11\~HlfDNJA ,1. ~JIŽNICA ~!:LJE TURIZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije NAPOVEDNIK: št. 37, letnik IV, november 99 • Priložnostna celostna podoba v letu 2000 - Slovenija pozdravlja novo tisočletje ................................................................ 2. in 3. stran • Analiza potovanj Slovencev z agencijami - Več agencijskih gostov v in iz Slovenije, Svetovna turistična gibanja .............. -4. in 5. stran • lncentives - motivacijska, nagradna potovanja - Potovanje kot marketinško orodje?, Koliko porabijo italijanske dežele za promocijo turizma? ......................................................................................................................................... ........ ... .................................... 6. stran • Slovenska smučišča na prehodu v novo tisočletje -o čem morajo/bi morala razmišljati, VINORO 99: opazno mesto slovenskih vin med nektarji s celega sveta, Novičke iz CPTS ...................................................................................................................................... 7. stran • Zadnja stran - Nov vodnik po Sloveniji v nizozemskem jeziku, Plakat Škocjanskih jam dobil prestižno nagrado WTC, Izšle Podobe Slovenije, Ideje za izlete organizirane skupine po slovenskem podeželju, "Zelena vrata Slovenije" odprla vrata z dvema novima produktnima brošurama, Kje je kdo, Podčrtano, Slovenija na kratko ........................................................................................... 8. stran Na WTM z novo priložnostno celostno podobo in novim produktom Center za promocijo turizma Slovenije je za obeležitev vstopa v novo tisočletje pripravil priložnostno celostno po- dobo slovenske turistične ponudbe, ki bo zaščitna znamka vseh promocijskih aktivnosti, ki jih bo CPTS in sloven- sko turistično gospodarstvo izvajalo na tujih in na domačem trgu vse do oktobra leta 2000. S tem želi Center za promocijo turizma Slovenije povabiti in spodbuditi vse slovenske turistične ponudnike, da vsi njihovi turistični pro- grami, prireditve, dogodki, promocijske in ostale aktivnosti proti koncu leta 1999 in vse do oktobra 2000 potekajo pod priložnostno podobo slovenske turistične ponudbe, ki vizualno odseva prihod novega tisočletja, vsebinsko pa izraža razna praznovanja in dogodke - kot motiv za obisk Slovenije v letu 2000. "Slovenija - Celebrating Millennium" oziroma "Slovenija - Pozdrav novemu tisočletju" sta pozicijska slogana, ki spremljata novo podobo. Da bi za priložnostno podobo obstajala tudi konkretna vsebina, smo začeli razmišljati o turističnem proizvodu "poroke v Sloveniji", s katerim želimo zapolniti zanimivo tržno nišo in s tem trgu ponuditi ne- kaj novega. Skupaj z dr. Janezom Bogatajem smo izbrali nekaj ducatov motivov za organizacijo porok v Sloveniji. Naredili smo ožji izbor in se lotili dela. In potem je steklo ... našli smo krasen parček, zanje najeli poročne obleke, jih naličili, zbobnali vse svoje prijatelje na Bledu, počakali na čudovit sončen dan, pred nekaj dnevi že pogledali čudovite fo- tografije (sicer režirane) poroke na Bledu, ki jih je posnel sloviti fotograf Franci Virant. To pa je seveda le zunanja podoba, za katero so povsem konkretni programi. Poleg poroke na Bledu, ki smo jo že pripravili kot zaokrožen tu- ristični produkt, ki ga ravno te dni predstavljamo na Svetovni turistični borzi v Londonu, se usklajujemo še s po- nudniki za organiziranje porok v Postojnski jami, Lipici, na Gradu Otočec, v Logarski dolini (poroka v balonu), po- roka v raftu na Soči, v Dvorcu Zemono, poroka na barki v Izoli, v Kostanjevici. Vsaka izmed porok bo predstavljena na vložnem listu formata A4 (za primer si lahko desno spodaj ogledate pred- stavitev poroke na Bledu), skupaj pa bodo zbrane v ta namen oblikovani "mapici" (levo spodaj) z vodilnim motivom poroke na blejskem otočku in kratkim, udarnim tekstom: The loveliest places to say "Ido". Na eni strani zanima- cijskim tekstom poskušamo pričarati prijetno atmosfero poroke v Sloveniji, na drugi pa sledi povsem konkretni program, vsebinsko in cenovno ovrednoten, pozabili pa tudi nismo na vse potrebne formalnosti, kot so prevodi do- kumentov, poročna torta, fotografije, seznam potrebnih dokumentov itd. Naš partner za prodajo tega proizvoda na britanskem trgu, kjer uvajamo te programe, je Crystal, v Sloveniji pa Globtour. Več o priložnostni podobi slovenske turistične ponudbe za leto 2000 si preberite na strani 2. in 3. (MN) ·- - ......... ........ _,,.,,...,_.,,. -------....... ,i,,,..,,,,.,..__,.._,. __ ... ,,, .... ..,,... . .,,. .... ., ... _ . ......... --·-··-··-" .. _.._,,,...,...,._._~--· ... _.,,, .. _,. _ _,.,...._ .. , . .....,,... ...,,,.___,,,,.._ ~c:::..~~,._ .... ===~~,.:.! !:'==--:Z.. §!4~-: , Gel Je - mao1see Per I I 17936 / 1999 IIIIIII III III III III IIII II IIIII II lllllll 1111111111111111 5000006946,37 COBISS CD Komentar "Ni veliko velikih in malih narodov. So samo veliki in mali ljudje." (prof. dr. Dolenc) Težko je biti velik mož v majhni deželi. še težje je biti velik mož v velikem svetu. Najtežje pa je biti velik Slovenec, ki se mu prikloni ve- liki svet in njegovi voditelji. Na primer na nedavnih Olimpijskih igrah v Atlanti. Ko se milijarda in več oči, po vsem svetu, uzre v enega člo­ veka, mora res biti iz jekla, da ga ta moč ne zlomi. Otvoritvena sloves- nost "Atlante 1996" je bila tekma, na kateri je Leon dosegel zadnjo zlato olimpijsko medaljo. Težko je biti velik mož v majhni deželi, kajti takšen človek nima nobenega miru. Vsi ga trepljajo po rami, vsi se mu dobrikajo. Prinaša- jo mu darila, pozdravljajo ga z "Ave triumfator", mu strežejo jastoge, čeprav bi si bil želel dobrih domačih štrukljev, ga pudrajo pred kame- ro, ko bi si bil želel mirnega sprehoda po parku. Vsi ga imenujejo "moj veliki prijatelj", zlasti tisti, ki se želijo sončiti v njegovi svetlobi, saj imajo njihove lastne žarnice premalo moči. A najtežje od vsega, pravi preizkusni kamen človekovega življe- nja, je ob vsem navedenem zadržati prvinsko človekovo dostojanstvo in skromnost. To je uspelo Leonu Štuklju. Štukelj je bil zmagovalec. Kjerkoli je potoval, je vedno zastopal Slovenijo in jo predstavljal na najboljši možen n:ičin; duhovito, bistro- umno, skromno, a dostojanstveno. Mnogi ljudje po svetu so šele s Štukljem zvedeli za deželo v srcu Evrope, kjer se Alpe zrcalijo v sredo- zemskem Jadranskem morju. Milijoni bralcev New York Timesa po Združenih državah Amerike so bili ob dih, ko so videli 99-letnega Štu- klja v gimnastični šoli v državi New York, z rokami oprtega na naslo- njač stola, s kot sveča ravnimi nogami pred sabo. Ali pa v SUddeut- sche Zeitungu, ko je bil na neki turistično-promocijski prireditvi MUn- chnu časten gost slovenskega turističnega predstavništva. Leon Štukelj je za prepoznavnost Slovenije v svetu naredil mno- go več, kot vsi ostali posamezniki. Njegova osnovna značilnost je bila "športnost" in to v izvirnem olimpijskem pomenu. Štukelj je pooseb- ljal starolatinski "zdrav duh v zdravem telesu" kot načelo povezova- nja ljudi, zdrave tekmovalnosti, druženja, mladosti, ki se ne ozira na leta. Zlasti zadnje, saj je odšel mlad po duši in prav mladi so ga zlasti v zadnjem desetletju spoznavali kot zgled, katerega moč in ugled nis- ta omejena. To je zlasti pomembno v času, ko tudi olimpizem vse bolj in bolj podlega komercialnim interesom velikih multinacionalk in se barona de Coubertina, obuditelja sodobne olimpijske ideje, vse bolj postavlja v tisti kot, ki je rezerviran za spomenike. rn~,m•;~ ,;• ~ ,+r • • • • • lanti v trenutku, ko je skoraj stoletni Leon prešerno poskočil in v zraku tlesknil z nogami? Dežela, ki ima takšne junake, mora biti nekaj po- sebnega, je nemara marsikdo pomislil. Toliko o pomenu športa za prepoznavnost neke - recimo raje - naše -dežele. Vemo pa tudi, da sa- mo v dobrem prepoznavna dežela lahko pričakuje, da jo bodo želeli obiskati turisti iz tujine. Tudi zato je Center za promocijo turizma Slo- venije hvaležen Leonu Štuklju, saj je nesebično , kadar smo ga prosili in tudi takrat, ko se to ni zgodilo, na najboljši možen način širil ime Slovenije. Leonovo življenje je bilo lepo, a ni bilo lahko. Bilo je polno odre- kanj, napornih treningov in tekmovanj, prizadevanj za poklicno, sod- niško kariero, po drugi svetovni vojni pa tudi bridkih krivic, ki so mu jih prizadejali tisti, ki so se bali njegove karizme. V svojem zadnjem