni zbor zadruge Rinke, ki se
bode vršil v pondeljek 31. prosinca 1910 ob 6. uri zvečer. Dnevni red: 1. Letno poročilo ter sklepanje o letnem računu. 2. Odobienje letnega računa in razdelitev eventualnega čistega dobička. 3, Izvolitev načelstva. 4. Razni nasveti.
v »Prostovoljna požarna bramba v Gotovljak" priredi dne 22, jan. t. 1. svoj redni občni zbor v prostorih g. Franca Malgaja (v dvorani) ob 6. nri zvečer. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Poročilo blagajnika in tajnika. 3 Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Redni in podporni udje in vsi prijatelji požarne brambe: Dobro došli!
Braslovče. Prostovoljno gasilno društvo priredi svoj deseti redni občni zbor v nedeljo dne 23. jan. ob 3. uri popoldan pri g. Vinku Brišniku. Vabijo se društveniki in podporniki in vsi prijatelji društva na mnogobrojno udeležbo.
v Občni zbor »Šaleške čitalnice", ki se je vršil 13. prosinca si je izvolil za 1.1910 sledeči odbor: predsednik A. Kocuvan, trgovec, podpredsednik Ivan Koropec, učitelj, blagajnik Jos. Skoberne, gostilničar, tajnik Miloš Tajnik, učitelj, odborniki Fr. Vrečko, trgovec, Jakob Volk, krojač, Tonče Karnik, jurist. — Obenem se je sklenilo prirediti na pustno nedeljo veliko pustno veselico in ma-škerado, na kar že danes opozarjamo.
v Prostovoljno gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem na Hardeku priredi v nedeljo
iae 23. prosinca 1910 v prostorih gostilne pri .Solncu" gospe Julijane Kalchbrenner v Ormožu, ■veselico. Na. vsporedu je srečolov z dobitki in prosta zabava. Začetek ob 7. uri /.večer. Vstop imajo le povabljeni in po njih vpeljani gosti.
v V Ljutomeru uprizori murski »Sokol" v nedeljo dne 23. januarja t. 1. v dvorani g. Kukovec ob 7. uri zvečer znano burko „Moč uniforme". Ker prekaša ta burka po njeni zabavni vsebini vsa slična dela, opozarjamo še posebej na nje uprizoritev slavno občinstvo. Nazdar!
Štajerske novice.
a Iz Maribora. Boj za slovensko ljudsko šolo v Studencih pri Mariboru se bliža koncu. V soboto, dne 22. t. m. ob 2. uri popoldne bodo izjavili slovenski stariši pred uradno komisijo, kakšno šolo si žele. Kljub velikanskemu pritisku z nemške in socijalističue strani upamo na zmago. Izdajic bo sicer mnogo, toda število odločnih starišev je tudi veliko, ki še niso opešali v svojem prepričanju v poldrugoletnem boju za slovensko šolo.
d Iz Studencev pri Mariboru, Izjava slovenskih starišev. Nasprotnikom slovenske šole izjavljajo slovenski stariši, da bodo vztrajali pri svoji pravični zahtevi tudi v tem slučaju, če bi vsled nemškega terorizma tokrat (22. t. m.) propadli. Storili bodo vse in zbirali na novo svoje »oči ter ne odjenjali poprej, dokler ne bo v Studencih poleg nemške šole stala tudi slovenska ljudska šola.
