Leto l!X. Jlevllko iN. V UuMJim!. v sredo 5. mala 1926. cena Din rso SLOVEN S 1 Urnim vsak tfaua popolda«, lzncaUJ n«deli* la prmsaike. — laaaratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 J 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovora. — Lnseratni davek posebej. — „Sleveaskl M aro 41 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i UpravafstTO: Knauloaa ulica stav. 9, pritličje. — Telefon aiev. 304. Snaflon alica it. 5, I. nadstropje. — Telefon al ar. 34, Poštnin« platana v gotovini. diov flneriki Višina dolga je določena na 51 milijonov dolarjev. — Plača se ▼ 62 letih. — Povprečna obrestna mera 1 %. — Izredno ugodni plačilni pogoji« — Beograd, 4. rrmja. \i Wasbins-tona je prišlo s prva kratko poročilo, da je y-.cC našo delegacijo \n ameriško komisijo za tfclgove dosežen sporarur.t giede ureditve planila našega vojcesa dolga Združenim državam Severne Amerike. Sedaj je prispel daljše poročilo, ki navaja glavne plačilne pogoje. Jugo* slovenska delegacija, kateri načeluie itaš poslanik v Londonu g. dr. Ojur čić, te dosegla pri podajanjih najpopolnejše P»«oje za izplačilo dolga. Po najnovejših poročilih znaša ce- j lokupni nas dol« 51 milijonov dolarjev. » T>olg se ima odplačati v 62 letih, kakor je to dovoljeno tudi državam, drrinicam Amerike. Za prvih 12 let ni določenih nikakili obresti, letni amortizacijski obrok znaša 200.000 dolarjev. Obrestna mera se po 12 letih stopnjuje od 1 osminke odstotka do največ 3 in rx>l odstotka za zadnjfli 20 let, povprečno torej po 1 odstotek na leto. Ameriška komisija je upoštevala gospodarski in finančni položaj naše države, ki 'e med svetovno vojno nai-več trpela. Pogodba o ureditvi dolga ho še v tem zasedanju predložena senatu v odebrnje. Odločilne ure zo ulotlo g. Uzunoiiića Beograd se zopet oživlja. — Napeto pričakovanje jutrišnje seje Narodne skupščine« — Nov radićevski incident. V notranjem ministrstvu in v beogradskih listih je iz rvala izjava držav- — Beograd, 4. maja. Po treh dne!i fplošneza političnega rniru fe danes r>o-Iftična javnost zopet oživela. V Beogradu vlada seda i naivečje zanimanje za $utrišnj,> sejo Narodne skupščine. Dnevni red te seje je sicer malo važen objavlja daljši intervjuv svojega sotrudnika s šefom narodno-radi-Kalne stranke g. Nikolo Pašičem. Izjava je izredno previdna sestavljena, a kijub temu važna in zanimiv a. Na sotrudnik ovo vprašanje, ali pri- vlačil vzvišeno ime našega vladarja. Če je to res, potem Je potreba, da se mora tako osebo izključiti Iz stranke. Zlorabljanje krone v strankarske namene tudi ni v interesu države.* P. Nikola Pašić je nat/> v prepričanih in iskrenih besedah omenjal zasluge dinastije Karagjorgjevićev za naše ujedinjenje. Sam ima globoko spoštovanje do našega kralja. Sotrudnik: «G. predsednik, ali vam Je mogoče znano, da je bivši minister govoril o potrebi izključitve ministrov dr. Ninč:ča in Bože Maksimovića?* G. Pašič je med drugim na to pripomnil: «Ne vem, kdo podcenjuje delo zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ni povoda, da bi se proti njemu nastopalo. Ne morem si kaj, da ne izjavim, da Je bil g. dr. Ninčlč vedrio mol dober so-trurdnik v zunanji politiki ter ;e ©Val na svojem o 1 žaju na mojo p ebm zahtevo, v3 morem z?to odobravati napada na njegovo osebo.* Na soj rudnike vo vprašanje, kako misli o notranjem ministru g. Boži Ma-ksimoviču, je g. Nikola Pašić zmajal z rameni ter odklonil vsak odgovor. Glede ministra dr. Milana Srskiča pa je g. Pašič kratko dejal: «On vživa moje popolno zaupanje!» Izjavo g. Pašića politični krogi danes najživahneje interpretirajo. Splošno prevladuje mnenje, da Pašič želi. da se odstranijo vse osebne diference in da obenem >kuša omiliti napade Krste Miletića na zunanjega rrrnistra dr. Ninčiča. Mnenje je. da sta se g. Nikola Pašić in zunanji minister dr. Ninčić pobotala, docim ie stvar z notranjim ministrom Božo Maksimovičem precej delikatna in ni izključeno, da pride med Pašičem in njim do konflikta odnosno, da Ho sledila Maksimovičeva izključitev iz stranke. Glavni odbor SDS 70. shod Svetozarja Pribičevića. — Beograd. 4. maja. Danes ob 11. do* poldne se je sestal v poslanskem klubu glavni cdbor SDS. Seji prisostvujejo vsi člani glavnega odbora. Slovenijo zastopajo posl. dr. GregOT Žerjav, posl. dr. Ljude* vit Pivko iti dr. Koderman. Glavni odbor je priredil viharne ovacije načelniku Svetozarju Pribičeviću, ki je imel včeraj popoldne v Novem Bcceju v Banatu svoj 70 politični shod. Na potu iz Novega Sada na zborova* nje so g. Pribčeviću po vseh krajih prirc« jali kmetje manifestacije. V Čurugu je g. Pribičević ob 11. dopoldne z ozirom na mnogoštevilno zbrano množico priredil spontan politčni shod, na katerem je po* jasfijeval najnovejše politične dogodk ^ ter obenem v glavnih obrisih očrta 1 pograra SDS. V Novem Beče ju se je »hod vršil ob 15. Med viharnim odobravnjem je g Sveto* rar Pribičević očrta 1 dogodke ▼ narodno* radikalni stranki ter opisal nastop Krste Miletića proti zunanjemu in notranjemu ministru. Radikali so razbili Narodni blok. sedaj pa stoji radikalna stranka sama pred razkolom. Ustonooiteo nove trojne ontonte Francija, Anglija in Italija bodo sklenile novo Veliko antanto. — Zbližasje med njimi v polnem teku. — Italija dobi proste roke na Balkanu. Pariz, 4. maja. Prvotna domnevanja, da bo imela berlinska pogodba, sklenjena med Rusijo in Nemčijo, globok odmev in značilne posledice v mednarodni politiki, zlasti v evropski, se danes čimbolj potrjujejo. Pričakovati je važnih sprememb, čeprav oficijelno naglašajo, da ostane politika, započeta v Locarnu, še nadalje neizpremenjena, V Parizu in v Londonu se pojavlja nezaupanje napram Nemčiji in resno dvomijo, da ne obstoja kaka tajna pogodba v nemško-ruske zvezi. V tem oziru je treba ugotoviti zadnji čas tesnejše zbližanje med Francijo Ln Anglijo. Na drugi strani je opažati v Rimu živahno diplomatično delovanje in napovedujejo nove orijentacije. Splošno so prepričanja, da prične g. Mussolini z inicijativo, da se ustvari nov sporazum, v katerem bi zavzela Italiji mesto Rudije v starem sporazumu, ki je bil sklenjen med Anglijo, Francijo in Rusijo pred vojno. Ustvarjen bi bil nov trojni sporazum. Težina rusko-nemške-ga bloka se občuti ravnotako močno na Brermerju, kakor rb Reni. Ustvarjajo se pogoj? za intimno sodelovanje obeli dveh latinskih držav. Italija uvideva sama, da bi njene zahteve po francoski posesti v Sredozemskem morju lahko res izzvale mednarodne komplikacije. Ravnotako neuspeh Rima, da bi s pomočjo Jugoslavije ustvaril močno barijero proti nemški nevarnosti, sili rimsko diplomacijo, da se obrne do Pariza. V tem oziru ie značilen poset akademika in bivšega ministrskega predsednika Barthou-a v Rimu. Ta poset daje povod za manifestacije italijansko-francoskega prijateljstva v času, ko je g. Briand v francoskem parlamentu s simpatijo in pomirljivostjo govoril o Italiji na veliko iznenađenje levičarskih poslancev. Nič manj ni karakterističen govor predsednika rimskega senata g. Tittoni-ja v prilog prijateljskih francosko-itali-janskih odnošaiev. Francoski poltični krogi so prepričani, da bi novi trojni sporazum predstavljal sigurno garancijo za ohranitev miru v Evropi. Glede balkanskih držav so v Parizu mnenja, da se balkanskim državam ni treba vznemirjati radi Italije, ki skuša razširiti svojo fašistovsko ekspanziv-nost in imperijaiizem na Balkan in bližnji Vzhod. Gotovi balkanski diplomati niso tako optimistični, kakor je Pariz, ter izražajo bojazen, da ni izključena možnost, da bi Francija radi sodelovanja z Italijo žrtvovala Balkan fašistov-skemu imperijalizmu, ker Francija želi, da Italija ni interesirana na francoskih kolonij ali. 1 Zadnja sinoćnja pogajanja so ostala brezuspešna« — Pričenja se borba na življenje in smrt* — Parlament odobril izjemno stanje* — Brezposelni t boju proti stavki* dražbi! ■ — London. 4. maja. Rezultat o glasovanju glede generalne stavke je bil objavljen ogromni množici, zbrani pred parlamentom. Radi Iepsga vremena so se zbirale silne mase delavstva pred parlamentom in na Downig Streetom. Opa/.iu" je, da bole situiran- č—^'r.* v velike***1 številu odhajajo v Parz ln kontinent. Vikto-rijina postaja nudi neobičajno živo sliko. Meščanstvo je ostalem mirno, v gotovem oziru apatično. Upajo, da bodo tisoči in ti-sečj brezposelnih, ki se javljajo za delo, mogli preskrbovati in vzdrževati najnujnejši promet. Odbor londonske trnžice je izjavil, da se proglasijo cene življenskieh potrebščinam za stalne in da se ne smejo zvišat:. Na londonski borzi so vsi efekti oslabeli, promet je minimalen. Vsa pristanišča so dobila nalog, da ustavijo vsak Izvoz premoga. Parniki, ki se nahajajo na odprtem morju, so bili ra-dinzrafično pozvani, da se nemudoma vrnejo v domača pristanišča. Vlada Je organizirala armado prostovoljnih delavcev, s pomočjo katerih bo vzdrževala javni promet. V zunaniem ministrstvu, kjer posluje urad za zbiranje delavcev, se vsako uro prijavlja povprečno po 400 brezposelnih delavcev. — London, 4. maja. Snoči ob 19. ie bilo objavljeno tole poročilo: »Ker so se definitivno razbila pogajanja t vlado, ]e generalni svet Zveze strokovnih organizacij izdal vsem organizacijam, da Ima o polnoči pričeti generalna stavka.