in- tervjuju, ki smo ga brali le dan pred njegovim odhodom, je dejal, da so te krivice zanj preteklost in da nikomur ničesar ne zameri. Njegova življenjska filozofija je bila sodelovanje, pravičnost, pri- jateljstvo in marljivo delo, črpal pa jo je iz treh vrelcev: športa, sodniš- kega poklica in nenazadnje tudi predanosti načelom človekoljubnega gibanja Rotary. Leon nas je zapustil, toda narobe bi bilo, če bi nas za- pustile tudi njegove misli. Te namreč niso bile omejene le na šport, ... . . . . .... . "' . kot tudi poslovnih odnosih. So globalne, a še zlasti veljajo za Sloveni- jo, ta naš čudoviti dom, ki pa v tretje tisočletje vstopa vse prevečkrat tak, kot kakšna prepirljiva družina. Leon ostaja v nas in z nami. Težko je biti velik človek iz majhne dežele v velikem svetu. A Leon Štukelj je dokazal, da je prava veličina človeka prav v njegovi skromnosti, dostojanstvu in ponosu na svojo osebnost in na svoj dom. Franci Križan ,.. z L, n 111 r L, 111 Priročnik za uporabo Priložnostne celostne podobe slovenske turistične ponudbe Priložnostni znak 'Slovenija - Pozdrav novemu . tisočletju' je namenjen obeležitvi vstopa v novo tisočletje. V uporabi bo od 1. oktobra 1999 do 1. oktobra 2000. V tem obdobju popolnoma nadomesti obstoječi znak v vseh turističnih promocijskih materialih (oglasi, prospekti, brošure, koledarji, zemljevidi, majice itd.) tako v Sloveniji kot na tujih trgih. Ta priročni!< vsebuje tudi CD ROM, na katerem so vse dovoljene aplikacije priložnostnega znal 20% črna --- . 50% črna ~ Ji.. ~ bela Na teh straneh objavljamo Priroč­ nik za uporabo priložnostne ce- lostne podobe slovenske turistič­ ne ponudbe, ki bo v uporabi do 1. oktobra leta 2000. Da bi zagotovi- li njegovo pravilno uporabo, smo na CPTS pripravili zadostno število CD-romov z elektronsko obliko znaka, ki vam jih bom z veseljem poslali za uporabo na vaših pro- mocijskih prospektih (in ob dolo- čenih drugih priložnostih). Znak se lahko uporablja le na osnovi pisne prošnje, naslovljene na CPTS (Marija Rožman, Kadar barvne različice znaka ni mogoče izvesti, se le-ta pojavlja v črno­ beli tehniki z različnimi, natančno določenimi to- ni. Vse lastnosti, opisane zgoraj, veljajo tudi za ap- likacije v črno-beli različi­ ci. Priporočljivo je, da se znak kar najpogosteje pojavlja v barvni različici. Slovenija------_ Celebratzng Mzllennzum 100% črna faks: 061 1891 841 ali marija.rozman@cpts.tradepoint.s1), na osnovi katere vam CPTS izda pisno soglasje za uporabo znaka. POZICIJSKI SLOGAN ZNAK V ČRTNI RAZLIČICI Kadar barvne oziroma črnobele različice znaka ni mogoče izvesti, se le-ta pojavlja v črtni tehniki. Priložnostni znak in logotip dopolnjuje priložnostni pozicijski slogan, ki je namenjen zgolj predstavitvi slovenske turistične ponudbe v drugi polovici leta 1999 in v letu 2000. Vsi elementi nastopajo vedno skupaj v natančno določenih razmerjih. Jezikovne adap- tacije uporabljamo na različnih trgih. Logotip Slovenija se vedno pojavlja v enaki obliki - se ne prevaja. Pri produkciji tiskovin se uporablja čistoris v elektronski obliki na pri- loženem CD ROM-u. BARVNI SISTEM ZNAK IN LOGOTIP NA MOČNIH BARVNIH PODLAGAH ZNAK NA SVETLIH BARVNIH PODLAGAH Barvni sistem priložnostnega znaka za Pri temnih podlagah bel cvet ostane bel, s čimer skušamo Na svetlih podlagah se bel cvet prilagodi podlagi, barve drugih elementov pa ostanejo nespremenjene. obeleženje vstopa v leto 2000 je povzet doseči kar največjo kontrastnost in s tem opaznost znaka. po Celostni podobi turistične ponudbe Slovenije. Kjer je le mogoče, uporabljamo barve po skali Pantone, če to ni mogoče, uporabljamo navedeno procesno sestavo posameznih barv. TEMNO MODRA Pantone 2748 Proces C100 M8o 1(20 RUMENA Pantone Yellow 012 Proces M10 Y100 OSNOVNA IN SEKUNDARNA TIPOGRAFIJA ZNAK NA LASTNIH BARVNIH PODLAGAH Praviloma se znak ne pojavlja na lastnih barvnih podlagah. Ka- dar drugače ni mogoče, se bel cvet umika barvi podlage tako, da se zamenjata bel cvet in cvet v barvi podlage. To pravilo ne velja za barvo lo- gotipa, ki je v tej različici pre- povedana kot barva podlage ali bela. ZNAK IN LOGOTIP NA LASTNI TEMNO MODRI PODLAGI Na lastni temno modri podlagi je konstrukcija znaka posebej določena: brez kvadrata, barve oznak ostajajo nespremenjene, barva logotipa in priložnostnega pozicijskega slogana pa se spremeni v belo. Vsa druga· razmerja ostajajo nespremenjena. Pri produkciji tiskovin , se uporablja čistoris v elektronski obliki na priloženem CD ' ROM-u. V vseh tiskanih materialih se uporablja osnovna tipografija. Glede na pomembnost besedila pa uporabljamo še eno izmed sekundarnih tipografij. OSNOVNA TIPOGRAFIJA Meta Black ltalic ~ ABCCDEFGHIJKLMNOPRS ŠTUVZiabcldefghijklmn oprsštuvzžo1234567B9 SEKUNDARNA TIPOGRAFIJA Meta Normal ABCČDEFGH IJKLMNOPRSŠ TUVZŽa bcčd efgh ij klm no p r sštuvz~o123456789 SEKUNDARNA TIPOGRAFIJA Meta Medium A B C Č DE F G H I J K L M NO P RS v :,. TUVZŽabcčdefghijklmnopr, sštuvzžo123456789 SEKUNDARNA TIPOGRAFIJA Garamond Condensed Light !tal(\ v v v 0 ABCCDEFGHI]KLMNOPRSSTUVZZf abcčdefghijklmnoprsštuvzžO 12J, 456789 ;-t 4 POTOVANJA SLOVENCEV Z AGENCIJAMI V LETU 1998 Več agend skih gostov v in iz Slov nije Mag. Danica Zorko Statistični urad RS je /lred kratkim objavU rezultate pregleda potovanj in letovanj domačih in tuiii turistov s slovenskimi turističnim, agendjami v letu 1998. Ponudba vredna zaupanja Domači agencijski gostje usmerjeni predvsem v tujino Po podatkih Statističnega urada RS je leto- valo leta 1998 v Sloveniji 822-411 domačih gostov, od tega samo 9,5 odstotka v aran- žmaju slovenskih turističnih agencij. Držav- ljane Slovenije, ki so organizacijo svojih le- tovanj in potovanj zaupali agencijam, je pri- vlačila predvsem tujina. V tujino se je leta 1998 odpravilo skoraj 84 odstotkov doma- čih agencijskih gostov (leto prej celo 86,8 odstotka). Večji od deleža gostov in tudi večji kot leto prej je bil v tujini leta 1998 tudi delež domačih prenočitev (88,3 %). V domovini je bil delež domačih agencij- skih gostov leta 1998 kljub večjemu obis- ku domačih letovišč (za 34 %) v primerja- vi z letom prej le 16,3 odstoten, delež pre- nočitev pa je zdrsnil celo na 11,7 odstot- ka. V Sloveniji so domači agencijski gost- je letovali v povprečju 3,6 dneva (leta 1997 še 4,7 dneva) in v tujini v zadnjih dveh letih 5,3 dneva. Najbolj privlačni potovalni cilji domačih agencijskih gostov Čeprav je zanimanje za nekatere tradicio- nalne tuje turistične cilje, kot so Avstrija, GRAF 1: ŠTEVILO TURISTOV, KI SO JIH DOMAČE TA PRIPELJALE V SLOVENIJO Iz AVSTRIJE Iz NEMČIJE Iz ITALIJE Iz VELIKE BRITANIJE s a Iz NIZOZEMSKE -· Iz RUSKE FEDERACIJE Iz OSTALIH DRŽAV o 5.000 10.000 Zaporedje priljubljenosti posameznih dr- žav se leta 1998 v primerjavi z letom prej ni bistveno spremenilo, če izvzamemo Španijo z Baleari in s Kanarskimi otoki, ki je sedmo mesto zamenjala s četrtim in potisnila Grčijo, Nemčijo in Francijo za eno mesto navzdol. Razvrščanje najbolj priljubljenih ciljnih držav po številu us- tvarjenih prenočitev pokaže nekoliko drugačno zaporedje, med desetimi drža- vami najdemo leta 1998 namesto Češke Republike in Madžarske že Združene dr- žave Amerike in Veliko Britanijo. Najbolj priljubljen počitniški cilj domačih agencijskih gostov v tujini je bila tudi leta 1997 • 1998 15.000 20.000 25.000 kot leto prej (7,2 dneva), je bilo slovenskih prenočitev za odstotek manj. Zaupati nasvetom in priporočilom stro- kovnjakov, izbirati med številnimi možno- stmi raznovrstne ponudbe na enem mes- tu, prepustiti skrb in številna drobna or- ganizacijska opravila profesionalcem ter pri tem potovati ali letovati ceneje, je za- gotovo zadosten razlog, da se doma in po svetu iz leta v leto več ljudi odloča za po- čitnice v aranžmaju turističnih agencij. Počitnice v lastnem aranžmaju so pri Slo- vencih in pri tistih, ki jo obiskujejo, resda še vedno prevladujoča organizacijska ob- lika potovanj, a tako - kot v večini emitiv- nih turističnih držav po svetu - delež tis- tih, ki se odločajo za paketno ponudbo tu- rističnih agencij, vztrajno narašča. To po- trjujejo tuje raziskave kakor tudi rezultati raziskovanj o potovanjih in letovanjih do- mačin in tujih turistov s slovenskimi turis- tičnimi agencijami v letu 1998, ki jih je te dni objavil Statistični urad RS. TABELA 3: PREVLADUJOČI POČITNIŠKI CILJI DOMAČIH AGENCIJSKIH GOSTOV V TUJINI Več slovenskih agencijskih gostov in več prenočitev kot leta 1997 so preteklo