d Iz Studencev pri Mariboru. Protestno zborovanje proti ustanovitvi slovenske ljudske
Pomagaj, pomagaj, kajti sila je velika! Nemci iti nemškonacijonalni socijalisti (!) so zborovali že nekolikokrat, da protestirajo proti nameravani ustanovitvi slovenske šole. V pondeljek. dne 17. t. m. so imeli zopet zborovanje v »Kreutzhofu", ki ga je sklical referent ,.Schulvereina" d..Baum. Dr. Bauma ni biio. pač pa je prišel neizogibni poslanec in kričač Malik in z njim kopica mariborskih nemških učiteljev in juristov. Predsedoval je ..sladki Mayer". nadnčitelj v Mariboru, ki je v ovojem hinavskem nagovoru povdarjal, da naj ostane šola za vselej nemška. Kdo bi ne voščil svojemu otroku nemškega pouka in s tem boljšega kruha! — Učitelj na meščanski šoli. Bienenstein je rekel, da ne veruje, da bi se otroci naučili slovenščine v šoli, pač pa se je naj uče, če že hočejo, doma pri starših (!) Sicer jim je pa slovenščina itak nepotrebna. V slovenski šoli, (govoril je. da bi dobili Slovenci v najboljšem slučaju enorazrednico!) se baje otroci ne nauče prav ničesar! V dvojezični šoli se ne nauče istotako aičesar, zato je najbolje, če se razdeli sedanja nemška šestrazrednica v moški in ženski oddelek Strašil je delavce z velikimi troški. ki bi jih imela občina plačevati za novo slovensko šolo in šolske potrebščine. Če pa ostane šola nemška, bo dal Schnlverein ogromno vsoto denarja, da delitev ne bo stala občine celo nič. — Malik je govoril, da se Slovenci ne razumejo med seboj. Šola naj ostane, kakoršna je. nemški jezik je svetovni! Schnlverein bo dal za razširjenje studenške šole 25.000 kron. poleg tega pa je naznanil Malik tajnost, da da Schnlverein za nemško šolo na Bregu pri Ptuju 1 5. 0 O O K, za razširjenje šole v Pobrežju pri Mariboru pa tndi 20.000 K. To vse je vodstvo že dovolilo. Med dragimi govorniki, ki so vsi ponavljali eno in isto reč. sta nastopila dva socijalna demokrata, ki pa sta govorila mnogo bolj strastno nego sam Malik. Socijalisti so tukaj v Studencih naši najhujši sovražniki. Nemški govorniki niso imeli na poslušalce prav nobenega vpliva in ploskali so jim s«imo mariborski golobradci, socijali-stovski voditelji pa so priporočali na zborovanju ob velikem odobravanju skrajno agitacijo proti slovenski šoli od moža do moža. Agitirati je baje treba med sodrugi celo proti morebitni privatni slovenski šoli v Studencih in pregovoriti vsakega ©četa. ki bi hotel pošiljati otroke v kako slovensko šolo! Malik se je tem socijalistovskim govornikom posebe prav prisrčno zahvalil in jim čestital, češ, da so izvrstno govorili. — V soboto bomo videli, kaj bodo dosegli Nemci in socijalisti s svojo agitacijo. Slovencem bo pomagalo proti njim edino delo od moža do moža. Zapomnili j>a si bomo dobro, kakšni so naši socijalisti!
o Štajerski deželni zbor bode zboroval, kakor se nam iz Gradca poroča, do 15. februarja. Prihodnji teden pride na vrsto proračunska raz-
prava. Ne bode nam menda ponovno treba spominjati ob tej j riliki naših deželnozborskih poslancev njihove dolžnosti; saj pritožbe spodnje-štajerskih Slovencev glede krivic in pristranosti v tem proračunu niso od danes in včeraj^ter se je o njih že neštevilnokrat in obširno razpravljalo. Prebivalstvo zahteva in pričakuje, da se razkrinka sramotno in krivično nemško gospodarstvo v Gradcu in da naša deželnozborska delegacija uporabi vsa sredstva proti njemu«- — Obljube se morajo držati in če se na Dunaju danes odločno stopa Nemcem na prste, zakaj se jim ne bi tudi v Gradcu ?
d Tudi blagodejna posledica klerikalne politike. Graška ..Montagszeit." poroča, da bode vsled zvišanja deželne doklade na pivo došlo do ostrega boja med Zgornjo in Spodnjo Štajersko. Na protestnem shodu gostilničarjev v Miirzzu-schlagtt proti zvišanju deželne doklade na pivo se je sklenilo, z ozirom na to, da so slov. klerikalni in nemškonacijonalni spodnještaj. poslanci glasovali za zvišanje, pretrgati s Spodnjo Štajersko vse kupčijske zveze in nakupovati vino drugod.
d Vsesokolski zlet in »Deutsche Wacht". Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da piše vse drzno hujskajoče notice in članke zoper vsesokolski zlet v Celju celjski amtsvorstand dr. Ambroschitz. Ali g. državni pravdnik dr. Bayer iz prevelikega strahu pred tem vsemogočnim gospodom pusti pasirati najhujše hujskarije in pozive k pobojem" ali pa morda iz prijateljstva?! Bomo na pristojnih mestih potrebno ukrenili, da se izve, kaj vse si sme pod zaščito državnega pravdnika dandanes v Celju dovoliti nemška klika.
