PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb oostale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 233 (9538) TRST, četrtek, 7. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PRVI VLADNIZAKONSKl OSNUTKJ_ VOKVIRUNAPOVEDANEGA PROGRAMA Vlada bo jutri odločala o varčevalnih ukrepih in o preusmeritvi industrije Napovedana povišanja tarif javnih storitev in prevozov - Omejitev izplačevanja draginjske doklade - Objavljen zakonski osnutek o industrijski preusmeritvi RIM, 6. — V petek bo Andreottijeva vlada odobrila napovedane ukrepe za ublažitev gospodarske krize. Na seji bodo proučili in sklepali o ukrepih za boj proti inflaciji, o izboljšanju finančnega stanja državnih in drugih javnih ustanov in podjetij, o zmanjšanju notranje porabe, da se omogoči večji izvoz in o preusmeritvi industrije. Načrt o varčevanju vsebuje predvsem ukrepe o povišanju ta- rif javnih storitev (železnice, pošta, telefoni, elektrika in mestni prevozi), podražitvi blaga, katerega cene so pod nadzorstvom ministrstva za industrijo, spremembi ustroja premične lestvice, (omejitev izplačevanja draginjske doklade na 50 odstotkov, na letne dohodke med 6 in 8 milijonov lir in Popolna zamrznitev izplačevanj novih točk draginjske doklade na Plače, ki znašajo več kot 8 milijonov lir letno. Poleg tega bo vlada ukrepala o izrednem dodatnem davku za prihodnji dve leti na dohodke, ki ne izhajajo iz odvisnega dela, o novem ustroju za boj proti davčnim utajam gospodarskih operaterjev in profesionalcev, ki se izogibajo plačevanja davka na dodatno vrednost. Vlada bo nadalje razpravljala in odločala o uvedbi obvezne spremne listine na gibanje vsega blaga in o ukinitvi šest od sedemnajstih praznikov, kakor tudi vseh tako imenovanih «mostov». Petkova vladna seja je izredne važnosti in bo odločujočega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj v državi, ali pa za še večjo zaostritev socialnih sporov, če ukrepi ne bodo zadovoljili delavskih organizacij. Zato je predsednik vlade Andreotti sklical pred začetkom vlad- | ne seje sestanek s predstavniki sin-1 dikalne federacije. Z njimi bo razpravljal predvsem o ukrepih, ki naj bi po vladnem programu omogočili začetek izvajanja nove gospodarske politike, ki naj prispeva k uravno-vešenju plačilne bilance in k povečanju proizvodnje v okviru industrijske preusmeritve. Pred petkovim sestankom z vlado je tajništvo sindikalne federacije danes dalo vedeti, da bodo sindikati podredili proučitev in odobritev varčevalnih ukrepov vsebini zakona o industrijski preusmeritvi, ki mora biti temelj nove gospodarské politike. Zato sindikalna federacija zahteva od vlade, da je seznanjena že pred petkovim srečanjem ne samo z vsebino zakona, ampak tudi o vzporednih sklepih, ki jih namerava vlada sprejeti v okviru industrijske preusmeritve. Samo tako bodo sindikati lahko v stanju, da ocenijo vladne predloge o industrijski pre- >imiiiiiiiiiiiiiii,iilllillllll,IIIIIilillllllllllllilll„i„Ilnililiilii,iii„uirrili,iililiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiillliiiiiiiiii NA POZIV SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL-C1SL-U1L Danes dveurna splošna stavka in delavske skupščine v obratih Rinaldo Scheda o politiki sindikatov in strank do napovedanih gospodarskih ukrepov RIM, 6. — Sedem milijonov dela v- odgovor na skorajšnjem srečanju z Andreottijem. V zvezi z jutrišnjo stavko, je tajnik CGIL Rinaldo Scheda pojasnil tudi odnos sindikalnega gibanja do političnih strank v tej fazi. Zapisal je namreč v članku za sindikalno glasilo «Rassegna sindicale», da se sindikati ne nameravajo kosati s političnimi strankami, katerim pri tiče dolžnost, da v parlamentu razpravljajo in odločajo o vladnih u-krepih jih morebiti spremenijo ali pa odobrijo take, kot so. Dolžnost sindikalnega gibanja je v tej politični fazi ta, da predlagajo in o-benem sindikati pričakujejo, da jih bodo sile v parlamentu podprle. Dveurna stavka bo vsekakor zajela delavce na industrijskem in kmetijskem področju, javnih storitev in prevozov, tiskarjev in druge. Na delovnih mestih bodo, seveda, razpravljali tudi o drugih vprašanjih, kot je predlog o zamrzovanju draginjske doklade ali pa o vprašanjih, ki neposredno zadevajo skorajšnje obnavljanje delovnih nogodb. Za to so še posebej zainteresirani kemijski delavci. cev bo jutri prekinilo za dve uri pelo. Zbrali se bodo na skupščinah J.n razPravljali o dokumentu, ki ga je sindikalna federacija pripravila v zvezi z napovedanimi vladnimi u-krepi za preusmerjevanje industrijskih dejavnosti. Dokument sindikalne federacije u- i- '■ UIL sicer še ni bil ?.ien. vendar se ve, da zadeva Siedeče točke: preusmerjanje indu-stnjskih dejavnosti, investicije na •lugu, industrializacija kmetijskih dejavnosti, reforma javnih soude-ezb. urbanistika, pravične najemni-Re- zaposlovanja mladih. O teh točkah je namreč sindikalna lederacija dala vladi spreminjevalne predloge in pričakuje konkreten ■•iiimin,inumi,,,,,,,,,„mllll;;;;i..:lllf, Danes zasedanje osrednjega organa krščanske demokracije RIM, 6. — p0 nedavnih polemikah ° ^avnosti Andreuttijeve vlade se v KD že krešejo kopja v pričako-'dnju zasedanja vsedržavnega svela s ranke. čeprav so demokrščanski ve-Jaki zelo «zapeti» se že ve vnaprej, a bo najvišji organ stranke rela-•1Vne Opčine sprejel več formalnih 111 Pdpičnih sklepov. Aldo Moro bo zamenjal Fanfanija na mestu predse m sa stranke. Tako bo dejansko ustvarjen nov «triumvirato - Moro, Zaccagnim, Andreotti. Z%, slednjega e ze jasno, da je po «kongresnem zavezništvu» z desnico v stranki prešel na pozicije vodilne skupine in ni torej naključje, če je zadnje dni bil tarča ostrih napadov Piccolija in njegovh. Govori se celo o možnosti, da bi v vodilno skupino stranke prešel (proti volji pristašev) sam Forlani, ki Je bil na kongresu KD Zaccagninijev glavni tekmec. Pristaši strankinega tajnika so, seccia, navdušeni. Granelli govori že, ua Je to konkreten dokaz, kako se «AD obnavlja». ne skriva, da se utegne zaostritev odnosov v KD, ki so po- drznih Andreottijevih pobud c„atn“e, Je ocltn° Podprl tudi Zac-c-gnmi), prenesli celo v parlament, sl ih i St6kula razPrava o gospodar-hnrln Ukre.pih- Tec1ai’ Pravi Granelli, n "J"513 na dan ostra cr za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V počastitev spomina Srečka Merlaka daruje Ara,id Ukmar IG 000 lir za Dijaško mamo Namesto cvetja na grob sestrične Bernarde Spacal daruje Dragica 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Namesto cvetja na grob Bernarde Spacal daruje Cilka Rudež 1.500 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Namesto cvetja na grob Virčka Štolfe iz Sežane darujeta družina Štolfa iz Milana in Mila Zobec iz Trsta 30.000 lir za Dijaško matico. Nemesto cvetja na grob Ivana Grgiča s Padrič in Pavle Mahnič darujeta Milka in Pepka 4.000 lir za-Dom handikapiranih na Opčinah. Sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je 5. t.m., po dolgi bolezni zapustila naša draga BERNARDA SPAZZAL (SPACAL) Drago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku danes, 7. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Družine Spacal, Pahor, sestrične in drugo sorodstvo Trst, Kostanjevica na Krrasu, Argentina, 7. oktobra 1976 GORIŠKI DNEVNIK 7. oktobra 1574 S SOBOTNEGA ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA SKGZ V SOVODNJAH Plodna razprava o pozitivnih in negativnih aspektih manjšinskega dela na Goriškem Zanimanje za združevanje slovenskih gospodarstvenikov na Goriškem - Predsednik SKGZ Race podčrtal zanimivost danih predlogov za boljše delo organizacije | ............... ........ "• I \ SPET NA VRSTI VPRAŠANJA JAVNIH USLUG Podražitev avtobusne vozovnice na prihodnji seji občinskega sveta Povečani tudi pogrebni stroški - Izvolili bodo komisijo za revizijo regulacijskega načrta Udeleženci sobotnega zasedanja GO SKGZ v Sovodnjah Nadaljujemo z objavo diskusije na sobotnem zasedanju Glavnega odbora SKGZ v Sovodnjah. Danes objavljamo še poročilo o delovanju Glasbene matice na Goriškem, ki ga je podal ravnatelj goriške podružnice prof. Silvan Križmančič, zatem še krajši referat člana 10 SKGZ Dina Roverja o gospodarski problematiki na Goriškem. Sledi nato poročilo o posegih v diskusijo. Prof. Silvan Križmančič je o vprašanjih Glasbene šole v Gorici dejal sledeče: V zadnjih letih je splošen pojav, da se zelo veliko otrok vpisuje v glasbene šole. Tako je tudi pri nas. Nimamo pa pogojev, da bi zadostili Povpraševanju po vpisu v našo Glasbeno šolo in to predvsem zaradi nesrečnih okoliščin v katerih delamo in ker v Gorici ni dovolj strokovnih moči. V Gorici sva samo dva redna učitelja, trije prihajajo honorarno iz Nove Gorice, dva pa iz Trsta. Kriza kadra bo nerešena do takrat, ko bomo iz vrst naših gojencev usposobili nove učne moči. Verjetno Pa se to ne bo zgodilo še vsaj tri ali štiri leta. Drugi velik problem v Gorici so Prostori. To seveda zavira naš razvoj, saj so naši prostori skrajno neprimerni. Za ta problem se SKGZ zete zanima in zato upamo, da ga bomo v najkrajšem času rešili. Zdi se mi še, da je mala skupina sode-avcev Glasbene šole preveč osam-jena in da se mora zanašati predvsem na lastne, skromne moči, ko re*evati številne probleme. DINO RONER je pred diskusijo prebral krajši referat o gospodarski Problematiki in ga predstavil kot predlog za diskusijo. Povzemamo nekai glavnih tez referata: Roner je najprej poudaril, da je °yenska gospodarska dejavnost na P°aISi-m ae ve<1no neorganizirana. °d?i je razpredelnico o prisotnosti ovenskih trgovskih operaterjev na ^kem, nato je dejal: bdstotkj jasno pričajo, da smo Slo-nei na trgovskem področju dobro stopanj in to dejstvo utemeljuje aso potrebo po organiziranosti. Žve-zf trgovcev vključuje vsaj 90 odst. slovenskih trgovcev. Ta zveza pa je . ° °d'kaljena od naše manjšinske P oblematike in nam zato povsem riiQU u-'eza* Naša trgovska organiza-, bl morala biti terenska, nepoln ni° Y stiku 2 našim človekom. drfala,bl nuditi usluge, ki jih sena u11™ zveza trgovcev, poleg tega inrvà Y010"3!3 nuditi nasvete in po-ioc, ko gre za specifične probleme jsmskega gospodarstva. in ifiT ^e. omenil, da so slovenski nnvii 1ianski naPr«*ni obrtniki usta-ovih dvojezično organizacijo z dvojezičnim uradovanjem. Če Th ■ je zaklJUčil svoj poseg tako: niziran«c*•S,ovenci potrebo po orga-liiansL1 “ -Se ^jnčnjejo v ita-vencem or8an’zacije, ki jim kot Slo- dokaz rirkaj nudij0' ie t0 jasen Premali3 T? na Goriškem daleč premalo naredili in vonli. drežu in avtoporta. Podčrtal je tudi dejstvo, da je treba v okviru SKGZ pomladiti kader in da je treba mlade vsestransko usmerjati. V diskusijo je nato posegel STANISLAV BOLE, ki se je dotaknil treh točk. Govoril je o vprašanju kadrov za gospodarstvo, o organizaciji za gospodarstvo in o gospodarskem stanju na Goriškem. Med drugim je dejal: Za našo skupnost je življenjskega pomena, da ustvarimo kadre za gospodarstvo. Tu ne mislimo samo na ožje slovensko gospodarstvo. Ko govorimo o kadrovanju, moramo misliti na širše perspektive. Kadrovati moramo tako, da bodo naši ljudje nekaj pomenili tudi na deželni ravni in v italijan- ge ustanove. Tudi na športnem področju so v Gorici dekleta odsotna, kar kaže na preostanke zastarele miselnosti. Pahorjeva je nato pozitivno ocenila delo komisije za do-raščajočo mladino na Goriškem. Posvet je zaključil predsednik SK GZ BORIS RACE. V svojem posegu je uokviril glavna vprašanja, ki so jih predstavili referenti in diskutan-ti. V uvodu je Race dejal: Današnji posvet je bil sklican zato, da odpravimo slabosti, ki so se pokazale v delovanju SKGZ na Goriškem. Nekaj slabosti je seveda objektivnega značaja, saj se srečujemo s problemi, ki niso odvisni povsem od nas. Tako vprašanje je na primer odnos do strank. Pri reševanju narodnih skih gospodarskih inštitucijah. Po vprašanj nismo znali vedno premo- Osimu se bo trgovska dejavnost v naši deželi okrepila, vedno bolj bomo potrebovali ljudi, ki poznajo slovenski jezik. Slovenski ljudje pa bi morali priti tudi v tiste inštitucije, ki programirajo gospodarsko dejavnost. Bole je nato poudaril načelo enotnosti, ki bi moralo združevati naše stiti strankarstva. Včasih nismo vedeli v čigavem imenu kdo nastopa. Stvari pa se razčiščujejo, danes razumemo, kakšna je vloga manjšinske organizacije. Naše organizacije niso alternativa strankam. Mi obravnavamo vprašanja, ki se tičejo Slovencev. tu skušamo biti čim bolj prisotni. Govori se tudi o tem, da gospodarske dejavnike. Pojaviti se, ! ljudje dovolj ne poznajo stališč SK Kot smo že poročali se bo v ponedeljek ob 18.30 sestal občinski svet v Gorici. Ker je bila prejšnja seja že v začetku septembra, se je za ponedeljkovo nabralo precej točk. Poleg običajnih, ki zanimajo notranje delovanje občinske uprave, velja omeniti imenovanje članov posvetovalne komisije za revizijo splošnega regulacijskega načrta. V tej komisiji bo osem občinskih svetovalcev, ki bodo zastopali skupin" zastopane v občinskem svetu, nato bodo predstavniki sindikatov, združenj arhitektov, inženirjev in geometrov, trgovcev, industrijcev in kmetov ter še nekaterih drugih združenj. Komisija bo imela nalogo dajati nasvete arh. Costi, ki mu je zaupana naloga izdelati revizijo regulacijskega načrta. Na dnevnem redu ponedeljkove seje občinskega sveta sta tudi predloga o podražitvi nekaterih javnih uslug. Gre za podražitev vozovnic v mestnem avtobusnem prometu od sedanjih 50 na 100 lir. Podražitev so že odobrili v številnih drugih občinah naše dežele. Poleg tega pa bodo podražili tudi abonmaje, vendarle ne v tolikšni meri kot je bil prvotni predlog upravnega odbora mestnega podjetja. Podražile se bodo tudi usluge za pogrebe, saj so bile sedanje tarife občinskega pogrebnega