leto zabeležili na Madžarskem, v Turčiji in v ce linski ter otoški Španiji . Manj sloven- skih agencijskih gostov in manj njihovih prenočitev so leta 1998 v primerjavi z le- tom prej zabeležili samo v Avstriji in v Nemčiji, medtem ko je manj slovenskih gostov na Češkem, v Grčiji in Italiji ustva- rilo več prenočitev a-z iroma več sloven- skih agencijskih gostov na Hrvaškem in v Franciji manj prenočitev. Najdlje so se domači agencijski gostje leta 1998 zadr- ževali v Turčiji (7,8 dneva) in Grčiji (7,1 dan) in najkrajši čas na Madžarskem (2 dneva) in v Nemčiji (2,2 dneva). j1997 1998 VRSTNI TURISTI % VRSTNI TURISTI % INDEKS DNEVI BIVANJA že blizu trl milijone agencijskih prenočitev , Leta 1998 je v Sloveniji v organizaciji slo- venskih turističnih agencij letovalo 572.100 domačih in tujih turistov ali 9 od- stotkov več kot leta 1997, doma in na tu- jem so agencijski gostje ustvarili 2,9 mili- jona prenočitev ali 8 odstotkov več kot le- to prej. Za ponudbo slovenskih turistič­ nih agencij so se v največji meri ogrevali domači gostje (84,2 %), tujih gostov, ki so jih v Slovenijo pripeljale domače turis- tične agencije, je bilo sicer 13 odstotkov več kot leta 1997, relativni delež pa je os- tal tako rekoč enak (leta 1997: 15,3 % in leta 1998 15,8 %). Glede na to, da so leta 1998 tuji agencijski gostje ustvarili v Slo- veniji kar 31 odstotkov več prenočitev kot leto prej in se je povprečna doba bivanja podaljšala s 4,8 dneva v letu 1997 na 5,5 dneva, se je v zadnjem letu povečal tudi delež tujih prenočitev s 14 v letu 1997 na 17 odstotkov (tabela 1). RED Skupaj 1 383.115 100 Hrvaška 140.753 36,7 Italija 2 43-471 11,3 Avstrija 3 29.231 7,6 Grčija 4 22.820 6 Nemčija 5 22.038 5,8 Francija 6 18.979 5 Španija* 7 18.543 4,8 Madžarska 8 13.913 3,6 Češka republika 9 13.237 3,5 Turčija 10 10.458 2,7 Ostale države 49.672 13 * Špamja;f3aleari in Kanarski otoki Češka, Grčija, Italija in Nemčija, rahlo po- pustilo, je med Slovenci, ki letujejo ali potujejo z domačimi turističnimi agenci- jami, še vedno najbolj priljubljenih deset držav. Leta 1998 se je za deset v tabeli 3 nanizanih držav odločilo blizu 83 odstot- kov domačih agencijskih gostov, leto prej še 87 odstotkov. if ABELA 1: ŠTEVILO GOSTOV IN PRENOČITEV V ORGANIZACIJI SLOVENSKIH TURISTIČNIH AGENCIJ LETA 19'11 IN 1998 1997 DELE2 POVPREČNA 1998 POVPREČNA DELE2 INDEKS 98/ 97 v% DOBA BIVANJA DOBA BIVANJA V % 521.276 100 441.615 84,7 79.661 15,3 2,695.504 100 2,315.166 86 38o.338 14 5,17 dneva 572.100 100 5,07dni 1 109 5,24 dneva 481.839 L 84.2 4,99dni 109 4,77dneva 90.261 15,8 5,31 dni 1 113 2,902.633 t 100 LI 1o8 2,404.835 83 104 497.798 17 131 TABELA 2: SLOVENSKI AGENCIJSKI GOSTJE IN NJIHOVE PRENOČITVE LETA 19'11 IN 1998 DOMA IN V TUJINI 7 GOSTI PRENOČITVE 1997 Skupaj 441.615 100 100 Slovenija 58.500 13,2 16,3 iTujina 383.115 86,8 83,7 NDEKS 98 97 109 134 105 1997 2,315.166 275.055 2,040.111 2,124-116 INDEKS 98 ~ 104 102 104 RED 2 3 5 6 7 4 8 9 10 98/97 1997 1998 403.489 100 105 5,3 5,3 143.608 35,6 102 7,2 6,9 39.795 9,9 92 2,8 3,2 28.219 7 97 3,9 3,6 21.368 5,3 94 5,9 7,1 20.919 5,2 95 2,1 2,2 20.071 5 106 3,7 3,5 21.877 5,4 118 6 5,4 14.668 3,6 105 1,9 2 12-403 3,1 94 2,2 2,3 11.217 2,8 107 7,2 7,8 69.344 17,2 140 6,1 5,3 1998 Hrvaška, kjer je v aranžmaju domačih agencij letovalo že prek 143 tisoč Sloven- cev ali dva odstotka več kot leto prej. Ker pa so domači agencijski gostje na Hrvaš- kem leta 1998 bivali krajši čas (6,9 dneva) GRAF 2: DELEŽ DOMAČIH GOSTOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, po letnih časih o POLETNA SEZONA ZIMSKA SEZONA delež v % v Sloveniji 1 delež v % v tujini PREOSTALI ČAS LETA Vet potovanj v oddaljene destinacije Čeprav je odpadlo na države, ki so se leta 1998 uvrstile od enajstega mesta dalje, dobrih 17 odstotkov domačih agencijskih gostov, so gostile kar 40 odstotkov več Slovencev kot leto prej, v nekaterih pa se je obisk celo podvojil oziroma potrojil. Tako je leta 1998 več Slovencev v aran- žmaju domačih turističnih agencij poto- valo po nekaterih evropskih državah, kot so na primer: Nizozemska (+25 %), Portu- galska (+36 %), Švica (+38 %), Poljska (+44 %), Velika Britanija (+60 %) in tudi na druge celine, na Kitajsko (+47 %), v Šrilanko in na Maldive (+57 %), v ZDA (+60 %), v države Južne Amerike (+71 %), na Japonsko (+89 %), v Indijo in Nepal (+136 %), v Kanado (+139 %), v Južno Af- riko (+169 %), na Sejšele (+171 %), v Me- hiko (+264 %) in v druge države Srednje Amerike (+267 %). Ker slovenskih gostov tuje statistike (ra- zen na Hrvaškem in v Avstriji) posebej še ne evidentirajo, žal ni mogoče ugotoviti, koliko Slovencev letuje v tujini v lastnem aranžmaju niti, koliko se jih odpravi na počitnice in na potovanja v aranžmaju tu- jih turističnih agencij. GRAF 3: ODSTOTKOVNI PRIKAi IZBIRE PREVOZNIH SREDSTEV DOMACIH AGENCIJSKIH GOSTOV ZA POTOVANJA V INOZEMSTVO DRUGA PREVOZNA SREDSTVA 4.9 2.4 deleZ v% 1997 deleZ v% 1998 LETALA 34.7 39-2 POTOVANJA SLOVENCEV Z AGENCIJAMI V LETU 1998 Sezonska naravnanost domačih agencijskih gostov GRAF 4: ODSTOTKOVNI PRIKAZ DOMAčlH PRENOČITEV V INOZEMSTVU Večina Slovencev se odloča za poletno ponudbo domačih turističnih agencij. V lanskoletni poletni turistični sezoni jih je letovalo v domovini 41 odstotkov in v tu- jini 59 odstotkov. Čeprav vemo, da Slo- venci radi smučajo tudi v tujini, je bil de- lež domačih agencijskih gostov na tujem v zimskih mesecih leta 1998 skromen (15,7 %), medtem ko so pritegnili zimski aranžmaji doma prek 27 odstotkov do- mačih gostov. Bolj zanimivi od zime so bi- li spomladanski in jesenski meseci, doma je letovalo skoraj 32 odstotkov domačih agencijskih gostov in na tujem dobra če­ trtina. Izbira prevoznih sredstev Po domovini potujejo domači agencijski gostje seveda največ z avtomobilom (leta 1998: 59,2 %) in z avtobusom (40,4 %), vsa druga prevozna sredstva so zastopa- na s komaj 0,4 odstotki. Za potovanja v tujino pa je izbira nekoliko drugačna, naj- več agencijskih gostov se odloča za avto- bus. Kot kaže graf št. 3, je na drugem mestu osebni avtomobil, na tretjem letalo, nato sledijo druga prevozna sredstva. Potovanj z avtobusi je bilo leta 1998 za 7 odstotkov manj kot leta 1997, z vsemi ostalimi prevoznimi sredstvi pa je bilo prepeljanih več domačih potnikov kot leto prej. Krožna potovanja domačih agenciiskih gostov Leta 1998 se je z domačimi agencijami na večdnevna krožna potovanja po domovini in v tujino odpravilo 51.171 Slovencev ali kar 84 odstotkov več kot leta 1997; z avto- busi jih je krožilo naokoli 44.973 ali 88 odstotkov, z ladjami 3,7 odstotka in z os- talimi prevoznimi sredstvi 8,3 odstotka. Domači gostje na enodnevnih izletih doma in na tujem Na enodnevne izlete z agencijami se je le- ta 1998 odpravilo 237.914 državljanov Slovenije, domovino je raziskovalo 173.574 ali 73 % in tujino 64.340 ali 27 % domačih izletnikov. Po priljubljenosti so si tuji izletniški cilji sledili takole: Italija (39,6 %), Avstrija (28,7 %), Madžarska (15,2 %), Hrvaška (9,6 %), Nemčija (6,4 %) in nato druge države (0,5 %). Udele- žencev na izletih po domovini je bilo leta 1998 v primerjavi z letom 1997 za po- lovico manj in za deset odstotkov manj tudi na izletih v tujino. • 46 % Hrvaška • 17 % Ostale države • 59.6 % Nemčija 2 % Velika Britanija • 3 % Francija • 4 % Turčija 5 % Avstrija • 6% Španija • 6 % Italija 7 % Grčija 2% ZDA Tuji turisti na letovanju v Sloveniji v organizaciji slovenskih turističnih agencij Leta 1998 je letovalo v Sloveniji v aran- žmaju slovenskih turističnih agencij 90.261 tujih turistov, od tega skoraj četr­ tina iz Avstrije (24 %). Na avstrijskem tu- rističnem trgu so bile slovenske turistič­ ne agencije leta 1998 izjemno dejavne, saj so pripeljale v Slovenijo kar 141 od- stotkov več avstrijskih gostov kot leto prej. Na letovanju v Sloveniji so ostali Av- strijci v povprečju 5,9 dneva ter ustvarili 127.686 prenočitev ali kar 264 odstotkov več kot leta 1997. Med šestimi najbolj za- stopanimi tujimi trgi, iz katerih pripeljejo domače turistične agencije tri četrtine tu- jih gostov (leta 1997 72,3 in leta 1998 78 odstotkov), izstopajo poleg Avstrije še Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Ruska federacija. Podrobneje v grafu 1. SURS je objavil rezultate o tem, kam so v letu 1998 potovali domači in tuji turisti s slovenskimi agencijami, mi pa si še peglejmo, kako so v letu 1998 po svetu potovali svetovni popotniki - individualno ali pa v agencijskem aranžmaju. • V letu 1998 si je počitnice v tujini privošči­ lo 625 milijonov turistov, kar pomeni 2,37 odstotka več kot leto prej, ko je zunaj meja doD7ovine letovalo 611 milijonov turistov. • Sirom po svetu je turizem kot gospodar- ska panoga ustvaril 445 milijard ameriških dolarjev (pri čemer mednarodni transport ni vključen), kar predstavlja 2,01 odstotka več kot leta 1997, ko so svetovni popotniki in turisti v ta namen potrošili 436 milijarde USD. • Zaporedje najprivlačnejših turističnih dr- ~av se v zadnjih letih ni veliko spremenilo. Se vedno ostaja Francija na prvem mestu po številu turističnih prihodov, sledi ji Španija, katera beleži približno 32 odstotkov manjše število turističnih prihodov od Francije. Kljub statistiki je za Spanijo leto 1998 dobro turistično leto, saj je na lestvici najbolj obiskanih dežel prehitela celo ZDA. Francija ima že drugo leto največji delež z vidika prihodov v svetovnem turizmu. Ta znaša za leto 1998 11 odstotkov. Zanimiv vzpon po lestvici navzgor je naredila Portugalska, ki je v primerjavi z letom 1997 zavzela 15. mesto in je tako v številu obiskovalcev prehitela tri države. ZDA ima negativni indeks, kar opozarja na padec stopnje prihodov mednarodnih turistov. Turčija in Tajska os- tajata v relativno enakem položaju kot leta 1997- • Evropa je ohranila vodilno vlogo med tu- rističnimi destinacijami v svetovnem turis- tičnem kolaču. V letu 1998 se je za Evropo odločilo 59,6 odstotkov vseh svetovnih po- potnikov (kar predstavlja sicer 8,6 odstot- kov manj v primerjavi z letom 1970) ali 372,523 milijonov turistov, k svetovnemu turističnemu deviznemu izkupičku pa je pri- spevala dobro polovico oziroma 50,8 od- stotkov celotnega svetovnega turističnega prihodka. V Evropi so turisti potrošili 226,104 milijard USD (3,6 odsotni porast v primerjavi z letom 1997). Evropa je tako lani privabila 11 milijonov več mednarodnih tu- ristov kot leta 1997 in zaslužila z njimi 8 mi- lijard US dolarjev več kot leto prej. • Drugi največji delež (19,2 %) sta k svetov- nemu turizmu dodali obe Ameriki, kjer je le- ta 1998Jetovalo 120,190 milijonov turistov. Letna stopnja rasti se je v obeh Amerikah upočasnila in se znižala iz 5,8 odstotne rasti v letu 1995/1996 na 1,3 odstotno rast v letu 1996/1997, v letu 1997/1998 pa se je malce REGIONALNA RAZDELITEV INOZEMSKIH TURISTIČNIH PRIHODOV, 1998 • 59.6 % Evropa 19.2 % Ameriki 13.9 % Vzhodna Azija / Pacifik • 2.5 % Srednji Vzhod • 4.0 % Vzhodna Azija / Pacifik o.8 % Južna Azija zvišala na 1,4 %. Tuji turisti so v obeh Ame- rikah pustili 121,225 milijarde USD ali 2,1 od- stotka več kot leta 1997, k svetovni turistič­ ni beri pa so primaknili dobro četrtino (27,3 %). • Tretje mesto na svetovni lestvici je po us- tvarjenem inozemskem turističnem prome- tu in deviznemu prilivu pripadlo Vzhodni Aziji in Pacifiku, kjer so leta 1998 gostili 86,927 milijonov turistov, kar pomeni 13,9 odstotni delež svetovnega turizma, in v de- vizno blagajno pospravili 73,739 milijard USD ali 16,6 odstotni delež svetovnih turis- tičnih deviz. Po visokem, 9,4 odstotnem po- rastu leta 1996 se je število prihodov v Vz- hodno Azijo in Pacifik zmanjšalo za 1,2 od- stotkov v letu 1997 in še za nadaljnjih 1,2 od- stotkov v letu 1998. • Afrika je bila leta 1998 v svetovnem turiz- mu udeležena s 4 odstotnim deležem pri številu tujih turistov (24,903 milijonov) in z 2,2 odstotki v svetovnem deviznem zasluž- ku (9,551 milijarde USD ali 5,9 odstotkov več kot leto prej). Afrika je v letu 1998 bele- žila največji porast v številu mednarodnih prihodov in sicer za 7,5 odstotkov. • Bližnji vzhod je leta 1998 obiskalo 15,622 milijonov tujih turistov, kar pomeni 5,3 od- stotke več kot leta 1997, turistični devizni prihodek pa se je povzpel na 9,722 milijarde USD in je bil za 6,4 odstotke večji od dose- ženega v letu 1997. Bližnji vzhod je obiskalo 2,5 odstotkov vseh tujih turistov, ki so se leta 1998 potepali po svetu. Od svetovnega turističnega deviznega izkupička je na Bliž- nji Vzhod odpadlo 2,2 odstotka. • Južna Azija je leto 1998 zaključila s 5 od- stotnim porastom števila tujih turistov (5,071 milijonov ali o,8 odsotni delež sve- tovnega turizma), kar pa predstavlja v pri- merjavi z rastjo med letoma 1996 in 1997 za 3,9 odstotkov manj (takrat so beležili 8,9 odstotno rast). Madež - o eni izmed raznoterih zvrsti turizma Mag. Danica Zorko O tolikih zanimivih in raznoterih zvr- steh turizma že tek dandanes beseda tudi pri nas in s toliko različnimi (po- zitivnimi!) prijemi si, prizadevamo pri- vabi.ti tuje turiste v deželo na sončni strani Alp ter hkrati omogočiti domačim počitnice v domovini (in na tujem), da so /'iste zvrsti, ki si,lijo čez rob, in tisti ponudniki z nasprotnega brega, kar malce prezrti. Senzacionalizem (ali komercialnost?) s te- matiko, kateri se omikani turistični svet (ug- ledne turistične agencije in organizatorji po- tovanj, hotelske verige, letalske tlružbe in njihova združenja, članice Svetovne turistič­ ne organizacije in drugi) že nekaj·let zoper- stavlja, najbolj brani slovenski reviji ni ravno v čast in ponos. O čem pravzaprav teče beseda? O najstarej- ši obrti, ki so jo zlasti nekatere azijske drža- ve vgradile v turistično ponudbo in o progra- mih ene od slovenskih turisti~nih agencij, ki je v naziv firme vtkala besedo viagra ter o članku v popularni slovenski reviji, ki z bese- do in sliko na široko predstavi njihovo po- nudbo. Da bi bili čim bolj učinkoviti pri omejevanju seksualnega turizma (še prav posebej pri preprečevanju izkoriščanja otrok v te name- ne), so se \trokovnjaki različnih strok, zbra- ni na pobudo Evropske zveze na posebni konferenci v Bruslju, odločili za poglobljeno preventivo in sankcije. Preventivi in vzgoji bodo namenili čedno vsoto denarja in s po- sebnimi oblikami osveščanja javnosti (z apeli, nalepkami, deklaracijami, obeski za kovčke ... ) odvračali potencialne turiste od tako motiviranih počitnic, kazen oziroma iz- ključitev iz European Commission of Travel Agents' Associations pa bo doletela vse or- ganizatorje turističnih potovanj, ki bodo promovirali seksualni turizem. Tudi sama WTO zavezuje države članice (torej tudi Slo- venijo, ki je ena od 138 članic od leta 1993), naj ne podpirajo tovrstne turistične dejav- nosti. V Sloveniji doslej o tej vrsti turizma še ni bi- lo veliko izrečenega niti napisanega (na pro- blem in stališča konference v okviru Evrop- ske zvez je v Lipovem listu 4/99 opozoril Jo- že Plešej) in najbrž tudi ni bilo posebne po- trebe za to. Ko pa se v promocijo določene turistične agencije in njene ponudbe (in še z natančno navedbo spletnih strani, kjer je mogoče dobiti podrobnejše informacije), vključi ugledni slovenski medij, bi že kazalo udariti plat zvona. Slovenski turizem ima novo domeno na in- ternetu, poleg tega pa so uradne pred- stavitvene strani slovenskega turizma, za katere je odgovoren CPTS, popolnoma vse- binsko in oblikovno prenovljene. Nov na- slov se glasi www.slovenia-tourism.si (prednost je v imenu Slovenija v naslovu), preko stare domene www. tourist-board.si pa bo na nove strani mo- goče priti še eno leto. 5 "O egiptovskih pi ramidah obstaja mnogo zgodb. En najbolj zanimivih in nemara najver- jetnejša je tista o njihovi gradnji. Va- še zaposlene bomo odpeljali pred Keop sovo piramido in jim dali nalo- go, naj sredi puščave zgradijo svojo. Tabor, v katerem bodo preživeli 'teambuilding' program, spominja na vasice v času faraonov. Živali se bodo prosto sprehajale med udeleženci. Ne skrbite, tudi za dobro oskrbo z vodo bomo poskrbeli. Najboljšo na- grado si bodo prislužili tisti, ki jim bo uspelo s pomočjo posebnega inženi r- skega orodja in zidaki zgraditi največjo piramido. Zmagovalni team se bo preoblekel v oblač ila faraonov in egiptovskih kraljic. Slavje se bo nadaljevalo z obilno faraonsko poje- dino, ježo konjev in kamel (Iz katalo- ga motivacijskih potovanj ene od nemških specializiranih agencij). Takšno doživetje velja za ekskluzivno motivacijsko potovanje iz vrste 'team- building' programov - programov • za gradnjo medsebojnih odnosov med za- poslenimi, ki posledično zvišuje kako- vostno produktivnost, občutek pripadno- sti in zvestobo do organizacije. . Potovanje je t_orej lahko tudi menedžer- sko in marketinško orodje, organizirano pa s ciljem motivacije zaposlenih za do- seganje določenih ciljev in pospeševanja prodaje. Odločevalci zatrjujejo, _da nobe- no drugo orodje motiviranja zaposlenih močneje ne gradi odnosov, tako med so- delavci in nadrejenimi in tudi zvestobe do podjetja, kot prav motivacijsko potova- nje. Izbor orodja nagrajevanja in motiva- cije je kompleksen proces. V prvi vrsti ve- lja pravilo, da vsak človek potrebuje "drugačen psihološki kisik 11 • Kar je za ne- katere zadušljivo, je lahko za druge izpol- njujoče. Res pa }e, da potovanje kot mo- tivacijsko orodje nudi nekaj prednosti: • omogoča enkratno doživetje, ki ostane v spominu nagrajenca, • pri skupinah ali teamih na potovanje omogoča gradnjo medosebnih odnosov, • v primeru, ko motivacijsko potovanje izpolnjuje celoten koncept ekskluzivno- sti, zvišuje občutek pomembnosti, po- sebnosti posameznika, s tem vzporedno pa pripadnost in predanost organizaciji oziroma podjetju . Motivacijska potovanja v povprečju traja- jo od dva do pet dni. Najpogostejša so štiridnevna, sedem dni pa za oddaljene, prekomorske destinacije. Elementi, ki najbolj vplivajo na izbor destinacije za motivacijsko potovanje, so naslednji: at- raktivnost destinacije, cena, dobra pro- metna povezava, varnost, dodana vred- nost, eksotičnost. Motivacijska potovanja so znana kot naj- bolj ekskluzivna, kot "smetana potovalne industrije". Vendar v praksi pogosto pri- haja do povsem 'neekskluzivnih ' motiva- cijskih programov, predvsem zaradi veča­ nja dobička s količino. Takšen primer so . ' . ' . . . arketinško orodje?! s, Incentives, Conf erences & Congresses, ki in julijsko-avgustovski številki Titr!zma, r,ja. Samo za primer: nemška podjetja letno ivadjska potovanja, s katerimi nagrajujejo in podobno. množične, lahko bi jih imenovali tudi "mo- tivacijske prireditve", ki jih prirejajo pod- jetja za svoje najuspešnejše prodajalce. Značilne so za ameriški trg korporacij, pričnejo ali pa dosežejo svoj vrhunec s pojedino v ogromni dvorani, ponavadi na- polnjeno s tisoč ali več zaposlenimi in ot- voritvenim govorom, ki vliva moč za še večjo poslovno uspešnost. S podobnimi primeri bi lahko še nadaljevali. Omenimo le še trik potovalnih agentov, ki za svoje malce bolj kreativne programe, z malen- kost večjo dodano vrednostjo, namenjene skupinam 'leisure' turistov, uporabljajo naziv motivacijsko potovanje in ga pred- stavljajo kot "ekskluzivni incentive prog- ram 11 ! Za pravilno razumevanje in delo- vanje na vedno bolj kompleksnem trgu motivacijskih potovanj je seveda treba poznati dogajanje v svetu, razvoj v vsaj zadnjih petnajstih letih in pa ekskluzivni koncept motivacijskega programa. Trg korporacij in velikih podjetij ta kon- cept uvršča v marketinški program, manj izkušeni uporabniki pa ga ne ločujejo od skupinskih poslovnih srečanj. In na strani ponudbe? "lncentive houses", agencije, ki ponujajo storitve iz celotnega sistema nagrajevanja in motiviranja, ponujajo po- tovanje le kot eno od možnosti motivira- nja. Hoteli in turistične agencije ga pogo- sto enačijo kar s skupinskimi potovanji. To je tudi eden od razlogov, zakaj motivacij- ska potovanja v Sloveniji ali v Slovenijo še niso zaživela tako, kot bi lahko. Zlasti za velike mednarodne hotelske verige pa je bilo značilno, da so ponujale (v primerjavi z naročenim potovanjem dokaj poceni) pakete z ogledi znamenitosti, tematskimi večeri, zabavnim programom. Oblikovani pa so bili z namenom promocije novih zmogljivosti. DMC- ju pa motivacijsko potovanje lahko pomeni še eno od možnosti povečevanja poslovne realizacije. Padec ekskluzivnosti motivacijskih poto- vanj je povzročilo tudi dejstvo, da so bila prvotno večinoma namenjena zaposle- nim v prodaji, agentom in distributerjem, izključno kot orodje za dosego določene količine prodaje, in so se izvajali za 100 ali več udeležencev hkrati. Z razvojem storitvene dejavnosti, vse večjega pome- na kakovosti in produktivnosti - kako- vostne produktivnosti, je pojem dobil no- v? razsežnosti in postal orodje za dose- ganje različnih ciljev podjetja. Potencialni končni uporabniki so postali vsi zaposle- ni, distributerji in tudi kupci. Nagradna potovanja z namenom še povečati proda- jo so dobila nove razsežnosti programov za dvig kakovostne proizvodnje, zviševa- nje pripadnosti organizacijski kulturi, po- slanstvu in ciljem podjetja, gradnji odno- sov med zaposlenimi. Še posebno v obdobju recesije so se poja- vili t. i. motivacijska srečanja (incentivised meetings) - osrednji program je bilo sreča­ nje, pogosto izobraževalni seminar, z močnejšo navzočnostjo družabnega prog- rama. Trend močne vključitve izobraževa- nja v motivacijska potovanja se nadaljuje še danes, tudi v izpopolnjeni obliki team- building programov oziroma programov za gradnjo medosebnih odnosov med zaposlenimi. lncendere (lat.; zaigati - razvneti) Koncept motivacijskega potovanja z ele- mentom ekskluzivnosti in načelom veli- kega doživetja: 1. EDINSTVENOST: Prireditve se ne sme- jo ponavljati. Program naj vključuje pre- senečenja, posebne dogodke. 2. DOMIŠLJIJA in EKSOTIČNE IZKUŠNJE: Ponuja naj možnost nenavadnih izkus- tev. Eksotične izkušnje vzbujajo remini- scenco. Primer je srednjeveška večerja, vendar do vseh podrobnosti. Nagrajenci oblečeni v srednjeveške obleke, glasba, svetlobni efekti. .. 3. EKSKLUZIVNOST: Izključenost, nedo- stopnost, prvovrstnost. Nagrajenci mora- jo imeti občutek, da imajo priviligiran do- stop do prvovrstnih lokacij in ljudi. Izklju- čuje situacije, v katerih so udeleženci motivacijskega potovanja enačeni z osta- limi turisti. 4. ORIGINALNOST: Vključuje inovativ- nost, kreativne kombinacije . Izključuje ponavljanje in umeten videz. 5. POZORNOST DO PODROBNOSTI: Do- bri organizatorji izkoristijo vsako prilož- nost, kjer lahko pride do izražanja pozor- nosti podrobnostim potovanja, s katerimi stopnjujejo občutek udeležencev, da so nekaj posebnega. Podrobnost iz prakse je tudi potreba po tem, da naj imajo vsi udeleženci sobe z isto kategorijo in velikostjo. 6. 'TAILOR- MADE': Ponudba po meri na- ročnika pomeni prevesti njegove cilje in strateško sporočilo v izkušnjo. 7. POMEMBNOST VKLJUčlTVE 'ROi': Mo- tivacijsko potovanje je za organizatorja strošek, in to ne majhen. Zato mora nujno povrniti ta sredstva (Return On lnvest- ment), seveda na drugačen način (z večjo proizvodnjo, boljšimi odnosi, koncesija- mi ... ). Motivacijska potovanja niso podkupova- nje, temveč legitimno marketinško oro- dja in elitna veja potovalnega turizma! Kdo pripravlja in organizira motivacijska potovanja? Obstaja cela vrsta možnosti. Velika podjetja imajo lastni oddelek za motivacijo zaposlenih, kjer deluje tako imenovani načrtovalec motivacij (incenti- ve planner). Pripravi koncept motivacij- ske kampanje, program in izbere destina- cijo ter posrednika storitve. Tu lahko izbi- ra med potovalno/turistično agencijo, ki je specializirana za organizacijo motiva- cijskih potovanj (lncentive Trave[ House), v Sloveniji se s tem ukvarja oddelek Kom- pasa Turizem, samostojno pa blejska agencija Albatros, obe družbi pa seveda vodita tudi druge panoge v okviru MICE), lahko pa tudi družba za vodenje destina- cij (DMC), ki ima oddelek za izvedbo mo- tivacijskih potovanj. Kot samostojni spe- cializirani ponudniki motivacijskih kam- panj na trgu nastopajo tako imenovane motivacijske družbe (lncentive Houses). Ti iz široke palete orodij izperejo tisto ali kombinacijo, ki najbolj ustreza naročni­ kovim interesom. TRENDI • Čas trajanja motivacijskih potovanj se lahko malenkostno zmanjša - za en dan, vendar napovedujejo zvišanje proračuna na udeleženca; • Programi bodo bolj delovne narave, s poudarkom na gradnji odnosov; • Kupci motivacijskih potovanj se vse bolj odločajo za dolgoročno načrtovanje le- teh, z vpetostjo v točno določene cilje podjetja - bolj kot nagrada za dosežene cilje so motivacijska potovanja postala strateško orodje za zviševanje produktiv- nosti in poslovne realizacije; • M~tivacijska kampanja mora biti strogo usklajena s cilji naročnika; • Več možnosti za posel bodo imeli tisti oblikovalci aranžmajev, ki bodo v motiva- cijsko kampanjo vključili še kakšno drugo orodje iz sistema nagrajevanja; • Nadaljuje se trend povpraševanja po eko -turističnih programih, stran od zida- nih površin, umik v naravno okolje in t.i. 'off-road' aktivnosti. KOLIKO PORABIJO ITALIJANSKE DEŽELE ZA PROMOCIJO TURIZMA? DUELA ŠT. TURISTOV V 000 POTROŠENO V MLD LIR POVPREČNA PORABA/ EN TURIST Veneta 9.395 42 4.470 Toskana 8.561 36 4.205 Lombardija 7-785 66 8.478 Lacij 7.446 41 5.506 Emilija-Romanja 6.455 124 19.210 Tridentinska z Južno Tirolsko 6.307 136 21.563 Kampanija 4.155 98 23 .586 Ligurija 3.270 26 7.951 Sicilija 3.220 424 131.677 Piemont 2.402 17 7.077 Marke 1.715 60 34.985 Umbrija 1.599 9 5.629 Apulija 1.540 27 17.532 Sardinija 1.535 61 39.739 Furlanija in Julijska krajina 1.482 54 36.437 Abruci 1.077 91 84,494 Dolina Aoste 863 35 40.556 Kalabrija 858 122 142.191 Bazi likata 280 74 264.286 Molize 159 31 194.969 SKUPAJ ITALIJA 70.104 1.574 22-452 Skratka, da se razumemo: Italijani porabijo, a samo do regionalnega nivoja, poldrugo milijardo nemških mark! (88) V brošuri Vendere turismo, ki so jo delili na zadnjem TTG /neon tri v Rivi del Garda (potekal je med 15. in 17. oktobrom letos, udeležilo pa se ga je rekordno število slovenskih turističnih podjetij), smo našli za- nimiv podatek o tem, koliko porabijo posamezne izmed skupno 20 italijanskih dežel za turizem. Ni zapisano, katerega leta niti koliko za tujce in koliko za domače. So pa podatki kljub temu zgovorni. la lažje primerjanje podatkov si bomo najprej pogledali število turistov. Zanimivo je, da naši prvi sosedje - Furlanija-Julijska krajina - porabijo letno kar 54 mld lir (55 mio nemških mark)! Povedati je še potreb- no, da je povprečna italijanska dežela velika dobrih 15.000 km2 in da ima skoraj 3 milijone prebivalcev, torej je v glavnem večja od Slovenije . • & za:. C&Jq Sladko, ki te ljubim sladko Toni Gomišček Slow.Food.Go@guest.neticom.si YINORO 99: opazno mesto slovenskih vin med nektarji s e,e/ega sveta Ne čudim se pticam selivkam, ki jeseni odletijo na jug. Sredi oktobra, ko smo pri nas že začeli hoditi naokrog v težjih oble- kah, so na Siciliji zadostovali kratki roka- vi. Sonce je prijetno grelo in kamorkoli si pogledal, si videl enega, dva, tri ali celo več. Mesta so bila prelepljena s plakati, ki so opozarjali, da je v Marsali mednarodni salon sladkih in likerskih vin, prvi VI NORO 99, izzivalna prireditev, ki je poskušala približati širšemu krogu ljubiteljev vina sladke posebneže iz celega sveta. Med organizatorje salona so se podpisali občina Marsala, dežela Sicilija, italijan- sko združenje vinskih mest, italijanska državna vinoteka, gibanje Slowfood in re- vija Vinum. V času, ko vinski mešetarji sklepajo posle o kontejnerskih količinah, ko stroji opravijo že večino dela v vino- gradu in ko zorenje vin vodijo mikropro- cesorji, so žaromete usmerili na vina, ki so plod tenkočutnega sodelovanja člove­ ka z naravo. V Sredozemlju kot zibelki vi- nogradništva in vinarstva naj bi že zdav- naj odkrili skrivnosti pridelovanja poseb- nih vin iz sušenega grozdja in passiti na- stajajo še vedno tako kot včasih. V deželnem vinskem inštitutu na Siciliji poskušajo s poskusnimi mikrovinifikaci- jami določiti najprimernejše razmerje med grozdjem sušenem na soncu (dobi večje telo) in v senci (ohrani več arom), toda vse ostalo ostaja enako. Vsak grozd je potrebno skrbno položiti na tla ali v za- bojčke, stalno spremljati sušenje, previd- no pobirati suhe jagode in nato gost mošt zaupati kvasovkam v dolgotrajno predelavo. Tudi priprava jereza sega vsaj do Feničanov, medtem ko naj bi pikolit zagotovo pili že Rimljani. Zgodba o tem, kako je nemškim poznim trgatvam botroval nek dvorni sel, ki je z nekajtedensko zamudo prišel oznanit za- četek trgatve, je mogoče le legenda, toda dejstvo je, da so celinski vinarji v začetku osemnajstega stoletja spoznali korist- nost plemenite plesni pri doseganju slaj- ših moštov in od naključne trgatve tehno- loško prezrelega grozdja do zavestnega iskanja suhih jagodnih izborov in ledenih vin je bil potreben le še korak. Danes se vse vinorodne dežele ponašajo s temi vinskimi poslasticami in prvi slovenski nastop na takšnem specializiranem sej- mu (Vinoble 98 v Jerezu, ki je bil sploh pr- vi svetovni salon sladkih in likerskih vin, je šel mimo brez naših vzorcev!) je poka- zal, da sodijo naši pridelovalci v svetovni vrh. In da je Slovenija (lahko) mnogo bolj prepoznavna, kot pogosto jadikujemo. Vztrajni obiskovalci salona Vinoro 99 so lahko poskusili okroglih petsto vzorcev vina. Mnogi pridelovalci so se prepustili naključju in steklenice zaupali barskemu načinu degustacije, slovenskim vinom pa je samostojen nastop v Marsali omogoči­ la občina Brda z zakupom razstavnega prostora, medtem ko so ostale stroške vzeli na pleča sami vinarji (ali njihovi sponzorji). Prednosti lastnega pulta so se pokazale takoj: ob zemljevidu slovenskih vinorodnih območij je bilo možno pove- dati kaj več o sami Sloveniji, o prepleta- nju kletarskih šol, o pestri ponudbi ne-sa- mo-vina (največ povpraševanja je bilo za kmečke turizme), predvsem pa posredo- vati radovednim pokuševalcem kar naj- več zanimivih podrobnosti o vsakem po- sameznem vinu in njegovem prideloval- cu. Novinarji so si polnili beležke, toda tudi drugi obiskovalci (in v štirih dneh sejma se jih je zvrstilo ogromno) so se za- pisovali vtise o naših vinih, se vračali s prijatelji, jim sami priporočali kaj naj po- skusijo, in se ob koncu dneva vračali s pohvalami, da je prav to ali ono vino z na- šega pulta najboljše na celotnem salonu. Okusi so seveda različni in med dvajseti- Slovenska smučišča na prehodu v novo tisočletje O hm morajolm morala razmišljati Matej Gregorčič Smučanje še vedno ostaja slovenski na- cionalni šport, kar pomeni, da povpraše- vanje po zimskih turističnih storitvah torej obstaja. Veliko je že bilo postavljenih vprašanj v zvezi s slovenskimi smučarski­ mi centri in zimskim turizmom v Sloveniji nasploh. Že pred leti pa se je pojavil velik problem odliva domačih turistov v tujino, ki je postal prava "nočna mora" sloven- skih smučarskih centrov. Ta problem so s pridom izkoriščale mnoge domače turistič­ ne agencije. Problem je postal še globlji v obdobju tranzicije slovenskega gospodar- stva in pa slabih snežnih razmer, na katere smučarski centri niso bili pripravljeni. V zadnjih letih so slovenski smučarski cen- tri aktivno začeli z izboljševanjem svoje po- nudbe po zgledu zahodnoevropskih smu- čarskih centrov. Prvi korak je bil narejen z začetkom posodabljanja žičnic, ureditve zasneževalnih sistemov in dostopne infra- strukture, počasi pa mu je sledila obnova in graditev namestitvenih objektov. In kaj je potem tisto, kar tuja smučišča še vedno tako močno dviga nad naša? Za po- slovni uspeh slovenskih smučarskih cen- trov je poleg vse prometne in namestit- vene infrastrukture potrebno ustvariti še prepoznavno celostno podobo smučišča, urejen dostop do smučišča in nenazadnje - zelo pomembno dnevno ponudbo stori- tev na smučišču. Temu dajeta pečat še do- ber "image" smučišča, ki mora biti v jav- nosti jasen in dobro prepoznaven in pa or- ganizirano pojavljanje v medijih. Vse to v celoti gradi blagovno znamko smučar­ skega centra, ta pa lahko opraviči s tujino primerljive cene smučarskih vozovnic in ostalih storitev na slovenskih smučiščih. To vrzel pa so kot tržno nišo prepoznala nekatera podjetja, ki se zavedajo po- membnosti teh "bolj imaginarnih kompo- nent" na poti do uspeha smučarskega centra. Tako je letos, za zgled smučarskim centrom, mlado podjetje Arttel iz Ljubljane pripravilo kompleksen projekt, ki vključuje več medsebojno močno povezanih projektov s skupnim ciljem izboljšane in bolj urejene ponudbe na smučišču in povečanega obiska smučarskega centra. Prvo, predstavljeno tudi kot nujna infra- struktura, je izdelava enotne, dobro pre- mi vzorci ni bilo niti enega, ki ne bi našel svojega vnetega zagovornika. Vsem obi- skovalcem pa so šli v posebno slast ja- bolčni krhlji, ki sva jih s sodelavko Mar- jetko Plesničar ponujala za osvežitev okusa med sladkim srebanjem: na jugu Italije se nad njimi navdušujejo vsaj toli- ko, kot mi nad njihovimi suhimi figami in svežimi agrumi. Ja, Sicilija je strašno gostoljubna in tam zlahka dobiš prijatelja. Prijatelje pa so dobila tudi naša vina in preko njih Slove- nija. Izjemno priložnost za predstavitev v elitnem ra.zredu vinske ponudbe so to- krat izkoristili KZ Goriška Brda s Pikoli- tom 97 in vinom iz sušenega grozdja Mar- kiz 96, Movia z Izbranimi plodovi 94, M. Novičke iz CPTS • Novo na področju prospektnega ma- teriala - CPTS je v jesenskih mesecih iz- dal splošni prospekt o Sloveniji še v hr- vaškem jeziku, področni katalog sloven- skih naravnih zdravilišč v ruščini, tik pred tiskom je produktni katalog "Jahanje v de- želi Lipicancev, v štirih jezikih pa so izšli vložni listi za področni katalog podeželje s predstavitvijo turističnih kmetij (s tem smo za potrebe tujih trgov nadomestili prodajni katalog turističnih kmetij, ki zdaj ostaja samo v slovenskem jeziku). • MIT lnternational Paris - Slovenski tu- rizem je v organizaciji CPTS med 21. in 23. oktobrom sodeloval na borzi MIT lnter- national v Parizu. Lanski, prvi slovenski nastop na MIT lnternational, je povzročil izjemno ugoden odziv pri francoskih tour operatorjih, zlasti pa avtobuserjih, ki so pred letom 1991 že organizirali potovanja v Slovenijo, letošnji nastop pa ta trend še poglablja. • Delavnica v Salzburgu - V Hotelu Ro- senberger v Salzburgu je predstavništvo poznavne in hitro zapomljive celostne po- dobe smučišča. V ta projekt je poleg vseh tabelnih oznak na smučišču in na poti do smučišča vključeno tudi informiranje preko snežnih telefonov, interneta, različ­ nega promocijskega materiala, pojavljanja na sejmih, osebja na smučišču in vseh ostalih medijih. Kot drugo komponento so predstavili urejeno in kontrolirano oglaše- vanje na smučišču. Znano je, da zaintere- siranost med podjetji za oglaševanje na smučišču raste, to pa predvsem zaradi za oglaševanje zanimive strukture obiskoval- cev smučarskih centrov. Vendar pa je to na nekaterih smučiščih botrovalo tudi zelo neurejenemu oglaševanju in v nekaterih primerih tudi nasičenju ali onesnaženju z oglaševanjem. Tu se je podjetje Arttel postavilo na stran omejitve oglaševanja le na dostopno pot smučišča in spremljajoče objekte, kjer je oglaševanje tudi najbolj učinkovito.V projekt so vključili tudi uredi- tev in poenotenje športno izobraževalnih ustanov na smučišču. Zadnji, a ne manj pomemben del celotne- ga projekta, pa so organizirane popestrit- ve na smučišču in njih spremljajoče po- javljanje v medijih. V koncept je vključe­ nih 13 organiziranih sobotnih prireditev in sočasno pojavljanje v medijih. Priredit- Simčič z Leonardom 97, E. Simčič z Ed ije- vim izborom 96, Orse z Zelenom 95, SKZ Zaloščan z Rafaelom 97 in Aristokratom 97, Rojc z Renskim rizlingom Lavrencij 95, Ljutomerčan s Chardonnayem 97 SJI, Hlebec s Sauvignonom 97 JI, Urbajs z Mi- klavževim vinom 97, Vinag z Renskim riz- lingom 95 SJI in Laškim rizlingom 96 LV, Vino Brežice s Chardonnayem 97 LV, Modro frankinjo 97 LV in Mosconom 89, SKS Maribor z Renskim rizlingom 91 in Jo- že Prus z Rumenim muškatom 97 JI in Laškim rizlingom 97 LV. Nasvidenje na Vi- noro 2001, še prej pa nas čaka Vinoble. Hočejo nas na teh salonih in naša vina si zaslužijo, da jih postavimo ob bok naj- boljšim med najboljšimi. CPTS na Dunaju 3. novembra organiziralo delavnico pospeševanja prodaje sloven- ske turistične ponudbe, na katet i se je 25 predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva srečalo z avstrijskim pov- praševanjem iz dežele Salzburg, Zgornje Avstrije in Tirolske (38 agentov, tour operatorjev in prevoznikov). • ASTA Strasbourg - Slovenski turizem je bil od 7. do 12. novembra prisoten na 69. Letnem kongresu AmeriŠ'ke skupnosti potovalnih agentov in agencij (ASTA) v Strasbourgu. ASTA združuje več kot 27.000 -registriranih članov in 168 držav, med njimi je tudi okoli 20 individualnih in agencijskih članov iz Slovenije, slovenski turizem na nacionalnem nivoju pa v tem združenju predstavlja CPTS. ( • Sejemski in borzni nastopi v organi- zaciji CPTS do konca leta 1999 - Vrhu- nec je zagotovo londonska borza World Travel Market med 15. in 18. novembrom, nastopi pa se nadaljujejo s T&C (Touristik & Caravaning) v Leipzigu med 17. in 21. novembrom in zaključijo z bruseljskim BTF (Brussels Trave[ Fair), ki bo potekal med 23. in 25. novembrom 1999. ve so tematsko zelo različne in ravno s tem naj bi pritegnile k obisku čim širšo populacijo gostov. Temu tematsko široko zastavljenemu programu popestritev se pridružuje tudi čim širša medijska pokri- tost dogodkov. Vse to združeno v celosten projekt pa naj bi po njihovem mnenju močno pozitivno vplivalo na image smučarskega centra in pa v končni fazi tudi ugled blagovne znam- ke smučišča. Tovrsten koncept bodo že letos pričeli iz- vajati v sodelovanju z RTC Krvavcem na smučišču Krvavec. Torej je Krvavec tisto smučišče, ki bo že letos presenetilo z bolj urejenim oglaševanjem na smučišču in marsikatero soboto se bo mogoče zabava- ti na njihovi "Plaži", kjer bodo potekale prireditve in najrazličnejša tekmovanja. Naj naštejem le nekaj naslovov prireditev, ki se bodo zvrstile skozi sezono 1999/ 2000 na Krvavcu: Polka vikend, Hal- cer vikend, Ekstremne igre, Državni pokal akrobatskih smučarjev, Pustovanje na snegu, Mega žur, Fitnes vikend, Golf na snegu, Vikend sreče ... Upamo, da bo njihova sezona uspešna in da se bodo s podobnimi projektom kmalu predstavili tud i drugi slovenski smučar­ ski centri. Pred kratkim je nov vodnik po Slove iji izdala nizozemska založba Dominicus. Na 336 straneh je podrobno in zelo korektno predstavljena Slovenija, vendar na tretji i knjige tudi (hrvaška) Istra, za katero se je založnikom zdelo primerno, da jo predstavijo v isti knjigi. Avtor zelo prijetne knjige je Guido Derksen, pri nastanku pa je tvorno sodeloval tudi Center za eromocijo turizma Slovenije. Na naslovnici je tokrat, zanimivo, SkofJa Loka. otra: dobil prestižno nagrado WTC Plakat Škocjanskih jam, ki ga je lani izda l Center za promocijo turizma Slovenije, je na tretjem natečaju turističnih plakatov, ki ga je organizirala Generalna skupšč i na svetovnih trgovin - skih središč (WliC), prejel častno nagrado. Komisija, sestav- ljena iz predstavnikov združenja WTC, je sprejela svoje odlo- čitve 20. oktobra med generalno skupščino združenja v Osaki na Japonskem. Veliko nagrado razpisa je prejel poster Oki- nave, skupaj z WTC Ljubljana (ki je zastopal slovenski plakat) so častno nagrado prejeli še plakati Madrida, Palm Beacha in Sharjaha (Združeni arabski emirati), nagrado pa so prejeli plakati Ankare, Bangkoka, Basla, Buenos Airesa, Kaira, Charlestona, Clevelanda, Duesseldorfa, Oaske, Podgorice, Sao Paula in Taipeia. Plakati Pariza, Londona in Rima, amo za primer, niso prišli niti v ožji izbor. Na našem nagrajenem plakatu je čudovita fotografija Škocjanskih jam (avtor fotogradije Arne Hodalič,zasnova in oblikovanje lmago, urednica Lučka Letič) in slogan Slovenski Kras - dežela podzemskih skrivnosti. Zahvale gredo Stojanu Jakopiču, predstavniku WTC Ljubljana, ki je v Osaki več kot dostojno zastopal slovenske barve. "Oživitev objektov kulturne dedišči nie z visoko kakovostnimi prireditvami je izjemen pospeševalec vsesplošnega gospodarskega, turističnega in kultur- nega razvoja, hkrati pa pomeni novo obli lko promocije v slovenskem in mednarodnem prosto u" je lmago Sloveniae zapisal v uvodu v oktobru izdane brošure Podoba Slovenije. Z njo želijo tujim in pa domačim gostom predstaviti kulturno dediščino Slovenije v povezavi s prireditvami, k temu pa še dodati delček naravne dediščine in turističnih znameni osti. Projekt je podprl tudi CPTS. Združenje turističnih kmetij Slovenije bo v mesecu novembru izdalo brošuro "Ideje za izlete za organizirane skupine po slovenskem podeželju" . Brošura bo izšla v nakladi 3000 izvodov, namenjena pa je vsem, ki želijo organizirati najraz- ličnejše izlete in ekskurzije po podeželju. Z njo želijo opozoriti na številne naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti, na katere vse prevečkrat pozabljamo, hkrati pa organizatorjem pomagati s povsem konkretnimi informacijami (naslovom, kontaktno osebo in telefonsko številko) o izletniških in stacionarnih kmetijah, vinotočih, osmicah, raznih pokušinah, ob čajih, ogledih itd . Ideje za iz lete so pripravili svetovalci Kmetijske svetovalne službe ~loven~je, izdajo pa sta omogočila Združenje turističnih kmetij Slovenije in Center za promocijo turizma Slovenije. ZTKS bo še novembra izvedla mailing na približno i2000 naslovov agencij, raznih društev itd, naročite pa jo lahko tudi pri njih (tel. 063 415 212). . -e,;•"-'-· ' ' ··-·,-,., . • -.... , a PftDl)t! - "· ··. odprfa vra a z dvema novima produ fnjma brošurama Mariborska razvojna agencija je, kot nadaljevanje aktivnosti promocije interesne turistične regije Zelena vrata Slovenije, po predstavitveni zloženki pripravila promocijski brošuri za dve iz ed štirih nosilnih področij turistične ponudbe: ,.VINO" in „VODA". Brošuri, ki predstavljata turistično regijo in njene poglavitne atrakcije za definirani področji turistične ponudbe, sta izšli na dvanajstih barvnih A4 straneh v slovenskem, nemškem in angleškem jezi u v nakladi vsaka po 70.000 izvodov. Skupaj s predstavitveno zloženko, ki je izšla v letu 1998, sta namenjeni promociji turistične ponudbe Zelenih vrat Slovenije v širšem marketinškem prostoru. Obdobje do konca leta 1999 bo zaznamovalo nadaljevanje aktivnosti izdelave skupnega promocijskega materiala za preostali nosilni področji turistične ponudbe v Zelenih vratih Slovenije: ,,KULTURA" in „NARAVA". Kje je kdo? • Premiki na Obali pa se kar nadaljujejo. Oddelek prodaje Hotelov Morje je zapustila llse Žiber in postala nova članica zagnane ekipe Hotelov Bernardin . • Stanislava Pema je na mestu direktorja HTP Gorenjka zamenjala Marjana Novak. • Urad Vlade za informiranje je nedavno dobil novo direktorico. Aljo Brglez Uranjek je nasledila Zdenka Jagarinec, ki jo prizadevna UVl-jevska ekipa (naši dobri sqdel~y ci Nada Serajnik Sraka, Miha Rott, Barbara Sedmak in še kdo na naše veselje ostajajo) ~ ~ >ti-njenega prejšnjega delovnega mesta na Slovenski tiskovni agenciji . Medtem ko je n·~k~ ~- l1f.~dir-ekto~is.r Marta Kos postala šefica kabineta na Gospodarski zbornici Slovenije in odgovotl iza odnose z javnostmi, pa je Alja postala šefica kabineta dr. Janeza Drnovška. ·•· • Novo nastajajoče Lokalne turistične organizacije bi lahko postale redne gostje naših rubrik, kot je Kje je kdo ali pa Slovenija na kratko. Obstaja morda le en majhen problem. Tudi na Ministr- stvu za malo gospodarstvo in turizem, kjer so odgovorni za izvajanje Zakona o pospeševanju turizma, nimajo pregleda nad stanjem na tem področju. LTO-ji menda niso zavezani o tem po- sredovati informacije. Zato smo se na CPTS odločili, da opravimo pregled že oblikovanih LTO- jev, skupaj z njihovimi direktorji. O tem vas bomo obvestili v naslednji števi lki Tur!zma, tokrat pa informacija o vodstvu ne več tako mladega Zavoda za turizem Postojna. Njegov direktor je Joško Štajer, nekdanji šef marketinga v HOT Postojna. Podčrtano Več epikurejstva v Ljubljani! - ' Ce smo prejšnjič pohvalili proces obnove ljubljanskih hotelov, je zdaj čas, da podčrtamo tudi vse bogatejšo ponudbo na gostinskem terenu ljubljanskega turističnega produkta. Začelo se je seveda že pred časom z gostilno As, pa Špajzo in še kom, pred kratkim pa so nas razveselili v povsem renoviranih Unionski restavraciji, Emonski kleti, zadnja pridobitev pa je nova restavracija Ljubljana v Hotelu Slon BW, ki je na Nazorjevi 5. V tem hotelu je nova tudi Istrska restavracija. V slednjih se bomo sladkali na primer s kozličkom, kozjim sirom s poprom in medom, pehtranovimi in ajdovimi štruklji ... Čestitamo. Kot posebej pomembna novost pa si zasluži omemba prelepo obnovljene Kavarne Evropa, ki je vse predolgo samevala na najbolj prometnem križišču v glavnem mestu. Evropa lahko služi kot svetel zgled vsem novodobnim gostincem, ki jim po glavi rojijo zgolj "bistroji", "pubi" in podobno. Gostje so kavarno že "naselili", vodstvo pa menda pripravlja nekaj zanimivih projektov tudi na kulturnem področju. Upajmo le, da bodo ti lokali, ki so polepšali Ljubljano, odprti tudi ob sobotah in 11edeljah. Slovenija na kratko 1' Hotel Ilirija bo kmalu postal Hotel Ljubljana - Konec n·~vembra bodo odprli popolnoma prenovljen Hotel Ilirija (s tremi zvezdicami), od katerega ne bo starega ostalo prav nič. Popolnoma so namreč prenovili sobe, recepcijo, bistro, seminarske dvorane,· pročelje, dobil pa bo tudi novo ime: M(ercator) - Hotel Ljubljana ali na kratko Hotel Ljubljana. 'Njegova prednost bo zagotovo lega v bližini ljubljanske obvoznice, lastno parkirišče in ugodne cene. « * Nov priročnik o osnovah turizma - Zavod Republike Slovenije za šolstvo je obfavil razpis za nov učbenik, ki bi naj srednješolce turističnih šol popeljal skozi osnove turizma, pred nami pa je že prav lična knjižica z naslovom "Uvod v turizem", ki jo je napisala - le kdo drug kot naša neumorna in še vedno s srcem turizmu predana mag. Daniela Zorko. "Učbenik" , za katerega lahko zagotovimo, da bo zagotovo prišel prav tudi marsikateremu turističnemu "delavcu", nas popelje skozi osnovne pojme turizma, pregled od začetkov te največje industrije do turizma v Sloveniji po letu 1990, preko opredelitve turistične ponudbe, povpraševanja in trga do turističnega trženja, za konec pa sledi še poglavje o svetovnih turističnih gibanjih do leta 1998. \l Štiri regije, povezane s projektom Brez meja, podpisale pismo o nameri - Konec oktobra so se na Tromeji na avstrijskem koroškem sestali uradni predstavniki štirih regij, povezanih v ovkiru projeka "Brez meja/Senza confini/Ohne Grenzen" in podpisali namero o ustanovitvi skupne, mešane agencije, ki bo izkoristila izkušnje, zbrane med dvema skupnima olimpijskima kandidaturama ter kot skupnost več evropskih regiji pritegnila iz naslova skupnega delovanja znatna sredstva iz Bruslja. Za Slovenijo je ustanovitev take agencije velikega pomena, ker bo v njej še pred svojim polnopravnim članstvom kot enakopravna partnerka zastopana v uradni instituciji Evropske unije. Agencija bo delovala na področjih gospodarstva, kulture, turizma in športa. Izjavo o nameri so podpisali: za RS minister za malo gospodarstvo in turizem J. Razgoršek, za Furlanijo )ulijsRo krajino guverner dr. R. Antonione, za Veneto guverner dr. G. Galan, za Koroško deželni glavar dr. J. Haider. Podpis listine o LTO Bled - V Vili Bled so konec septembra podpisali pogodbo o ureditvi razmerja med ustanovitelji LTO z imenom Turizem Bled. Direkcija za turizem Bled se je tako v skladu z ZPT pre- oblikovala. Poleg občine Bled so ustanovitelji še 19 zainteresiranih subjektov iz turističnega in ostalega gospodarstva. 1' Interaktivni atlas Slovenije - Po uspehu prve različice zgoščenke „Interaktivni atlas Slovenije" s podnaslovom Slovenija na zemljevidih, v slikah in besedi, ki je že na sejemsko-izobraževalni priredit- vi Infos 98' prejela priznanje kot najboljši domači izdelek, je izšla nova, 32-bitna, vsebinsko in obli- kovno prenovljena različica. Pripravila jo je Založba Mladinska knjiga in podjetje Globalvision. Vsebuje preglednejše zemljevide, kartografsko merilo in druge novosti. "1- CD-ROM Slovenia že četrtič - Ta prava mala enciklopedija Slovenije je namenjena tujcem, da bodo lažje prepoznali zeleni kotiček Slovenije, njeno kulturo in dobrote, ki jih ponuja. Vsebuje več kot sedemsto poglavij, približno tisoč petsto fotografij, več sto tabel, grafikonov, številne zemljevide, 15 minut videa in veliko spremljajoče slovenske glasbe. Letošnja izdaja je tako dopolnjena s področji iz kmetijstva, športa, na temo o odnosih med državo in verskimi skupnostmi, ter s številnimi aktualnimi analizami o gospodarskih dogajanjih ob vstopu Slovenije v EU. • Analiza večletnega sistematičnega anketiranja portoroških obiskovalcev - Portoroški hoteli že od leta 1996 na osnovi izpolnjenih vprašalnikov spremljajo splošne ocene kakovosti njihovih storitev. V opazovanem triletnem obdobju (1996 - 31. avgust 1999) se je po ocenah turistov kakovost dvignila iz 3,85 na 4,33 točke, od skupno petih možnih. Ocene urejenosti okolja in plaž ostajajo v zadnjih letih nespremenjene, pripombe pa se predvsem nanašajo na hrupnost okolja in na relativno skromno ponudbo zabave. S pomočjo te analize bi naj bile hotelske hiše dobro informirane o tem, kje so luknje v njihovem poslovanju oziroma kadrovanju, kar je ena izmed ključnih prvin dobrega managementa hotelov in predpogoj za zadovoljstvo gostov. Škocjanske jame v gosteh na Dunaju - V naravoslovnem zgodovinskem muzeju na Dunaju je 23. in 24. oktobra potekala prireditev z naslovom "Unescova svetovna dediščina". Muzej je predstavil dela svetovne krasoslovne dediščine in tri naravne parke. Med temi tudi slovenske Škocjanske jame. TURIZEM - Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije - Izdaja Center za promocijo turizma Slovenije, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 061/189-18-40, fax 061/189-18-41, E-mail: misa.novak@cpts.tradepoint.si - Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak - Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. Klančnik, Maja Pak, Lučka Letič, Miša Novak, Danica mag. Zorko, Srečko Šajn, Janez Pergar, Slavko Mastnak, Marija Rok, Renata Picej, Drago Medved - Oblikovanje: imago - Priprava za tisk: Grafični studio K d.o.o., - Tisk: Tiskarna Radio, Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasi pod zaporedno številko 1382 -Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na CPTS, izključno po faksu, št. 061-189-18-41.