v Celjsko gimnazijsko vprašanje hočejo spraviti v tek celjski Nemci — še ob pravem času. Dokler se je s tem ukvarjala samo vahta-rica, reč ni bila nevarna; sedaj je pa stvar zgrabilo tudi nemško dnevno časopisje in bode torej treba odgovora s slovenske strani. V strahu da se ne bi celjska višja gimnazija nekega lepega dneva poslovenila in tako služila istemu namenu, za kar jo je ustanovil pokojni Slovenec Lipič, namreč vzgoji slovenskih dijakov ne pa umetno v Celje privabljenih nemških iz cele ljube Avstrije, predlaga torej celjska „valitarica" sledeče: 1. Postavno določitev samostojnosti slovenskih paralelni h r a z r e d o v, da se odvzame nevarnost na-daljnega poslovenjenja (!) višje gimnazije. 2. Od-k?zanje vsakega pouka v slovenščini na slovensko gimnazijo in postavno določitev, da se na »naši" (nemški) gimnaziji predava in skuša samo nemški. — No brez nas, ki imamo gotovo pri celjskem gimnazijskem vprašanju prvo besedo in čisto tako, kakor si predstavljajo Nemci, se ta stvar ne bode rešila. —
v Proti zvišanju deželne doklade na pivo.
G. dež. posl. dr. Kukovec je vložil v dež. zboru minuli ponedeljek veliko število peticij savinjskih občin in gospodarskih društev, naj bi se ne zvišale deželjae doklade na pivo. To je najlepša ilustracija. kako sodijo hmeljarji o tej zadevi.
a Uradniške spremembe pri Južni železnici. Prestavljeni so: prov. asist. Robert Urbanski iz Frohnleitna na Pragersko; pristav Hugo Peterka iz Ptuja v Matzleinsdorf; asp. Viktor Smrka iz Rač v Pfaffstatten; asp. Feliks Pristavec iz Raj-henburga v Trbovlje; asp. Franc Sobotka iz Sežane v Hrastnik; prov. asist. Franc Weitzer iz Voitsberga v Celje; asp. Jos. Kousek iz Št. Jurja v Greiffenburg; asist. Kari Zoufalik iz Beljaka v Celje. — V pokoj je stopil revident Matej FOtsch v Celju.
o Statistika prometa pri e. kr. poštnemu uradu Celje leta 1909. V pretečenem letu 1909 se je oddalo na pošto 88478 (85696) priporočenih pisem, 51842 (50302) pošiljatev vozne pošte in 19505 (19586) brzojavk. Dalje se je vplačalo 44079 (43655) poštnih nakaznic v znesku kron 1,960.439 (1,927.190), v prometu poštne hranilnice 59.678 (46.276) vlog z 8,409.449 (8,065.668) kron. Oddalo se je 76.610 (71843) priporočenih pisem, 70.684 (66.694) pošiljatev po vozni pošti in 22.837 (22.185) brzojavk. — Izplačalo se je 49.114 (47.333) poštnih nakaznic z 2,682.059 K (2,762.470 K), v prometu poštne hranilnice 7.035 (6243) s 4,379.670 (4,676.831) K. Dalje je došlo v svrho oddaje: poštnih plačilnih nalogov 798 (725), pisem s povzetjem 2216 (1961), pošiljatev po voznCpošti s povzetjem 10.561 (10.282). Ur-banskih telefonskih pogovorov (pogovori med ndeleženci mestne mreže) se je uredilo 66.993 (40.000), interurbanskih telefonskih pogovorov
5.168 (3.027). Prekartiralo, oziroma pretelegra-firalo (dalje napotilo) se je 35.333 (36.099) priporočenih pisem, 110.086 (99.782) pošiljatev po vozni pošti in 11.836 (10.455) brzojavk. Poštnih vrednotnic se je porabilo 144.275 (437.952) kron. Skupni promet je bil 23,516.895 (22,967.602) K. (Številke v oklepajih se ozirajo na leto 1908).
d Predlog k spravi. Ker klerikalci, kakor izjavljajo, ne morejo sodelovati pri Ciril-Metodovi družbi, češ da je liberalna, naj prevzamejo v oskrbo vsaj one šole, na katerih poučujejo šolske sestre. Tem bodo menda vendar zaupali! Pokažite, če niste hinavci!
z Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. Miroslav Firm, trgovec oa Dobrni, 1'60 K.
z Iz Mihalovee. Opeko za spravišče gasilnega orodja požarne brambe v Ivanjkovcib so začeli te dni zvažati. Stvar napreduje in to nas veseli!
d Iz Maribora. »Nacionaliziralo" se je tukajšnje društvo železničnih uradnikov, to je, izjavilo je, da se smatra za podružnico avstr. nemškega društva železničnih uradnikov. Za predsednika tega v nemškem duhu nacijonaliziranega društva je bil izvoljen neki Irgolitsch, za podpredsednika pa Jeniček. Taki pristni Germani!
z Iz Hrastnika. Neki gospod, ki je imel v Hrastniku slučajno opravek, nam piše: Šel sem ravno opoldne mimo poslopja, ki nosi napis »Deutsche Schule". Videl sem otroke pred hišo in naravno bi bilo misliti, da bodo govorili nemški. Slišala pa se ni niti jedna nemška beseda. Slovenski otroci obiskujejo torej to ponemčevalnico, kjer se ne nauče ne nemški ne dobro slovenski in tudi ne najnavadnejših elementarnih predmetov. Zdaj umevam, kake važnosti je lei Perek, katero je zagovarjal dr. Kukovec v štajerskem deželnem zboru in zakaj mu niso upali Nemci niti z jedno besedo odgovoriti.
d H rastni ška Ciril-Metodova podrnžniea je zborovala v nedeljo popoldne v gostilni Roš. Udeležba je bila izredno velika, kar kaže, da Hrastnik še ni zgubljen. Zlasti nas je veselilo, da je bilo med udeleženci mnogo delavcev ter kmetov, ki so podružnici tudi pristopili. To dejstvo znači, da so voditelji hrastniških Slovencev na pravi poti in da naše ljube dolinice še zdavnaj ne bo požrl nemški zmaj. Pri tem zborovanju se je pa zopet pokazalo, da manjka prostorne dvorane. Vse drugo bo potem narodno delo v Hrastniku. Zato bratje širom slovenske domovine, pošljite nam prispevkov za Sokolski dom. Tam se bo potem delovalo s pomnoženimi silami za naš slovenski Hrastnik! Nazdar!
v
d Iz Velenja. V sosednem St. IIju so zdaj za godovanje župnika Antona Kolarja fantje prav pridno streljali. Pri tem si je pa nek Burčanov fant hudo obstrelil roko, tako da so vsi prsti na nji pohabljeni. Fant bo celo življenje siromak. Ker se streljanje ni godilo v božjo čaščenje ampak za bolj tečen vinski konzum v župnišču, mu gospodje še nakaznice na nebeško poštno hranilnico ne morejo dati, sveti Peter kot ravnatelj tega urada bi njeno honoriranje gotovo odklonil.
d Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Leta 1909 je obiskalo naš hrib 932 tujcev in sicer se jih je vpisalo pri vlg. Jagerwirtu — sedež D. O. A. V. — 591. v gostilni »pri lipi" vlg. Ropič v slovensko Knjigo 64, v nemško pa 277. Že iz navedenih številk se vidi, da se Slovenci za ta obmejni kraj s krasnim razgledom dosti premalo zanimajo. Od cerkve Sv. Duha se razgleda vse od Gradca do Ljutomera in Blatnega jezera. V gostilni Franca Gaube vlg. Ropič ima S. P. D. svojo knjigo in se toraj naj nemšKa zavrne in zahteva ista. V tej gostilni se. dobijo tudi prenočišča.
v Iz Brebrovnika. Ženo posestnika Krajnea iz Babinec so našli pri županu Janežiču v kravjem hlevu, kjer si je hotela odpočiti. Siroti je umrl otrok,'in to si je gnala tako k srcu, da je od pogreba odbežala in je teden dni niso mogli zaslediti.