« Ministrski predsednik Baldwin je z največjo nagiico ob 30. sklical še konferenco iasrnikov rudnikov in zastopnikov TLdarjev, da bi se zadnji trenutek preprečila stavka. Njegov poskus ni ospeI. — London, 4. maja. Generalna stavka la pričela danes točno o pomoči. Jutranja slika je že nekoliko spremenjena. Časopisi ne more*;o več redno izhajati. Kmalu po polnoči je izšel prvi jutranji hst, ki so ga po ulicah povsod hitro razprodali. Poročilo, da je izbruhnila stavka, le bilo povsod sprejeto z največjo mlronstjo. Tragičen vtis ie včeraj nudila poslanska zbornica. Vsi govorniki so skušali v svojih izjavah odvrniti od sebe odgovornost za težke posledice generalne stavke ter so obžalovali, da niso mogli kljub svoji miroljubnosti odvrniti stavfce. Baldwiu in ChurchHe sta izjavila, da nista mogla pregovoriti lastnikov rudnikov, da prek lice jo svoj sklep glede izprtja delavcev. Delavska voditelja Thomas in Macdonald sta v zbornici Izjavila, da so rudarji sarrrf zahtevah generalno stavko in pozvali druge d-elavce, da v znak solidarnosti ž njim: stavkajo. Predsednik zveze rudarjev W i 1-liams in voditelj rudarjev Snidlhs se o?načsta v parlamentu kot p-jvzročiiehi stavke. Vlada je včeraj odredila nadaljue varnostne odredbe v svrho vzdrževanja javnega reda in miru in v svrho preskrbova-nja mesta z žrvilf. Trgovci z živili so bili pozvani, da ne prodajajo v velikih količinah osebam, ki .skušajo živila nagomilitl. Včeraj ves dan so se vpisovali za delo brezposeln!. Registrski urad je b3 direktno oblegan. Prijavljenih je hil vendar izšel. List je bil v hipu razprodan. — London, 4. maja. Jutranji listi so da. nes Izšli z vefikimi zamudami. Vlada je izdala n ve preglase, v katerih se poz. a meščanstvo na mir. obenem pa se cbjav« Ha jo stroge kazni za vsak poskns motorja javnega mira in reda. — London. 4. aprila. Poslanska zbornica je snočl s 308 proti 108 glasovom odo-brLa cd vla:*e predlcž:ne izjemne cdredbe povodom . bruha generalne stavke. 200 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Zbornica je bila nato odgođena, — London, 4. maja. Z ozirom na to, da so pogajanja zadnjo uto ostala brez* uspešna, je Zveza železničarjev odredila\ da we ves železniški promet točno o opeh noči ustavi. Angleška kraljevska dvojica sc je vrni* la iz Windsora v London. Princ NValeška je bil brzojavno pozvan iz Biantza v London. — Berlin, 4. maja. Zveza rudarskih orgai dzacij je izdala poziv na vse nem-še rudarje, da se solidan žira jo i' boju angleških rudarjev in da preprečijo vsak izvoz premoga v Anglijo. Stvar angleških rudarjev je tudi stvar nemškega rudarja. — London, 4. niaj;\ Moskovska in-* ternacijonala strokovnih organizacij je izdala poziv vsem komunističnim organizacijam, da pribite na pomoč stavku-iocim v Angliii. Jugoslovanska vojska in vse- zlet — Beogrtid, 4. maja. Ministrstvo vojn* in mornarice je ukrenilo že vse potrebno^ da sc omogoči naši vojski udeležba na VUL vscvokolskem zletu v Pragi. Določene ao zt to primerne vaje s puškami. Poseben od« dclck mornarice. SO po številu, bo na vse-sokolskem zletu izvajal kra-sne vaje z vesli. Na zletu bo tudi vojaška akademija zasto* pana po 50 gojencih»SokoIih, ostali oddel* k: odpošljejo v Prago 130 vojakov, največ pa jih odpošlje 21. pešpolk, ki pri nas nosi ime e za mednarodno gospodarsko konferenco je končano. Prihodnje za» sedanjo se vrši v mesece novembru. UGODNI AMERIŠKI PLAČILNI POGOJI FRANCIJI — Pariz, 2. maja. Ministrski predsednik je podal novinarjem pojasnila g Je de washingtonskc pogodbe, s katero je rešeno vprašanje francoskega dolga ameriškim državam. Ameriška vlada je upoštevala francoske predloge in je končno uspelo izjednačiti politične in trgovske dolgove. Svota prvotnega dolga od 4221 milijonov je zmanjšana na 4025 milijonov. Odplačilo dolga jc zvezano z Dav/esovim načrtorr * plačilu nemških reparacij. Franciji je sploh uspelo dobiti povoijnejše pogoje od Amerike, kakor jih ima Anglija. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA, Lesni trg: Malo ponudb in malo povpraševanja. 2itni trg: Malo ponudb in malo povpraševanja. 2l47c dr. renta za vojno škodo 315, 320; 1% invest. pos. iz L 1 »21 76.5L. 7S; Celjska posoiilnica d. d. 192, 103. 193; Ljubljanska kreditna banka 175; Merkantilna banka 100. 105; Prva hrvatska Štedionica S66, 872; Kreditri z.rvod 165, 175: Slaven« ska banka 50; Strojne tovarne in livarne 90; Trboveljska premogokopna družba 348. 358; Združene papirnice 100; ?_,ir d. J. 101, 102. 102 : 4H% kom. zad. Cz. bke 20, 22; 4H% zast. I. kr. dež. bke 20, 22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.95625—10.99625, Pri* ga 167.91—168.9!, Newyork 56.563-^56.86?, London 274.98—27o.\S. Trst 226.77—227.97, BerLn 13.51—13.55, Dunaj «00.75. .lugobanka 97^.95. PraStex!tan* 867W do 72.50, irboveijska 345—»D. Unien, paromlin 305—330, Vevče 100. INOZEMSKE BORZ*:. Curih: Beograd 1.11, Pariz 16.90. Lot% don 25.085, Newyork 516.875, Milan 20.74, Prara 15.3025, Dunaj 73.025. Trst: Beograd 43.95—44.02, Par« 81 do *1.70, London 120.90—131, Praea 74.20 do 74.60. Newrork 24.90—34.98, Usrifc 483. Dunaj 350-^35? 77 7C 47 9A Stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 5. maja 1926. Štev. 100. I Jernej Andrejka - Livnogradski^ Danes zjutraj je turni y Ljubljani podpolkovnik v p. Jernej Andrejka-Livnofradski v svojem 76. letu. Rojen je bil leta 1Š50. v Dolenjah v občini Rovi. študiral je gimnazijo v Ljubljani, potem dovršil kadetno Šolo v Ino-mostu ter služboval do majorskcKa čina pri domačem 17. pešpoiku polnih 25 let, nato pa je bil premeščen k cesarski gardi mm Dunaju, kjer ie stopil leta 1909 v pokoj. Od leta 1919. ie živel pri svojem sinu v Ljubljani. Pred 6 meseci mu je umrla soproga; njena smrt ie upognila tudi njegovo sicer korenjaško naravo. Kot mlad oficir pri 17. polku se je udeležil okupacije Bosne m Hercegovine in takrat se je že čutil s svojimi slovenskimi fanti eno. Vsi so ga vzljubili radj njegove dobrote in ljubezni do svojega rodu. katere ni nikdar v svojem življenju zatajil tudi ne v trenutkih, ko je šlo za njegovo korist, ne na vplivnem mestu pri cesarski gardi na Dunaju, ker je vedno s ponosom poudarjal, da je Slovenec. Branil je vedno svoje slovenske fante pri četj ter imel zanje tudi pozneje odprto srce; na Dunaju pa je neumorno deloval za svoj narod, pomagal in posredoval za slovenske rojake, kjer je mogel tako da so ga imenovali splošno neizvoljenega in neplačanega slovenskega poslanca. Marsikateri dijak na dunajski univerzi, ki je danes na uglednem mestu. Se ca bo morda spominjal, kajti vrata hiše Jerneja Andrejih e na Dunaju so bila vedno odprta Slovencem, ki so iskali pomoči. Mnogo je storil za svoio rojstno občino na Rovi; šola. vodovod in dru- ge institucije so njegovo dek>. ali pa so se napraoii po njegovi inicijativi in podpor. Rovska občina ga je zato imenovala že leta 1898 za svojega častnega občana. Kot mlad oficir je pisal tudi svoje vojaške spomine. Marsikatera vesela in šaljiva črtica ie razveslila čitatelje »Ljubljanskega Zvona« in »Slovenskega Naroda*, pri katerih je sodeloval. Posebno so ugajale črtic« iz voja-kega življenja, ki jih je priobčeval od leta 1895. naprej. Od njih naj omenimo »Tn dni m noči na sprednjih postojankah« m »Sveti večer v roparskem brlogu«. Najbolj razširjena in priljubljena pa je bila njegova knjiga »Slovenski fantje v Bosni in Hercego%rmi«. ki jo je izdala Mohorjeva družba leta 1904. in 1905. V tej knjigi je bila utelešena cela ljubezn pisateljeva do domovine, do slovenskih fantov, kojih govorica in mentaliteto je tako srečno pogodil, da Se ie knjiga priljubila narodu tako kafleor malokate-ra druga. Ni bilo kmečke hiše v Sloveniji, ki bi jo ne bili z zanimanjem ki veseljem brali in tudi — hranili. Ob njegovi krsti se spominja danes s hvaležnostjo slovenski narod svojega vojaškega narodnega pijoniTja iz težkih časov. Bodi mu lahka zemljica v njegovem rojstnem kraju, kamor prepeljejo pokojnikove zamske ostanke, obiskovalci njegove grobnice pa naj se spominjajo, da počiva tam redki slovenski oficir, ki je celo svoj© življenje satno pomagal svojemu narodu, vojak-du-brotnik in pisatelj »slovenskli fantov«. Pozor u ljubljanski mestni elektrarni Radi kratkega stika se je vnelo leseno podstrešje« — Ne^ nosti eksplozije ni bilo. — Bravurczen nastop gasilcev, — Skoda je mala in krita z zavarovalnino. Puc. ravnatelj ing. C i uha. mestni fizik dr. Rus, prvi strojnik g. Fortič in drugi. Plamen, ki je v širini 15 m objel streho, je bil viden daleč naokoli. V Ljubljani je nenadni nočni požar vzbudil obilo razburjenja, ki pa se je kmalu poleglo. Danes je obratovanje v elektrarni nemoteno. Povodom požara se je bravurozno Izkazalo naše gasilstvo, ki se je lotilo z nenavadno hladnokrvnostjo reševalne akcije. Ljubljanski gasilci so včeraj pokazali, da bodo kos vsakemu m tudi največjemu ognju, ki bi izbruhnil v Ljubljani. Materijalna škoda ni velika. Elektrarna je zavarovana pri banki «Slaviji». Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljublj« DRAMA. Torek, 4.1 Zaprto. Sreda. 5.: «Pygm*liocx». A. Četrtek. 6.: «Borba». Izv. Petek, 7.: «Idiot». E. Snoči okoli *4 na 10. je stal strojnik Tepina na vratih mestne elektrarne, ki vodijo na dvorišče. Nenadoma je opazil dva fantiča, ki sta plezala preko ograje. Tepina meneč, da hočeta fantiča krasti premog, ju je hotel prepoditi, dečka pa sta ga obvestila, da je streli a elektrarne v plamenu. Tepina se je ozrl in je res opazil ognjeni zubelj, ki je švigal iz takozvanega ventilacijskega preduha. Telefoniral je takoj na gasilno postajo, nato pa je skušal s pomočjo domačih delavcev ogenj pogasiti. Ogenj pa je že prevzel prevelike dimenzije in ga ni bilo mogoče zadušiti Med tem sta dva sirela z Gradu nazna. mi a prebivalstvu, da gori. skoro istočasno pa je prispela motorna brizgal-na, ki je takoi stopila v akcijo. Gasilcem je že po kratkem gašenju uspelo ogenj popolnoma lokalizirati, nato pa no pričeli razdirati kadeči in tleči opaž btrehe. Pred elektrarno se je med tem zbralo mnogo radovednega občinstva. Prispela policija je okoli centrale kmalu vzpostavila red. Gasilci so nehali z gašenjem ie pred 11. uro. Na ukaz ge-renta 2- Josipa Turka, ki je prispel takoj, ko je izbruhnil požar, na lice tnesta. So bili ustavljeni v elektrarni parni stroji, v obrat pa so stopili rezervni Dieslovi motorji. Po polnoči, ko je bil ogenj že popolnoma pogašen ter je prenehala vsaka nevarnost, sta bili struji zopet izmenjani in so zopet v akcijo stopili parni stroji. Ogenj je nastal baje radi kratkega stika pri ventilacijski svetilki, radi česar se je vnela izsušena lesena streha. Poročila, da so bile v nevarnosti zaloge nafte, ne odgovarjajo resnici. Nafta se nahaja v podzemnih rezervoarjih, ki so s posebno napravo zaščiteni proti eksploziji in sicer s tem da se črpa v prazen del rezervarja dušik. Zato je vsaka eksplozija izključena. Pač pa so se na dvorišču nahajali trije bareli nafte, ki so bili takoj odstranjeni. Med požarom so prispeli v elektrarno poleg gerenta Josipa Turka predsednik gerentskega sveta dr. Dinko Krasen uspeh naše opere v Splitu Gostovanje naše opere je kakor ▼ Sa* rajeva in Dubrovniku, tudi v Splitu popoi* nožna uspelo. Naš operni ansambl je daleko nadkrilil pričakovanja in pridobil ljubljanskemu gledališču velik sloves. Zlasti sijaj« no se je obnesla nedeljska predstava «Vee* nega mornarja«. Splošna sodba je. da ta« kega uspeha v Splitu ie ni doživela nobena opera. Triumfe sta iela zlasti ga. Lovieto* va in g. Banovce Pri predstavi Je bil n** vzoč tudi predsednik finančnega odbora mm* rodne skupščine g. Radonić, ki mm Budi za pravoslavno Veliko noč ▼ Splita. Sinoči so peli Ljubljančan je Boris Godu nova. Tudi ta vnrizoritev je sijanjo uspela ter jo bodo morali v četrtek ponoviti Danes ae poje *'Aida», jutri »Zvedave ženske«, v Četrtek «Boria Godua»ov». v petek «Rigoletto» in aPovTtteka. Dosedanje predstave so bile vso razprodane, dasi je splitsko gledališče največje v naši državi. Cankarjeva proslava v dramskem gledališča v Ljubljani V soboto 8. t m. ob 8. zvečer priredi Društvo mlovenskih književnikov v ljub« Ijanskem dramskem gledališču Cankarjevo proslavo s zelo pestro vsebino. Program je sledeči: Uvodne besed* govori dr. Izidor Can* kar. Odlomki \z mKrizantem: France Koblar. Dialog Jacinte in Pefrm iz ^Pohujšanja v dolini Sentflorjanski*. Oton Župančič. Pesmi iz *Zgođb Iz doline Šentfolrjan* tke*: Vida Jerajeva. Mmrrin Kačur, pridiga v Blatnem dolu: Fr. Ks. Finžgar. Lepa Vida I. dejanje: Lepa Vida: Mila Saričeva, mati: Vida Jerajeva, Poljanec: Fran A.brecht, Mrva; Oton Zupančič. Dio* niz: Josip Vidmar. Damjan: Fr. Ks. Finžgar. Tri pesmi: dr. Igo Gruden. Skodelica kave: Josip Vidmar. Anastasius von Schiuitz: Fran Albrecht. Podobe iz Manj: Fr. Ks. Finžgar. Kakor je razvidno iz sporeda, obeta hiti Cankarjeva proslava nekaj izrednega. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ker je pričakovati, da do gledišče docela razprodano. Delavska akademija Združeni delavski pevski zbori v Ljub« Ijani so priredili na predvečer proslave 1. majnika v Unionu akademijo, na kateri so nastopili: Delavsko glasbeno društvo, Pev« tko društvo «Cankar» ter «Grafika» naj* prej v skupnem nastopu pod vodstvom g. Grobminga. Ako bi ta skupni zbor imel še par dobrih tenorjev, pa bi se smel pokazati prav povsodi. Zapel je Scheujev m Delavski pozdrav« tako vzgledno, da bi skoro ne verjel, da so ti pevci imeli samo eno skup« no vajo. Morda bi si vsi ti delavski pevski zbori omislili himno domačega izvora. — Scheujev umotvor ni tako močan, da bi smel veljati kot internacionalna glasbena vrednota. Izmed vseh treh nastopajočih pevskih zborov gre prvenstvo Grafiki (Grobming). Pevovodja zna zmožnostim svojih pevcev primera program izbirati ter obrača pozor« nost na smotreno vokalizacijo in dihanje. Privoščil bi Grafiki vsaj ie eden ali dva tenorja. Po ambiciji Grafiki ravno je pevsko društvo Cankar, po izvajanju sicer zaosta« i'a, a videti je, da je pevovodja (Kristo Per* :o) storil vse, kar se je dalo. Zamerim mu pa, da ae je lotil moje: «Kregata se baba in devojka*. ter Prelovčega «skrjančka». Prva je pretežka, druga prelahka. Še pose« bej pa mu zamerim, da mi je stvar ne« smiselno okrajšal, fczpustivši cel drugi del, ter pel tretji, ne da bi pomislil, da je mu« alkalno i zrasel iz drugega dela. Delavsko glasbeno društvo mi ugaja zaradi poguma, s katerim si upa na oder, vedoč, da moramo ceniti tudi trud, ki je za druge igrača, zanj pa težko breme. Vsak po svojih zmožnostih pomaga zidati skup« no kulturno zgradbo. Gos p. A. Zupan je zapel par pesmi, v katerih j* pokazal precejšnjo solistično spretnost, mnogo zelo prijetnih tonov. Naj goji svoj glas skrbno, kajti je tega vreden. Recitacije g. C. Debevca so mi segle v srce. Zlasti tem ganjen poslušal Albrecht tovo pesnitev «Moj črni brata in silni Bez« ručov cNestvora. Borba. Ta nad vse učinkovita in pretresljiva socijalna drama le žela v soboto obilen uspeh. Drama ie aktualna, kakor bi bila napisana za današnjd dan; vprašanja, ki se v njej obravnavajo, zanimajo prav vsakogar. Posebno uspele so scene med zastopnikoma vojujočih strank, delavcev in delodajalcev, ter z masami štrajku-jočih delavcev. »Borba« se ponovi v četrtek 6. t. m. Na predstavo opozarjamo zlasti giedaliSce abonente, ker le kot redno predstavo De bodo dobili Cene so znižane in res tako nizke, da so vsakojiu dostopne. Za abonente je kot redna osemnajsta predstava določen »Idiot«, kot devetnajsta »Jakob Ruda« in kot dvajseta »Ladja Te-nacltv«. Predavani« n* razstavi francoske grafike 17. in 18. stoletja priredi Narodna galerija v Jakopičevem paviljona v četrtek, s. maja ob pol petih popoldne. Oovortl bo gospod prof. Renee Martel, lektor ljubljanske univerze. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti, posebej se dijaki, za katere ie vstopnina znižana na 5 Din. Verdijev Reosiesa, Zagrebško pevsko društvo »Lisinskl« priredi v kratkem koncert, na katerem bo izvajalo Verdijev Reguicm, slovito delo Italijanskega sklada- telja, ki ga glasbeni strokovnjaki postavljajo na višino Beethovnove Missae solem-nis. To poslednje delo je »Lfsinsk!« že lani izvajal in dokazal, da je dorastel tudi najvišjim umetniškim nalogam. Češka filharmonija ima v Italiji tako izvanredne uspehe, da ie morala že drugič preložiti svoj ljubljanski koncert, ki se definitivno vrši v ponedeljek, dne 10. t. m. Radi predolgega bivanja v Italiji je morala svoja dva koncerta v Zagrebu odpovedati In se po ljubljanskem koncertu odpelje na Slovaško. Koncertno očinstvo, ki si še ni preskrbelo vstopnic opozarja rno. da ie še prav pičlo število vstopnic na razpolago. One posetnike. koncerta* ki so si dali rezervirati vstopnice, opozarjamo, da jih dvignejo gotovo do sred-e opoldne, ker bi se sicer oddale drugim reflekiantom. Sport Ženski laiikoatlstski naraščaj! S. K. Ilirija je priredila v soboto in ne* deljo na svojem igrišču juniorski propa* fjandni miting za ženske, ki je uspel v po« gicdu doseženih rezultatov nad vse pričakovanje dobro. Tega tekmovanja sta sc žal udeležili le Ilirija in Atena, ki sta s tem nastopom zopet dokazali, da sta naša nai* agilnejša in najjačja kluba v ženskih spor* tih. V celoti jc startalo na mitingu 16 atle* tinj, 12 članic llirjc ter 4 članice Atene. Doseženi rezultati so z ozirom na vc* trovno vreme, ki je vladalo posebno prvi dan, ter na mladost poedinih atletinj, na* tavnost sijajni. Predvesm je treba omeniti skok v dalj, kjer je bil po Špornovi (Ilirija) postavljen nov svetovni rekord 4.77 m (do* sedanji rekord 4.74, dosežen po Pevanovi, Zagreb). Izredno pozornost sta vzbujali Tratnikova I ter Špomova, ki obetata po* stati naši najboljši alrouncUatletinji, katere bomo z uspehom lahko pošiljali na vsa mednarodna tekmovanja. Poleg obeh ime* novanih so pokazale prav lepe zmožnosti še Tratnikova II, Pevalekova, Lampičcva, Schweigerjeva, Petanova in Urbanova, vse Ilirija, ter Ciuhova in Petrovčičeva (Atena). Ilirija je dosegla s tem mitingom tako v propagandnem, kakor v strogo športnem oziru popoln uspeh. Mnogobrojna publika, ki je z zanimanjem sledila izvajanjem po* edinih točk, se jc ponovno lahko u ve rila, da razpolagamo Slovenci s številnim iz« vrstnim lahkoatletskim materijalom, ki nam zagotavlja še za dolgo dobo prvenstvo države v tej panogi, ter odlično mesto v mednarodni konkurenci. Rezultati: tek 50 m: I. Sporn (II.), II. Tratnik (II.), IIL Pečar (At.). 100 m: I. Sporn 14.7. II. Tratnik, III. Petan (vse H.). Krogla 3.628: L Tratnik I 8.10 (II.), IL Sporn 7.13 (II.), III. Ciuha 6.55 (A). Disk 1 kg: L Tratnik I (Ilir.) 26.15. II. Sporn (IL) 21.05), IIL Ciuha (A) 16.03. Skok v dalj z mesta: I. Sporn (II.) 2.28, n. Tratnik (II.) 2.095, IIL Petan (II.) 1.885. Skok v dalj z zaletom: I. Sporn (Ilir.) 4.77 (nov jugosl. rekord), IL Tratnik (II.) 4.6S5, III. Petan (II.) 3.975. Skok v vis z zaletom: I. Tratnik (II.) 1.30, II. Spora (II.) 1.20. III. Petan (11.) 1.20. Kopje 500 g: I. Petan (n.) 17 m. II. Koch (Ilir.) 14.88, IIL Ciuha (A) 13.48. Štafeta 50 -f- 75 + 100 -f- 150: I. Ilirija I (Lampič, Tratnik, Petan, Sporn) 55 sek.. II Ilirija II (Pevalek, Tratnik II. Koželj, Schvsciger). * — Alpiziskossmuški tečaj naše vx>jske. Vojno ministrstvo je sklenilo prirediti v Mmniževi koči (2330 m) pod Triglavom enomesečni planinski in smuški tečaj za ofi* cirje, ki so se lani in letos udeležili smu* ških tečajev v Kranjski gori. Na novem tečaju naj se izvežbajo v visokoalpinski teh* niki in izpopolnijo v smučanju. Tečaja se udeleži 25 oficirjev iz vseh naših armij pod poveljstvom kapetana Tauberja; tečaj se začne 15. t. m. Vršil se bo po načrtu, ki ga je predložil ministrstvu Jugoslovenski zimskoasportni savez. — Katastrofalen poraz Grad jonskega v Beogradu. Gradjanski, ki sc je udeležil turnirja B. S. K. v Beogradu, je doživel včeraj katastrofalen poraz. B. S. K. ga je gladko in zasluženo odpravil s 6 : 1. — Nov dokaz, da je nogomet v Beogradu zopet zavzel višino, ki jo je imel že pred par leti. a je potem nazadoval. — Ljubljanska Atena v Sofiji, Ljub* ljanska Atena, ki je prejela časten poziv, da odigra z družino BSG iz Beograda na velikh sofijskih športnih prireditvah za pravoslavno Veliko noč, propagandno ha* zeno tekmo, je nastopila proti družini BSK. in igrala neodločno 0 : 0. Tekma je bila žal prekinjena že po desetih minutah radi silnega naliva. — Sogometna tekma Zagreb : Split ki se vrši 13. maja, vzbuja v Zagrebu ve« liko zanimanje. Split bodo tudi topot za« stopali igrači Hajduka, ki potuje nato di* riiktrto v Ljubljano na proslavo 15*letnice SK Ilirije. Hajdukovi igrači so dobri r*» čunarji. Poleg odškodnine od strani zagreb« škega poclsaveza prejmejo še lepo odškod* nino Ilirije. — Lahkost le fski miting Viktorije. Na nedeljskem mitingu Viktorije v Zagrebu so bil doseženi sledeči rezultati: 100 m Krajačič (ASK), 12 sek., skok v vis Kallav (Hašk) 170 cm, met krogle Spahič (ASK) 11.96, met kopja. Hellebrandt (Hašk) 46.68, met diska Spahič 32.05, 400 m Hoffman (Hašk) 54.4, skok v dalj Spalič 6.355, tro* skok Kallav 12.445, 4 X 100 Hašk. Hašk skupno 57 točk, ASK 29. — i^rosSžcountTV za pok si n», open zaprta. Kino Matica: »Sportska Venera*; Ljub* Ijanski dvor: »Ljubljenka Maharadže*; Ki/ no Ideal: «Grofica tipkarica«. DEŽURNE LEKARNE. Torek: Bahovec, Čevljarski most, L'star, Sv. Petra cesta, Jošt. Olovška cesta. Sreda: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Go* sposvetska cesta. Sobice zaide danes ob 19.9, vzide jutri ob 4.45 in zaide ob 19.10. Mesec vzide jutri ob 1.35 in zaide ob 11.19. Par Radićevth... Na celjskem shodu je gosp. Stepan Radič zopet sprožil par svojih duhovi* tosti, ki bodo zadivile vsakega ljubi* telja humoristične polifiket kakršno uganja hrvatski tribun že sedem, osem let. Radič vodi politiko kot špas, živi od humorja, vse mu je šala. Evo par cvetk: «Mi smo ljudje iz vasi. Seljak na) orje, delavec dela. Are vprašam ga, kaj govori, nego kaj dela in kakšno nosi trobojnico (!). Gospoda slane in mi jo plačujemo. Zato bomo vzeli sito in bomo gospodo dobro presejali. Ako ste dobri, pridite k nam, ako ste zanič, pojdite k vragu.» «Ko je bila poplava, je Pašič dejal, naj kopljejo jame in naj stanujejo v jamah. Jaz pa sem mu odvrnil: Saj nimajo kje kopati, ako je voda na dvo* rišču. On pa mi pravi, da so stanovali pod Turčijo v jamah. E, zato pa smo se ločili od Turčije!» «Imamo seljak, delavce in kot sol inteligente. Soli ne sme biti preveč, ne sme biti preslano, in kar je glavno, sol mora biti čista. Tudi mi smo se ravnali po tem pravilu in se naslanjali na se* ljaka in delavca. Da smo se tega bud* no držali, bi imeli manj neprilik!» «Irse je pred obznano pobeglo, sa* mo seljak ne!» (A luknja v Prpićevl palači!) «Če bo treba, odpošljemo v Srbijo 1000 sel jako v s torbo na ramenu, v torbi slanino in čebulo, z dobrimi opankami, pa naj razložijo narodu, kdo je njegov prijatelj.* Jack London: 100 Roman treh src — Carica se noče drugič poročiti po naših obredih — je dejal Francis. — Trdi namreč, da so se poročile tako vse ženske njenega rodu in da ceremonija pred oltarjem solnca popolnoma zadostuje za zvezo med moškim in žensko. Leoncie je skomignila z rameni in na obraza se ji je poznalo, da je njen sklep neomajen. — Zadostuje ali ne zadostuje, — je ugovarjala, — toda vi morate nocoj odpotovati — vidva oba. Drugače zblaznim. Opozarjam vas, da se v vaši prisotnosti ne morem več premagovati. Vem, prav dobro vem, da vam ne bom mogla pogledati v oči, ko bom stala s Henrvjem pred oltarjem in ko bom poročena. Ah, prosim vas, ntkar me ne razumite napačno! Ljubim Henrvja. toda ne tako... ne tako, kakor ljubim vas. Sram me je priznati, da ljubim Menryja samo tako, kakor ljubite vi carico. Vas pa ljubim tako, kakor bi morala ljubiti Henryjat kakor bi morali vi ljubiti carico in kakor Hubite mene. Da, da, vem, da me ljubite z vso silo svojega mla-deniškega srca! Prijela ga je za roko in jo pritisnila na svoje srce. — Tako, to je zadnji moj pozdrav! Zdaj pa pojdite! Toda Francis jo je znova objel m ni se mogla izogniti poljuba. Znova se mu je izvila iz rok. Skočila je k vratom. Francis je povesil glavo. Vzel je njeno sliko in se udal v svojo usodo. — Sliko vzamem za spomin, — je dejal. — Ne, ne smete, — mu je branila na videz in se vsa srečna nasmehnila. — Sicer vas pa poznam in vem, da ne boste ubogali. Pa jo vzemite! — je dejala in odšla iz knjižnice. Yi Poon je mora) izpolniti ie naročilo, za kate-ro mu je plačal Torres vnaprej sto zlatih dolarjev. Dmgo jutro, nekaj ar potem, ko sta Francis in carica odpotovala iz San Antonia v Colon, je prispel Yi Poon v Solanovo naselbino. Enrico je sedel pred hišo in kadil cigaro. Bil je zelo zadovoljen s seboj in z vsem svetom. Yi Poona je spoznal že od daleč In kar je bH izredno dobro volje, ga je prijazno povabil k sebi. Predno sta se začela pogovarjati, je poslal Leonciin oče Alesandra po tistih petsto zlatih dolarjev, ki jih je bil prejšnji dan obljubil Kitajcu. Yi Poon, čigar poklic je bilo prodajanje tajnosti, je rade volje privolil v ponovno prodajo svoje skrivnosti. Vendar je pa ostal zvest Torresorvim navcxJQom fa ni hotel izdati tajnosti drugače, kakor v prisotnosti Henrvja in Leoncie. — Moja ima tajna, ki ni navadni tajna, — se je opravičeval Yi Poon in odvil po prihodu mladih zaročencev zavoj % dokumenti — Naj pogleda senorita Leoncie dokumenti prva. Naj pogleda se-nor ženin dotairnenti prvi. Pote mlahko pogledajo vsi. — Pa naj bo, saj sta mlada najbolj zainteresirana na tem odkritju, — je pritrdil Enrico, dasi se mu je poznalo na obrazu, da je razburjen. Prigovarjal je hčerki in Henrvju, naj se hitro seznanita z dokumentu Skušal se jc premagati, pa se je vendar neprestano oziral na Leoncio in Henrvja. Ves presenečen je opazil, kako je Leoncie vrgla proč dokument, ki sta ga s Henrviem malo poprej prečitala. Takoj rrato je navdušeno objela in poljubila mladeniča, kakor da se ni nič zgodilo. Enrico je videl, kako je Henrv odskočil in vzkliknil ves iz sebe: — Bože moj, Leoncie! Zdaj je vsega konec. Nikoli ne moreva postati mož m žena. — Kaj? — se je začudil Enrico. — Zdaj, ko je za poroko že vse pripravljeno? Kaj hočete reči, sire? To ie razžaljen je! Morate Se poročiti — in sicer Se danes se poročite! Henry je bil tako presenečen, da ni mogel odgovoriti. Proseče se je ozrl na Leoncio, češ naj ona pojasni Enricu, kaj se je zgodilo. — To bi bilo proti božjim in človeškim postavam. Brat se vendar ne sme poročiti s sestro. Zdaj šele razumem, zakaj je bila moja ljubezen tako čudna. Henry je moj brat. Brat in sestra sva, če govore ti dokumenti resnico In tako se je Yi Poon prepričal, da lahko Tor-resu sporoči, da Henryjeve poroke z Loencio sploh ne bo. XXIV. Francis in carica sta se vkrcala na pamik United Fruit Companv in odpotovala nemudoma v Ne\vyork. V New Orleansu sta izstopila in se odpeljala dalje z vlakom. V Newyorku ju je sprejel Bascom. Sedli so v Francisov avtomobil in se odpeljali v razkošno palačo R. H. M., ki jo ie zgradil Francisov oče na Riverside Dri ve. Vlak ie drvel proti Newyorku s čudovito brzu no in zato carica med vožnjo ni kdove kaj videla. Ce bi bila nižje bitje, bi se veličastne in čudovite civilizacije ustrašila. Tako jo je pa sprejela s kraljevsko nedoslednostjo kot dar svojega soproga. Zakaj on, ki mu je služilo tolžko sužnjev, je bil v njenih očeh pravi krall Mar ni opazila njegove kraljevske moči že na parniku in v vlaku? In tudi v dvorcu se ni prav nič čudila, videč množico slu-žajbnikorv, lq so spoštljivo pozdravljali svojega gospodarja. Šofer jc odpri vrata avtomobila. Drugi služabniki so odnesli v palačo ročno prtljago. Fran. cis se ni ničesar dotaknil. Samo carici je ponudil roko m ji pomagal izstopiti. Celo Bascom, — mož, ki se ji ni zdel sluga — je bil v Franci sovi službi. Opazila je namreč, da mu je Francis nekaj naročil, nakar se je takoj odpeljal z njegovim avto* iobHons Stev. 100. •SLOVENSKI NAROD, dne 5. maja 1920. Stran 3. PrWe! naloeeja scazactta! Milene oelemesta Ellen Rldrter Kino Ideal. Dnevne vesti. V LinbuanL aru 4 maja 1926 — Krafl posedi Sabae. Na velikonočno soboto je kralj Aleksander v av&ornobihi prispel v Sabac. Mesto je priredil} kralju ne ovacije. Kralj je izjavil, da poleti oficijelno pose ti mes:o Šabac, ki je toLko treslo v svetovni vojni. Kralj takrat ostane v mestu pet dn!. — Spremembe ▼ diplomat eni službi. Za generalnega konzula v Braz'Iij; je imenovan dosedanji generalni kon^u! v pok. J. DI ro i t t i j e v i ć. Sef albanskega oddelka v zunanjem ministrstvu Cnkar M a r-ković je imenovan za poslovnega odpravnika v Carigradu. Na njegovo mesto Je prestavljen Boško J e f t i ć doslej pri pos!aaiSA-u v Parizu. Za Iegacijskega svet-rika v Parizu je imenovan Boško M r i s t i C, bivši 5ef Palićevega katrneta. — 1/ konzularne službe. Za angleSkega vicekenrula na Cetlnju je imenovan g. S m i t h. Za turškega vicekonzula v Beo. gradu Je imenovan M u h i r bej :n za tur-ffcega konzula v Mcstarju 11 a r i bej. — Iz zdravniške sluihe. Oa. d*. Tekla Kenk je imenovana za okrožno zdravnico ▼ Tržiču. Dr. Davorin F1 i s, zdravnik t frclnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani je podal ostavko na državno »laibo. — Stanje botaik&r v bolnicah SI avenije. Dne 10. aprila t. 1. Je bilo po uradni sta-tistfkl v Sloveniii 2886 bolnikov v rzznh bolnicah, v spioini bolnici v LJubljani 560, v bolnici za ženske bolezni v Ljubl^ni 121. v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani 261 in v bonici za dušene bolezni na Studencu 408. V Mariboru je bik> 265 bolnikov, v Celju 304. — Delegacija ljub! jam k 2 Delavske zbornice v Franciji Iz Pariza aam Javljajo: Te dni je semkaj prispela delegacija Delavske zbornice iz Ljubljane. Delegacijo tvorijo: tajnik Urrlje rudarjev A r h iz Za-gorjj, absolvent Trgovske akademije g. Podgoršek Iz Ponikve in rudar I. K e-Še iz Trbovelj. Deiegaciia ima pred\r£em nalogo proučiti gmotne razmere v franco-skih prenK>sovnik:h zaposlenih rudarjev in stopiti v «t:ke s iranc^s\i:n: rudarskimi organizacijami, da se dcseZe sporazum, na podlagi katerega bi se vFranciji orr>ogocalo zaposlenje slovenskih brezposelnih rudarjev. Delegacija obenem pregleduje stanje n2:;h delavskih kolon:j v raznih francosk h industrijskih krajih. Število na*ih delavc?v v Franciji znaša okoli 19.0)0. na!več jih je, dvt trcrrni, iz Slovenije, povečini so ru- Delcgacija Je te pretila nekatere večje kolorije v Alzaciji-Loreni, v Calaisu In v drugrti včjih mestih. Delegacija je pose tn a psrliUco delavsko zbornJco, da pridne z njo porvetovan'a o delavski konvenciji, ki naj bi se skleni'3 med Francijo in Jugo^ s'avijo glede zaposlenja naših delavcev v francoskih rudnikih. — Izpiti t JoH za rezervne ć; sui'kj v Sarajevu. Od 27. marca do 27. aprila so se vršili ispi i za rezervne r> > dporućn k e. Uspeh je zelo dober. Izmed 56 Slovencev je napravilo izpit 55 in to največ z zeio dobrim uspehom. Iz 1. čete: Ab.n Žerjav, Pjdiif Včzintin, SreCko Pečar, Tone Koto-i^k, Janko Moder, Rudolf Vrafaic, Drago Pe-dan, Dragoun Peunk. Ludovik Wusar, J ž a Kamb 5 in Blai Lah. — Iz 3. Čete: Siojaa Baiič, Ivan Premeri, Ivan Kavčič, leip Pokom, Ukob Mlinar, AJred Janko, VJetor Cesnj^var, Miroslav Skrbeč Marij aa .Marclt, Stanko Burja. Drago Domini, Franc Toni, Ante Tavčar, Miaden Crnagoj. BcfO-mir Plut, Ivan Cedilnik, Ljudmil Furiani, Ivan Perko, Adalbert Potočnik, Karo! Plei-ueis. — Iz 5. ćete: Ivan Zabel, Viktor Ko-klj, Bogomir Avsenak. Viktor Skvarč, Josip Petru«, Ivan Kopriva, Erik Eiselt, Mirko Kjželj, F.Up SU>kan, Zcrko Kotnik, Ivan Parca£, Vinko Strahovnit, Karlo Mšihtig m Avgust Ja-rnovič. Iz baterije: Alojz Kokot, Josip GreŠovnJc, Josip Dlak, (J>j:nir Tominšek, Alojz Obersnu, Igor VUian, Zdra^ko GcsLr. Zoran Lapajne, MJlan Ko-iač in Ciril Petovar. — Iz Ormoža nam poročajo: Zadnje poročil:* o okrajni obrtni gospodarski razstavi v Crmcžu popravljamo v toliko, da se j s spored razstave spremen.! in defiai-tivio d občil na sledeče dneve: obrtna od S. do IS avgusta 1936; konjska &. avgusta od 11. do 18.; govedo, svinje in perutnina 9. avgusta od 10. do 18. in vinska razstava dne 10. avgusta od 10. &> 20. ure. Vabimo vse. ki se za g renje pan>ge našega gospodarstva zanimajo, da polcujo v navedenih dnevih v divne ljutomerske gorice, da poleg rujnega v/pcr* vidHo tudi produkte drugih gospo-darsVHi panog o:moško - ljutomerskega okraja. — Mednarodna avtomobilska konferenca. Iz Pariza ^-tjajo: Mednarodna konferenca 7a potniški avtomobilski promet, ki je trajala sedem dni, je končala svoja posvetovanja. Konferenci m prisostvovali dc« legati 38 držav. Predsednik konference je Lil francoski minister javnih del. Našo državo so zastopali na konferenci naš posla« nik v Parizu g. Miroslav Spalajković, taj« nik pariškega poslaništva dr. Vladimir Ry» b a f in sekretar notranjega ministrstva Dragoljub Sarić. Konferenca je med drugim odklonila predlog naše dJegacije, da •e uveljavijo splošne avtotnobilskjo»promet-ne določbe, ki naj bi avtomobilski potni* ški promet poenostavile na celem svetu. Konferenca je dalje konstatirala, da je edi» no še naša država bre« zakona o potniškem avtomobilskem prometu. Konferenca jo sprejela mednarodno konvencijo o avto* mobilskem prometu. Vse dri a ve*udelef niče koniersos as obvezujejo, da ratificirajo to pogodbo ▼ roku dveh let in da izdelajo pri# laeme zakone o potniškem avtomobilskem prometu. Ta konvencija bo lahko velike važnosti za nada.jni razvoj naše turisti te. — Društvo zemljiščoknjižn.k uradnikov za Slovenijo v Ljubljani naznanja svoj m članom, da je ministrstvo pravde dovolilo vsem tovarišem, ki se udeleže proslave dvajsetletnice bra skega društva gruntov-ničarjev v Zagrebu v dneh 8. in 9. t. m. za ta dva dneva, kakor tudi za čas potovanja tja in nazaj dopust. Izvzet so le oni, ki morajo radi službe ostati na svojem mestu, o čemur odloča neposredni starešina, pozivi j aflio ponovno vse gg. tovariše, da pohite navedena dneva v kar največjem številu v Zagreb. — Odb^r. — Ravnateljstva zdravilišča Rogaška Slatina vai)i vse one ceni. umetnike in društva, ki nameravajo prirediti v bodoči sezoni koncerte, gledališke predsave ali druge umetniške večere, da se prijavilo najpozneje do 25. maja. Poznejše prijave se pod nobenim pogojem ne br«do vpoštevale, pravočasno pa v prvi vrsti po umetniški višini prireditelja in po razpoložljivih terminih. 485/n — Savska gasilna žitna ▼ St. Vida pri Ljubljani proslavi praznik sv. Florjana v nedeljo, 9. t. m. Ob S. dop. zbirališče društev pred gasi in km domonn v Št. Vdu. Nato maša, po maši obhod in župna skrpščina. P>px>Idne ob 3. pri «Jagru» ljudska veselica. Cisti dobiček se bo uporabil v podporo župnim gasilnim društvom, da si nabavijo gasilno orodje. Sodelujejo vojaška g:dba in gasilski pevski zbori. Vs*op prost. — Pozor trafikanti! enkrat vas kliče Udruženje trafikantov v svoje vrste, odzo-vite se temu klicu, eden ne pomenj nič, združeni s no moč, ki jo mora vsakdo vpo-števati. Tudi Ljubllana Še ni popolnoma zastopana, še so malornarneži, ki se ne za-vedajo svojih dolžnosti. Prijave za vstop sprejema ta>ni£tvo Udružcn.'a tobačnih tra-fikontov. Sv. Petra cesta 62; dopisnica zadostuje. — Udruženje trafikantov za Slovenijo. — .Morilec Petra Čavijeva pred milan. sko poroto oproščen. 23. decembra 1924 je v mJanskem baru makedonski revoiucijo-nar Dimitrije Štefanov ii>il makedonskega serevolucijonarca Petra Čavijeva. Umor je vzbudil veliko zanimanje, ker je bil očitno v zvezi z atentatom na Tcdora Alek-sandrov^ in na razprtije v makedonski re volucijonarni organizaciji. Po poldrugokt-nem zaporu je morilec prišel pred milansko poroto, ki ga je frapantno oprostila vsake krivde, Češ da se Je v smislu italijanskih zakonov le branil pred pretečo nevarnostjo. I al U ari sko časopisje je porabilo priliko, da propagira za «makedon-ko vpra-šanje» in da piše o »strašnih mukah» v Ma. kedoniji. Naj bi raje točilo solze o •poštenosti* italijanskih sodišč! — Posledic« plianeza prepira. V gostilni »Pri gozdnem Tončku* na Betnavski cesti v Mariboru sti se v nedeljo veselili dve druži?! in se pridno zalivali s premočno ljutomersko kapljico. Med pitjem je prišla do prepira, ki se je nadaljeval na cesti, kjer sta se družbi dejansko spopadli. Posledica spopada je bila ta, da je obležal na cest: ključavničar železniške kurilnice Fran Zorenc s teflco rano na vra:u. Prepeljan v bolnico je umrl na izkrvavftvi. Policija je drugi dan aretirala člane obeh družb. Umrli Zorenc zapušča ženo in dva otroka. Iz Ljubljane —U Pomanjkljiva cestna razsvetliava. Na to našo notico nam pešilja mestna plinarna sledeče pojasn'lo: Vse svetilke se prižigajo redno, po II. zvečer pa se luč! na de^ni strani Resijeve ceste, k-kor tudi po drugih ulicah ugušajj. ker promet že pojenja, vendar pa se pazi na to, da je razsvetljava zadostna. Svetilka na koncu Resljeve ceste se je cdstranila, ker se preti re] uje cesta, in se bo zopet postavila, čim bo relugacHa gotova. —lj Na Viču v Sokolskem domu sta priredila v r>ede!]o tc'ovadeča ženska deca. In ženski naraščaj otroško igro «Dve Ma-rički» ob mnogobnjnem obisku, zlasti iz krogov mladine. Tirali s^ izvrstno; Posamezne vloge so ble skrbno priučene taki v igri, kakor v petju in plesu. Nedeljski uspeh je društvu v čast Pri takšnih predstavah se opazi, kako bistri telovadba mladino. Vajena javnih nastopov se kreta brez bojazni na odru. Vsemu se lažje privedi. Obe sestri prednjakinj; ter mladinski odsek so si stekli zasluženo priznanie, mladina pa vsestransko pohvalo n mnogo novih prijateliev. —I i Društvo «Treznost* trna v sredo, 5. t. m. svoj reden sestanek ob V2I9. ca moškem učitelj'šiču (p^Ttcr levo). Dnevni red: 1. Pesem, 2. predavanje br. Cerkvenika •Kuka in alkoholizem*, 3. debata. 4. aml-alko-holai dao, 5. eventuaiija, 6. pesem. — Odbor. —I) V nedeljo vsi na Grad! Vsakoletno Jurjevanf'e na gradu se vrši letos v nedeljo, o. t. m. Ta prireditev ientpetrske podružnice v Ljubljani jo tako popularna, da je menda ni treba se posebej priporočati. Zabave in lepega,.razvedrila je vedno dovolj in ga bo tudi letos. Ljubliančr.nje, pojdite v nedeljo vsi na Grad in povedite s sebej tudi svoje rodbine! —1] Šentjakobska knftzirica. Ljubljana. Star- trg 11, j« izposodila meseca aprila 3615 strankam 13.652 knjig. Knjižnica po-slujs vuk deUvaik od do & zvečer in izposoj uje najlepše slovenske, srbebrvat-ske, Češke, ruske, francoske, nemške, italijanske angleške ta esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni Imeniki knjig. 488/n -4] Podrvžmca voJsJh invalidov, vdov ki srroz v LJubljani poživlja svoje člane, kl reflektiraj o na trafiko, da se zglase v pisarni udruženja, najkasneje do 10. t. nv — Odbor. 487/a —i Cvetlični dao ▼ mid voktks žrtvam priredi v nedeljo 9. t. m. Udruženje vojnih Invalidov, vd">v In sirot, podružnica ▼ Ljubljani. Ker Je prebitek te humanitarne akcije namenjen izključno za po» moč bednim vojnim žrtvam, se prosijo vsa društva, da za ta dan predvidene prirediU ve opuste. 486/n — Otroška obleke*. Krištof č-Bučar. Iz Celja. —c Planinska veseBc* na Celjski koči, ki se Je vršila minulo nedeljo, je lepo uspela. Ob;*?k Je bil posebno poprldne mnogoštevilen. Občinstvo se le izborno zabavalo v svežem planinskem zraku. —c Olepševalno in tujsko.prometno društvo priredi na binkoštno sobmo, 22. t m. cvetlični dan v prid društveni blagajni. —c Splošna gradbena zadruga je bila ustanovljena minuli petek v Celju. Na občnem zboru so bila sprejeta pravila. Za predsednika načeJstva je bil izvoljen notar g. Avgust Drukar. za predsednika nadzorstva pa notar g. Fran Burger. Živela sloga! Občni zbor poštnih nameščecev za Slovenijo. V nedeljo se je vrtil v ljubljanskem Mestnem domu občni zbor Zveze poštnih, telegrafskih in telefonskih nameščencev za Slovenijo. Zborovanja se jo udeležilo izredno lepo število zastopnikov poštnih organi« zacij iz cele Slovenije. Prisostvovali so mu tudi bratski zastopniki poštnih organizacij iz drugih pokrajin države, kakor tudi Save« za iz Beograda. Zbor je otvoril predsednik g. Josip Jakše. nakar je tajnik gos?. Josip Carnpa razgrnil pred zborovalci tajniško poročilo, ki poroča o velikih in številnih uspehih Zveze v korist članstva v prošlfem letu. Tudi uspehi so dobro znani poštnemu uslužbenstvu. ker je ugodne posledice ob* čutilo na lastni koži. Zveza si bo prizadc* vala, da zgradi v Ljubljani reprezentačni Foštni dom, za kar 90 v polnem teku naj« resnejše priprave in je računati žc na bliž* njo otvoritev te lepe ideje. Tudi zadružni pokret se jača med poštnimi uslužbenci Slovenije. Poštno uslužbenstvo stoji na sta» lišču ideala enotne stanovske organizacije za celo državo ter bo temu primemo ura v« nalo svoje bodoče delovanje. S posebno točko dnevnega reda je bilo to vprašanje rešeno na ta način, da se organizacija iz« vede v treh mesecih. Iz blagajniškega poročila je razvidno ugodno stanje Zveze. Pri volitvah «0 bili soglasno izvoljeni: gg. Josip Jakšc za predsednika: Ljudevit btaut za I. tajnika, Fran Boh za II. tajnika. Zvečer se je v restavraciji Kazine vršil sestanek z zunanjimi, bližnjimi in daljnimi delegati. Večer je potekel v animirani in nadvse prijateljski zabavi. Živela sloga! fiivelo edinstvo poštnih organizacij iz cele države! Sokol Vili. vsescfcoiski zlet v Pragi Vsesokolskega zleta se udeleži tudi prezident Masarvk. Ogledal si bo defiliranje sokoL>kega naraščaja in vse nastope čl&nstva ob glavnih zletnih dnevih. V ponedeljek dne 5. julija se mu pokloni sokolska deputacija na praškem gradu. Ob tej priliki podari prezident Masarvk COS prapor, za katerim pojde Sokolstvo drugi dan v povorki po mestu. Ni izključeno, da si ogleda prezident tudi obhod Sokol-stva po mestu. Tuje goste in predstavite-lje Sokolstva sprejme v Zameckem vrtu na domači slavnosti. 5. julija med 11. in 12. uro se pokloni Sokolstvo manom Jana Hu-sa. Udeležba vseh žup Je obvezna. Na rTusov spomenik položi COS venec. Zletni prostor ie že zdaj podoben velikemu sta-dijonu, kakršnega Praga še nI videla. Stanovanjski odsek je svojo nalogo v glavnem že izpopolnil. Zbral je vse potrebne podatke in zdaj je ležeče na. praški javnosti, da se odzove njegovemu pozivu in da na razpolago dovolj stanovanj. Na stanovanja rcflektirajo srednješolci naraščaj m članstvo. Srednješolcev, ki bi radi imeli stanovanje, je okrog 8000. Moškega in ženskega naraščaja mora razmestiti stanovanjski odsek okrog 30.000, članov in članic pa 60.0O0. Iz Jugoslavi>e prispe po dosedanjih dispozicijah 650 naraščmjnikov in 6000 članov odnosno članic Od teh te je priglasilo za privatna stanovanja 900. Določen je definitivni repertoar predstav v Narodnem in Stavovskem divadlu povodom vsesokolskega zleta. V Narodnem divadlu uprizore 26. junija popoldne za naraščaj igro »Od pravljice do pravljice«, zvečer pa »Prodano nevesto«, 27. ranila popoldne »Šarko« zvečer »Rusalko«. 28. julija zvečer »Dalrbo«. V Stavovakem divadlu junija popoldne »Ubogi ghh-mač«, zvečer »Praški vagabund«; 27. junija popoldne »Ropar-, zvečer »Naši furian-tl-: 28. junija »Ubogi glumac«. V Narodnem divadlu 3L julija popoldne »Pasjeglav-cf«, zvečer »F^rodana nevestac; 4. julija popoldne »Daiibor«, zvečer »Jurčkove sanje«; 5. Julia popoldne »Piskrovezec«, zvečer »Li-buša«; 6. julija popoldne »Ru-salka«. zvečer »Pelopova snubitev«, V Stavovsksm divadlu 3. julija popoldne »Trmasta žena«, zvečer ^Emigrant«; 4. julija popoldne »Iz življenja žuželk«, zveče* »Prodana nevesta«; 5. julija popoldne »Praski vagabund«, zvočer »Naši funanti«; 6. julija popoldne »Leto«, xv*čer **io£ as Kar Iste inu«. Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO-MHO znamke „JELEN." 2e desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar naj* bolj pohvaliti, tedaj povdari: Jako je dobro, kakor Schichtovo", Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: Jako dobro, kakor^ temveč Vi uporabljate naj^ boljše, namreč Schichtovo milo, ki je edino pravo z znamke „JELEN". Iz žalostne Mite nalili krajev Truplo mlade deklice t Savi pri Kranju« — Tatinska sodrga v polhovgrajski okolici* — Velemestna pokvarjenost v Zagrebu^ — Smrtna nesreča na velikonočnem izletu« Iz Save so v nedeljo v Mavčičah pri Kranju -potegnili 221etno Frančiško J avornikovo. Sodna komisija je ugotovila, da je mladenka ležala že najmanj 4 dni v vodi. Javornikova je bila baje zelo lepo dekle. Ko so jo potegnili iz vode. in imela na obrazu več vidnih poškodb. Možno je. da je mlado dek!e izvršilo samomor, ni pa izključeno, da je postalo žrtev zločma. Značilno za konservativnost naše duhovščine je, ker jo župnfk ni hotel pokopati na domačem pokopališču, ker jp komisija samo izrekla sumnjo, da samolor ni izključen, marveč je bila nesrečna deklica pokopana izven pokopališča. V pclhovsrraiski okolici se fe pojavila nevarna zločinska toba. ki o.srroža imetje prebivalstva. V tamošnji okolici kakor v Polhovem grade u samem ie bilo že. poprej večkrat izvršenih več vlomov7. V noči od 30. aprila na 1. maj pa so vlomilci znova poskušali svojo srečo. Vlomili so pri trgovki z mešanim blagom Neži Grašič ter odnesli oko»i 1000 Din gotovine ter razno blago. Že isto noč so poskušali vlomiti v gostilni »Na kroni«, .dalje v šoli na Praprečah in še pri enem posestniku. BiLi so povsod prepodeni. V noči od nedelje na pondeljek so vlomili pri gostilničarju Andreju Knezu p. d. pri Dolinariu v Sujici pri Dobravi. Odnesli so mu okoli 1000 Din, Zagrebška policija ie te dni aretirala nekega muslimana, ki je zagrešil jrrd zločin nad 131etno hčerkico svoje priležnice. Med muslimanom in prilcž-nico ie vladalo toplo razmerje, tako da je priležnica zaupala svojemu ljubimcu vse tajnosti ter mu bila vdana do skrajnosti. Imel jo ie docela v svojih demonskih rokah da mu ie ustregla kar je hotel. Zato sumijo, da je nemara brezsrčna mati zvodila svojo lastnno nedolerno, komat 131etno hčerko ter jo pripeljala v naročje podivjanega pohot-neža. Policija je aretirala poliotneža in njegovo priležnico. Besedica »deček« ima med za-grebS. propalim svetom svoj poseben vonj in pomen. Primer takih dečkov se je pojavil v soboto v Mesnički ulici, kjer sta se prepirala dva mladoletna dečka radi denarja. Fanta se nista že-nirala ljudi ta so se zbrali okolu njih, tako da ju je moral postairti redar končno odgnati na policijo, kjer sta bila zaslišan«. Na policiji pa je prišlo do zanimivega odkritja. Fantka sta se pravkar vrnila od gospoda, ki ju je zlorabil, čeprav z njiirrirn privoljenjem. Ker per-verznež ni imel drobiža, da vsakemu posebej razdeli običajno nagrado, je izročil večji znesek prvemu dečku, da odšteje polovico Po izmenjavi drugemu. Pri razdelitvi sta se dečka sprla in prišla tako na peticija ki je poiskala tudi dotičnega. baje splošno znanega in oglednega gospoda, is vs tri pridržala v zaporu. Včeraj popoldne, na drugi velikonočni praznik, je beogradsko prebivalstvo v velikih množicah drvelo v Top-čider. kjer so se vršile razne zabave. Tramvaji proti Topčiderju so bili vedno prenapolnjeni. Ljudje so stali na stopnjicah in se držali drug za drugega. Na nekem tramvaju se je vozil tudi šoferski pomočnik Milislav Alcksić, ki se je vscdcl kar na zavoro. Med vožnjo se ie Pri nekem sunku tako nagnil, da je udaril ob rob voza in padel na cesto. Zadel je tako nesrečno da so mu kolesa šla ravno preko vratu in odrezala glavo od trupla. ■ Dve tragični nesreči, popolnoma slični oni na Logu pri Vrhniki, sta se te dni primerili v Splitu m Metkoviću. Dne 30. aprila se je v Arbanasih pri Splitu poročil mladi šofer Anton Vla-dovič iz Splita. Po poroki sta se no-voporočenca s svati v dveh avtomobilih odpeljala proti Zadru. Na povratku sta oba avtomobila tekmovala, kateri da pride preje na cilj. Pri riskantni dirki se je drugi avto, v katerem se je vozil ženin, zadel ob kamenito stojnico na poti in se prevrnil. Vladovič je pri sunku odletel tako nesrečno, da je obležal mrtev na licu mesta. V avtomobilu je bil tudi njegov tast, ki je dobil težke poškodbe na glavi. Ko so prepeljali mladega šoferja mrtveca demo v, se je njegova mati onesvestila in je težko obolela. Da bo ragedija poT polnejša, se je zvečer vnel mrtvaški oder, na katerem je ležal mrtvec. Vladovič je popolnoma zgorel. V Metkoviću se je dne 3. t. m. poleči z. Jerica. Po poroki sta se ženin in nevesta z avtomobilom odpeljala v Dubrovnik. Pri Trstenu se je avto zadel ob kamen in se prevrnil. Šofer ter novoporočena so zleteli z voza. Mlada nevesta je bila mrtva na licu mesta, ženin in šofer pa sta težko ranjena. Drugi avto, ki je sledil prvemu, se je hotel ogniti, a se je zvrnil v mor je. Podrobnosti strašne nesreče še niso znane. ročila — Kongres Flfe v Rima. Te dni se vrS. v Rimu kongres Pile. Vsled pomanjkanja sredstev jugoslovanski nogometni ae-vex m odposlal na kongres svojih laston-nikov. Včeraj je bil« sprejeta v Ftfo Doli« vila. danes razpravljalo o sorelenui Cfaue- stran «. •SLOVENSKI NAROD* dne 3. maja 1936. Stev 100 ■ Gospodarstvo Obrtniško zborovanje v Velik« Laščah V nedeljo se je vršilo v Društvenem iomu v Velikih Laščah veliku obrtniško zborovanje, ki so ga priredilo obrtne ara* druge za sodna okraja Velike Lašče in Rib« r.ica. Zboru je predsedoval čevljarski moj* »ter g. 1. (jačnik, ki jc v lepem nagovoru pozdravil med drugimi zastopnika zbornice za trgovino, obrt m industrijo g. dr. Prct* na rja. zastopnika zveze obrtnih zadrug na* čelnika g. Franchettija in tajnika g. Kaiser« ja ter narodnega poslanca g. Skulja. Prvi predavatelj g. dr. Pretnar je go* %-oril o gospodarskem položaju obrtništva, l/vodoma je poudarjal veliko važnost obrt> ni^tva za gospodarstvo in državo, ugotovil da se obrtništvo svoje moči in pomena ne zaveda zadostno in da merodajni činitelji to. posebno za Slovenijo prevažno gospo« darsko panogo neodpustljivo zanemarjajo. Podal je nato pregledno sliko gospodarske* ga položaja obrtništva ter omenjal zahteve. ki jih stavi obrtništvo glede davkov, kredi« ta, državnih dobav, obrtnega šolstva in po* »reševanja ter socijalne zakonodaje. Obrt* rištvo bo moglo s svojimi zahtevami uspe* ti le, ako jim bo dalo primernega povdarka » krepko, zavedno in solidnamo obrtniško organizacijo. Nato je predaval g. Kai ser o stanov* »ki organizaciji obrtništva. Očrtal jc zgo* dovinski razvoj obrtniške organizacije, po* kazi je s konkretnimi primeri, kako malo razumevanja imajo za obrtništvo ne samo rajvišji vladni činitelji, temveč često tudi c^hlastva nižjih stopenj. Treba jc poglobitve stanovske zavednosti, aktivnejše udeležbe obrtništva pri zadružnem delovanju in str* nitve zadrug v krepko nežno organizacijo, ki se ne bo dala zlomiti ter bo mogla ener* g čno in z uspehom zastopati interese po* edinea in celote. Oba predavatelja sta žela za svoja iz* vajanja burno odobravanje. Po predavanju se je oglasil k besedi tudi posl. g. S k u 1 j, ki je izrazil svoje veselje, da jc zborovanje t^ko uspelo. Priznal je, kako malo je na merodajnih mestih razumevanja za obrtni* ka, ki jc poleg kmeta eden glavnih stebrov države in gospodarstva. Za poslancem g. Skuljem sta govorila £e g. Franchetti in načelnik zadruge čevljarjev g. Ca m pa. ki sta oba poudar* iala veliko korist samopomoči za obrtnike in močne stanovske organizacije. Na predlog g. Alojzija Čc>arka, načel-rika kovinske zadruge v Ribnici in g. A. Pogorclca, kovaškega mojstra in župuna iz *strug, so se sprejele s splošnim odobrava* njem nato resolucije, ki zahtevajo večjo podporo države za obrtno šolstvo in obrtno pospeš vanje, večje obrtniške kredite, omi; l.enjc pogojev za licitacije državnih dobav. revizijo predpisov o soetjalnem zavarova« nju. omiljen je davčnih bremen, predvsem davka na poslovni promet za dohodnino, strožje postopanje proti sušmarjem. obliga« tornoat zadrug in zadružnih zvez v novem obrtnem zakonu in končno pri agrarni re* formi iste ugodnosti za malega obrtnika, kakor so predvidene za kmeta. —g Pravila o Obrtni banki. Ker so pra* vila o Obrtni banki definitivno stilizirana, bo bila predložena trgovinskemu ministru v odobrenje. V pravilih je predvideno zniža* nje osnovne glavnice od 35 na 70 milijonov dinarjev in zato pride vprašanje Obrtne banke še pred ministrski svet. Vse kaže, da bo vlada znižanje osnovne glavnice odo* brila. —g Kampanja proti našim vrednotam v r ranci ji. V pariških finančnih listih se nadaljuje kampanja proti špekulantom m našo rento. Zadnja številka finančne revije *La Revuc des Valeurs Etrangeres* priob* čuje članek, v katerem napada špekulante z jugoslovenskimi vrednotami. Francoski finančni krogi pa to kampanjo obsojajo. —g Dela tarifnega odbora. Prometni minister Jovanović je odobril sklep pred* tednika tarifnega odbora, da ae skliče dne 10. maja seja izvršne sekcije. Na tej seji bo klasificiran ves zbrani materijal, ki ga predloži odbor prometnemu ministrstvu. — Gre predvsem za razne tarifne probleme. ■—g Konkurenca našemu izvezu. V srni* slu resolucije, sprejete na nedavnem kon* gresu glavnega zadružnega saveza je stori* lo predsedstvo potrebne korake, da se pre* preči konkurenca izvozu naših poljedelskih pridelkov, in sicer v državah, kjer bi imela ta akcija uspeh. V poštev pridejo Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Švica, Nemčija in Grška. —g Prodaja našega tobaka v ČSR. V 54.b\jto sc je vrnil iz Prage upravnik mo* i opol ske uprave Stcvan Todorović, ki se je pogajal s češkoslovaško tobačno režijo c prodaji večje množine naseda tobaka. — Baje je bil rezultat njegove misije povo* Ijen. —g Predaja tobačnega ekstrakta. I "prav* ni odbor monopolske uprave je sklenil, da se lahko prodaja tobačni ekstrakt v sodU čkih pri vseh poljedelskih ustanovah in drugih prodajalcih monopoliziranih pred= metov. Na ta način bo našim poljedelcem omogočena nabava tobačnega ekstrakta, ki se rabi zlasti v vinogradih in sadjarstvu. —g Ruska trgovinska bilanca zopet vktivna. Ruska trgovinska bilanca je bila že od septembra 1925 pasivna. V marcu je ra postala zopet aktivna, in sicer za 400 tisoč zlatih rubljev. To in ono i nesreče v ]. maj in sledeča mu nedelja sta bila zopet dva prosta dneva, ki so ju, kakor pri nas. tudi drugod izkoristili iz* letniki ter številni planinci. Kakor o .Veliki noči, tako so tudi to pot gore zahtevale več človeških žrtev. Iz Grad* ca poročajo, da sta dne 1. maja z R6* telssteinwanda na Štajerskem treščila v prepad dva turista, in sicer uradnik zavarovalne družbe Rihard Tandel in Hans Nobis, oba iz Gradca. Ponesre* čenča sta našla dva druga turista. Eden izmed smrtno ponesrečnh je visel na nekem drevesu nad prepadom; velika veja mu je predrla vse telo. Oba sta poleg tega dobila težke notranje in zu# nanje poškodbe, tako da njunih trupel skoraj ni bilo spoznati. Nobis in Tan* del sta bila znana kot spretna in drzna plezalca. Nesreča se je primerila zato, ker se je pretrgala vrv. po kateri sta se spuščala nizdol. Ponesrečenca so že prenesli v dolino in ju pokopali. Tudi na lepi planini Rax pri Du* naju, na katero je bil že v soboto velik naval, sta se primerili dve nesreči, ki pa k sreči nista končali smrtno. Na de* loma še zasneženi planini sta zdrsnili dve Dunajčanki ter padli precej globo* ko. Rešilna ekspedicija, ki je bila od* poslana na pomoč, je našla obe mla* denki brez posebnih poškodb. Prepe* Ijali so ju v bolnico v* Neunkirchen. smjttUE m Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „ključ" Za jugoslovanski patent št. 1327 od 1. marca 1923 na „Sprava na voljke za ispredanje pamuka" (Walzcnstreckwerk fiir Baumwolle) in i3a2 dodatni patent št. 1475 od 1. marca 1923 na: Jirevaea valite za Haoie kod predilDili sfrojgvaM (VValzenstreckv/erk iiir Baurnwolle) se Iščejo kupci aH odjemalci licenc. Cenj, ponudbe na : Infj. MILAN S U K L J E , Ljubljana, Šelenburgova ulica 71. Učenka sc sprejme za strojno pletenje. — Naslov po* ve uprava «Srov. Nar.*>. Vabilo 137«J na občni zbor Kmečke hranil, in pos. v Smartnem pri Litiji r. z. z n. z., ki se vrši v četrtek 13. maja 1926 ob pol 8. uri dopoldne v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo pregledoval ca, 3. Čitanje revizijskega poroči'a in sklepanje o mem. 4 Odobr računskega zaključka za leto 1925, 5. Sprememba pravil, 6. Volitev načelstva, 7. Volitev pregledo/alca. IfOČOlatVO Pozor! Jutri, v sredo, btjm imel na scimu Preduvu čevo dvorišče pet mladih lepih psov. Bernardince-i' in enega izvrstnega in hudega čuvaja naprodaj. — Andrej Bitenc. 1378 Pekarijo dobro idočo, na prometnem kra ju v mestu ali na deželi — - iščem v najem. — Pcnudbc na: Dra^otin Lach. Podravske Scsve^ te, Hrvatska. \M?> Po nizki ceni prodam elegantno je j d i 1 n i c o iz hrastovega lc«fl. črno politirano. no« vo, najfinejše izdelano. — Iji Rcpše. Ljubljana, Vol j an sk a ee "ta. 1352 Krojač Ivan Msjdič, LJUBLJANA. Gledališka ulica 7 — se pripo= roea za poletno sezono, j Angleško blago! 11S7 5 traja kakor Štirje par! drugih} Dobivajo a« v prodajalnah^ Amundsenov polet v filmu Ekspedicije v polarne kraje so zelo dobrodošle kinooneraterjem. Iti se jim obeta masten zaslužek. Kakor lanski, tako hočejo posneti tudi letošnji Amundsenov polet na severni tečaj. Švedski kinooperater Fernotrom ki je obenem izvrsten letalec, je sklenil pogodbo z nekim ameriškim filmskim oodietjem. od katerega dobi bogato nagrado pod pogojem, će mu poskrbi najhitreje posnetek poleta «Norge» na Svalbargu. 6kljenienn je bilo, da kupi Fernstrom aeroolan «Savoia», na katerem poleti v Kingsbav. od koder bo spremljal «Norge* nad polarnim ledom do 85. stopinje severne širine. Nato se vrne nad obalo Grenlandije in izroči v Soutiiarnptonu film prvemu parnikn, ki odhaja v Nt\vyork. V slučaju, če bi paril ika ne našel v pristanišču, poleti za njim in ga dohiti na odprtem morju ter vrže film na krov kar med poletom. Tako so hoteli torej Američani ukrasti Norvežanom izpred nosa najlepši in najaktualnejši film. Ta načrt je vzbudil v Oslo splošno ogorčenje. Norveške oblasti so začele razmišljati o tem. dali bi ne kazalo prepovedati Fernstromu dostop na svalbard sko ozemlje, ki je postalo lani norveško. Toda to sredstvo sc jim ie zdelo preveč drastično. Pretekli teden je prispel Fernstrom v Oslo, da se začne pogajati z NorvežanL Poročevalcem norveških listov je izjavil, da so vesti o načrtih ameriškega filmskega podjetja resnične. Potem se ie zgodilo neka.i. česar niti ameriška družba ni pričakovala. Norveška družba za zračni promet ie hotela poslati na Svalbard drugega kinooperaterja, da bi prehitel Fernstroma. Ker na ni mo- gla najti zanesljivega aeroplana, ie kupila letalo «Savoia» in prehiteda Fern-stroma. Aeroplan «Savoia» ima motor Fiat s 360 HP. V petek je priletel iz Stockholma v Oslo. Aeroplan je kupil v imenu norveške družbe znani letalec Leif Lier. Nevarnost, da prestrežejo Amundsenov film Američani, je torej odstranjena. Fernstrom je hotel najeti «Savoio» za 6 mesecev, da poleti na Svalbard v spremstvu norveškega letalca. Na Svalbargu bi posnel polet «Norge» in pripeljal film najprej v Oslo. Američane bi potolažil s kopijo. Odločitev o tem, da-li bo posnet polet <^Nor-ge» na severni tečaj, je torej samo v norveških rokah. Velik požar v Mikukmi Že včeraj smo kratko poročali o katastrofalnem požaru na Moravskem, kjer je pogorelo 1. maja v mestu Mi-kulovu 85 hiš. Požar je nastal v stanovanju neke stare ženice, ki je cvrla slanino. Ker je pihal močan veter, se je požar hitro razširil po vsem mestu. V Mikulovu so hiše večinoma lesene in ntzke. Prvi dan nihče ni vedel, koliko hiš gori. Šele v nedeljo zjutraj, ko so gasilci požar lokalizirali in rešili glavna poslopja, se je izkazalo, da je pogorelo 85 hiš. Prizadeti so večinoma siromašni trgovci, delavci, sluge, kočija-ži in dragi nižji sloji. Brez strehe je ostalo 184 rodbin. Požar se je razširil tudi zato, ker so bili ljudje na polju. Škoda je zelo velika. Veščaki jo cenijo najmanj na 3,000.000 Kč. Poleg tega ie pogorelo mnogim rodbinam rudi pohištvo, ki ga cenijo na 500.000 Kč. Ranjenih je bilo pri požaru 32 oseb. Mestna občina je prevzela -prizadete rodbine začasno v svojo oskrbo. Smrtnonosni ples Amerikanski zdravniki proti šarlstonu. — Plesalke padle v nezavest. Med amerikanskimi zdravniki se je pojavilo veliko razburjenje radi .škodljivih posledic, ki jih ima najnovejša plesna novotarija, znani šarlston. Z ozi-rom na ogromno razširjenje tega plesa tudi v Evrooi, ie koristno, da opozorimo na mnenje ameriških zdravnikov in na njihova svarila. Ameriški zdravniki trde, da je charston zelo nevaren modni ples, ki se precej odtujuje od klasičnih plesov in približuje nekdanjim plesom eksaltiranih verskih fanatikov. Šarlston povzroča nenavadne bolečine pri plesalkah, tako da se nahajajo tiste med njimi, ki nimajo močnega telesa, naravnost v smrtni nevarnosti. Dr. W. Povver objavlja v časopisih vest, da je v aiegovem mestu umrla na pljučnici lepa. komaj 17 let stara plesalka Evelina Mevers. Plesala je šarlston do onemoglosti in si nakopala pri tem pljučnico. Drugi zdravnik poroča, da je zadela 16-letno profesionalno balerino An i to Reno v Columbusu v državi Indiana kan, ker je predolgo plesala šarlston. Zdravnik je sicer pravočasno opozoril stariše, da se zna dogoditi nesreča, ako bo njihova hčerka s takim navdušenjem in s tako lahkomiselnim pretiranjem plesala, ti pa mu niso verjeli. Žrtev strasti in opojnosti šarlstona je postala tudi 20-Ietna miss Ruth Venolev. imenitna balerina na Vanderbiltoveni gledališču «Merry» v Newyorku. Vsak večer ie plesala šarlston na odru. Za svoja rutinirano spretna izvajanja je žela neobičajne aplavze elektriziranega občinstva, ki je s tem še bolj vnemalo nesrečno plesalko. Nekega večera se je onesvestila na odprti sceni: prenesli so jo v bolnico, kjer je umrla. V Ne\vyorku se je vršil plesni turnir, pri katerem so padle številne plesalke v nezavest. Zdravniki so ugotovili pri nesrečnih deklicah notranje po- škodbe živčnega značaja, ki jih ne bc mogoče izlečiti. Ni dvoma, da je škodljiv in nevaren vsak ples. ki se pretirava, vendar pa imajo ameriški zdravniki prav. ako še posebej svare pred šarlstonom. Ta ples, ki je že v pretekli sezoni obvladal Ameriko. London in Pariz, prekaša po eks-altiranosti in divjosti vse dosedanje moderne rvlese ter stavi na telesne in duševne moči Dlesalk in plesalcev mnogo večje zahteve kakor drugi plesi. Za bodočo sezono ga nameravajo uvesti tudi v Srednji Evropi In ker moda ne vprašuje ne zdravnika ne estetika, ne pameti, moramo računati s tem, da bomo dobili šarlston tudi v naše plesne dvorane. Filmski igralci kot športniki Spor: in film sta nerazdružijiva in kdor se hoče danes pcvsvetii; filmu, mora biri tudi dober športnik. V ameriških šolah za filmske igralce ie poleg dramatične izobrazbe mladih moči predvsem posvečat velika pažnja športni vzgoji. Filmski zvezdnik .pa naj bo ntDški ali ženska, mora znati piavaiii, jahati, šofirati avtomobil, voditi letalo itd. Večina ameriških filmskih igralcev je res dcbTih športnikov. Tako je znano, da sta Rod la Roque in Harold Lloyd odlična no&ometaša. Tom Mix, Rudolf Vale^ tino, Ricardo Cor.esz, Vilma Banky, fiarrv Liedrke, Lya de Putty in dTugi so dr za i jezdeci. Z\D.s'd se v tem odlikuje Tom Miz, čigar vratolomni eksperiment na konju za-divljajo gledalca. Tom M.x je glavna atrakcija Fo.vove tvrdke. Mihael Varkojiy je predsednik in aktiven član nekega lahko-atletskega kluba v Hollyvv:x>du. Med vsem: filmskimi igralci sk>vi kot najboljši spoT.nik Reginald Denny. ki se je haje nedavno smrtno ponesrečil.. Tudi v Ljubljani smo videh" že več njegovih krasnih avtomobilskih dirk in drugih športnih bra-vur. Harry Piel velja za aliTOund-sportnika, dasi ga v tem oziru glasovit; Douglas Fair-banks znatno prekaša. Med filmskimi diva-mi se športno udejstvuje tudi Gloria Swaai-son, francoska igralka Oaby Morlay p,i velja za najdrznejšo letalko. * Krsta carja Aleksandra I. »razna. K t, so bolj še viki v Kišan evu odprti rakve ruskih carjev, so na£fi krsto Aleksandra T. prazno. Car Aleksander I. je bil nas peterk Napoleona in je bale 1. 1825 v Taganrora umrl na koleri. S prazno rakvijo s 2 potrjuje legenda, ki jo je uporabil ruski pisatelj MereŽkovskig v ^vo'jem roma;! ^Aleksander 1». Legenda pripoveduje, da car Aleksander ni umrl leta 1825., ampak da so v rakev položili nekega carju slič-nega Fedorja Kuzmickega, dečim je car po» romal v veliki svet ko't priprost romar. * Polet češkega letalca. Pretekli teden {je poletel češki letalec dr. Zdenek Lhota it. Prage v Bukarešto, od koder se napoti na športnem letalu »Avia B H 11« na da.[jši propagandni polet. V torek je brzoj a vil v Prago, da je po dveh dneh poleta iz Budimpešte preko Plevna srečno pristal v Sofiji. Pot ?e dolga 3000 km. tako, da ie letel povprečno 150 km na uro. Ta hitros: je znatna, če pomislimo, da ima letalo motor tipa «WaJter» s 60 HP. Darila Podpornemu društvu slepih so darovali: Hranilnica in posojilnica v Sorici 20 Din; J. Kostenapfel, tu, 50; Posojilnica v Ribnici 250; Hipotekama banka, tu, 200: Okrajna posojilnica v Ormožu 100; neimenovana 100: gdč. Helena Potočnik mesto cvetja na krsto ge. Ružice Bizjak-Mulaček 50: Okrajna posojilnica v Skofji Loki 500; Alt Ivan, Sv. Andra*ž, 40; Posojilnica v Mariboru 1000: Perko Pavel, Češnjice 50: Posojilnica Vojnik 100; Oa'-šek Ludo, Litija, 150; neka oseba H Idrije 226; uradništvo mestne hranilnice ljubljanske 665; Mestna hranilnica Brežice 300; obitelj Sičeva mesto venca pokojne ge. Šušteršič-Tičar 100; rodbina TrilleTjeva mesto cvetja na krsto blag. pokojnega prijatelja g. Jerneja Grošlja; Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta 50 Din. 1 -so Br« posebnega obvestila, Sedem mesecev po smrti svoje žene, naše nepozabne mamice, nas je danes ob 7. uri zju raj po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za večno zapustil nas ljubljeni oče, ded, brat, stric in tast, gospod Jernej pl. Andrejka - Livnogradski gardni podpolkovnik v p.9 častni občan občine Rova itd. Truplo preblagega pokojnika se bo blagoslovilo v četrtek, dne 6. maja ob devetih zjutraj pred hišo žalosti, Miklošičeva cesta 16, nato pa prepeljalo na Rova, kjer se položi ob desetih zjutraj v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v petek, dne 7. maja ob desetih v cerkvi Marijinega Oznanjenja in na Rovih. V Lltibllaai, dne 4. maja 1926. Dr. UMI ta poipolHnaili ostalih sinova) XXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKK X X X X X Upravnega trgovskega ravnatelja išče takoj kožno hi čevljarsko veleindustrija v Jugoslaviji. Pismene ponudbe s curr. vitae pod „RAVNATELJ* na Aloma Compaay, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. 1370 X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx MODNE KAMGARNE_ |H 5EVUOTE v veliki *zt>eri po ugodni ceni —- dobite v občno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini K, ■ ■■^l"* " LJUBLJANA (Zunanjim naročnikom se pošilja tudi po pošti.) 001 Zrn sNorofeo) fna — Zrn dol lious Otoa Cfcriatof, ~ Vol t IdublioaL