podjetja nižje od onih v drugih občinah naše dežele. S poviškom tarif bodo odpravili deficit v tej službi. Na dnevnem redu seje je tudi predlog o podaljšanju konvencije med občinsko upravo in ustanovo Onairc za upravljanje otroških vrtcev v Pevmi, štandrežu, Podgori in Ločniku. Onairc upravlja v teh goriških predmestjih osem razredov (trije so slovenski,», predlog je, da bi to upravo podaljšali še za tri leta. Porazdelili bodo tudi 32 milijonov lir deželnega prispevka za nakup šolskih knjig. Za porazdelitev te vsote je poskrbela ustrezna komisija, v kateri so zastopniki občinskega sveta in nekaterih šolskih svetov. Labor iz Torviscose urejali dvorišče šole; župan De Simone je povedal da je goriška občina dobila leta 1971 za to šolo od države 180 milijonov lir, da pa so stroški medtem tako narasli, da je morala občina iz svojih sredstev dodati nadaljnjih 260 milijonov lir. O skrbi krajevnih uprav za tukajšnje šolstvo je govoril šolski skrbnik dr. Imbriani. Srečanje županov s tržiškega okoliša Včeraj so se v Tržiču sestali župani osmih občin, ki sestavljajo trži-ški okoliš, da bi ocenili dosedanje sodelovanje v raznih pobudah javnega značaja. Beseda je tekla o vprašanjih, ki se javljajo v medobčinskem prevoznem konzorciju kakor tudi v drugih javnih uslugah. Na sestanku, ki je bil v prostorih «Palazetta Veneta», so izrazili nezadovoljstvo zaradi zakasnitev pri se- stavljanju cijev. statutov raznih konzor- Izredni občni zbor združenja malih industrij Majski in septembrski potresni sunki so delno škodo povzročili tudi v krajevni mah industriji, kot je v svojem tiskovnem poročilu ugotovilo združenje malih industrij za goriško. videmsko in pordenonsko pokrajino. Da bi čimprej odpravili posledice potresa v industriji na Goriškem je združenje sklicalo za danes zvečer izredni občni zbor, ki bo ob 18. uri v prostorih restavracije «Da Donato» na Tržaški cesti. Na zadnji strani: IZID DODATNE PREISKAVE O PETOVELJSKEM ATENTATU PO ŠTIRIH DNEH ŽIVAHNIH RAZPRAV Zaključeno letošnje srečanje Mitelevrope posvečeno glasbi Na zadnjem večeru so predstavili knjigo o futurističnem umetniku Sofroniu Pccariniju Srednjeevropsko kulturno srečanje, ki je bilo sicer posvečeno glasbeni ustvarjalnosti v začetku našega stoletja, se je zaključilo s slovesnostjo, ki ima sicer svoj kulturni pomen, nima pa nič skupnega z glasbo. Mislimo na predstavitev knjige «Mio fratello Sofronio», ki jo je napisal Ervino Pocar, nekaj dni častni meščan Gorice in ki govori o Sofroniu Pocariniju, časnikarju, slikarju in pesniku futuristične smeri, ki je živel in ustvarjal v Gorici v razdobju dvajsetih let v skupini takrat prijateljev italijanskih in slovenskih umetnikov kot so bili Lojze Spazzapan, Veno Pilon, Antonio Morassi, Melius in drugi. Sofronio Pocarini je bil prijatelj tudi z znanim futurističnim pesnikom Marinettijem in je prinašal v takratno goriško provinco nove in živahne kulturne prijeme. Ervino Pocar je v zajetni knjigi, ki sta jo skupaj izdala goriška občina in goriška posojilnica, zbral o-sebne dnevnike, pesmi in drugo gradivo brata. Knjiga nam prikazuje takrat živahno kulturno življenje v .....................................................................................................n,....,,.,,,,,,,,,,.,,,,,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.... PROGLASILA JO JE VSEDRŽAVNA SINDIKALNA FEDERACIJA Tudi na Goriškem danes 2-urna splošna stavka v industriji in kmetijstvu Sindikati si prizadevajo doseči od vlade in industrijcev zagotovilo za nove investicije in delovna mesta mladim vse preveč go-Posebnetri6 pre.dlagal še ustanovitev stSetr-ki "ai “ sk'M goSkK^ P^svetu je poročilom «»-»SSSS: kes« diskutantov treS4™betf°dŽIČ jehdejal’ da bo udari?11' “2 Sro^fpo-' premili’ 5 j? SKGZ na Goriškem spremlr m~STa in da PremaIo «s. “st srr* nejsem razdeljevanj svetnim društvom ta?*' FRANC ŠKERLJ se je do- dr. čp?5l: GoričanomSKGZ Ì® ob ustanovitvi Končanom pomenila nekaj drugega kra J aran0m' Po uki“tvi Dlmo-■t,cne..fr°nte Slovencev so Goriča- moramo kot enotna organizacija, je dejal Bole, in to tudi v perspektivi novega položaja, ki se nam po Osimu obeta. O Goriški je Bole rekel, da bi morali priti do gospodarske organizacije, za kar ne bi smelo biti ovir in predsodkov. DAVORIN PELICON se je v svojem posegu dotaknil vprašanja dodeljevanja sredstev društvom. Dejal je, da moramo biti pri podeljevanju sredstev pravični in da ne smemo določenih društev zapostavljati, druga društva pa privilegirati. , IGOR KOMEL je govoril v imenu goriške mladine. Dejal je, da bi moralo poročilo Gorazda Vesela služiti kot podlaga nadaljnjim akcijam. Komel je nato ugotovil, da bi se morali goriški člani IO pri SKGZ pogosteje sestajati. Obžaloval je dejstvo, da je mladina še vedno prepuščena sami sebi in da se isto dogaja s športnimi organizacijami. Nato se je pohvalno izrazil o delu Mladinskega centra in Dijaškega doma. ki skrbi za pravilno formacijo mladih. DR: KAREL PRIMOŽTČ ta namrei spregovoril o težavah SKGZ. Dejal je, da je eden od najvažnejših problemov ustvarjanje strokovnih kadrov, kadrovanje bi moralo biti pro-* gramirano in usklajeno s potrebami. Dr. Primožič je nato omenil vprašanje Kulturnega doma v Gorici in izrazil željo, da bi odbor za gradnjo živahnejše deloval. Poudaril je tudi potrebo po živahnejšem prosvetnem delovanju v Gorici. Primožič je svoj poseg zaključil s tem, da je omenil nekaj vprašanj, ki se tičejo na novo ustanovljene konzulté za slovenska vprašanja v Gorici. Med drugim je dejal: Slovenska konzulta je brez dvoma pridobitev, saj segajo njene pristojnosti na vsa področja. Delovanje konzulte pa bo uspešno, če bodo z njo sodelovali vsi manjšinski elementi. NADJA PAHOR se je ustavila ob vprašanju ženske prisotnosti v naših organizacijah. Dejala je, da bi morale predvsem mladinske organizacije skrbeti, da bi se že mlada dekleta vključevala v krožke in dru- GZ. Poudariti moram, da odraža naša stališča Primorski dnevnik. Kar piše Primorski dnevnik so stališča SKGZ. če se pojavljajo vesti, s katerimi se tovariši ne strinjajo, je to odvisno od pomanjkanja povezovanja. Glede prisotnosti SKGZ moram reči, da jo je treba pripisati predvsem pomanjkanju kolektivnega dela. Race je nato poudaril, da je danes trenutek ,ko se lahko SKGZ močneje uveljavi in to tudi na Goriškem. Govoril je še o delu komisije za analizo dela in organizacijske strukture SKGZ. Ta komisija bi morala sestaviti zaključke do prihodnjega občnega zbora SKGZ. Glede mladinskega vprašanja, je Race poudaril nujo, da se mladi uveljavijo in da se vključijo v naše organizacije. Z mladimi je tesno povezano tudi kadrovsko vprašanje, je dejal Race, do sedaj pa mladine nismo mogli strokovno usmerjati, saj mladim nismo mogli nuditi nobenega jamstva. Danes imamo kadrovsko komisijo, ki bo lahko za ta vprašanja temeljiteje skrbela. Race je govoril še o gospodarski organizaciji na Goriškem .Ugotovil je, da se v Gorici stvari preveč zavlačujejo in da se mora čimprej ustanoviti organizacija goriških gospodarstvenikov. Paziti moramo, da ne bomo zamudili ugodnih priložnosti, kar bo seveda negativno vplivalo na našo gospodarsko učinkovitost. O Glasbeni šoli v Gorici je Race dejal, da je treba v najkrajšem času premostiti prostorsko stisko. Glede razdeljevanja sredstev društvom, je Race poudaril voljo, da se pravično ravna. Dodal pa je, da so določene pomanjkljivosti sad objektivnega stanja, ne pa -slabe volje naših organizacij. Race je nato izrazil željo, da bi oživelo prosvetno delo v mestu. Glede slovenske konzulte je poudaril nujnost, da konzulti omogočimo učinkovito delo, saj je konzulta dovolj pomembna pridobitev. Predsednik SKGZ je svoj poseg zaključil z željo, da bi goriški posvet rodil konkretne sadove in da bi pomenil začetek novega in plodnejšega obdobja na Goriškem. Odprtje nove šolske stavbe V Ulici Leoni so včeraj ob pri sotnosti občinskih in šolskih oblasti odprli, sicer že od letošnjega maja delujočo, stavbo italijanske nižje srednje šole «Locchi». V to stavbo so se dijaki vselili že letos maia, takbj po prvih potresnih sunkih, čeprav ni bila še dokončana in tudi včeraj so delavci podjetja Ars et Ni dvoma, da sc postali sindikati tista sila, ki v vedno večji meri usmerja gospodarski in družben- razvoj v državi. V tem okviru je razumeti tudi današnjo dveurno politično stavko, ki jo je oklicalo državno tajništvo sindikalne federacije, po prvih stikih z vlado glede načrta za industrijsko preosnovo. Sindikalni predstavniki so prišli do spoznanja, da vlada pri pripravi načrta še vedno trmasto vztraja pri rešitvah, za katere se je v preteklosti že večkrat izkazalo da n odgovarjajo dejanskim zahtevam. Kaj zahtevajo sindikati? Z današnjo stavko skušajo prisiliti vlado, da bi v svoj zakonski načrt vnesla nekatere bistvene spremembe, ki bodo tudi jamstvo, da bo industrijska preosno-và dosegla svoj nameri in ne bo ostala, kakor žal že mnogo takih načrtovj ■ zgolj na papirju. V zakon- iiiinnimmiimiiiHiiiiniiimimiiiiiiii„inii|||glIIIIIIIMIIIIIIIIIII,lliIflllimi|III||I||1||II|Ill||]||I|m|I|I|i|||1||| VSAKOMESEČNI PREGLED OBMEJNEGA PROMETA V septembru so na Goriškem našteli 801.455 prehodov S prepustnicami so zabeležili več kot pol milijona prehodov miuiiiiiimiiiim umil im iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|irilllIf||l||,|l||l|mil,l,,lllllllllll||Iim|||||uma|I||| PREJŠNJI PETEK NA ŽUPANSTVU na smotr-sredstev pro- Sestanek p. d. «F. Prešeren» z dolinsko občinsko upravo Akcija za ureditev okolice kulturnega centra ni identificirali SKGZ te- V SKGZ organizacije, so videli nadomestilo kot je bila Fronta. casa je SKGZ to svojo funk-° ‘Zp,TJeVa> danes pa je pre-rinsS k ,med deklaracijami in de-n 0 .prakso- Dr. Primožič je na- re JeševarV" IT Č1°Vek ne mo' blemaHkP pkT^eksne goriške pro-bor k K- Tuelfn bi bil širši od-šan’iakTb skYbel za Pereča vpra-vedalp 6 Tb' Se vse članice za-obve^ °J!u nalog medsebojnega tr0vfSCanja’ bl tudi odbor ne bil po-PriTŽiČ se N dotaknil ^še vprašanja industrijske cone v Štan- V petek so se na županstvu v Dolini sestali občinski upravitelji z odborniki PD F. Prešeren iz Boljun-ca. Občinski odborniki so pohvalili prosvetne delavce za pomoč pri gostovanju folklorne skupine iz Vod-njana, ki je sodelovala na občinskem prazniku grozdja. Sestanek, kot se je že zgodilo v preteklosti s sedanjo in prejšnjo u-pravo, je bil sklican na pobudo prosvetnega društva v zvezi z gradnjo občinskega kulturno - rekreativnega centra v Boljuncu, to je gledališče F. Prešeren. Uprava je društvenemu odboru nudila potrebne informacije o poteku del z vsemi vmesnimi stopnjami, od katerih so bile nekatere predvidene, druge pa ne, predvsem tiste o novih varnostnih pogojih za take objekte, ki so se spreminjali prav v letih, ko so gledališče gradili. Razpravljali so tudi o prostorih, v gledališču, ki jih bo občinska u-prava dala na razpolago domačemu prosvetnemu društvu in slonijo na prošnjah, ki jih je društvo že pred časom naslovilo na občino. Določili so tudi datum otvoritve, ki bo 19. decembra letos, seveda če ne bo nastopila kaka višja sila, kot sedanji potres, ki je znatno zavlekel razne preglede in pooblastila zaradi odsotnosti kontrolnih funkcionarjev. Občinska uprava je prosila društvo, da organizira vseobčinsko akcijo za ureditev zunanjosti in notranjosti gledališke zgradbe. Društveni voditelji so se za to obvezali in bodo za to prostovoljno delo angažirali tudi druga društva in kulturne u-stanove v občini. Sestanek je bil vsekakor obojestransko koristen, prisotni pa so se obvezali za pogostejše stike in medsebojno izmenjavo mnenj. y. L. Naše trditve o postopni okrepitvi obmejnega prometa na Goriškem so potrdili statistični podatki, ki nam jih je posredovalo poveljstvo obmej-l ne policije za mesec september. Na ' Goriškem so namreč našteli skupno 801.455 prehodov, kar znaša okoli 200 tisoč prehodov več kot v istem obdobju lanskega leta. V primerjavi z letošnjim avgustom smo zabeležili le rahlo nazadovanje, kar je bilo pričakovati, saj je avgust mesec, v katerem zabeležimo najvišje število prehodov. Iz podatkov obmejne policije lahko razberemo, da se je okrepilo predvsem število prehodov s prepustnicami, kar je zgovoren dokaz okrepitve maloobmejne trgovine. Septembra je s potnimi listi 281.236 (319.207 avgusta letos, 157.153 septembra lani) ljudi prešlo mejo. Od teh je bilo 128.137 (159.018, 81.493) italijanskih državljanov, 153.099 (160 tisoč 189, 75.660) pa tujcev. Razvidno je, da se je turistična sezona nadaljevala do prve polovice prejšnjega meseca, saj je veliko ljudi zaradi slabega avgustovega vremena izkoristilo september za počitnice. Septembra je s prepustnicami več kot pol milijona ljudi prešlo mejo. Skupno so namreč na meji našteli 520.219 (567.981, 472.744) prehodov, od katerih 313.666 z italijanske 206.553 pa z jugoslovanske strani. Tudi tokrat sta vzroka za tako visoko število prehodov vedno ista. Na mejah je namreč vsak dan vedno več goriških in videmskih avtomobilistov, ki polnijo bencinske rezervoarje pri sosednjih črpalkah. Vrste pa bodo sedaj še daljše, saj je veliko goriških avtomobilistov že uporabilo bencinske bone proste cone, s katerimi so po polovični ceni kupovali gorivo. Vedno več pa je tudi jugoslovanskih odjemalcev, ki polnijo goriške trgovine, še posebno pa tiste z oblačili in raznimi industrijskimi proizvodi. Tradicionalno srečanje mladih atletov iz Gorice Celovca in Nove Gorice V okviru tradicionalnih atletskih srečanj med mladinci iz Celovca, Nove Gorice in Gorice se je skupina goriških mladincev, ki jo je vodil občinski odbornik za šport in šolska vprašanja Ferruccio Fantini, udeležila letošnjega srečanja, ki so ga pripravili v Celovcu. Goriško re- prezentanco je sestavljalo 14 deklet in 13 fantov; te so pripravljali trije profesorji telovadbe. V goriški reprezentanci so nastopili tudi nekateri slovenski mladinci, Kristina Šuligoj je zasedla šesto mesto v teku na 400 metrov; Sonja Drufovka je s 5,31 metri dosegla drugo mesto v skoku v daljino. Ista tekmovalka je sodelovala tudi v štafeti 4x100 metrov. Med fanti se je izkazal Tomaž Devetak, ki je zasedel četrto mesto v teku na 400 metrov. Ob koncu atletskih tekmovanj je goriška ženska košarkarska reprezentanca premagala celovško. skem osnutku je treba vključiti jasne gospodarske načrte za razvoj i-talijanskega juga, kjer se stvari (tudi v gospodarstvu) gibljejo precej po svoje kljub številnim posegom, ki so jih izvedle ali vsaj poskušale izvesti številne vlade v tridesetih letih. Pri industrializaciji juga je treba dajati prednost podjetjem, ki so v proizvodnji vezana na kmetijske pridelke, da se tako omogoči dvig gospodarske dejavnosti, ki jo je neustrezna državna in predvsem evropska kmetijska politika spravila na kolena. Istočasno s tem je treba poskrbeti za ohranitev zaposlitvene ravni v industrijskih okrajih na severu države, kjer se, vsaj tako izgleda po zadnjem razvoju do godkov, stanje precej slabša.' Poleg zagotovitve delovnega mesta, pa mora država sprejeti vrsto zakonskih ukrepov za zaščito zdravja zaposlenih delavcev in za preprečevanje onesnaževanja in zastrupljanja okolja (Seveso. Manfredoma, Sardinija in številni drugi primeri za katere je javnost že izvedela). Tudi glede državne udeležbe v podjetjih imajo sindikati svoje stališče. Finančni posegi naj se v bodoče izvršijo le na podlagi točn'h načrtov in ob upoštevanju rezultatov poslovanja v podjetjih. Po zakonskem osnutku bi se moral ustanoviti poseben sklad za industrijsko preosnovo. Z njim naj bi upravljala vlada kolektivno in ob nadzoru parlamenta ter v dogovarjanju s sindikati. Poleg omenjenih zelo nujnih zahtev pa se sindikati ukvarjajo še z vrsto drugih, prav tako pomembnih. Gre za preureditev kmetijske proizvodnje, ki je zašla predvsem po zaslugi neustrezne kmetijsko politike v okviru skupneg . evropskega tržišča, v resno krizo. Kmetijstvo si bo lahko opomoglo le ob tesnem sodelovanju z industrijo ter ob spremembi nekaterih postavk kmetijske politike skupnega evropskega tržišča, za katere se bo morala v kratkem zavzeti vlada, vsekakor bolj energično kakor do zdaj. I našem mestu, pa čeprav je tu divjala nacionalistična fašistična drhal. Ervino Pocar se je s pisanjem te knjige spoprijel sedaj (mož ima nad 80 let), ko je upokojen. Znan je kot izvrsten prevajalec iz nemščine v italijanščino, dolga leta je bil zaposlen pri založbi Mondadori, prevedel je v Dantejev jezik nad 300 nemških umotvorov, med temi tudi dela najbolj znanih pisateljev in pesnikov. Knjigo so predstavili prof. Fulvio Monai, goriški župan De Simon« in gradeški pesnik Biagio Marin v dvorani Attems ob zaključku mittel-evropskega srečanja. V štirih dneh mittelevropskega srečanja so imeli poslušalci, v glavnem strokovnjaki, priliko dobiti iz poročil italijanskih, avstrijskih, slovenskih, madžarskih, čeških in poljskih govornikov precej zaokroženo sliko vpliva, ki ga je imela glasba na kulturo Srednje Evrope v začetku našega stoletja in da je prav na glasbenem področju bila Srednja Evropa, zlasti še Dunaj, dejansko središče evropske kulture. Ta se je razvijala tako v središčih, na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti, kot v širni avstrijski provinci. Med poročevalci na srečanju je treba omeniti Slovenca, prof. Boruta Lapornika, ki je imel poročilo o slovenskem skladatelju Mariju Kogoju. Zaradi zanimivosti bomo poročilo v celoti objavili v nedeljski številki našega lista. Govornik je na zadnjem dnevu srečanja tudi nudil udeležencem poslušanje Kogojeve glasbe s plošče in sicer «črne masker. Zadnji dan srečanja je spregovoril tudi Goričan profesor Andrej Bratuž. Imel je referat o slovenski cerkveni glasbi na Goriškem. Orisal je vpliv, ki ga je ta glasba In končno je pred nami vpraša-1 ^'ako z vzh°da kot zahoda in nje zaposlovanja mladih, ki ga bo vl°9°-te glasbe vri vseh slovenskih ga mogoče sicer delno rešiti z uresničitvijo industrijske preosnove. Sindikati v naši deželi pa stojijo poleg tega še pred vrsto dramatičnih vprašanj, ki so se pojavila po ponovnih potresnih sunkih v sredini septembra. Svoja stališča in predloge za obnovo so že iznesli na sestanku z vlado, na današnjih skupščinah na delovnih mestih v tovarnah in na poljih pa se bodo pogovarjali o nekaterih novih vidikih za čimprejšnjo premostitev in ublažitev posledic naravne katastrofe. Obstaja namreč resna nevarnost, da bodo nekatera območja v Furlaniji ostala popolnoma nenaseljena, kar bi pomenilo sm-ten udarec za vse industrijske in druge dejavnosti na območju. Sindikati v goriški pokrajini se ubadajo z nekaterimi težkimi vprašanji, kako zagotoviti sedanjo zaposlitveno raven. V nekaterih industrijskih obratih z državno udeležbo se bo pojavilo čez nekaj mesecev vprašanje, kam z odvečno delovno silo. Znano je, da je v takem položaju tržiška ladjedelnica, kjer imajo zagotovljenih naročil le še za nekaj mesecev. Poleg tega so se vodstva v nekaterih tovarnah odločila zavzeti čudna stališča v pogovoru s predstavniki delavcev. Stališča, ki so bila značilna za obdobje, za katerega smo že skoraj vsi menili, da je za nami (primer Manifattura goriziana, Nuova Lacego). To naj bi bil v skopih obrisih pomen današnje politične stavke. narodih. Prof. Bratuž je podal tudi kratek zgodovinski pregled te glasbe na Goriškem od protestantizma do današnjih dni in še posebej o-menil nekatere glasbene ustvarialce kot so Ivan Laharnar. Vinko Vodopivec, Emil Komel, Lojze Bratuž in Jožko Jakočič. Darij Cotič ponovno predsednik ŠD Sovodnje Na prvi seji novoizvoljenega odbora športnega društva Sovodnje so si posamezni člani porazdelili odgovornosti. Za predsednika je bil potrjen Darij Cotič, podpredsednik je Julko čaudek, tajnik Davorin Pelicon, blagajničarka Savina Cotič! gospodar Pierino Krašček. Simfonični koncert v cerkvi sv. Ignacija Goriška občinska uprava bo ob sodelovanju tržaškega orkestra «Giuseppe Verdi» pripravila dva simfonična koncerta. Prvi bo v soboto, 9. t.m., ob 21. uri v cerkvi sv. Ignacija. Tržaški orkester se nam bo predstavil s skladbami Rossinija, Mozarta, Marcadanteja, Corata in Zandonaia. .......m,...................................... Drevi Goldonijeva «Pahljača» v Novi Gorici Goriška trgovinska zbornica sporoča, da bodo 16. t.m. končali z razdeljevanjem zadnjega kontingenta bencinskih bonov za področje občin Gorice in Sovodenj. Po omenjenem datumu ne bo mogoče več dvigniti nakazil pri uradih goriškega avtomobilskega kluba. Kakor je znano pa veljavnost vseh bonov, tudi tistih, ki so jih upravi-čr':ci dvignili v prvem polletju, za-pa«'e 30. novembra letos. Kino Gorica \ERDI 16.45—22.00 «Drum 1’ultimo Mandingo». K. Norton. I. Vega. Barvni film prepovedan mladim pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 «Complotto di famiglia». Režija Alfred Hitchkock, igrata K. Black, B. Dern. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Il giorno del delfino». G. Scott, T. Van Devere. Barvni film. CENTRALE 17 00—21 30 «E.S.P.Y. minaccia extrasessuale». Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «La bestia». S. Lane, L. Hummel. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Trži d EXCELSIOR 17.30—22.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». J. Ni-ckolson. PRINCIPE 17.30—22.00 «Operazione Siegfried». Aoro Gorica in okolica SOČA «Krvavi jastrebi Aljaske». Za-hodnonemški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Močnejši od strahu», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Danes zaprto. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Federica Feruglio. Roberta Vian, Andrea Vendrame, Erica Buffin, Sabrina Fradiani. SMRTI: 66-letna gospodinja Caterina Batelli por. Mattiassi, 88-letna upokojenka Francesca Nadovich por. Malusò, 69-Ietni upokojenec Rudolf Nemec, 69-letna gospodinja Frančiška Maligoj. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 28-79. Drevi bo Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici otvorilo gledališko sezono z uprizoritvijo «Pahljače» Carla Goldonija. To komedijo, ki po Primorskih zdrahah nadaljuje tovrstno uprizoritveno smer gledališča so pripravili prevajalec Vladimir Koch, sodelavec za jezx kovno obdelavo prof. Farij Bratoš, komponist Ivan Mignozzi, kostumograf Marija Vidau, scenograf inž. arh. Niko Matul, dramaturški vodja predstave Bojan Štih in režiser Mario Uršič. Predstava se bo pričela ob 20.15 v veliki dvorani gledališča v Solkanu. Nastopajo Marjan Trobec, Breda Urbič, Nevenka Vrančič, Berta Ukmar, Sergej Ferrari, Tone šolar, Ernest Zega, Ivo Barišič in Milan Vodopivec. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan ta ponoči je » Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul 1 rraffgio tel 73-328 Na Slovenski prosvetni itvezi Gorici je Anton Klanjšček prispeval 10.000 lir v Beneški Sloveniji. Oslavja žrtve potresa OB POTRESU V FURLANIJI IN BENEŠKI SLOVENIJI Kako potresi nastajajo in kako seizmične sile rušilno delujejo Armirano betonski balkoni služijo tudi za povezovanje - Velike tehnične pomanjkljivoisti - Na nevarnem področju je boljša lahka streha - Zaključek Pri stropovih z opečnimi polnili, ki so v primerjavi z lesenimi mnogo. težji, tudi bri večjih razpetinah (4 — 5 m) ni bilo nobenih prečnih reber, kar je povzročilo občutne razpoke v smeri ’os'lcev, pa tudi izpadanje opečnih polnil. Tloris takega stropa jè izgledal takole: ///% M/ ? 1 | t- J X/T -pl K -1 Prerez v nosilni smeri: prečni smeri mora biti vsak par špirovcev povezan s kleščami. Že vemo zakaj! Na kapnem zidu naj ležijo špirovci na kapni legi, ki mora biti dobro pritrjena na kapno z'dno vez. Tudi slemenska lega mora biti pritrjena na zidno vez. To so seveda le lepi nasveti, na terenu pa ni bilo tako. Diagonalnih povezav strešine ter klešč sploh ni bilo nikjer, redke so bile lesene kapne lege, da o vezeh niti ne govorim več, da vas ne bom utrujal. O kakšna pritrditvi strehe na vezi seveda tudi ni bilo dedu. Oglejmo si prerez pri lesenem ostrešju: Slaba povezava je bila sploh šibka točka vseh hiš. Bile so še druge gradbene nepravilnosti, kot na primer nepovezani prosto stoječi opečni stebri, samo na kamnitih konzolah ležeče preklade brez vzdolžne povezave, 10 cm debeli nosilni zidovi, 14 m dolgi nosilni zidovi brez prečnih ojačevalnih zidov, predelne stene brez vsake povezave, stoječe na o-pečnih polnilih montažnega- stropa. Večina teh napak je novejšega datuma, kajti mnoge od hiš so bile pred nedavnim obnovljene ali na novo sezidane. Vsaka od teh nepravilnosti je po svoje «prispeva- slemenska lega strešna opeka Osnovna napaka ostrešja z betonskimi montažnimi nosilci in o-pečnimi polnili je njegova teža in nezadostna togost brez armirano betonske tlačne plošče. Slaba je tudi povezava s slemenskim A.'i nosilcem in kapnim zidom. Največje PRKREZ V PREČNI SMERI: .□nDMiPD^DlPa0. Osnovne napake tega stropa so: slaba povezav- z zidovi, odsotnost prečnih reber in armirane tlačne plošče v debelini vsaj 4 cm, ki bi dala plošči zadostno togost. Ni pa potrebno še posebej poudariti, da je brez teh «malenkosti» poleg pomanjkanja zidnih vezi, kar sem že .qrpgnjl, zaradi svoje teže skoro bolj rušila stavbo kot pa zidove medse--bojno povezovala. VI. BALKONSKE PLOŠČE Pri vseh hišah, ki imajo balkone, smo le-te vedno skrbno opazovali. Posebno težji armirano betonski balkoni so nas presenečali, čeprav so bili vpeti po pravilu samo v zid, pa še to ne v vsej debelini zidu, večjih poškodb nismo opazili. Včasih se nam je zdelo, da armirano betonski balkoni, posebno če potekajo okrog, vse hiše, odigrajo vlogo nekakšne zidne vezi. Tak je bil primer v Teru. kjer je balkoh nad pritličjem in prvim nadstropjem hišo lepo povezoval na stranicah, kjer ga pa ni bilo, posebno pri prečnem zunanjem nenosilnem zidu, pa je prišlo do večjih deformacij. VIL STREHE Nap:sal sem že, da je v potresnem območju 9. stopnje veliko bolj., če uporabimo zgoraj čim lažje konstrukcije. Zato bi dal tu prednost leseni strehi pred težko streho z betonskimi nosilci in opečnimi polnili. Seveda pa mora biti lesena streha dobro zavetrovana, se pravi, da mora imeti v obeh strežinah diagonalno povezavo, ki jo lahko izvedemo z železnimi palicami. V poškodbe so bile na čelnih zidovih, kjer je slemenski nosile . s svojo veliko težo udarjal na zid in ga zelo razmajal ali celo porušil. Tudi na kapnih zidovih praktično, razen trenja, ni bilo nobene povezave. Potrebno bi bilo vsaj izpustiti eno vrsto oolnil in zabetonirati vmesni del skupne z vezjo. Detajl kapi: strešna opeka - žlebnjakf tlačna AB plošča Detajl slemena : la» k hujšim poškodbam ali celo k rušenju objektov. Spomnim se, da smo lastnikom hiš očitali, zlasti pri novogradnjah, pomanjkljivo gradnjo, pa je bil enoten odgovor, da jih : a to ni nihče opozoril, čeprav so imeli uradno potrjene načrte. Kje je bila g”adben inšpekcija? SANIRANJE ZGRADB že po potresu v Skopju je ZRMK (Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij) v Ljubljani začel z raziskavami možnosti za utrjevanje objektov, ki jih je poškodoval potres. Modelne preizkušnj - so vršili na potresni mizi, ki lahko umetno povzroča potrese različnih stopenj, zlasti za kamnite hiše, ki so bile najbolj poškodovane. Rezultati preiskav so pokazali, da je bil enostavno sanirani objekt mnogo močnejši in odpornejši proti potresnim sunkom. V praksi je bil ta model saniranja že uporabljen v Banjaluki in na Kozjanskem, vendar «žal» tod ni bilo več hujših potresov, ki bi v praksi potrdili pravilnost rezultatov preiskav. Tudi v Beneški Sloveniji smo se dela lotili z enako metodo. Žal pa je tu kasneje prišlo do treh ali štirih potresov 9. stopnje, ki pa so nas po strokovni plati ohrabrili, kajti spoznali smo, da smo na pravi poti. Seveda ne gre tu za prepro-jektiranje obstoječih hiš. pač pa tako utrjevanje s čim manjšimi stroški, ki naj zagotavlja varnost življenja in premoženja tudi pri 9. stopnji potresov po MCS. Metoda utrjevanja je sledeča: 1. Zamenjava močno poškodovanih zidov ob zadostnem podpiranju zgornjih nadstropij. 2. Namest tev zidnih vezi 2 0 16 pod stropovi v nosilnih zidovih. Sidranje vezi v podložne plošče. 3. Injektiranje kamnitih zidov. 4. Utrjevanje ostrešja z namestitvijo klešč na vsak par špirovcev. 5. Zamenjava tankih nosilnih zidov z zidovi debeline vsaj 20 cm. 6. Pravilna postavitev ali prezidava porušenih predelnih sten. Ob zaključku tega sestavka bi želel poudariti še tole: vsako saniranje poškodovanega objekta naj se izvaja po projektu sanacije in pod nadzorstvom strokovnjaka, ki ima I za tako delo zadostne izkušnje. Gradnja hiš v potresnem območju, * še boij pa popravilo poškodb, ki m........ .................................................................................................................................................................. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) ce se. ukvarjate s trgovino, si boste dan zapomnili. Sklepali boste nova prijateljstva. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nepričakovan zaslužek, ki vas bo moralno dvignil. Zaupajte v osebo, ki jo imate radi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nakazujejo se vam lepe priložnosti, vendar ne bo šlo vse kot si želite. Neprijetno presenečenje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne upoštevajte kritik, če se zavedate svojih pravic. Manjši spor se bo v kratkem ugladil. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nepredvidene motnje, ki vas bodo spravile iz ravnotežja. Ne boste razpoloženi za družbo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neka novost bo spravila vaše načrte v težave. Treba bo zavihati rokave. Pismo ali darilo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nekdo spletkari na vaš račun, toda to naj vas ne moti. V večernih urah prijetno presenečenje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) S taktom boste spravili spet v ravnotežje zadevo, ki vas muči. Potrebni ste počitka. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vaše sposobnosti se bodo pokazale in utrdili si boste položaj. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vsi elementi govorijo za vas, toda vprašanje je, kako se boste obnesli. Ljubosumnost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Če bodo vaše predloge upoštevali, se vam ni kaj bati. Držite se stran od neznancev. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden »e lotite resnejše zadeve, preučite vse možnosti. Razčiščevanja z ljubljeno osebo. Alkoholizem postaja na Poljskem hudo zlo VARŠAVA, 6. — Že velikokrat smo ugotavljali, da postaja alkoholizem hudo zlo. V Franciji se število alkoholiziranih ljudi veča, prav tako se veča število alkoholikov v obeh Nemčijah, da ne govorimo o švedski in Norveški, vtem ko so južnejši zemljepisni predeli Evrope glede tega na boljšem. Razlog temu iščejo v dejstvu, da je v južnih predelih Evrope pogosteje na mizi vino, v severnih predelih pa so bolj v navadi žgane pijače. To se pravi, da v južnih predelih Evrope ljudje sicer popijejo več, toda le količinsko, ne pa po merilih maliganov, to se pravi po stopnjah alkohola. Da bomo bolj jasni: v deželah ob Sredozemlju, kjer je trta doma, ljudje popijejo več alkoholnih pijač. Ker pa ima vino razmeroma malo alkohola v primerjavi z žganimi pijačami, spijejo ljudje ob Sredozemlju manj alkohola Z alkoholizmom se ubada tudi Poljska. Tednik «Čas» je v svoji zadnji številki objavil članek, s katerim poziva v boj proti zlu, ki ga predstavlja alkoholizem na Poljskem. Članek jčmlje v poštev podatke iz leta 1973 in 1974 in ji podatki pravijo, da so leta 1973 Poljaki zaužili raznih alkoholnih pijač in sicer piva, vodke in drugih alkoholnih pijač za 136 milijonov litrov čistega, torej 100-odstot-negi alkohola. V naslednjem letu, torej 1974, so poljske oblasti céne alkoholnim pijačam dvignile, da bi s tem zavrle pijančevanje. To- da v začetku se je poraba alkoholnih pijač neznatno zmanjšala, nato pa se dvignila in od tedaj se neprestano dviga. V prvih šestih mesecih 1974. leta so Poljaki popili 637 milijonov litrov piva. Toda večino te ogromne količine piva so pivci «popravili» z dodatkom drugih alkoholnih prvenstveno žganih pijač. Znano je, da mnogi pivci dolijejo časi piva Šilce žganja, konjaka ali česa podobnega. V vsem 1974. letu so Poljaki potrošili za alkoholne pijače 86 milijard zlotov, kar bi v lirah znašalo približno 3.700 milijard. Računajo, da poljski alkoholiki porabijo za ute-šitev svoje «žeje» že okoli 40 odst. svojih mesečnih plač. Socialne posledice alkoholizma so na Poljskem zelo hude in vzbujajo že zaskrbljenost. Po uradnih statističnih podatkih pripisujejo alkoholizmu že vsako četrto razpo-roko, nadalje nič manj kot 33 odst. vseh kršitev zakonov, vsak četrti prometni incident, 15 odst. nesreč na delu in kar 90 odst. m.silja v družinah. Kar zadeva posledice v ekonomiji pa Poljaki menijo, da znašajo te 10 milijard zlotov so nastale ob potresu, mora biti resno strokovno delo. ki zahteva poznavanje konstrukcije in gradbenih material. r in ne nazadnje tudi varnosti delavcev, ki nam hišo popravljajo. Inž. Drago Dolenc (Konec) Obnovljeno delo v kitajskih rudnikih PEKING, 6. — Kakor poroča tiskovna agencija Nova Kitajska, so danes začeli s ponovnim kopanjem premoga v šestih od sedmih rudnikov v največjem premogovnem središču v deželi, ki ga je pred desetimi tedni hudo poškodoval siloviti potres. Po vesteh, ki prihajajo iz povsem gotovih virov pa so na tem področju imeli konec septembra še nekaj potresnih sunkov, ki so zajeli vso deželo Tang-šan - Fengnan, kjer so na 150 km jugovzhodno od Pekinga veliki premogovni rudniki. Že omenjeni viri so nadalje podčrtali, da ne gre več za nove potrese, pač pa za umirjanje zemlje po potresu. Iz umetnostnih galerij V nedeljo v Boljuncu slikarski ex tempore Preteklo nedeljo je kulturni krožek «Il Carso» priredil v Boljuncu že tradicionalno, tokrat osmo oktobrsko kraško ex tempore slikarsko tekmovanje. Letos se je manifestacije udeležilo 60 tekmovalcev. Dela nagrajenih slikarjev pa so sedaj razstavljena na sedežu krožka v Ul. Mazzini 12. Najvišje priznanje, trofejo krožka, je žirija podelila Eletti Doveri-Baldini, ki je dobila tudi denarno nagrado. Naslednji denarni nagradi pa sla dobila prof. Claudio Sivini in Chiara Bressani. Prvo kupo je žirija prisodila bivšemu prvemu nagrajencu Ugu Rassatiju iz Pordenona. Nadaljnje kupe in kolajne pa so prejeli: Adrijano Stok, naš znani tržaški likovnik Demetrij Cej, ki bo v soboto odprl svojo osebno razstavo v Zagorju, nadalje Marino Cassetti, ki je pred nedavnim dobil prvo nagrado na ex tempore tekmovanju na Trgu Unità. Nadalje je bil nagrajen Giorgio Ferletti-, ki je lepo prikazal izrez kraja, torej Boljunca, vtem ko je Giorgio Cisco napolnil prozorno škatlo z listjem ruja, kar naj bi bilo za večino članov žirije zadostna utemeljitev za deveto nagrado. Nagrajeni so bili nadalje Sergio Tavagna, stalni udeleženec in večkratni nagrajenec na takšnih tekmovanjih pokrajinar Adriano Burger, nadalje še Gianfranco Forzato, pokrajinar in občudovalec slovenskih impresionistov Robert Rozman in še Isabela Deltin, mladi vedno zmagujoči Corrado Alzet-ta, ki je nastopil z že stereotipno značilnostjo sivin in abstraktnega bega črno-belih premic, s katerimi podaja simboliko kateregakoli kraja na tovrstnih ex tempore tekmovanjih, ki se jih je vedno z u-spehom udeležil. Končno je bil nagrajen še Giorgio Velia za sliko o-gromnega kolesa kmečkega voza, ki ga je že ob zatonu dneva izsledil na nekem borjaču. Za svoja dela so prejeli pohvalo naslednji slikarji: Mannelli, Silvano Caucich, Marinellijeva, Giroli-mini, Marini, Pacorjeva in pa Boico. Mladinsko nagrado si delita Christian Furlan in Pierpaolo Pisani, pohvaljena pa sta bila še Siro Cannarello in Valentina Furlan. Ocenjevanje žirije se je močno zavleklo tudi zaradi daljše diskusije ali naj se nagradijo tudi takšna dela, ki s slikarstvom nimajo nikakršne zveze. Na takšnih slikarskih prireditvah namreč tekmujejo tudi z najrazličnejšimi deli ekstremnih smeri, celo z deli tridimenzionalnih zasnov iz najrazličnejših tvarin, kot smo že tudi omenili nagrajeno škatlo iz prozorne snovi, napolnjeno z listjem rdečega ruja. Zato bi bilo potrebno v bodoče nadomestiti besedo «slikarsko» z «umetniško» ex tempore tekmovanje. Milko Bambič Pisana reklama se je v starem svetu bolj pozno pojavila, ker je bila pogojena s tedanjimi razmerami, saj pismenost ni tako starega datuma. Zdi se, da je prva pisana reklama — egipčanski papiros iz-p-ed 3.000 let. Odkrili so ga v Tebah, hranijo pa ga v londonskem British museumu. Papiros ponuja nagrado tistemu, ki bo izročil pobeglega sužnja. V rimskem svetu so prav tako s papirosj dajali na prodaj sužnje, hkrati obveščali Tzid novih knjig, najavljali nove prireditve itd. V Pompejih in v Ercolanumu so na zidovih v rd§8i,:ih1 črni pisavi rtajavljalf občinstvu boje med gladiatorji, začetek. nove kopališke sezone, nove gledališke prireditve, pa tudi volilne programe in podobno. V Ercolanumu so 1897 odkrili steber, ki je bil poln papirosov, nalepljenih s preprostim lepilom. Steber je služil izključno temu, da so nanj lepili «reklamo». Stari svet je drugače dojemal reklamo kot jo dojemamo mi. Simbol reklame je bila nekoč slovita Fama, ki je govorila o velikih gestah junakov, hkrati pa tudi o korintskem grozdju, o strdi iz I-metta, o odličnem vinu iz Faler-na itd. V srednjem veku se je reklama nadaljevala v starih oblikah z razstavami, napisi in klicarji. Ti so v srednjem veku v velikih mestih ustanovili celo svoje cehe s posebnimi pravilniki in lahko bi rekli, da so bili ti cehi prva združenja, v katerih so se zbirali strokovnjaki za reklamo. Z odkritjem tiska je tudi v reklami prišlo do revolucionarnih sprememb. Vendar pa ne tako hitro. Prvo reklamo v časopisu zasledimo v Franciji in sicer šele leta 1631, ko je «La Gazette» objavila prvo plačano reklamo. Na Angleškem so imeli prvo plačano reklamo 21 let pozneje, v ZDA pa leta 1704. V 17. stoletju so se pojavile tudi prve sicer primitivne reklamne agencije, ki jih je Evropa v začetku nekako odklanjala, kot je odklanjala tudi vso reklamo v tisku, ker da reklama degradira publikacije, v katerih se tiska. Toda ta odpor je počasi izginil, posebno tedaj, ko so uprave publikacij ugotovile, da more reklama služiti tudi financiranju tiska. To so posebno pozdravili v ZDA, kjer je reklama v tisku dobila velik obseg, posebno v času državljanske vojne, ko se je začela pojavljati tudi v literarnih revijah, ki so do tedaj najavljale le izid novih knjig. Tisk in njegov razvoj je omogočil tudi pojav lepakov in letakov. V 19. stoletju se tiskana reklama močno razvije, reklama z lepaki in letaki pa zadobi izredno mesto v začetku našega stoletja, to pa predvsem na račun dejstva, da so se s tovrstno dejavnostjo ukvarjali tudi znani umetniki. Pravzaprav so nekateri mnenja, da je naše stoletje stoletje reklame. Za reklamo v tisku in v obliki lepakov se pojavi tudi reklama velikih obcestnih napisov, nadalje filmska reklama, radijska reklama, konč- (Nadaljevanje na zadnji strani) LJ m OGLASNI ODDELEK Oglasi in vse ekonomsko-propagandne usluge na lastnih medijih, jugoslovanskih časopisih, radiu in televiziji. Settimana della Pubblicità Stampa 4/10 ottobre 1976 Teden časopisne ekonomske propagande 4.-10. oktobra 1976 ■lllllllllllllUllmullllllllllllllll»lllHlllllllllllllllmHllllHllllll»»|||||||||»«lHll»n*lllll•l•^l••,•,'l,,,l,,,,l,,,,,,,l,,n,,,u,,,,,,,,,,,,,l,,,,,,,,,,,,,ll,,,,,,,,,,,,,,,,,w,,,,,,,,,,, Nastanek in vloga reklame od papirosa do televizije Prvo pisano reklamo zasledimo že pred 3000 leti Za naše stoletje trdijo, da je stoletje reklame o au I ani o Ouqi ČETRTEK, 7. OKTOBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poljudna znanost: Italijanske lutke 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.30 Program za mladino: Posebni dopisniki poročajo 19.20 Ljubezen na podstrešju: Vabilo na večerjo 20.00 DNEVNIK 20.45 ZA BENETKE 21.50 DNEVNIK 22.00 CIVILIZACIJA Že dolgo let ugotavljajo, da je zahodna civilizacija hud bolnik. To ugotavljajo znanstveniki, to ugotavljajo misleci, ki skušajo napraviti diagnozo tega propadanja. Gre za propadanje, ki se kaže v ekonomskih, energetskih, ekoloških krizah, gre za u-tapljanje določenih moralnih principov v tako imenovani bogati meščanski družbi. In vendar se je ta visoko civilizirani zahodni svet že večkrat postavil ponovno na noge. O tem bo govorila vrsta nadaljevanj s skupnim naslovom «Civilizacija» Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 18.30 Rubrike dnevnika 2: Ankete, Parlament, Šport itd. 19.45 PATRICK in TRIJE TATOVI, dva risana filma 20.00 DNEVNIK - ODPRTI STUDIO 20.45 Umor Federica Garcie Lorce 21.50 DNEVNIK - DRUGA IZDAJA 22.00 Sindikalna tribuna: Srečanje med tiskom in Confindustrio 22.30 Zemlja brez kruha — dokumentarec Film, ki pride nocoj na vrsto, je 1932. leta napravil znani španski režiser Bunuel. Bilo je to v dobi, ko Španija še ni bila republika in ko ljudska fronta še ni zmagala. Bunuel je film posnel v Las Hurdesu, to se pravi v najbolj zaostalem predelu Španije na meji s Portugalsko Ob koncu DNEVNIK - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00, 9.00, 14.00 TV ŠOLA Dolina Gangesa, Jure Franičevič - Pločar, Funkcija glasov v jeziku, Francoščina, Risanka, Kemija 15.00 Šolska TV: KOROŠKI SLOVENCI NEKOČ IN DANES (ponovitev) 17.50 Beli delfin — serijski film 18.25 Izumirajoči svet — dokumentarna oddaja 19.30 DNEVNIK 20.00 Ch. Fry: BRONTEJEVI IZ HAWORTHA - nadaljevanka Leta 1926 je družina Brontejevih trdno zasidrana. Branwell praznuje deveti rojstni dan in oče mu kupi darilo, ki malega šolarja in njegove tri sestre močno razveseli. In že smo devet let pozneje. Glavna skrb Brontejevih je bodočnost štirih otrok. Branwell se odpravi v London, da bi na akademiji razvijal svoje u-metniške sposobnosti. Toda akademije ne doseže, ker so ga premamile druge skušnjave in se vrne v Haworth brez vinarja 20.50 Kam in kako na oddih 21.00 četrtkovi razgledi: EVROPSKE MANJŠINE 21.30 Mihovil Logar: ZLATA RIBICA 22.05 DNEVNIK Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Zgodba o Tommyju Steelu — film 22.05 Zabavnoglasbena oddaja 22.35 Socialistično samoupravljanje Zagreb 17.45 Na črko, na črko 18.15 DOKUMENTAREC 20.00 Paralele 21.00 Razbojnik — film - - TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 12.45, 14.00, 15.30, 18.00, 19.00, 19.15 Poročila; 7.30 - 12.45 Dom in izročilo: Glasba in kramljanje. Koncert, Popevke, Vaše mnenje, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Program za mladino: Glasba na našem valu; 16.00 - 18.00 Simfonični koncert, Melodije, Slov. glasbeniki, Pevska revija. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 13.30, 16.00, 17.30. 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Klavirske skladbe; 11.15 Orkester in zbor; 11.30 La vera Romagna; 12.05 Glasba po željah; 14.15 Operne skladbe; 14.55 Knjižne novosti: 16.45 Rave-lova španska rapsodija; 17.00 O-bisk v marksističnih krožkih; 18.00 Glasba po željah: 18.35 Harmonikarski orkestri pri glasbenih šolah; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Glasbena fantazija; 21.00 Slovenski skladatelji; 21.45 Popularne plošče. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Budilka in kronike; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebne reportaže; 11.30 Drugi zvok; 12.20 Glas- beni spored; 13.35 in 14.10 V prijateljskem tonu; 15.30 Radijska nadaljevanka; 16.05 Folklorni program; 17-30 Sončnica; 19.10 Srečanje; 19.20 V plesni dvorani; 20.15 Ikebana v glasbi; 20.20 Operetni program; 21.05 Radijski eksperimenti; 22.20 Glasbeni večer v Sieni. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Friderik Chopin; 9.35 Slov. ljudske; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Kaj radi poslušajo: 14.40 Enajsta šola; 15.45 Jezikovni pogovori: dr Jože Toporišič; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Iz domačega opernega arhiva; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Silva štigla; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer — Ciril Zlobec; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Slovenska instrumentalna glasba: 23.05 T. Liyong: Tombova zgodba; 23.15 Popevke in ritmi. (tlllllllllUIIIIUI|lll||||||||||||||,,||,|||,,|,|||,,|||,|I1li|ll,l|,l||||||||||||||||||||)|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllilllll||llMI||l|||||||||Mi«IIIIIIIA Skrivnost izgubljenega škornja 42. n*v ■ v» Pise in rise CIRIL GALE FRAČE - r FRJDOU N F KJE ^TA ? potrebujemo vaju r PODKUPILI. IM TAKO ... KOŠARKA NA TURNIRJU V BUENOS AIRESU Real Madrid osvojil naslov svetovnega klubskega prvaka Mobilgirgi iz Varese ja se je moral zadovoljiti z drugim mestom BUENOS AIRES, 6. — Španski Real Madrid je osvojil klubski svetovni košarkarski naslov in s tem pokal «Jones». Real je v odločilni tekmi premagal ameriško ekipo University Missouri. Španci so odpravili Američane le za pičlih 5 točk. Tudi Mobilgirgi, ki je na tem prvenstvu zasedel drugo mesto, se je moral močno potruditi, da je strl odpor argentinske ekipe Obras Sani tarias. V tem srečanju je bil v vrstah Mobilgirgija najboljši «oriundo» Rinaldi, ki je dal 18 točk. IZIDI ZADNJEGA KOLA Real Madrid - U. Missouri 102:97 Mobilgirgi - O. Sanitarias 81:77 Amazonas - ASFA Dakar 89:57 KONČNA LESTVICA Real Madrid 5 5 0 462 381 10 Mobilgirgi 5 4 1 406 335 Obras Sanitarias 5 3 2 428 373 Amazonas Franca 5 2 3 382 355 Missouri 5 1 4 380 401 ASFA Dakar 5 0 5 241 454 Zaključil se je torej ta turnir zmago trenutno najmočnejše ekipe, to je Real Madrida, ki uvršča več ameriških košarkarjev (Luyk, Brae-bender, Coughran in Walter), španska ekipa je zelo uigrana in izredno izkušena za mednarodna tekmovanja, saj že vrsto let sodi v sam vrh svetovne košarke. Velik poraženec v Buenos Airesu pa je Mobilgirgi, ki je bil glavni kandidat za končno zmago. Tudi Mobilgirgi je v Buenos Aires dopotoval s pravo ameriško «koalicijo» (Morse, Rinaldi in Meister). Ekipa iz Vareseja pa je na tem turnirju dokazala, da še ni nared za tako kakovostna tekmovanja in da je trenutno «le» slabša od španskih prvakov. ÒDBOJKA V ŽENSKIH PRVENSTVIH Olympia - Libertas Hrast - Torriana V soboto se bo na Goriškem pričelo žensko odbojkarsko prvenstvo v kategorijah mladink in članic. V prvi skupini nastopa tudi goriška O-lympia, v drugi pa doberdobski Hrast. Olympia bo v soboto ,ob 15.30, v telovadnici v dolini Korna, igrala proti Libertasu iz Krmina. Igralke Hrasta pa bodo v soboto, ob 17.30, igrale v telovadnici v Ul. Largo Culiat s Torriano iz Gradišča. KOLESARSTVO POKAL AGOSTONI Zmaga De Vlaemincka LISSONE, 6. — Belgijec Roger De vlaeminck je osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski dirki za 30. Pokal Agostani. Na cilj je prišel na čelu tridesetih kolesarjev. Lestvica: L De Vlaeminck (Bel.) 2- Verbeeck (Bel.) 3. Moser (It.) L Gavazzi (It.) Proga je merila 226 km. # * * MILAN, 6. — Organizatorji koledarske dirke po Siciliji so sporočili, oa letos tega tekmovanja ne bo. boks CIVITANOVE MARCHE, 6. - Ita-Banski boksarski prvak peresne te-e Emili je sinoči ohranil naslov ita-Janskega prvaka. Po točkah je v v,-, grogih premagal izzivalca Mor-Didelhja. tenis PO VESTEH IZ SANTIAGA Italijanski igralci Žluhi za proteste? SANTIAGO, 6. — Teniška zveza yua je danes izjavila, da bo do finega srečanja za Davisov pokal Ie — Italija gotovo prišlo in to v času, ki je uradno določen, namreč v zadnjih dneh decembra. Teniško zvezo Čila so namreč obvestili, da je italijanska teniška zveza za zadnje decembrske dni pri neki turistični ustanovi v Santiagu že rezervirala hotelske sobe za štirideset članov italijanske teniške reprezentance, i-gralce, spremljevalce in tehnično vodstvo. Če bo vest tudi s strani italijanske teniške. zveze potrjena, ni nobenega dvoma, da bo dvignila v Italiji val polemik in protestov, saj je italijansko javno mnenje vedno bolj nasprotno temu srečanju. Pri vsem tem je res nenavadno, da je ostala FIT povsem gluha za številne proteste iz vse države in je — kot kaže sporočilo teniške zveze Čila — sklenila nastopiti v Santiagu proti reprezentanci, ki danes nikakor ne predstavlja le ljudstva te južnoameriške države, ampak predvsem fašistični Pinochetov re- HOKEJ NA KOTALKAH BARCELOS, 6. — Italija je na 1. mestu začasne lestvice evropskega mladinskega prvenstva v hokeju na kotalkah. Italijani so včeraj premagali Belgijo s 5:0, danes pa — v četrtem dnevu — tudi Švico z 2:1. Prvenstva se udeležujejo tudi Portugalska, Španija, Nizozemska in Zahodna Nemčija. Tako napetih prizorov pred vrati naših ekip, kot je ta na naši sliki, smo že v začetku letošnje nogometne sezone videli precej im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiii im m n m mu ih man m m in n u ninni NOGOMET V DVEH SKUPINAH V nedeljo start 3. amaterske lige V «N» skupini bodo igrali tudi: Gaja, Primorec, Kras in Union - Vse slovenske ekipe torej v isti skupini ODBOJKA Na evropskem prvenstvu 1977 Zahtevna naloga za ekipo «azzurrov» V ženskem delu tekmovanja bosta Italija m Jugoslavija igrali v isti izločilni skupini V nedeljo, 10. oktobra, se bo pričelo tudi nogometno prvenstvo 3. amaterske lige na Tržaškem. V to prvenstvo se je letos vpisalo skupaj 30 ekip, torej nekaj manj od lani, zato so tudi ekipe razdelili v dve skupini. Vsaka skupina bo štela 15 moštev, kar je letošnja velika novost, obenem se pričakuje, da bo tudi kakovost prvenstva večja. Slovenske enajsterice bodo igrale v isti skupini, kar bo za naše ljubitelje nogometa nedvomno bolj zanimivo. V «O» skupini bodo igrale naslednje ekipe: Artigiani, Barcola, Baxter, Campanelle, Campi Elisi, CGS, Domio, Don Bosco, Esperia S.L., Giarizzole, Ginnastica, Grandi Motori, Modiano, Rabuiese in Virtus. v «N» skupini pa: GAJA, PRIMOREC, KRAS, U-NION, Chiarbola, Donatori Sangue, Duino, Esperia Pio XII., Inter S.S., Roianese, Rozzol, S. Andrea, S. Anna, S. Vito in Vaipadana Cave. V prvem kolu (v nedeljo, 10. 10.) bodo naše ekipe igrale takole: GAJA - Chiarbola Duino - KRAS PRIMOREC - S. Andrea Naj omenimo, da bo vzhodnokraški derbi med Gajo in Primorcem v 6. kolu, in to 14. novembra. D. G. PARIZ,, 6. — Italija je padla v razmeroma težko skupino kvalifikacijskega tekmovanja za evropsko moško odbojkarsko prvenstvo, ki bo na sporedu od 25. do 30. maja 1977 na Švedskem. Za «azzurre» bo zlasti težak nasprotnik Vzh. Nemčija. Posamezne skupine so sestavljene tako: 1. SKUPINA (od 15. do 19. aprila v Belgiji) Češkoslovaška Madžarska Belgija Španija Turčija 2. SKUPINA (od 25. do 30. maja na Švedskem) Vzhodna Nemčija Italija Zahodna Nemčija Švedska Luksemburg 3. SKUPINA (od 5. do 9. maja na Nizozemskem) Francija Nizozemska Izrael Grčija Škotska Zaključni del tega prvenstva bo od 25. septembra do 2. oktobra 1977 na Finskem. V ženskem delu evropskega prvenstva bosta Italija in Jugoslavija i-grali v isti skupini in bosta gotovo glavni protagonistki te skupine. Posamezne skupine je žreb določil takole: 1. (od SKUPINA 29. aprila do 1. maja na Nizozemskem) Poljska Nizozemska Švedska Švica 2. SKUPINA (od 6. do 10. maja v Belgiji Romunija Zahodna Nemčija Belgija Izrael SKUPINA 15. do 30. maja v Italiji) Jugoslavija Italija Francija Turčija Zaključni 'del ženskega odbojkarskega evropskega prvenstva bo — prav tako kot moški — v času od 25. septembra do 2. oktobra 1977 na Finskem. 3. (od V PRIJATELJSKI TEKMI OMA premočna ti«. v* « «g., * <. _ za borovke OMA — Bor 3:0 (15,9, 15:1, 15:4) V okviru priprav za prvenstvo ženske B lige so odbojkarice Bora odigrale prijateljsko tekmo s tržaškim novincem prve lige OMA. Kot je razvidno iz samega rezultata, je OMA slavila prepričljivo zmago in pokazala dobro odbojko. Bregov nogometaš Franko Samec (desno) je pravkar slekel vojaško suknjo in ponovno oblekel modri dres. Na sliki je skupno s svojim soigralcem Sandijem Klunom Borovke tokrat niso zaigrale tako, kot je bilo pričakovati. Bilo je veliko napak in vedno se je nekje zataknilo, saj «plave» niso pokazale nobene doslednosti. Nekaterim lepim akcijam so sledile kar serije napak. Do pričetka prvenstva bo treba še pošteno zavihati rokave, še dobro, da manjka do pričetka prvenstva še nekaj več kot mesec dni in tako se bo dalo marsikaj popraviti. V nedeljo bodo borovke gostovale v Ljubljani, kjer bodo odigrale prijateljsko tekmo z istoimenskim slovenskim prvoligašem. G. F. Nogometna enajsterica Rosandre niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA V PRVENSTVU B LICE Z borovci še CUS GMT in Monselice V prvem kolu (13.11.) bo Bor igral z GNIT Italijanska odbojkarska zveza je te dni sestavila tekmovalni koledar za moško B ligo. 72 vpisanih ekip je FIPAV razdelila v 6 skupin po 12 moštev. Za nas je seveda najzanimivejša B skupina, v katero so vključili tudi Bor. Za prvi del prvenstva je skupina razdeljena na 3 podskupine po štiri moštva: 1. podskupina — CEDAS Padova, CUS Trento, FERRONI Verona, SAI Belluno. 2. podskupina — SILE Treviso, LEGNAGO, CUS Trst, EUROPA SPORT Padova. 3. podskupina — BOR Trst, GRANDI MOTORI Trst, CUS Venezia, MONSELICE. Razpored tekem v tretji podskupini pa je naslednji: 1. KOLO (13. NOVEMBRA) BOR - Grandi Motori CUS Benetke . Monselice 2. KOLO (20. NOVEMBRA) BOR - CUS Benetke Grandi Motori - Monselice 3. KOLO (27. NOVEMBRA) Monselice - BOR CUS Benetke - Grandi Motori Povratne tekme bodo odigrali 4., 11. in 18. decembra. Kot je znano, bodo v drugem delu tekmovanja prvouvrščena moštva vsake od treh podskupin igrala za uvrstitev od 1. do 6. mesta, ostale ekipe pa se bodo pomerile za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Drugi del prvenstva se bo pričel 22. januarja, končala pa 2. aprila 1977. Mig NOGOMET V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Trebenska obramba tokrat odpovedala Primorec — Blu Star 3:4 (2:0) PRIMOREC: Hrovatin (Mule), Stojkovič, Florijan Kralj, Cibic, Sa-ražin, David Malalan, Lanza, Edvin Kralj, Marko Kralj,. Škerlavaj, Romeo Malalan. BLU STAR: Manna, Gargiulo, Sancin, Gargiulo, Fillipaz, De Laurentis, Clarot, Bardon, Mineo, Pertan in Venier. STRELCI: v 14. in 20. min. p.p. M. Kralj, v 1. min. d.p. Venier, v 3. min. Mineo, v 7. min. De Laurentis (iz 11-metrovke), v 18. min. M. Kralj, v 28. min. Fillipaz. Tudi v tretji prvenstveni tekmi naraščajnikov je trebenski Primorec izgubil. Trebenski naraščajniki so v tej tekmi pokazali lep napredek, toda to le v prvem polčasu. V drugem polčasu pa so kar zaspali in so v sedmih minutah prejeli tri gole. Tržaška ekipa ni bila precej močna, a je izkoristila napake trebenske o-brambe. V 14. min. je sodnik dosodil kazenski strel v korist Primorca. Streljal je M. Kralj in bilo je 1:0. Čez nekaj minut je isti igralec podvojil rezultat z osebno akcijo. V drugem delu igre, ko so že vsi mislili, da imajo Trebenci zmago v svojih rokah, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Tržačani so v sedmih minutah kar trikrat zatresli trebensko mrežo in tako prišli v vodstvo. Nato so se Trebenci nekoliko bolj organizirali in so začeli napadati ter v 18. min. izenačili. Toda v 28. min. so gostje po hudi napaki trebenske-ga vratarja zopet prišli v vodstvo ter s tem zadetkom odnesli obe točki iz Trebč. Kralj ZSŠD1 priredi v soboto, 9., in v nedeljo, 10 oktobra, pod vodstvom trenerja Petra Brumna PREGLEDNI TRENING izbranih košarkarjev letnika 1960 (in nekaterih letnika 1961). Sklicani igralci bodo v dveh dneh opravili tri treninge in e-no prijateljsko tekmo. V soboto, 9. 10., bodo opravili prvi trening ob 14.30, v telovadnici v Ulici Caravaggio, 4 (kjer jih bodo seznanili z nadaljnjim sporedom). Na teh treningih bo Peter Brumen, preveril pripravljenost igralcev iz elementov individualne tehnike v napadu in obrambi, taktike in telesne vzdržljivosti. Povabljeni so naslednji i-gralci: BOR Bruno Kneip Lauro Trevisan David Slobec Rado Race Štefan Pegan DOM GORICA Mauro Dornik KONTOVEL Mauro čuk Marko Ban Ivo Starc Andrej Udovič David Perini Aleksander Naberboj Klavdij Starc POLET Evgen Daneu Pavel Ferluga Boris Vitez Valter Sosič TRENERJI: Renato Štokelj Sergij Tavčar Peter Starc Franko Perco Branko Lakovič Iz planinskega sveta Uspela akcija «Sto družin na Nanos» Tradicionalni pohod «Sto družin na Nanos», katerega je že drugič zaporedoma priredilo planinsko društvo iz Postojne je kljub oblačnemu vremenu dobro uspel. Akcija je bila letos povezana z otvoritvijo razširjene Vojkove koče, proslavo 30-letnice ustanovitve PD Postojna in 70-letnice planinstva na Postojnskem. Pohoda se je udeležilo kar 160 družin, ki so se že navsezgod, začele povzpenjati na hrib. Vsaka družina, ki je dosegla vrh je dobila diplomo. Na vrhu je bilo vse preskrbljeno za jedačo in pijačo, pa tudi za zabavo in dobro voljo, saj je i-grala vesela godba. Škoda je le, da je bilo vreme deževno in je začelo proti koncu slavja celo pršiti, sicer bi bilo to nedeljo pred Vojkovo kočo še dosti bolj živo kot sicer. Ko so vse družine prispele na vrh je bila uradna otvoritev razširjene Vojkove koče, za katero so prostovoljci žrtvovali marsikatero soboto in nedeljo od 8. maja naprej, ko je na gradbišče udaril prvi kramp. Razširitev koče je bila res nujna, saj je ob nedeljah in praznikih stanje v koči naravnost nevzdržno, ko se takrat v pretesnih sobah kar tre ljudi. Da prikažemo to stanje nam bo dovolj podatek, da je v lanskem letu Vojkovo kočo obiskalo kar 11 tisoč planincev, letos pa že 6.000, čeprav so dela še precej ovirala o-bisk v koči. Z uresničitvijo tega objekta, ki je v petih mesecih dela terjal 6.532 delavnih ur, bodo vsaj prostorski problemi rešeni. Planinci SPDT, ki so tudi sodelovali pri gradbenih delih, so se nedeljskega slavja udeležili v večjem številu, saj je bilo prisotnih nad 50 zamejskih planincev. Uradno slavje je obsegalo daljši pozdravni govor predsednika PD Postojna Zdravka Žmitka ter razne pozdrave, od katerih naj omenimo govor Mihe Potočnika, ki je spregovoril v imenu Planinske zveze Slovenije. Bodoči program izletov SPDT V nedeljo, 17. oktobra bo že napovedani avtobusni izlet v Predmejo, od koder se bodo planinci povzpdi na Čaven in Kucelj. Pot je zelo prijetna, tako da izlet priporočamo vsakomur. Za proste dni za Vse svete pa bo 3. in 4. novembra dvodnevni izlet na otok Lošinj v Dalmaciji. Planinske postojanke zapirajo Tista planinska društva v Sloveniji, ki upravljajo planinske postojanke v višjih gorskih legah in ki še niso zaprla svoje koče bodo to storila čimprej, saj je s prihodom jeseni, obdobja slabega vremena in pa koncem poletnih dopustov obisk le-teh minimalen. PD Ljubi jai.u - Matica je že zaprlo Triglavski dum na Kredarici (pozimi bo možna le zasilna oskrba pri meteorologih). Kočo pri Triglavskih jezerih pa bodo zaprli v soboto. Večje skupine, ki se bodo pravočasno javile v pisanj društva (Ljub- ljana, Trdinova 8/1) pa bodo lahko dobile spremljevalca, ki jim bo lah-ko omogočil zasilno bivanje v koči. Poštarska koča na Vršiču je zaprta od 1. oktobra. Postojanko na Peci bodo zaprli to nedeljo, prav tako kočo na Kamniškem sedlu (Jermanova vrata). V nedeljo pa so že zaprli Češko kočo na Spodnjih Ravneh. Dušan Jelinčič SPD - Gorica Letošnje že 12. srečanje planincev treh dežel (Slovenije, Furlanije-Ju-lijske krajine in Koroške) bo priredila Planinska zveza Slovenije v soboto, 16. in v nedeljo, 17. oktobra v Mladinskem domu v Bohinju (pričetek v soboto, 16. oktobra v popoldanskih urah). Prispevek Zveze na osnovno temo letošnjega srečanja: planinska pota, transverzala in krožna pota. Taka srečanja, ki so postala tradicionalna (vsakoletna) in se vrstijo v Sloveniji, Furlaniji - Julijski krajini in v Avstriji na Koroškem so pomembna tudi za slovenske planinska društva v zamejstvu, ki obstajajo in ne smejo biti pozabljena. Na srečanje bedo povabljeni tudi zastopniki SPD - Gorica, Trst, Celovec in Beneškega planinskega društva v Čedadu. Prejšnje leto, 1975, je priredila 11. srečanje Società Alpina Friulana - Sezione Udine v Vidmu, na Ne-vejskem sedlu meseca septembra. • * • Žal, je napovedani vzpon na Storžič 2. in 3. oktobra odpadel zgradi zaprtja koče pod Storžičem in (udi zaradi slabega vremena. Na sporedu: v nedeljo, 10. oktobra družinski izlet z avtobusom. 17. oktobra pohod na Učko, 24. oktobra Slavnik - Socerb - Hrastovlje. 14. novembra (nedelja) tradicionalno «martinovanje» v Lipici ob zaključku delovne sezone in 30-letnice obnovitve SPD - Gorica. Jožica Smet NOGOMET PaED TEKMO S ŠPANUO Poprečen nastop Toplakovih varovancev Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo v Sevilli odigrala kvalifikacijsko tekmo za SP proti Španiji, je včeraj v Trebi-nju odigrala trening tekmo z Leo-tarjem. Varovanci zveznega kapetana Ivana Toplaka so premagali Leotar le z 2:1 (z goloma šurjaka in V. Petroviča). «Plavi» so tudi v tej trening tekmi pokazali, da še niso nared za zahtevnejša srečanja. Tekma v Tre-binju pa je bil edini in, žal, zadnji test pred izredno važnim spopadom s Španci, tako da bo moral Toplak sestaviti reprezentanco, ne da bi točno preveril formo posameznikov. Če dodamo še, da je trenutno največja hiba «plave vrste» uigranost, potem je jasno, da bodo Šurjak in tovariši v nedeljo v tekmi v Španijo pred izredno težko nalogo. KAREL PRUŠNIK - GAŠPER Gamii na plaza 34. • Tovariš Matjaž je podal poročilo, v katerem je dejal, d OKkr pcVa konferenca političnih delavcev OF na področji d i" L- za Koroško in pomeni formalno pridružitev teg rnd koroške skupni, protifašistični borbi slovenskega n; j • konferenca naj služi v podkrepitev našega bodočt e eia v političnem in organizacijskem smislu. t Poročilo o zunanje in notranjepolitičnem stanju je poda r> rflS ,,r' Zunanjepolitični položaj je orisal na kratke J podrobno pa se je ustavil pri notranjepolitičnem sta in o njem podal izčrpno poročilo in komentar, ju in ciljih Osvobodilne fronte je govoril tovari i J5Z' .Hejal je, da je OF nositeljica revolucionarnega ra; svnhrvT* delovnih množic za nacionalno in socialno c «:i_ 1 j' fniciator in organizator OF ter glavna goniln la narodnoosvobodilnega gibaja pa je KPS. ii HnfZVeZi Z zunanjepolitičnim stanjem je treba OF razširit osm,^™?1^’ ^re^a J? je utrditi med proletariatom te tičnn aVfC °.Vr\lrni mn°žicami. OF je treba vojaško in pol ticno aktivmrah v borbi proti okupatorju. mamhn-jaz )e nato poudaril važnost Koroške in njen pc “»erabni, posebni položaj. Svoja izvajanja je strnil v naslednje točke: 1. Kadre moramo čimbolj aktivizirati ter jih izobraziti. 2. Vzgajati moramo nove kadre za OF in vojsko. 3. Paziti moramo na konspiracijo, da zaradi nepremišljenosti in malomarnosti ne uničimo storjenega. 4. Kontrolirati moramo odnos portizanov do civilnega prebivalstva, posebno pa še odnos komandnega osebja do civilnega prebivalstva. 5. Utrjevati moramo ugled tako vojaškega kakor tudi političnega. V razpravi o tretji točki sta govorila Matjaž in Polde. Polde je ugotavljal, da je nujno potrebno vzpodbujati vse množice k osvobodilni borbi, vključno Poljake, Ruse, Čehe in seveda Avstrijce ter jih mobilizirati v partizane, ker se vsi ti narodi in njih partizani bore proti istemu sovražniku. Sledil je Poldetov referat o organizacijskih oblikah OF. Najprej je poročal o važnosti ustanovitve Delavske enotnosti in o njenem pomenu ter ciljih. Sestavlja naj jo revolucionarni proletariat. Delavska enotnost je korak naprej v osvobodilni borbi, korak do borbe za socialno osvoboditev. Odbore DE je treba organizirati na isti način kot odbore OF. Organizirati je treba tudi Protifašistično zvezo žena. Vendar so tudi ženske lahko članice odborov OF in DE; treba jih je usposobiti za delo v teh odborih, kajti možje bodo odšli v partizane. Dalje je govoril še o Zvezi delovne mladine. Narodna pomoč pa naj skrbi za naše izseljence, trpine po koncentracijskih taboriščih in ječah ter za vse, ki so pomoči potrebni. Iz vrst najemnikov naj osnujemo Najemniške odbore, ki bodo prešli v Razlastitvene odbore, ki bodo prevzeli zemljo nam sovražnih tujcev in narodnih izdajalcev. Organizirati je treba Narodno zaščito, ki naj pomaga partizanskim enotam. Premalo pozornosti smo posvečali usposabljanju kadrov za KP in OF, zato moramo aktivno na delo. Pridobi- ti moramo nove komuniste, ki bodo videli v partiji nosite-ljico borbe proti fašizmu in socialnemu zatiranju. Pri delu ne smemo zabresti v sektaštvo in oportunizem. Matjaž je zatem še posebej poudaril važnost Najemniških odborov in odborov AFŽ. Zatem smo sklenili, da bomo naše področje razširili na vso vzhodno Koroško: od Pliberka in Velikovca do Borovelj, to področje pa razdelili na dva odseka: Belo, Obir-sko, Korte in Sela ter ves ostali zahodni del prevzameva midva z Zupancem, Lobnik, Remšenik in ves vzhodni odsek pa Janez Pohorc. Posebej so nam naročili, da moramo razširiti našo organizacijo zlasti na večja naselja, trge in mesta. Ob zadnji točki dnevnega reda se je tovariš Bor dotaknil odnosa med terenci in partizanskim poveljstvom oziroma enotami. Matjaž je zatem predlagal, naj vsak «terenec» uredi zemljanko za ranjence in prostor za skladišče. Poleg tega naj uredi malo tehniko. Zveze z enotami naj bodo v hosti. Organizirati je treba legalne «javke» in legalne kurirje. Obljubili smo mesečno poslati vsaj en dopis v «Ljudsko pravico» in po možnosti v «Delavsko enotnost». Zavezali smo se za študiran j e partijske literature in literature Osvobodilne fronte. Zbirali bomo podatke o beli gardi in prav tako pisma, ki prihajajo s fronte, iz kasarn, koncentracijskih taborišč in podobno. S konference smo poslali pozdravne brzojavke Izvršnemu odboru OF, Glavnemu poveljstvu NOV in PO Slovenije, CK KPS, Protifašističnemu svetu narodne osvoboditve Jugoslavije in vrhovnemu poveljniku, tovarišu Titu. V zadnji smo med drugim pisali: «Slovensko ljudstvo Koroške občuduje velikanske uspehe narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki jih je izbojevala pod Tvojim vodstvom. Jugoslovanski generali so dvajset let vzdrževali nekakšno vojsko, pa se je v nekaj dneh sesula. Zdaj pa je pod Tvojim vodstvom v poldrugem letu zrasla armada, ki jo občuduje ves svet, ki je osvobodila že lep kos naše domovine... Koroško ljudstvo Te, tovariš Tito, še s toliko večjim veseljem pozdravlja, ker je čulo, da si delavec, preprost mož iz ljudstva, ki pa ima tisto, česar niso imeli jugoslovanski generali, čisto ljubezen do ljudstva in narodov Jugoslavije in krepko voljo boriti se za svobodo, pa čeprav je sovražnik še tako močan.» Za zaključek je Polde predlagal ,da spomin naših padlih tovarišev počastimo z enominutnim molkom. Mene so torej dodelili Zupancu, toda ne več kot stražarja, temveč kot političnega delavca. Na konferenci me je namreč komisar koroških partizanov Boris čižmek - Bor razrešil stražarskih dolžnosti. Področje, ki sva ga imela z Zupancem, je bilo težavno, kajti ljudstvo na Obirskem in v Kortah je še pomnilo novembrsko nasilje. Tedaj so aretirali samo na Obirskem nad štirideset ljudi in ni bilo hiše, kjer ne bi odpeljali vsaj enega. Z Zupancem sva se zadrževala v Kortah, Janez pa se je utaboril v Lobniku in s teh postojank smo prodirali na nevarnejše ozemlje. V najino področje je sodila tudi Solčeva z vso Logarsko dolino, kajti vsi aktivisti smo bili tedaj še vedno podrejeni Pokrajinskemu odboru za Štajersko. Tako organizacijsko stanje je bilo vse do jeseni leta 1943, ko je bil ustanovljen Pokrajinski odbor za Slovensko Koroško. V prvih poletnih mesecih je naše delo lepo uspevalo in dnevno smo mobilizirali nove slovenske fante, ki so dezertirali iz nemške vojske. Ko smo bili sredi julija na šte-garjevem v Beli, smo uspeli mobilizirati nad dvanajst fantov. To je bila prva večja mobilizacija belskih delavcev in kmečkih sinov. Med njimi je bilo tudi več drvarjev, ki so bili odlični borci, hkrati pa dobri poznavalci gorskega ozemlja. * (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 7. oktobra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob delavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Član italijansket zveze časopisnih I] založnikov FIEG ' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst PO TREH LETIH SE JE ZRUŠILA ILUZIJA « DEMOKRATIČNI TAJSKI DESNICA SE JE Z DRŽAVNIM UDAROM ZNOVA POLASTILA OBLASTI V TAJSKI «Odbor za reformo uprave» nastopil ob koncu silovitih spopadov med _ " " in študenti - Puristi razpustili vlado in parlament ter proglasili obsedno stanje BANGKOK, 6. — Iluzija o demo-ištoval temeljno listino OZN kot tudi kratični Tajski je trajala slaba tri | vse mednarodne sporazume, žal pa leta: danes popoldne se je «odbor za reformo uprave», ki ga vodi admiral Sangad čalavjo polastil o-blasti in strmoglavil komaj umeščeno civilno vlado Senija Pramoja. «Odbor» je proglasil v državi izredno stanje, odredil policijsko uro, prepovedal izhajanje dnevnemu časopisju ter uvedel strogo nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi postajami. Vest o državnem udaru je sporočil sam cdbor po tajskem radiu ob 18. uri (12. po srednjeevropskem času) ob koncu silovitih spopadov med policijo in levičarskimi študenti. V izgredih je bilo ubitih vsaj trideset demonstrantov, nad 1.300 pa je bilo aretiranih. Današnji državni udar desničarskih sil in vojske je zaključek dolge politične krize, ki je pretresala državo in ki se je zaostrila po povratku bivšega diktatorja Kitika-čorna v domovino. Pred dvema dnevoma je okrog 5.000 levičarskih študentov v znak protesta zasedlo univerzo v Tamasatu, kjer je pred tremi leti prasnila iskra upora, ki se je zaključil z izgonom Kitika čorna in z izvolitvijo civilne vlade Povratek nekdanjega diktatorja je sprožil vladno krizo in Seni Pramoj je odstopil zaradi plaza kritik, ki se je usul nanj. Po desetdnevni politični razpravi in po vladni preosno-vi je premier umaknil ostavko in včeraj je bila umeščena nova vlada, v kateri je imel admiral čalavjo funkcijo obrambnega ministra. Nekaj ur po prvem sporočilu je tajska radijska postaja potrdila, da se je «odbor za reformo uprave» polastil oblasti in je zadolžil maršala letalskih sil Dečatunga, naj «jamči za javni red v državi» v okviru obsednega stanja, ki je bilo proglašeno popoldne.» Odbor je nato razpustil Pramojevo vlado in parla je dobro znano, koliko takšna zagotovila veljajo. Iz dosedanjih skopih sporočil s Tajskega kaže, da sta vodji državnega udara admiral čalanvjo in maršal Dečatungka, ki sta si zagotovi la ključna položaja v «odboru». Prvi se je namreč imenoval za predsednika odbora in ministrskega sve ta, drugi pa je odgovoren za javni red ter si je podredil vojsko in policijo. Admiral je na Tajskem zelo znana politična osebnost in kot rečeno je bil imenovan za obrambnega ministra v pravkar umeščeni Pramojevi vladi, ored časom pa je bil vodja generalnega štaba tajskih oboroženih sil. Dečatungka pa je javnemu mnenju dokaj neznana o-sebnost, saj je doslej delal le v okviru vojske. Komisija poslanske zbornice zaslišala gen. Vita Micelija RIM, 6. — Komisija poslanske zbornice, ki Je bila zadolžena, da razči- sti spor med misovskim poslancem Micelijem ter predsednikom vlade Andreottijem, je danes zaslišala bivšega načelnika obveščevalne službe SID. Kot je znano je Andreotti med parlamentarno razpravo o zaupnici vladi obtožil Micelija, da mu je dal lažne informacije o statusu časnikarja Giannettinija, bivši šef SID pa je zahteval, naj komisija poslanske zbornice razčisti zadevo. V kratkem bo komisija, ki mora zaključiti preiskavo do konca meseca, zaslišala tudi ministrskega predsednika. MED DEMONSTRACIJO ZAPORNIKOV V CATANII Izrazit pečat mafije v umoru dveh jetnikov Zločinci izkoristili zmešnjavo med protestno akcijo Provokacije v italijanskih jetnišnicah se množijo CATANIA, 6. — Med burno de- > obkolili policijski agenti in karabi-monstracijo v tukajšnji kaznilnici j njerji, vrste paznikov v njeni notra-sta bila umorjena dva zapornika: njosti pa so bile okrepljene. Večje Atentat na sedež IACP v Benetkah BENETKE, 6. — Ponoči so neznanci odvrgli zažigalno steklenico proti vhodnim vratom beneškega sedeža avtonomnega zavoda za ljudske hiše IACP. Atentat je povzročil manjši požar, ki pa ni zahteval posebne škode. Do podobnega napada na IACP je prišlo že marca letos. Osebje zavoda IACP je v posebni izjavi naglasilo, da gre pri atentatu za očitno provokacijo, ki je naperjena proti delavstvu. Napad je obsodil tudi predsednik beneškega sedeža IACP Rocelli, iiiiiiiiiiiiii min m m Hlinili 111111111 n iiiiiiiiiiMiiiiiininiiiiiiiimiii milil imi iiiiiiiini im mn iiiiimiuiiiniiii Rowlands in Schaufele v Londonu Bo odpadlo potovanje preiskovalne parlamentarne komisije v ZDA? RIM, 6. — Parlamentarna komisija, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed se je danes sestala pod predsedstvom sen. Martinazzolija in razpravljala o potovanju v ZDA. Kaže, da je komisija pri pripravi potovanja, ki je po mnenju nekaterih nepotrebno, naletela na dokajšnje težave in možno je, da se bo potovanju odpovedala ter sklepala na osnovi doslej zbranega gradiva. Glavni priči, ki bi jih morali preiskovalci zaslišati sta bivši funkcionar ameriške letalske družbe Roger Bixby Smith in bivši predsednik družbe Kot-chian, ki pa sta «izginila» in ju je, kot kaže, nemogoče izslediti. Medtem ko komisija še razpravlja o umestnosti potovanja, pa se je med nekaterimi komisarji vnela živahna polemika, ki zadeva doslej opravljeno delo in načrt za prihodnost. Komunistični senator D’Angelo-sante, ki ima funkcijo poročevalca za škandal Lockheed je dopoldne izjavil uredniku časnikarske agencije «Italia», da bo komisija sklepala o zasliševanju poslancev Tanassija, Guia in Rumorja po povratku iz ZDA. «Predvsem se bomo morali zediniti — je poudaril senator — če naj podpišemo zanje zaporni nalog, ali ne. Na dlani je, da bo razprava živahna, vendar po mojem mnenju so vsi trije enako odgovorni» Dodal je tudi, da so odkrili istovetnost «Anthelope Co-bler», ki je — ni več skrivnost — politik, ki je leta 1969 predsedoval vladi. V tej zvezi pa je predsednik komisije Martinazzoli (KD) izjavil glasilu krščanske demokracije «Il Popolo», do očitno gre za D'Angelosantejevo osebno mnenje. Dodal je tudi, da bo komisija preverila vse doslej zbrane informacije, proučila možnost nadaljnje preiskave in šele na tej osnovi sklepala, vsakršno predvidevanje o tem, kdaj bo preiskava zaključena in kakšen bo njen izid pa je bo Martinazzolije-vem mnenju samo prazno besedičenje. ment, odpravil' ustavo, razpustil vse politične stranke in razveljavil zadevni zakon iz leta 1974. Vsi izvodi današnjih časopisov so bili zaplenjeni in listom so prepovedali izhaja nje, nad radijskimi in televizijskimi postajami pa so uvedli strogo cenzuro. Odbor je nadalje odredil požig vseh «prevratniških» in «komunističnih» knjig ter publikacij. Tudi sodstvo je pod nadzorstvom «odbora», ki zagotavlja, da bo spo- Britanski podtajnik za afriške zadeve Ted Rowlands (desno) in ameriški podtajnik na zunanjem ministrstvu William Schaufele sta se vrnila iz Afrike, kjer sta se pogajala s temnopoltimi voditelji glede sklicanja u-stavne konference o Rodeziji. Kje bo konferenca, nista povedala, a ob prihodu na londonsko letališče sta bila videti optimistično razpoložena 24-letni Antonino Finocchiaro in 34-letni Salvatore Guarneri. Po vsej verjetnosti gre za žrtvi mafije. Preiskovalci so tudi uverjeni, da je bila protestna manifestacija v jetni-šnici prirejena prav z namenom omogočiti uboj. Izgredi so se pričeli včeraj pozno popoldne. Vseh 250 jetnikov iz levega in desnega krila zapora (srednje krilo, v katerem je ravno toliko zapornikov, se akciji ni odzvalo), ki se jim je pridružilo precej kaznjencev iz oddelka za mladoletnike, je domiselno opeharilo paznike ter se povzpelo na streho poslopja. Vsi so bili zakrinkani, da jih ne bi bilo mogoče prepoznati. Na strehi so ostali vso noč in skandirali gesla, s katerimi so zahtevali čimnrejšnjo popolno uresničitev reforme kaznilniškega sistema. Dohod na streho so demonstrantje seveda zaprli z zasilnimi sredstvi, kakor na primer posteljami, mizami in podobnim. Ker je zadnje čase takih in podobnih protestov v italijanskih jetnišnicah na pretek, so pristojni dejavniki prišli do zaključka, da jih je treba nemudoma zadušiti, če jih že ni mogoče preprečiti (to bo kajpak mogoče samo z uveljavitvijo zakona o reformi). Sodnik Virzi, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad dogajanjem v kaznilnici, je soglasno z namestnikom državnega pravdni-ka Lombardom pozval na pomoč policiste in karabinjerje (tudi iz Messine in Enne). Ti so s sodelovanjem jetniških paznikov davi ob 6.30 vdrli v podstrešje ter nagnali nazaj v celice vse demonstrante. Med operacijo pa so naleteli na grozno iznakaženi trupli Guarnerija in Fi-nocchiara. Umorjena sta bila na divjaški način, sai nosita trupli znake velikega števila vbodljajev. Zaradi strašnih ran na obrazu Finoc-chiara spočetka sploh ni bilo mogoče prepoznati; identificirali so ga šele na podlagi Drstnih odtisov. Nesrečnika sta imela v ustih limono: tipičen znak umora mafijskega kova, ki naj bi pomenil, da sta pokojna «preveč govorila», ali bolje povedano, da sta preiskovalcem izdala enega ali več mafijcev. Preiskava v zvezi z umorom ni rodila doslej sadov kljub temu, da je bilo zaslišanih že nič koliko udeležencev burnega protesta. Vsi molčijo kot grob, ker se očitno bojijo organizatorjev izgredov, ti pa so, kot rečeno uvodoma, skoraj brez dvoma mafijci. V resnici ni šlo torej za pristno protestno manifestacijo zaradi zavlačevanja z reformo kaznilniškega aparata v Italiji — v poslednjih mesecih je bilo takih manifestacij veliko, vendar so se v večini primerov iztekle mirno, in to prav po zaslugi samih jetnikov, ali bolje njihove zrelosti in čuta odgovornosti — kolikor za jasno strumen-talizacijo zapornikov. Težko je tudi verjeti, da je ta strumentalizacija zgolj zločinske (mafijske) narave, saj prihaja v jetnišnicah do vse češčih provokacij političnih skrajnežev in izrazito fašističnega kova. Dejansko gre za premeteno potezo reakcionarnih krogov, ki jim je napovedana preosnova jetnišniškega sistema trn v peti in lahko ob takih izgredih pokažejo s prstom na jetnike, češ, kakšno reformo neki naj ■ pripravimo takim zločincem. Preiskavo, med katero so našli l več okrvavljenih nožev, vodita sod-i nik Virzi in namestnik državnega I pravdnika Lombardo. Kaznilnico so število zapornikov bodo preselili v druge jetnišnice, deloma že danes. Nastanek in vloga (Nadaljevanje s 4. strani) no se pojavi, po drugi svetovni vojni, televizijska reklama. V našem stoletju se je na račun tehničnega razvoja pojavila reklama najrazličnejših vrst in se vgnezdila tudi ha univerzah, saj imamo že katedre, ki se ukvarjajo o tem, imamo znanstvene zavode in podobne ustanove, na katerih so zaposleni visoko kvalificirani strokovnjaki. Če si na kratko ogledamo zgodovino reklame in njen razvoj in vse to primerjamo z napredkom in razvojem ekonomije, pridemo do zaključka, da je reklama v moderni dobi nekaj, brez česar si vsega tega razvoja ne moremo zamisliti. Zamislimo si, da bi reklamo v trenutku zadušili. Verjetno bi to pomenilo paralizo sodobne družbe in bi se človek vrnil daleč nazaj. IZID DODATNE PREISKAVE 0 PETOVELJSKEM ATENTATU POTRDIL PRIČAKOVANJA Anna Maria Scopazzi, Giorgio Budicin in Romano Resen pozorno poslušajo branje zaključkov sodnih izvedencev: odloča se o njihovi usodi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiimiuiiiiiMiui]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;..«iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii NEVARNOST NOVIH SPOPADOV V DEŽELI BASKOV IN DRUGOD PO ŠPANIJI Silovita ofenziva desnice po umoru v San Sebastianu Pogreb de Araluceja v izredno napetem vzdušju - Divjanje fašističnih tolp - So kraljevskega svetnika res ubili baskovski domoljubi? SAN SEBASTIAN, 6. — Kot je i «tihe večine» uprizorili'niz protivlad-bilo pričakovati, so španski skrajni nih demonstracij, med katerimi je desničarji brez oklevanja izkoristili predvčerajšnji umor kraljevskega svetnika oziroma predsednika vlade baskovske pokrajine Guipuzcoa in njegovih štirih spremljevalcev (treh policijskih funkcionarjev ter agenta - šoferja). Takoj po pogrebu 59-letnega de Araluceja. ki je veljal za izrazitega predstavnika najbolj reakcionarnih sil v državi, so tolpe fašističnih pretepačev in morilcev začele s silovito ustrahovalno akcijo: razteple so se po središču San Sebastiana (glavnega mesta Guipuzcoe), skandirale sovražna gesla proti baskovskemu separatističnemu gibanju ETA in demokratom sploh, streljale v izložbe in stanovanjska okna, napadale mimoidoče (več je bilo hudo ranjenih) ter razdejale nič koliko trgovin in gostišč. Vse to ob splošni pasivnosti policije in tako imenovane civilne garde. Skratka, šlo je za prave švadristič-ne pohode, med katerimi so pristaši najbolj reakcionarnih in krvoločnih gibanj, kot npr. gibanja «gverilcev Kristusa kralja», prepevali fašistične himne ter opevali pokojnega diktatorja Franca. Obenem so se vršili tako rekoč v vseh španskih provincah verski o-bredi v počastitev de Aralucejeve-ga spomina, katerih udeleženci so posmehljivo sledili pridigam, iz katerih je izzvenel poziv verskih mož k nenasilju in miru. Po teh obredih so zakrknjeni pripadniki zloglasne .i'''iiiiiiiiiiiiHniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii:!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifii>ii>|lll,l,llllllllli|iii>iii>iiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii ITALIJANSKO SODSTVO IN PARLAMENT PRED POMEMBNO IZBIRO BOJ ZA PRENOVITEV VIŠJEGA SODNEGA SVETA Parlament ho določil deset «laičnih» predstavnikov v telesu, prihodnji beden pa bodo sodniki volili svoje predstavnike - Primer pravdnika Viole RIM, 6. — Za italijansko sodstvo I je najbolj nazadnjaške in reakcio- besede ter bodo od znotraj usmerja- in sodni sistem bo prihodnjih deset dni velikega, morda tudi odločilnega pomena. V teh dneh namreč zapade mandat sedanjemu višjemu sodnemu svetu, telesa v katerem so predstavniki parlamenta in sodnikov in ki odloča o funkcijah sodnikov ter vodi kazenske postopke proti tistim, ki so se pregrešili za-per zakon ali so ga nepravilno tolmačili. Jutri se bo sestal parlament, da imenuje deset «laičnih» članov sveta, 17. in 18. oktobra pa bodo sodniki volili svoje predstavnike. Pomembna novost je dejstvo, da bodo prvič v povojni zgodovini sodniki volili po proporcionalnem sistemu, medtem ko je bil doslej v veljavi večinski sistem. Svet, ki se mu izteka življenje, je bil izvoljen v «vročih» letih, ko je bila strategija napetosti in te- narie sodne kroge in ki si je tako le delo telesa, medtem ko so ga zagotovila nadzorstvo nad tem po- doslej lahko kritizirale od zunaj, pri-membnim telesom. Za podpredsed- ( zadeti sodniki pa so se kvečjemu nika (predsednik je državni pogla- ! lahko obrnili na deželna upravna var, ki pa se tradicionalno ne vrne- j sodišča z zahtevo, naj razveljavijo šava v delo sveta) je bil izvoljen ' sklepe višjega sodnega sveta, senator Giacinto Bosco, med sveto- j Kakšen bo izid volitev je težko na vaici pa sta Guido Conte in Erman- povedati, desnica pa je mobilizirala do Speziale. Prvemu so dali vzdevek «demokristjan s fezom», ker je vse svoje sile, da bi si zagotovila podporo sodnikov na glasovanju. V 1938. leta odobril napad na Špani- ta okvir najbrž spada primer na jo, leta 1P41 pa cilje, ki sp jih sile j mestnika milanskega državnega osi skušale doseči z vojno, druga : pravdnika dr. Viole, ki je bruhnil dva sodnika pa sta bila člana fašistične stranke do 1943. leta. v teh dneh na dan in o katerem bo moral razpravljati novi svet. Gre rorja na višku, ko se je desnica u- j teli raziskati in odkriti resnico o veliavila na predčasnih volitvah j «črni mreži» ter o številnih škanda-in ko je KD sestavila s PSDI in lih, ki pretresajo italijansko poli- Ni tu mesto, da bi obnavljali vse za to: milanski javni tožilec je 6. «cvetke» sveta v petih letih dela, julija 1973 poslal sodnemu svetu neizpodbitno dejstvo pa je, da je s vlogo, s katero ga je seznanjal, da svojo politiko to delo odločno za- so mu pripadniki struje demokratič-vrlo proces demokratizacije itaiijan- nega sodstva (najbolj levičarske skega sodstva in sistematično ka- struje v združenju sodnikov) «sodi-zn^valo napredne sodnike, ki so ho- li» zaradi njegove preiskave o smrti PLI desno-sredinsko vladno koalicijo. Sodniki so se v takem vzdušju večinoma izrekli za strujo «magistratura indipendente», ki združu- tično življenje. Očitno je, da novi svet ne bo mogel nadaljevati po sedanji poti, ker bodo imele napred- založnika Feltrinelli ja in o samozvanih rdečih brigadah. Sedanji svet ni utegnil razčleniti tega vprašanja, ker je dokument dobil šele 20. februarja letos. Glej naključje, se je za zadevo zvedelo šele v teh dneh, ne levičarske sile večjo moč in več fašistični tednik «Borghese» pa bo tej pasti, v prihodnji številki priobčil Violovo vlogo v celoti. Po dokumentu milanskega sodnika, ki je bil tedaj še član demokratičnega sodstva, naj bi mu kolegi na neki skupščini očitali, da je v preiskavi o BR nasedel policiji in nadrejenim ter dovolil, da so ga strumentalizirali v volilne namene. Do tu vsebina dokumenta. Očitno je, da gre zadevo razčistiti in senike, ki so in če so grešili, kaznovati. Bolj kot vprašanje samo, ki ga je načel dr. Viola, pa se nam zdi pomembno dejstvo, da je zadeva bruhnila na dan prav v teh dneh in — ni naključje — da dokument v celoti priobčuje fašistični list «Borghese», Zakaj je dokument potoval tri leta iz Milana v Rim? Kdo ga'je dal v objavo misovskemu ted-niku? Očitno nekdo, ki pred jutrišnjo sejo parlamenta in pred volitvami, skuša ribariti v kalnem in blatiti najbolj napredno strujo združenja sodnikov. Hudo bi bilo, če bi jutri parlament in nato sodniki, nasedli Nihče izmed sedanjih obtožencev ni zvabil karabinjerjev vpast Izvedenci obrambe so ugotovili, da je avtor anonimnega telefonskega poziva doma s področja, na katerem živijo številni pripadniki videmske nacifašistične celice «Mnenja Smo, da lahko z zadostno gotovostjo izključimo možnost, da bi glas kateregakoli izmed obtožencev ustrezal glasu človeka, ki je 31. maja 1972 poklical karabinjerje i v Petovlje, kjer je bil parkiran fiat j 500 s prestreljenim vetrobranom.» j Tako se začenja povzetek strokov-j nega izvida, ki sta ga na zahtevo l tržaškega prizivnega porotnega so-' dišča izdelala strokovnjaka za fonetiko iz Padove prof. Lucio Croatto in dr. Franco Ferrerò. V izvidu je tudi rečeno, da gre za «zadostno» gotovost, ker so pač posnetki, s katerimi sta razpolagala strokovnjaka, j precej slabi, istočasno pa izključu-' jeta možnost, da bi lahko na katerikoli doslej poznani znanstveni o-snovi dosegli drugačne oziroma toč-nejše rezultate. Proces proti šestim obtožencem petoveljskega atentata prehaja torej v zaključno fazo. Vsi so bili prepričani, da bo izid dodatne preiskave o glasu človeka, ki je zvabil karabinjerje v past, negativen, vendar pa zaključki strokovnjakov iz Padove presegajo vsa pričakovanja. Dosedanji sodni preiskavi, ki so jih odredili malo po aretaciji in pred sestavo obtožnice, sta namreč dopuščali precejšnje dvome, ki bi morda lahko tudi zapečatili usodo obtožencev, če bi-si bili med seboj slični. Prav dejstvo, da je prva preiskava ugotovila, da je bil avtor anonimnega pogovora Enzo Badin, druga preiskava pa je pokazala na Giannija Mezzorano, je bilo odločilnega pomena pri prvostopenjski razsodbi, ki se je zaključila z oprostitvijo zaradi pomanjkanja dokazov. To hipotezo potrjuje tudi dejstvo, da je sodni zbor 7. junija 1974, ko je odločal o usodi obtožencev, kar trikrat poslušal magnetofonski trak s posnetkom anonimnega te!efon-skega poziva. Po rezultatu dodatne preiskave bi ne smelo biti nobenega dvoma več, saj je tožilcu zmanjkal še zadnji oprijem, ki ga je imel ob utemeljitvi zahteve po obsodbi na dosmrtno ječo. Poleg uradne preiskave o identiteti glasu razpolaga sodišče tudi s poročili, ki so jih izdelali strokovnjaki po nalogu odvetnikov prizadetih strank in zagovornikov. Pomembno je predvsem dejstvo, da poročilo izvedencev prizadetih strank navaja iste zaključke kot izvedenca iz Padove, čeprav, nekoliko bolj poudarja slabo kvaliteto registracije in temu pripisuje precejšnjo negotovost rezultatov. Kar pa zadeva poročilo obrambe, je treba naglasiti predvsem glotološki del, ki ga je pripravil prof. John Tramper s padovske univerze. Tramper je namreč ugotovil področje, s katerega je doma avtor telefonskega poziva. Iz naglasa in drugih elementov izgovarjave je ugotovil, da gre za glas človeka, ki je živel v četverokotniku, ki ga omejujejo kraji Corno di Rosazzo, S. Giovanni al Natisone, Dolenjan in Villanova. Nihče izmed obtožencev ni doma iz tistega področja, ki je zelo omejeno, saj živi tam le nekaj nad 7.000 oseb. Zanimivo pa je, da so prav iz tistih krajev nekateri pripadniki videmske nacifašistične celice, med njimi Carlo Ciccuttini, ki ga je pred kratkim prav ta sodni zbor obsodil na 11 let zapora zaradi preusmeritve letala na ronskem letališču jeseni leta 1972. Nihče ne more trditi, da je bil Ciccuttini vpleten v petovelj-ski atentat, vendar, zakaj preiskovalci- niso upoštevali te možnosti? Sicer pa včeraj niso začeli razpravljati o predloženih poročilih, ker jih morajo odvetniki še proučiti. Proces so tako zopet odložili in se bo nadaljeval 20. t.m. Res je, da je bila ta odložitev potrebna, da si odvetniki ogledajo izid preiskave o glasu, prav tako pa je tudi res, da se sedaj nahaja sodišče pred zelo težko odločitvijo: ali proces zaključiti z oprostitvijo obtožencev, ali pa naj poglobi ozadje dogodkov s tem, da zasliši dodatne priče, med katerimi je tudi Giovanni Ventura, kot so zahtevali zagovorniki. Nedvomno gre tu za pomemben sklep: tržaško sodstvo se doslej ni preveč izkazalo pri preganjanju fašistov in v primeru petoveljskega atentata je treba krivce nedvomno iskati v fašističnih vrstah. To potrjujejo tudi okoliščine, v katerih se je pripetil atentat in številni dogodki, ki so v tistem obdobju sejali razdor v državi. Leta 1972 beleži italijanska kronika umor komisarja Calabresija v Milanu, in smrt založnika Feltrinel-lija: 7. maja so bile politične volitve in znano je, da je tedaj CIA prispevala 800 milijonov dolarjev za volilno kampanjo, če dodamo še sabotažo naftovoda v Dolini in preusmeritev letala na ronškem letališču smo izpopolnili seznam. Vsi ti dogodki so nedvomno povezani med seboj, nihče pa se ni lotil, da bi razkril niti. Akti preiskave o saj botaži naftovoda ležijo v zaprašeni omari v tretjem nadstropju tržaške sodne palače, odgovorna za pre-usmeritev letala pa so po rekordno kratki sodni obravnavi obsodili na visoko zaporno kazen — seveda v odsotnosti, kajti oba sta pravočasno zbežala. Pri Petovljah se je nekaj zataknilo; resnica prihaja na dan, pa čeprav počasi, prav po kapljicah. BOJAN BEZIGAR bilo čuti vzklike, kakor: «Franco! Franco! Dol z izdajalci!» (fašistična klika je torej prišla že tako daleč, da lahko javno naziva predsednika vlade Suareza in njegove sodelavce kot izdajalce). Španski reakciji spričo vsega tega res ni bilo mogoče napraviti večje usluge, kot je umor v San Sebastianu. Ob atentatu L 1973 na tedanjega predsednika vlade Carrella Blanca desnica ni imela posebnih razlogov za netenje sovraštva, ker je bil pač tedaj na oblasti še Franco; tokrat pa je zadeva drugačna, saj se je reakcija kljub všemu znašla v opoziciji in je le čakala ugodno priložnost za napad na via do in kraljevske kroge, ki obljubljajo postopno demokratizacijo Španije. Novi položaj' bo nujno zavrl ta proces, vsiljuje pa se celo vprašanje ali se morda v teh trenutkih ne ustvarjajo pogoji za splošen o-borožen spopad v državi, ki utegne pahniti Španijo znova v prepad. Ne gre namreč pozabiti, da so pripadniki bojevitega krila separatistične organizacije ETA («vojaško krilo - peta skupščina») napovedali, da bodo odslej s krvjo maščevali vsak nadaljnji napad na Baske. Zob za zob, torej. Z druge strani ne smemo pozabiti naslednjega: že v časih, ko se je skrajno krilo ETA združilo z «ljudsko protifašistično revolucionarno fronto» FRAP za učinkovitejšo izvedbo oboroženih napadov na fran kistične in skrajno - desničarske predstavnike, so se pričeli v obe organizaciji vtihotapljati sovražni elementi, se pravi fašisti. To naj bi po logiki pomenilo, da so de Aralu-cejev umor zagrešili sami desničarji, da bi tako izzvali, ustrezno reakcijo najbolj nazadnjaških vojaških, gospodarskih in političnih krogov — torej ravno to, kar se sedaj dogaja v Španiji. Domneva jé toliko bolj upravičena, kolikor je težko verjeti, da bi še tako razboriti baskovski domoljubi, ki razpolagajo, kot je splošno znano, z bistrimi iri dalekovidnimi voditelji, zagrešili težko popravljivo napako, kot je ravno umor kraljevskega svetnika. Domnevo še bolj utrjuje splošna, vsestranska ofenziva reakcionarnih oz. tako imenovanih zmernih krogov proti vladnim načrtom o uvedbi parlamentarne meščanske demokracije. Politična reforma, ki jo pripravljata Suarez in Juan Carlos, predvideva namreč (sredi prihodnjega leta) volitve v novi parlament, ki naj bi ga izvolili na neposrednih volitvah ter naj bi imel tudi ustavodajno vlogo (pripravljal naj bi torej ustavne reforme). Z druge strani snuje minister de la Mata sindikalno reformo, ki naj bi privedla do uzakonitve vseh najpomembnejših demokratičnih sindikatov. Nazadnje je v načrtu še uzakonitev vseh političnih strank, tako tudi komunistične partije.— sedaj so še vse stranke, razen desničarskega «Muvimienta», nezakonite. No, glasilo «združenja frankistič-nih borcev» El Alcazar piše, da se v Španiji vse preveč govori o demokraciji, namesto, o ukrepih za zagotovitev javnega reda. Gospodar- ska desnica zahteva od vlade najstrožje ukrepe za zaščito države in njenih struktur pred rdečimi prevratniki, a bivši minister za informacije oz. notranje zadeve Fraga Iribarne pripravlja zajetno «desničarsko platformo zahtevkov», s katero naj bi reakcija prehitela ustrezno platformo demokratičnih opozicijskih strank v pričakovanju volitev. Pravijo, da so največji denarni zavodi podprli Iribarnerja že s kakimi 30 milijoni dolarjev. V tem okviru igrajo nedvomno pomembno vlogo tudi tako imenovane multina-cionalne družbe, v prvi vrsti ameriške in zahodnonemške, nadalje kapitalistični krogi iz Latinske Amerike ter najbolj znane zahodne obveščevalne službe. Opazovalci so mnenja, da se Španija ni znašla v tako kritičnem položaju že od Francove smrti. Preiskava o umoru sodnika Coca Zaporni nalog za brigadista Giuliana Nario TURIN, 6. — Vodja preiskovalnega urada pri turinskem sodišču dr. Carassi, ki vodi preiskavo o umoru genovskega sodnika Francesca Coca ter njegovih telesnih straž, je danes podpisal zaporni nalog za Giuliana Nario, rdečega brigadista, ki je bil osumljen sodelovanja pri genovskem pokolu in ki je bil aretiran konec julija v majhni vasici Doline Aosta. Naria je sedaj obtožen namernega umora v obremenilnih okoliščinah in, podrobneje, da je eden od dveh kiierjev, ki sta ubila Cocovega šoferja Anlioca Dejano. Po aretaciji je bil Naria sicer osumljen sodelovanja pri umoru genovskega generalnega pravdnika, formalno pa je bil zaprt samo zaradi sodelovanja pri ugrabitvi in pretepanju funkcionarja genovskega Ansal-da Vincenza Casabone. Sodniki — z dr. Carassi jem sodelujejo v preiskavi dr. Violante, dr. Caselli in dr. Grifey — so hoteli najprej poglobiti vprašanje brigadislovega sodelovanja pri pokolu. Čeprav so bili izsledki takoj po aretaciji dokaj krhki, kaže, da so preiskovalci sedaj podkrepili svojo domnevo s tehtnimi dokazi, na katerih je o-snovan zaporni nalog. Če so v zvezi z Nario sodniki naredili pomemben korak naprej, pa se glede drugih domnevnih morilcev niso premaknili z mrtve točke. Osumljenci pripadajo vsi samozvanim rdečim brigadam, vendar pa preiskovalci niso doslej zbrali dovolj indicov, da bi podpisali zaporne naloge tudi zanje. Poudariti gre tudi, da so omenjeni brigadisti obtoženi tudi vrste drugih kaznivih dejanj, vendar pa so doslej vselej ušli roki pravice.