o Nemška zveza kmečkih posojilnic in zadrug v Gradcu ima, kakor znano, tudi veliko klet in kupuje ter razprodaja štajerska vina na drobno in debelo. Da se pri tem »Verbandn" kaj radi ozirajo pri nakupovanju samo na Nemce in nem-škutarje, je znana reč; nekaj novega pa bode gotovo to, da niti Nemci in nemškutarji, ki slučajno ne stanujejo v Pulju ali v okolici Palja, prav nič niso zadovoljni s Verbandom. Komercijonalni vodja pri vinskem obratu Verbandovem je nam-neč neki Roth iz Ptuja in ta gleda seveda pri nakupovanju predvsem na svoje prijatelje in znance, tako da ima Verband takozvana konsumna
vina večinoma iz ptujske okolice. Ta vina pa niso ravno najfinejša in jemljejo z reklamo zase le dobro ime drugim finejšim pridelkom. — Tako se glase nemške pritožbe. Bilo bi prav priporočljivo, ako bi se v enem in drugem glede Verb. spregovorilo v proračunski debati dež. zbora, saj ga dežela podpira! V ostalem pa je naše mnenje, da v Gradcu ne bode nikoli slov. vinogradnikom cvetla pšenica; treba bode misliti na samopomoč. Prvi korak z ustanovitvijo Južnoštajerske vinarske zadruge v Celju je že storjen.
o Za Ciril-Metodovo družbo je nabral abs. iur. Bogumil Pavlič kot novoletni dar pri slovenskih in slovanskih pacijentih v HOrgasu v Gradcu 7 kron. — V isti namen se je nabralo v veseli družbi pri Slatinšeku po dom. Rezarju na Ljubnem 4 K. — Prisrčna hvala!
Druge slovenske dežele.
o Zagorje ob Savi. Po dolgotrajnih hudih bojih so zmagali pri ponovni volitvi občinskega starešinstva dne 18. prosinca t. 1. združeni Slovenci. Zgodovina teh bojev je sijajna manifestacija značajnosti naših mož, kateri so pokazali, kaj doseže vstrajnost in nesebičnost Niso se dali premotiti od sirenskih glasov naših nasprotnikov. Da bi razbili železni obroč naših, ponujali so nasprotniki našemu vrlemu nadžupanu gosp. Josipu Ranzingerjn županski stolec, a on je spoznal zvijačo ter je brez pomisleka oddal svoj glas dosedanjemu županu g. Francu Weinbergerjo, kateri je tudi izvoljen županom. Čast značajem! — Čez tiste Slovence, kateri so glasovali zoper Slovence, ogrnemo za danes plašč krščanske ljubezni, omeniti je pa treba, da je socijalist in zastopnik delavcev Cobal volil občinskim svetovalcem kapitaliste ter rudniške ln steklarske nradnike, zoper katere se navidezno bojuje. Tudi takim možem lepa hvala, kajti tudi oni podpirajo nehote naše stremljenje.
z Naglov naslednik. Vladni kandidat za tržaško škofijsko stolico je baje monsignor Lohninger, ravnatelj germanskega zavoda v Rimu.
z Občina Dekane v Istri je vstopila v krog slovenskih brambovcev z 200 K za obrambni sklad Ciril-Metodove družbe. V posnemanje!
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Volitve na Angleškem.
z London, 19. jan. Doslej je izvoljenih v angl. parlament 120 nnijonistov, 97 liberalcev, 21 zastopnikov delavstva in 28 nacijonalcev. Prihodnje volilne dneveN se bodo še izvolili 404 poslanci. Unionisti so si doslej pridobili 42 mandatov. Razmerje je doslej sledeče: vladini privrženci 146, opozicijonalci 120 mandatov.
z London, 19. jan. O podrobnosti angleških volitev se poroča še sledeče: Volilni boj je enak dirki, katere se udeležujeta dva skoro enako krepka in vstrajna konja. Prostorna razlika med njima je le minimalna. Liberalci bodo najbrž imeli le malo večino; dosedanji rezultati so precej povzdignili bojevitost in odločnost nnijonistov. V nekaterih krajih je došlo do protestov proti volitvam.
Nova vlada na Ogrskem.
z Budimpešta, 19. jan. Khuen Hedervary je naprosil predsednika drž. zbornice Aleksandra Gala, da naj skliče vodje državnozborskih strank na konferenco, da se dogovorijo glede dnevnega reda prve seje.
z Budimpešta, 19. jan. „Pesti Hirlap" piše, da je Khuen že dobil od kralja pooblastilo, da
državni zbor takoj zaključi in odgodi ali pa razpusti, ako bi se pokazalo, da ne bo mogoče delati z njim. V pondeljek bode Khuen razvil program nove vlade v drž. zbornici, v gosposki bode pa govoril Štefan Tisza. Oba govora bodeta obenem neposredni špovod za ustanovitev nove stranke. V klubcvem lokalu Justhove stranke se je izrazilo mnenje, da ne kaže v pondeljek prirejati nobenih bučnih demonstracij proti Khuenu.
Požar v palači Čiragan.
o Carigrad, 19. jan. V palači Čiragan, kjer je sedaj nameščen turški parlament, je izbruhnil ogenj, kateri še doslej ni pogašen.
o Carigrad, 19. jan. Požar v palači Čiragan je nastal vsled eksplozije v peči. Vsled silnega vetra se je ogenj naglo razširil. Sejni dvorani poslanske zbornice in senata sta že uničeni. — Sedaj gori prestolna dvorana. Ogenj divja naprej.
Tržne cene.
18. januarja.
Dunaj. Borza za poljedelske produkte. Pod utisom nižjih cen v inozemstvu je bilo razpoloženje današnje borze slabo in je došlo le do malih kupčij.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 156 do 160 vin., mlade, srednje 158 do 160 v, mlade, lahke 156—158 vin. Zaloga 23.252 komadov. Prignano — komadov, odgnauo 327. Ostalo torej 22.925 komadov. Tendenca mirna.
B'u d i m p e š t a. Pšenica za april K 14'27 pšenica za maj K 14'02, pšenica za oktober K 11'96, rž za april 9 97, rž za oktober K 8'99, oves za april 7'66, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'74, ogrščica za avgust 13'75 Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca mirna, promet neznaten. Efektivna pšenica in ostalo nespremenjeno. Vreme lepo.
Sladkor. Trst. — Centrifugal Piles prompt K 361/2 do K 371/4, za jan.-marec K 361/2 do K 373/g. Tendenca: mirna, r
Sladkor, Praga. Surovi sladkor prompt K 29 70, nova kampanja kron 25 60. — Tendenca slabša. Vreme: lepo.
Budimpešta: mast svinjska K 174'—namizna slanina 150"—.
v Celju, Schillerjeva ulica Št. 3 (hiša Zveze slo?, posojilnic) z dvema sobama, kopalno sobo, kuhinjo in drugimi pritiklinami, električno razsvetljavo se odda s 1. svečanom ali 1. sušcem 1910. — Natančneje se poizve pri hišniku ali pri upravitelju hiše dr. A. Božiču, odvetniku v Celju, Rotovška ulica št. 15.
70 htl. 3 letnega rdečega
za butelke iz otoka Tis (Lissa) prodam s posodo vred po lastni ceni vsled opustitve vinske trgovine.
Alojzij Krajnc, Laški trg
-Vila Carola".	15 5-5 .
Malo stanovanje
obstoječe iz dvell sob, kuhinje, shrambe ia predsobe, električno razsvetljavo in vodovodom se odda z 1. svečanom 1910 r Zvezni hiši v Celju, Schillerjeva ulica št. 3. — Pojasnila daje hišnik ali tudi upravitelj hiše dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, Rotovška ulica št. 15.
Darujte za Nar. sklad!
Ravnokar dogotovljena
nova hiša
z dvema stanovanjema iti dvema podstrešnima, sobama ter z lepim, ograjenim vrtom v Za-
vodni pri Celju, se takoj proda. Vinko Kukovec, stavbeni podjetnik, Lava pri Celju.	48
Sprejme se takoj
mesarski učenec
poštenih starišev, s primerno šolsk« izobrazbo pri	38
y
Francu Hodniku y Žalcu.
37 5-4
£cpa družinska
5 tsinnt od Celja se da zaradi preselitve V najem ali pa pod nerodnimi pogoji proda. — Več se irit 1 apraVniStVn tega lista.
Toifl-ov Talanda
Ceylon čaj.
Narodna manufahturna trgovina
v Ljubljani = išče izvežbanega —
k engros-zalogi.
Ponudbe s
Ljubljana, poštni predal štev. N.
z iMBflcsanm
Telefon »t. 48.
Postne hran. ra«un st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DOM'
Z
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
ese
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—(2. ure ®0® dopoldne. ©©©
pet od sto (5%)
sprejema hrar«ilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račur? ali na hranilne (vložne) knjižice in Jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih demaruih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se
obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice iu obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrekih © © © © ©