Posamezna številka Din 1'— ŠTEV. 12. V LJUBLJANI, sobota, dne 16. januarja 1926. Poštnina plačana v gotovini. LETO III. mmil DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, iavaemfii nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani m po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. tedifisen oofititen lisi. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: 'SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismeni« vprašanjem naj se priloži znaaika za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. lS.8r>3. Neprijetna paralela. Gotovo je, da bi madjarska falzifika-torska afera že prvi dan mirno zaspala, da m bile Francije, ki je to preprečila. In ravno tako bi bila pokopana tudi najbolj težka ( dkritja, če ni kdorkoli skrbel, da se niso megla potlačiti. To je izkušnja vseh afer in tudi naše slovenske afere so tc dokazale. Povojni čas tudi nam Slovencem ni prihranil sličnih umazanih afer. Niso bile sicer naše afere tako grandiozne v zasnovi ko madjarska falzifikatorska afera in tudi ne tako velike po posledicah, toda za naše slovenske razmere več ko zadostne in tako izredne, da bi morala vsa javnost v svetem ogorčenju doseči njih •razčiščenje. Toda naša javnost se ni zganila in ni nastopila kakor francoska vlada in zato so slovenske afere zaspale v pozabljenju. Ampak ne za vedno, ker spomin na nje je še živ in prej ali slej bo tudi oživel. In bilo bi čudno, če ne bi oživel, ker godile so se hude stvari, kakršnih še ni doživel slovenski narod v svoji povest-nici. Iz?ihctapljali sc se cekini, vtihotapljali so se avstrijski bankovci, žigosani in ne-žigosani. In ker nežigosanih sploh ni bilo mogoče več kolkovati, so se ponarejali žigi in tako je tudi v tem oziru upravičena paralela z madjarsko ponarejevalsko afere. Zlasti slaven je bil žig >Kotar-ska oblast Celje«, ker z njim so se morali seznaniti tudi nekateri Vojvodinci, katerim so bili bankovci s tem žigom razveljavljeni. Ker ni nobena stvar tako skrita, da ne bi kdaj postala očita, tako se je tudi o tej stvari marsikaj izvedelo. Tako pri mejnih oblastvih, ko tudi pri oblastvih v mestih. In o vsem tein se je tudi že marsikaj napisalo, toda prav na dan stvar le ni prišla vsled narobe gorečnosti nekaterih poklicanih faktorjev in pa vsled javnosti, ki je pozabila, da vsaka afera zaspi, če kdo ne skrbi za njeno razčiščenje. V lanskem volilnem boju se je o tej stvari tudi že javno govorilo in sicer na shodih v Hotedršici in na Blokah. Neki , čudežen recept pa je vzel glavni priči j zgovornost in tako je stvar zopet zaspala. Toda ne bi smela zaspati, če nočemo, da se take afere ne penove. Zlasti pa ne smejo zaspati take alere, kadar udeleženci afer mislijo,' da se jim na javnost ni treba ozirati in da smejo kljub aferam, ki jih imajo na vesti, posegati v javno življenje. In to dejstvo je vzrok, da ne more ugasniti spomin na te afere in da tudi ugasniti ne sme, ker v stalni nevarnosti smo, da slične afere ponovno doživiifio. Javnost pa naj prevdari tudi sledeče: Največja slovenska afera je ostala nerazčiščena, ali se sme potem ljudi, ki so zakrivali samo majhno aferico, sploh preganjati? In £e ena stvar je čudna in treba jo omeniti. O vseh teh stvareh se je svoje dni zelo mnogo govorilo in tudi pisalo in nihče od prizadetih ni čutil»potrebo, da sam zahteva preiskavo in nobena oblast ni smatrala za potrebno, da bi se za stvar zanimala. Šlo je pa za milijone državnega in privatnega imetja. Zlo je, kadar zadene kako deželo nečedna afera. Toda neprimerno večje zlo je, kadar nima dežela tega poguma, da bi stvar razjasnila, temveč jo skuša iz napačne sramežljivosti ali' pa zveze s prizadetimi potlačiti. Madjarsko je zadelo to večje zlo in sramota za Madjarsko se je pravzaprav Popolen neuspeh dr. Stojodinoviča v Parizu. FRANCOSKA VLADA BO PROTESTIRALA. Pariz, 16. januarja. List ievičarskega bloka L’Oeuvre« prinaša članek povodom bivanja našega ministra financ dr. Stcjadinoviča v Parizu. V tem članku je rečeno, da se Francija ne brani izpolniti svojih obveznosti in ima zato pravico, da zahteva isto tudi od svojih dolžnikov. Srbija je pred vojno najela posojila v francoskih frankih in ti dolgovi se morajo tudi regulirati. Sicer pa je srbska vlada izrecno obljubila Franciji, da bo vračala v zlati valuti vsa predvojna v Franciji napravljena posojila ali vsaj en del, in to pred odhodom delegacije v Washington, kateri je poverjena ureditev dolgov v Zedinjenih državah. Izgleda, da so bile dane prav precizne instrukcije voditelju te delegacije finančnemu ministru dr. Sto-jadinoviču, ki bi se zaradi tega bil moral muditi vsaj deset dni v Parizu pred svojim odhodom v Newyork. V nasprotju s pričakovanjem francoske vlade ni dr. Stojadinovič napravil utiša, da polaga na to vprašanje vso važnost, ki jo vprašanje zasluži in niti ni hotel priti v stik s predstavniki odbora za zaščito lastnikov obveznic. o inozemskih posojilih. Tako je prišel trenutek njegovega odhoda in on ni imel časa, da se kakorkoli odloči. Omejil se je na izjavo, da se bo bavil vnovič s tem vprašanjem po svojem po- vratku iz Newyorkaf Pristavil je, da je način ureditve, na katerega so pristali tako francoska vlada kakor tudi predstavniki imetnikov obveznic, absolutno pretiran in je kot protipredlog označil številko, ki je nedostojna tako onih, katerim jo nudi, kakor tudi tako velike države, kakor je sedaj Srbija. Mi se nadejamo, da bo francoska vlada vložila pri srbski vladi v Beogradu najenergičnejši protest proti dr. Stojadinoviču. Srbski narod ne sme pozabiti, da se ima za svoj sedanji ugodni razvoj največ zahvaliti finančni in moralni podpori, ki jo je v obilni meri užival med vojno. Francoska vojska je sprejela ostanke srbske vojske in jih na novo usposobila v trenutku, ko bi' bila Srbija brez njene pomoči morala obupati nad svojo usodo. Sedaj, ko je položaj Srbije ugoden, mora ona izpolniti svoje obveznosti napram prijateljem, ki se še niso rešili povojnih težav. Glede na to smo prepričani, da se srbska vlada ne bo hotela solidarizirati z onim, ki mu je poverila zastopstvo v tem poslu in da bo tako dala zadoščenje francoskemu javnemu mnenju. Prepričani smo, da se bo napaka, ki jo je zagrešil dr. Stojadinovič v Parizu, prav kmalu pc pravila. »JUTARNJI LIST« PROTI FINANČNEMU MINISTRU. Zagreb, 16. januarja. Današnji »Jutar-nji list« piše o prihodnjem bud/.etu med drugim tole: Razgovori v Ameriki za ureditev vojnega dolga sc bolj formalne narave in pri teh razgovorih bi megel biti kot vodilna osebnost tudi kdo drugi in ne ravno finančni minister v času, ko se razpravlja vprašanje budžeta. Sedanji proračun je nerealen in nemogoč. Po mnenju strokovnjakov bi moral naš proračun znašati največ 8 do 9 milijard. Restrikcija budžeta bi se dala izvesti z znižanjem osebnih in materijelnih izdatkov. Kot materijelni izdatki se smatrajo izdatki za nabave, vštevši tudi nabave za vojsko. S sedanjo administracijo se po-dražujejo nabave za 25 do 50 odstotkov. Tako postopanje pomeni ruin države. Iz proračuna bi bilo treba odstraniti investicije, a posestva in podjetja, ki so v državni upravi, ali prodati ali pa jih izročiti v privatno eksploatacijo. Na ta način bi se znižal preračun na 8 do 9 milijard. VOJAŠKA KONTROLA MADJARSKE BO POVEČANA. Beograd, 16. januarja. »Češko Slovo« javlja: PTed odkritjem falsifikatorske afere v Budimpešti so bile izmenjane med madjarsko vlado in zavezniki note o vojaški razorožitvi Madjarske. List pravi nadalje, da bo na Madjarskem ojačena \ ojaška kontrola, da se morejo izvesti vse odredbe trianonske pogodbe. POŠTNA HRANILNICA JE FINANSIRALA PONAREJANJE BANKOVCEV. Budimpešta, 16. januarja. Včeraj sta bila ponovno zaslišana škof Zadravetz in bivši direktor poštne hranilnice Baros, začela tedaj, ko se je skušalo afero potlačiti, ne pa tedaj, ko je afera nastala. Nobene potrebe ni, da bi Slovenija sledila madjarskemu primeru in zato se morajo razčistiti tudi stari računi, pa vseeno, če bo koga zabolelo. Teda blagor celote predvsem! ker se je v teku preiskave dognalo, da je poštna hranilnica dajala večje kredite nelegalnim članom falsifikatorske tolpe. DIKTATURA PANGALOSA NEVZDRŽNA. London, 16. januarja. Po vesteh iz Aten je notranji p .ležaj v Grčiji jako ne-siguren. Kljub strogim odredbam Pan-galosovim je diktatura nevzdržna. — >Daily Mail« poroča, da namerava Pan-galos izdati zakonski dekret, s katerim bi se vsem dosedanjim poslancem vzela pasivna volilna pravica za volitve v parlament. Na ta način upa Pangalos, da bo spravil v parlament samo svoje pristaše. Temu poskusu Pangalosa se proti vi j o vse parlamentarne stranke, zato ni izključena .možnost, da pride v deželi do nemirov. Po informacijah »Westminster Ga-zette« se grški diktator pripravlja* na to, da restavrira monarhijo in da postavi na grški prestol princa Andreja, brata pokojnega kralja Konstantina. Pri tem se nadeja, da ga bo v vsem podpirala tudi angleška vlada, ker je princ Andrej v sorodstvu z angleško kraljevsko hišo. »VVestminster Gazette« glede na to vest izraža dvome, da bi bila angleška vlada voljna podpirati Pangalosa, ki bi se utegnil, samo da okrepi svoj prestiž, spustiti tudi v kake vojne pustolovščine. Na Pan-galosove bejaželjne cilje so že prav odkrito opozarjali bolgarski in turški listi. »VVestminster Gazette« zaradi tega izraza bojazen,tda bi v Grčiji moglo priti do novih težkih pretresljajev in meni, da se bo moral stari Venizelos še enkrat vrniti v Grčijo, da reši svojo domovino. Z BEOGRADOM PRETRGANE TELEFONSKE ZVEZE. Ljubljana, 16. januarja. Radi mnogega snega, ki je zapadel to noč, so pokvarjene vse telefonske proge z Beogradom. Brzojavne proge, ki so jih bili nekaj popravili, so zopet pokvarjene, tako da ni bila mogoča nobena niti brzojavna, niti telefonska zveza z Beogradom. Somunske simpntije za Karla. Bukarešta, 16. januarja. V Rumuniji je zaradi odpovedi prestolonaslednika Kamela uvedena cenzura v brzojavu in tele7 fonu. Na Erdeljskem je pri vseh listih uvedena preventivna cenzura. Minister notranjih del je izjavil predstavnikom'tiska v nr.enu ministrskega predsednika, da bo uvedel, ako bodo listi še nadalje zastopali stališče princa Karola, najstrožje preventivno cenzuro v celi državi. Zapret,! jim je, da brdo po potrebi ustavljeni vsi listi, ki se zavzemajo za princa Karola. RUMUNSKI GENERALI ZA KARLA. London, 15. januarja. »Mprning Post« je prejel brzojavko z madjarske meje, v kateri se trdi, da so bile v Rumuniji prirejene manifestacije v korist princa Karla. V zvezi s tem je prišlo do nemirov v vojski in je 35 generalov zaprosilo za odpust iz službe, da tako manifestirajo svoje simpatije za Karla. Kako resno je gibanje za princa Karla, se vidi iz tega, da je v šestih pokrajinskih oblasteh proglašen preki sod. TUDI BERLINSKI POSLANIK KANYA KOMPROMITIRAN. Parias, 15. januarja. Dopisnik Malina iz Haaga sporoča, da je bil najden pri Jankovichu dnevnik, v katerega je zabeleževal vse važnejše dogodke. Tako je zabeležil s%'oje sestanke z Windisch-graetzom in Nadc?syjem. Iz beležk se Udi, da je kompromitiran tudi berlinski madjarski poslanik Kanya. Nadossy je pisal o aferi Kanyi, nakar je Kanya posredoval, da je dobil .Jankovich diplomatski potni list. »Matin« dalje trdi, da je Mussolini izjavil, da ni nikdar govoril z Albrechtom. Dični madjarski »bodoči BRIAND PROTI LEVIČARJEM. Pariz, 16. januarja. Po glasovanju v finančni komisiji poslanske zbornice je Briand sklenil, odločno nastopiti proti prizadevanju levičarjev, ki hočejo, da prodre v parlamentu njihov finančni načrt, katerega so izdelali strokovnjaki levičarskega kartela. Briand bo z vprašanjem Doumerovega finančnega načrta vezal zaupnico. Pričakujejo, da pride na današnji seji poslanske zbornice do odločilnega spopada med vlado in levičarji, ki se oddvojeni od socialistov. Če bi poslanska zbornica izglasovala levičarski finančni načrt, bo Briandova vlada podala ostavko. V nasprotnem primeru izstopijo radikalnosocialistični ministri iz vlade. Briand računa s podporo vseh desničarskih skupin. NOVA AVSTRIJSKA VLADA. Dunaj, 16. januarja. Včeraj je bila v parlamentu izvoljena nova avstrijska vlada z 80 glasovi krščanskih socialcev in pangermanov proti 58 glasovom demokratov in socialistov. Kabinet je ostal v glavnem neizpremenjen; le zunanje pori e je prevzel kancelar dr. Ramek, a na mesto dr. Ahrerja kot finančnega ministra je prišel Kollmann, dr. Ahrer sam pa je prevzel ministrstvo za poljedelstvo. USODA RUDARJEV. Newyork, 16. januarja. Pri eksploziji v rudniku Farmington v Virginiji je bilo zasutih 38 rudarjev. Število žrtev pri ru- , darski katastrofi v Wilburtonu znaša do-, sedaj 92 pirfvih rudarjetf. Reševalna akcija je! jalto. otežlfbčena žaradi požara, ‘gjp se širi v rudniku. Demokracija in parUmentsriaiP V svoji novoletni številki objavlja »Pra-ger Fresse« pod zgornjim naslovom 42 prispevkov, katere so napisale kapacitete iz Danske, Nemčije, Anglije, Francije, Italije, Madžarske (emigracija), Avstrije, Poljske, Rusije (emigracija), Švice, Češkoslovaške in iz se\ eroamerilcanske Unije. Anketa rešuje % razne vzroke krize današnje demokracije in v prav posebni meri zanima nas, ki živimo v sredi živih nedostatkov in nemalo trpimo radi njih. Zato objavljamo splošne zaključke ankete. Razmišljanje o vzrokih krize današnje demokracije odkrije dva problema, demokracijo in parlamenta rižem. Ker sta oba pojma v zapadnlh demokracijah tesno zvezana, je treba odgovoriti na sledeča temeljna vprašanja: Vzajemno razmerje med demokracijo in parlamentarizmom, Značaj in smisel njunih kriz, Značaj protidemokratičnega in protiparla-mentarnega gibanja, Rešitev krize. 1. Razmerje demokracije in parlamentarizma. Parlamentarizem je kot izraz narodove suverenosti, kot zakonodajno telo, neizbežno sredstvo moderne demokracije, ker je edina možnost demokratičnega socialnega sistema za večjo družbo. Današnji parlamentarizem, ki izvira iz stare angleške uredbe, je treba prilagoditi zahtevam moderne demokracije; ideal demokracije je sodelovanje vseh slojev pri javni upravi. Ker doslej tega ideala niso ustvarili, ni mogoče govoriti o krizi demokracije pač' pa o njenih mladostnih težavah, ra tudi način današnjega vladanja in uprave je izšel iz fevdalnih vzorov, zato ne ustreza zah- , tevam demokracije. Tudi v tem smislu tedaj ne kaže govoriti o krizi demokracije, marveč o krizi vlade in uprave. II. Značaj in zmisel krize. Tehnika parlamentarizma in vladanja je torej v krizi, ki se je že dolgo pojavljala in po vojni posebno močno izbruhnila. Kritika mase se sedaj obrača proti parlamentarizmu. Demokratično je mogoče le tedaj vladati, če sodelujejo vladajoči z vladanimi. Kriza vladne in parlamentarne avtoritete nastane, če hočeta vlada in parlament z metodami fevdalizma dajati zakone in upravljati državo. Moderni trgovci in industrije! ustanavljajo oddelke posebno specializiranih strokovnja-' kov, da morejo urediti razmerje med obratom’ in vedno se menjajočimi gospodarskimi in političnimi spremembami, da morejo voditi podjetje kair najbolj poceni in točno. Današnji vladalci (država, okraj, občina) doslej niso moderni v tem zmislu, niso prav informirani, ne hodijo s potrebami nad vse kompliciranega socijalnega življenja; njihove na-redbe so zato starokopitne, nezadostne; ne znajo izrabiti dejstva in dokumente, tudi, če so jim na razpolago. V krizi parlamenta gre za »osebe? in za parlamentarno tehniko. Težave izvirajo bol) iz nedostatkov značaja, kot pa institucij. Nekompetentni vodje demokracijo so znamenje nekompetentnih volilcev. •Demokratska zavist preprečuje, da bi pn-šli res veliki možje v politično življenje. Moz-je, ki združujejo z najvišjo duševno izobrazbo tudi nedvomno močan značaj, niso dandanes več pripravljeni, vstopiti v parlament. Povprečni parlamentarec je danes redko moz samoniklega značaja; današnja politika zahteva rutinerjev z lastnostmi, ki poglabljajo prepad med politiki in nepolitično maso; politika je postala kupčija, njeni temelji so taki, kot pri kupčevanju. . Vodje — elita zakonodajalcev — prihajajo na čelo vlade, ostanek kabineta tvori kdorkoli. Masa poslancev ostane brez vodstva in ni zmožna, da bi tvorila načrte, projekte izvrševala, krize razreševala. Parlament trpi na krizi parlamentarnih voditeljev. Trpi pa tudi zato, ker so poslanci navezani na zahteve stranke ali volilcev; ker menijo, da «so upravičeni za večno vmešavanje v javno upravo. Nasprotje strank je privedlo parlamentarizem do propadanja. •Današnji parlament propada, ker nima potrebne tu plodne iniciative, ker se ne more ubraniti strankarske in gospodarske korupcije, katero širijo časopisi tudi v maso. Na mesto politične vzgoje prejema državljan obte politične informacije, ki s svojo površnostjo lajšajo miselni proces in rede domisljavos, politikujočih. . ,. ... •• ioleg zakone da jalcev je tudi institucija parlamenta samega v krizi; parlamentarno delovanje rodi malo sadov, za gotovo socijat-no potrebo ne more dati zakonov, dobrih pa še celo ne. Dober del krivde zato pripade izvršilni oblasti. Birokratične, nezmožne oblasti pripravljajo in izvršujejo zakone brez zmi-sla za moderno življenje. Kompliciranost modernega življenja onemogoča rešitev domačih in občih problemov, brez sodelovanja strokovnjakov in specijalistov. . Nekateri vidijo izvor ‘krize v socijološkm m psiholoških podlagah modernega življenja; crre za krizo zapadne civilizacije. Drugi menijo, da se v krizi javlja nasprotje med demokratično politično smerjo in med zastarelo gospodarsko oligarhijo. Današnji parlament ne zna reševati gospodarskih problemov, ne zna ustvariti mostu k socialističnemu gospodarstvu. Razvoj demokracije preči premoč kapitalističnih in industrijskih zvez, ki so nastale vsled nezmožnosti parlamenta. Zopet drugi vidito v krizi porodne bolečine federativne države, v kateri zmaguje avtonomija nad centralizmom. III. Protidemokratične in protiparlamentarne smeri. Morda je diktatorska epidemija posledica vojne, v kateri so narodi spoznali učinkovi-iost vojnih dejanj in jih sedaj primerjajo s počasnostjo vlade. Revolucijonarji in reakcionarji, ki so že pred vojno nastopali, so se sedaj z leve in desne združili v glasen klic l>o diktaturi, ki naj odpravi parlamentarizem, čegai' sad je baš politična svoboda. Diktatura je zato priljubljena, ker je najudobnejsa oblika vladanja, parlament pa sovražijo zaito, ker pomeni zanikanje nasilja, netoleranoe in neodgovornega gospodarjenja. Ker zahteva parlament odgovornosti in politične izobrazbe, so ga povsod odpravili, kjer ni politične vzgoje. Sindikalisti hočejo diktaturo delavnice, fašisti diktaturo posameznika. Antidemokratična elita kot zastopnik manjšine, katera se opira na silo, podlega principu mas, ker je na podlagi mase dobila moč in ker hoče pred javnostjo demonstrirati, da je nosilec narodne volje: tako tvorijo protidemokratični voditelji teorije o soglašanju javnega mnenja, namesto, soglašanja izvoljenega zastopstva. IV. Zaključki. Demokratični in parlamentarni princip nista v krizi; gre le za krizo vladne in zakonodajne tehnike. Oboje je treba spraviti v sklad z modernimi znanstvenimi teorijami, oboje mora postati sad strokovnega, hitrega, nestrankarskega dela. Ker morajo postati politična, gospodarska, narodna, filozofska in etična delavnost soci-jalne delavnosti, je treba ustanoviti posvetovalno zastopstvo kolektivnih realnosti, ki pripravljajo zakone na strokoven način. Vlado je treba demokratizirati; če jo bo parlament volil in jo postavil za izvrševalca njenih sklepov, ne bo več odvisna in stranke se ne bodo več borile za moč, temveč za nazore raznih problemov. _ Demokracija je potrebna in edino mogoča oblika vladanja. Naraščajoča izobrazba an samozavest proletarijata izključuje vsako drugo obliko. Diktatura se ne bo nikjer stalno obnesla. Demokratični ideal pa se ne da uresničiti, dokler narod ni dovolj izobražen, da bi mogel razumeti temelje uprave, dokler ni na tako visoki stopnji, da bo mogel resno zahtevati pravo in pravično stvar. 1—i m m m i mm tnoo;mmrMrn•- Politične vesti, — Zakaj ta molk? Nekateri opozicionailni listi so sporočili, da je doživel minister dr. Stojadinovič popolen neuspeh v Parizp. Ta vest se je nato demantirala. Mislimo pa, da demanti sam ne zadostuje, temveč treba pozitivno povedati, kaj je naš finančni minister dosegel. Ce se tega ne stori, potem demanti sploh smisla nima, ker javnost mora videti v tem, da se molči o rezultatu pogajanj samo potrdilo neuspeha. Ker je čisto gotovo, da Francija proti naši državi gotovo ni bila nepopustljiva, mora neuspeh finančnega ministra zadeti tem težje in zato je čas, da se misli o demisiji finančnega ministra. Sicer pa bi bilo za to demisijo tudi sicer več kot dovolj vzroka, ker ne vei ujemo, da bi se še kje našel parlament, ki bi trpel, da finančni minister ne prisostvuje proračunski debati, zlasti, kadar je proračun ves v zraku, kakor sedanji. Gospod Stojadinovič pa ima tudi sieev nazore, da Slovenci vanj pač ne morejo imeti zaupanja. Zato bi bilo dobro, če bi se vsa ta vprašanja razčistila in se tako dosegla zdrava podlaga za sanacijo naših državnih financ Dr. Stojadinovič je po svojem prihodu v Ameriko podal novinarjem kratek interviev, ki bi bil zelo dober, če ne bi bil nikdar povedan. V tem intervievvu pravi namreč med drugim dr. Stojadinovič tudi to, da je z zanimanjem sledil razvoju Amerike in želel, da se osebno o tem prepriča. To je 'sedaj izvršeno. — Mislimo, da ni ravno priporočljivo za našo stvar, če naš finančni minister v pokroviteljskem tonu govori o Ameriki. Sicer je bilo v skladu z vožnjo v »Majesticut, toda stokrat bolj bi koristilo nam, če bi prišli v Ameriko malo bolj skromni. — Napetost z Grško. General Pangalos je očividno na kraju svoje modrosti. V notranji politiki se opira le na bajonete, v zunanji politiki pa bi hotel blesteti v junaški pozi. Pa čeprav je konflikt z Bolgarsko jasno pokazal, da za Grško v zunanji politiki ni uspehov, hoče sedaj gospod Pangalos doseči slavo v konfliktu z nami. Najbrže misli gospod general, da bo z italijansko pomočjo v boju z nami srečnejši, kakor pa je bil v boju z Bolgari. Mislimo, da se gospod Pangalos temeljito moti, kar bo gospod general že še spoznal. — Konferenca Male antante bo februarja meseca na Bledu pred sestankom Zveze narodov. Na konferenci se bo zlasti razr pravljalo o Madjarski in o falzifikatorski aferi. — Mala antanta bo vso to afero spravila tudi pred Zvezo narodov in sicer ob priliki 'razpravljanja madjarske sanacije. Ru-munski listi pišejo, da bo Rumunija: predložila dokumente o oboroževanju Madjairske in zahtevala popolno razorožitev Mad.iarske. Želeti bi bilo, da bi zastopal Madjarsko na seji Zveze narodov grof Teleki, da bi takoj natančno pojasnil, kako so madjarski falzifi-katorji delovali. Kot soudeleženec bi mogel vse postopanje ponarejevalcev temeljito presoditi. _ Preiskava se na Madjarskem nadaljuje. V nasprotju z uradnim poročilom madjarske vlade, da je preiskava zaključena, se je morala na pritisk Francozov obnoviti. — Tudi madjarski fašisti so sedaj za nadaljevanje preiskave. Ker se jim namreč ni posrečilo, da bi s terorjem odvrnili od sebe težke posledice razkritij, preiskave, skušajo sedaj čim več ljudi potegniti v afero, da bi se v splošni panami izmuznili. Upajmo, da bodo interesi-rane vlade na straži in da krivci ne uidejo zasluženi kazni. = Francoski ministrski svet se je na eni svojih zadnjih sej bavil z madjarsko falziifika-torsko afero. Do sklepov še ni prišlo. Dopisnikom listov pa je izjavil Briand, da ima afera tudi politično ozadje in da bo treba tudi ozadje do konca razčistiti. NARODNA ODBRANA. Ime »Narodna Odbrana« je znano danes vsakemu v domovini, znano pa je tudi izven njenih mej. Kadar- je govor o vstajenju naroda, takrat je govor tudi o Narodni Odbrani, ker je bila Narodna Odbrana izraz in tolmač volje naroda v njegovih najtežjih dnevih, ko je bilo treba žrtvovati malo toda svobodno aržavo, da je bilo mogoče osvoboditi brate in zgraditi novo, nerazdeljivo in močno domovino vseh južnih Slovanov. Ni mogoče oceniti pomena ustanove, ki uživa tako zaupanje, da se izroči v njene roke v danem momentu usoda vsega naroda. Kadar je govor o najtežjih problemih, kadar je govor o čemurkoli, kar nasprotuje interesom našega naroda in naše države, kadar je govor o sanaciji, kadar je/govor o konsolidaciji, bodisi političnih, bodisi gospodarskih ali drugih prilik v državi, z eno besedo, kadar je govor o obrambi našega naroda, bodisi na znotraj, bodisi na zunaj, tedaj je vedno tudi govor o Narodni Odbrani. Kljub vsej popularnosti Narodne Odbrane, kljub vsem njenim neštevilnim uspehom na političnem in kulturnem polju našega naroda se je vendarle o njej poučno še malo pisalo, in je še mnogo ljudi, ki ne poznajo niene naloge in njenih ciljev v preteklosti, ki pa še manje poznajo vlogo, ki jo ima v novi veliki kraljevini. Radi tega je bilo, posebno z ozirom na novo osvobojene kraje potrebno, da se nudi mnogim rodoljubom prilika, da spoznajo značaj in delovanje Narodne Odbrane. Tej potrebi je odpomogel V. J. Višoševič, poverjenik Narodne Odbrane s tem, da je izdal v Zagrebu zelo poučno knjižico, ki podaja ves historijat postanka, programa in delovanja Narodne Odbrane, od njene ustanovitve do svetovne vojne, dalje sedanje razmere Srbov, Hrvatov in Slovencev, nacionalistične pokrete v sosednjih državah ter razpravlja končno o današnji Narodni Odbrani in njeni nalogi. Ta knjižica je razkrinkala mnogo stvari, ki so bile širši javnosti doslej neznane, kot posebno težke dneve izza začetka svetovne vojne, sarajevski atentat in vse ono, s čemur je ovekovečila Narodna Odbrana pri svojem delu za osvobojenje in ujedinjenje z ogromnim naporom svoje ime v zgodovini Jugoslovanstva. Knjižica je ilustrirana, med drugimi prinaša tudi sliko sedanjega šefa Narodne Odbrane, slavnega narodnega junaka vojvode Stepe Stepanoviča z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in sliko tužnih svečanosti v Surdulici. Delo bo služilo dobro v infor° macijo onim, ki vedo, da eksistira Narodna Odbrana — saj takih, ki tega ne vedo je itak jako malo —fne poznajo pa natančno njenih ciljev in njene zgodovine. Knjižica stane 20 Din. Dobiva se pri vseh komitejih Narodne Odbrane v državi in pri poverjeništvu v Zagrebu, Kočičeva 8. Knjižico najtopleje priporočamo vsakomur, ki hoče svojemu narodu in naši državi dobro. • • • * • * • • j žt «£■*«. te* tAS ne potrebuje i I O. BERN ATOVIČ * j • ! ker se blago radi svoje kvali* : 5 tete in cene samo priporoča! * S ; • ► HENRIK IV. 0 italijanskem pisatelju Pirandeliu, čegair Henrik IV. ‘je bil v sredo vprizorjen na ljubljanskem odru, žal ne vem več kakor to, kar je bilo v časopisih: da je moderen teatrski uovosmernik, reformator in borec za svoje ideje z lastno gledališko trupo, ki jo vzdržuje rimska vlada; s to trupo prireja Pirandello predstave križem Evrope. Taka upoštevanja vredna podjetnost mora imeti zaslombo v Pi-randellovem oeuvru in smo bili zato naravnost konstemirani, keir smo mogli v sredo rešiti od Pirandella le nejasno iluzijo njegove tragedije! Prepričali smo se znova le, da nimamo nobenih garancij, da bi slovenska odrska umetnost ustvarjala več kot da vali kukavičja jajca. Vsi narodi imajo svoje gledališke matice, kjer se sistematično goju gledališka umetnost in so te barometerska kontrola za njen razvoj in nivo. Mi imamo lnso s široko odprtimi durmi, kjer si neženirano podajajo roke eksperimenti in se pas kusaijo vzorci, ki nikjer na svetu niso mogoči v matičnih hišah; nimamo pa še vedno najprirm-tivnejšega stalnega programa za ravnovesje med voljo in dejanjem. Ge lahko primerjamo tuje z domačim, ali Pirandellovo propagandno trupo z nastopi naših mladih v Mestnem domu in v Nar. gledališču, vidimo, da so M mladi navdušenci nazorno pokazali, kam sDadajo propagandni in individualni poskusi: povsod pod lastno streho in v svoj milje, če nočejo takoj pri prvih nastopih propasti ali obupati. Matice radi .tega ne izgube ne na resnosti, ne na pomenu, če se kasneje okoristijo s preostalo kvaliteto; to in edino to so one dolžne servirati publiki. Teoretična in praktična zavest o skupni funkciji uporabne literature z gledališko umestnostjo pri nas manjka in ponavlja se le papagajska pesem: če bi bil Borštnik, če bi bil denar, če bi bila publika. Ali to je samo izigravanje in pokrivanje slabotnega deteta-gledališke umetnosti, ki se zdi, da v Slovencih živi od samih čudežev. , . _ Po podatkih članka Nekaj zgodovine našega gledališča v »Slov. Narodu« od 10 januarja 19°6 je bila publika koncem 19. stoletja eiita Quo vadisa in dete je dobilo vročico; rešijo ga Rokovnjači, nato francoska moda, ,1 njo literarno muzikalni tnumvirat in vojni - moratorij. Iz tega ga zbude P^znja-ki in polože v zibel državnega budgeta. Res čudežno boemsko dete! štirideset ehze gore rdeče sveče- ob tvojem piskavem z^Jenju zato, ker ti negovalci niso dali da ne bi vsak po svoje prišel ob to, kar so se od tebe nadejali. Zaradi tebe je nepre trgoma karan slovenski narod ter posebe ljubljanski meščan, pa sta oba le čakala, ) se izkoplješ iz plenic in zibke, vzrastes, zač-neš mutirati, se oženiš in zaplodiš fanulij . Pa nisj. Le od Poti okrog sveta si se pre-borilo do Henrika IV. po Pirandeliu od prof. G. Šesta. — Zakaj ti to pravimo?? Zato, ker te oblačijo v mrzlo pavje perje in se zapahu ješ z ostanki opulentnih pojedin; pestujejo te z opotekajočimi nogami; nosijo ti imenitne igrače, s katerimi se sami igrajo, tebi pa od njih le treske ostajajo. Tebi Taste mrzlica, njim pa dokaz, da je kriv — narod. Pa ni tako. Napol prazne hiše danes in pred leti niso bistveno zlo. Kakor stvari danes stoje, vemo, da je gledališče izčrpno po-sečano od publike. Premijere so predvsem posvečene najožjemu krogu, ki je merilo za vrednost dela in uprizoritve; današnja produkcija je ogromna na popolnem eksperimentalnem, revolucijskem in v novotarijah sploh, ki se raz oder sprejemajo in odklanjajo. Irelevantno je za novosti iz severa ta juga, vzhoda ta zahoda, če pri nas uspejo ali ne, dokler ne bomo imeli fronte,‘kateri bo v točki umetnostne tvorbe matica zaupala in narobe. Publika se bo že sama pravilno orientirala, kakor se vedno, če pred pogrebom ne, pa po pogrebu. Pitati jo pa z dnevnimi smermi, da izgubi zaupanje, je pa nesmiselno in neodpustno, zlasti če se le nji na-prtava krivda za neuspeh. Prosimo, zakaj je bil uprizorjen Pirandel-lov Henrik IV.? Kaj smo ž njim pridobili? Pirandellove tragedije, kakor se delo titulira, prav gotovo ne. Od vseh treh dejanj smo rešili v prvem nekaj stavkov iz uet štirih tajnih svetnikov in iz grupe markize Spine nekaj namigavanj, ki smo jih pa bolj razbrali iz mimike igralcev, nego iz teksta. Sledili so pametni monologi Henrika IV. (ki je pa nor), monologi so v minimalni zvezi z okolico in skoro reformistično fabuliranje publiki. V drugem dejanju nastop markizine družbe, ki nekaj pripravlja, nastop Henrika, ki nam razodene, da ni blazen, zopet monologi, ki jih slišimo, pa jim ne moremo slediti. V tretjem, prav na koncu se nam pojasni dejanski stan, žalibog prekasno, da bi mogli rekapitulirati vse duhovitosti, resnice in bridkosti dane nam v prejšnjih monologih in važne za tragedijo, ki smo jo smatrali za komedijo. S to preorientaciijo tik ob zaključku smo bili opeharjeni ali za Pirandellovo tragedijo ali pa smo prisostvovali odrski bagateli Ker poznamo našo tozadevno prakso, mislimo! da je bilo več prvega nego drugega. Na več mestih smo dognali, da Pirandello ne zajema na slepo iz zraka, ampakjse zloin-kovo resno trudi za idejno koncentracijo in bržčas tudi za stilno formacijo. Občutek imamo da je Henrik IV. lahkouinno skopljen in oskubljen. Ce pa nii, je pa delo tako šibko, neteatrsko in netragično, da je za njegovo uprizoritev škoda troška še za tisto olje, ki v leščerbi ni bito — ali pa tiči zaljec voDet za novimi kostumi in novimi.kulisami, (ti bi bil preverjen, da gremo z duhom časa? ijL>gi pirandello! Menda se boriš koncem drugega dejanja za razumevanje zgodovine ta z gjaflt prodiranja in spajanja z njenim večnim valovanjem. V sredo bi se z vzrokom boii prestrašil kronske dvorane lin hiše, kakor se je brez vzroka markiza Frida, opa-zivši tajnega svetnika. Tvoja historlja je seg-• le do romantično navdušenega oživljanja historicizma po dunajskih in monakovskih pivskih kleteh. Zal, da zopet ne vemo, ah je taka histerija zapopadena v tvojih inten-ciiah ko si vendar hotel tragedijo iz leta iuro od mrtvih vzbuditi v letu 1925? - Na ta vprašanja naj nam odgovori gospod Sest an kdo drugi, na kar ,se bomo podrobnejše vrn k pirandellovi tragediji. ___ j V soglasju s formalnim videzom razume-| vanja in transplantacije modernih stremljenj : ,je bila igralska zasedba in ■ interpretacija. Med dvema skupinama statistov je Henrik IV. (g- Rogoz) neutrudljivo dokazoval, da se igramo teater. I>o 'sporočilih so bi i povsod v zadregah za igralca, ki bi ustvaril Henrika V Ljubljani nismo bili ta malopridni potepuh Antolicus, cesar avstrijski in cesar s krono svete rimske države nemške narodnosti so v kratkih presledkih postali porodica. Gospod Rogoz za Henrika ni našel nobene formule; igralsko je nudil toliko, kolikor nudijo igralci v vlogah pijanih ali blaznih; ta dva tipa sta pa problematična in zanimiva le toliko, kolikor sta izdelanejša. Govoriti', govoriti, samo govoriti in agitirati brez konstrukcije govora in uloge je premalo, da bi se figura dramatično fiksirala. S tragedijo so zvezani navadno junaki; skoro ne verjamemo, da bi ga Pirandello ne imel, ker osemletno zatajevanje Henrikovo iz leta 1925 ta Henrikove borbe iz leta 1076 morajo imeti nekaj človeško silnega ali tragičnega v sebi, da so element tragedije ali tragedija sama. Razen Henrika kdo drugi junak ne more biti, če morda ni — izpuščen? Ker nas g. Rogoz ni uvedel v bistvo Henrikovo, ampak se je zadovoljil s konceptom, po katerem naj se sami ubadamo s tem, ali je ali ni nor, jo»k splošni zmedi te igre mnogo Prip?r'W-ta- Grupa štirih svetnikov (gg. Jerinun, Smrirorj, Jan, Sancin) Arl^dih Sev^ rio SttaUčnS in tragedsko, kot odličeu diletantski oder. Zanimivo je, da se potentarano pokaže višina igralčeve spce je v historičnem kostumu: vse nlane v komedijo in v patos, kakor da bi bili pretekli ljudje bogvekako lahkoumnejši od današnjih. Grupa markize Sj>ine (ga. Marija Vera, gdč. M. Danilova, gg. Levar, Osi-oovič, Peček) je bila skrajno sj>odirezana v besedah in dejanjih in je tako kostant.no stala, da nam je postalo neugodno Se m t-stih par stavkov, ki jih spregov^iinobrtov ki jih rlsbira; aicer so svoje pasivne dolžnosti dto preberemo knjigo, bomo kot rečeno po- ! Uborno pa rado- i rednT,u. stališče g. Šesta, kar se te ta drugih niegovih režij tiče in na njegovo mnenje, za-kii bi bila Obločnica, 'ki se rojeva slabša od oskubljene sirote Henrika, kakršnega nam je dal zaužiti? ^ z veVT*** Madjarska vlada organizira irredentistično a mado za vpad v sosedne zemlje. IZ INTERPELACIJE AVSTRIJSKIH SOCIALNIHOEMOKRATOV DOKUMENTARIČNO DOKAZANA KRIVDA MADJARSKE A LABE. — KAJ PRAVI NAŠA \LADA? OROŽNIKI SE VOJAŠKO IZVEŽBAJO ZA ,I,EVENTO«, INDUSTRIJA PA JO MORA VZDRŽEVATI. V četrtek je vložil posl. dr. Julius Deutseh po naročilu socialno demokratičnega kluba na avstrijsko vlado interpelacijo, ki bi morala biti vložena tudi v vseli parlamentih Male antante. Zakaj v tej-interpelaciji je — doku-ment&rično dokazano, da organizira madjaT-ska vlada .irredentistično armado xa vpad v sosedne zemlje in po tej interpelacij^ ne more biti nobenega dvoma, da tvegajo države Male antante svoj obstoj, če z vso energijo ne nastopijo proti 'bandi, ki se imenuje djanska vlada. Zlasti pa je to potrebno sedaj, ko je falzifikatorska afera vsemu svetu razkrila, kakšni ljudje da so steber madjarske vlade in po -kakšnih sredstvih segajo ti ljudje, samo da bi napolnili svoje žepe. Pričakujemo, da bodo vsaj slovenski poslanci storili svojo dolžnost in podprli interpelacijo avstrijskih socialnih demokratov s slično interpelacijo v beograjski skupščini. IZ URADNIH DOKUMENTOV. Gradiščanska deželna vlada sporoča dunajski vladi pod številko V. 189,1925, z dne a. februarja 1925 o organizaciji »Levente«. Je to mladinska organizacija za. telesno vzgojo, ki pa je čisto vojaško organizirana in obvezna za vse mladeniče od 14. do 21. leta. »Levente« je bila osnovana s posebnim zakonom. Vsak komitat ima svojo organizacijo in vsak komitat jo mora vzdrževati z lasi-nimi sredstvi. Tudi to je določeno z zakonom. Voditelji posameznih organizacij so sami oficirji aktivne in rezervne vojske. Njim pomagajo podoficirji. Ustroj je popolnoma vo-jašiti in po zakonu je predpisano, da se vzgaja mladina v vojaškem duuu in v zmislu veliko madjarske misli. »Levente« je torej čisto irrodeutistična organizacija, ustanovljena t zakonom. To se tudi javno priznava in list »Soproni Hirlap« z dne 6. decembra 1924 piše v oklicu za organizacijo »Levente:: »t-ožeijivi, deloma le napol civilizirani naši sosedje (domišljavost Madjarov torej ni majnna) so dosegli svoj cilj; dve tretjini naše ljube domovine so ugraoili... i-nsli smo do točke, ko ne moremo ostati nedelavni. Oe hočemo avoj narod ohraniti in ga z-pet združiti m dobiti to, kar smo izgubili, pLeventk se izsiljuje pod ugrozo kazni... Kdor ne pristopi, se kaznuje z glo-lo OU.OOO kron in ev. 3—4 dni zapora. Z bobnanjem (ooicajen način razglašanja uradnih naznanil) se razglasa, da se gledanje vežb prepoveduje in neudeleženi gledalci kaznujejo z globo do 100.000 kron. Kdor ‘je prejel zemljo za junake (pod tem naslovom se deli na Madjarskem odlikovanim vojakom zemlja, ki .spada pod agrarno reformo) izgubi to zemljo, če ne podpira »Le-vante«. Gradiščanska deželna vlada poroča pod Z. V. 431/13—1925 z dne 25. V. 1925 dunajski vladi: Orožniško moštvo mora obiskovati večmesečne tečaje za šport in telesno vzgojo. Po dovršenem tečaju prevzamejo orožniki vodstvo v posameznih društvih in skupinah Levente. Stroške za vzdrževanje odsekov in društev Levente morajo nositi industrijska podjetja. Vsako podjetje, ki ima preko 100 nastavljen-cev, mora plačati vse stroške za telovadno (pravilno vojaško) vzgojo svojih nameščencev. Tovarna za kose v St. Gotthardu je po zakonitih določilih dolžna letno plačati za Le-vento 20,100.000 kron. Enako ©j tal e to vame. Športne prostore morajo zgraditi občine na lastne stroške. Vsi mladeniči od 14. do 21. leta morajo služiti, če so bili potrjeni v Leventi. Vsi moški od 21. do 45. leta pa v požarnih brambah, ki pa so čisto vojaško organizirane in poveljevale od imenovanih oticirjev. Kdor se temu ne bi pokoril, bo strogo kaznovan. Levente društva se dele v roje, vode in kompanije, čisto v -skladu s prejšnjimi črno-vojniškimi predpisi. CILJ: ZOPETNA PRIDOBITEV VSEH IZGUBLJENIH POKRAJIN. Delovanje Levente obstoji v neprestani propagandi misli o zopetni pridobitvi izgubljenih pokrajin. V ta namen je osnovana posebna poročevalska služba in pošiljajo se »pioni in agenti po skrivnih potih v sosedne dežele. Zlasti v Gradiščansko in na Štajersko (naše Prekmurje). Ti agenti imajo nalogo, da širijo razne vznemirjujoče vesti, kako da pride s pomočjo Italije vse .io zopet pod Madjarsko, kako da bo Avstrija razdeljena in slično. Seveda imajo ti agenti tudi nalogo, da širijo nezadovoljstvo. VEŽBA Z ROČNIMI BOMBAMI IN STROJNICAMI. Madjarska carinska straža — večinoma samo podoficirji — se vežba v metanju ročnih granat ter v streljanju s strojnicami. Na ta način so carinski stražniki usposobljeni, da takoj prevzamejo komando vodov in rojev. Vse te voja.3ke formacije Madjarske — pravi daljo avstrijsko poročno — opravičujejo k sumu, da Madjarska samo čaka na ugoden trenutek, ko bo mogla l napauom presenetiti svoje sosede. Člani Levente se vežbajo po vojaškem vzoru (ekserciranje in strelne vaje na vojaškem strelišču) in sicer pod komando in v prisotnosti aktivnih oficirjev in podoficirjev. URADEN RAZGLAS LEVENTE. Razglas! Glasom odredbe namestnika velikega župana se opozarjajo stariši, da morajo otroci obveznikov Levente v starosti od 13 do 21 let priti vsako nedeljo od 2. do 4. ure k vaijam za telesno vežbo. Stariši, ki tej naredhi ne bi zadostili, se kaznujejo z globo od 250.000 do 500.000 kron. Obvezniki Levente, ki bi se vežoam odtegnili, bodo privedeni po orožnikih. Albertkazmer, dne 13. junija 1925. A Kazmer — Jessemajor Levente — Egyesulete. PRISEGA IRREDENTISTIČNI MISLI. iz poročila deželnega orožniškega poveljstva za Gradiščansko (E. Nr. 26 res. z dne 7. sept. 1925): One 6. t. m. je bila v madjarski manjši občini Pinkaraindszent slavnost tamošnje, iz 36 članov obstoječe uniformirane Levente organizacije s sporedom, ki je razviden iz priloženega slavnostnega sporeda. Istega dne se je izvršila tudi zaprisega vseh društvenih članov, da bodo delovali za obnovitev kraljevine v nekdanjem obsegu in da so pripravljeni za ta cilj dati tudi življenje. Pri tem so se pele razne irredentistične pesmi. »PODPISANI OD NAJVIŠJIH VLADNIH MEST ...« Iz izčrpnega poročila gradiščanske deželne vlade (Zl. V. — 1511/52, z dne 8. okt. 1925) zveznemu kancelarju: ... Iz številnih drugih poročil, iz časopisnih vesti tuzemstva in inozemstva in ne na konec iz lastnih opazovanj na meji, je razvidno, da je Levente zajela skoraj vse madjarsko prebivalstvo.Podpirana od najvišjih vladnih mest, vojaške uprave, vseh uradov in oblasti, visoke duhovščine, meščanstva, prvih osebnosti družbe ter plemstva, se je voditeljem posrečilo v kratkem času zgraditi novo oboroženo Madjarsko...« Svojo interpelacijo zaključuje dr. Deutsch: »Iz teh dokumentov se nedvomno vidi, da so na Madjarskem od vlade ustanavljajo in ob- orožujejo nelegalne vojaške organizacije, da so te zaprisežene na irredentistično prisego in da so vsled tega sosedne države, zlasti Avstrija, resno ogrožene. Zato se stavijo zveznemu kancelarju ta vprašanja: 1. Kaj je storil zvezni kancelar jjroti ma-djarskemu oboroževanju gradiščanske meje? 2. Ali je zvezni kancelar zlasti -opozoril Zvezo narodov na mir ogrožajoče postopanje Madjarske? NAŠI VLADI stavimo slično vprašanje. 1. Kaj misli ukreniti vladu z ozirom nu oboroževanje irredentizma na Madjarskem? 2. Ali je sporočila vse to. Zvezi narodov in zahtevala, da se razorožitev Madjarske v celoti izvede? Nove industrije v Jugoslaviji. V dunajski »Neue Freie F res se? smo čitali pred nekaj dnevi naslednji oglas: »Jugoslavischer Kaufmann wiinscht in Jugostavvien eine Wirk- und Strick-\varenfabrick zu errichten und sucht zu diesetn Zvvecke die Lseteiiigung eines \Vianer Fabrikanten, weleher die no-tigen Maschinen zur Vertugung stellt und die technische Leitung ubernimmt. Kapital vortianden. Brieliiche Antrage unter »Jugoslawe« an Hotel Miinchner-hof, Wien, V L, Mariahilierstrasse 61.« Tak način ustanavljanja novih tovarn pri nas... je že stara praksa, ki se pa ni dobro obnesla. Jugosloven da. navadno ime, tujec vse ostalo: znanje, stroje, kapital. Ako naš človek da tudi kaj kapitala, tedaj je to gotovo manjši del. Ako se ustanovi »zaradi lepšega« delniška družba, tedaj imajo tujci vecmo. Toda vse je narejeno tako, da imajo naši državljani navidezno večino. To pomeni, da vse podjetje ni zidano na zdravi podlagi. Nasproti oblasti je treba vzdržavati fikcijo, da je podjetje povečini jugosiovensko, v resnici pa imajo tujci glavno besedo. Tudi ju-goslovenski odjemalci menijo, da podpirajo domače podjetje, a vecma dobička gre i% tuje. Mnoge industrije so pa itak pasivne, da niso zadovoljni u» tujoi ne domačini; vzdržujejo jih dalje edino v nadi, da bo bolje. lovsod v Jugoslaviji so produkcijski stroški previsoki, predvsem je režija predraga. Vse osobje je neprimerno bolje plačano nego pni enakih podjetji n v sosednjih državali. Tudi delavstvo je bolje plačano. V pomoč take vrste industrije zahtevajo — zaščitne carine. Koliko vpitja je bilo proti zadnji trgovinski pogodbi z Avstrijo, ker baje ne ščiti dovolj domače industrije. Pa po krivici je bilo vse to vpitje. Med prvimi m drugimi dogovori na Dunaju so v Beogradu izdelali novi carinski tara, ki je uvozr ne carine čudovito pognal v višino, ra sta rekla modrijana Todoiovič in Savič: No, edaj pa naj le pridejo Švabi, mi jim carine po želji znižamo, pa bedo tudi potem višje nego so bile naše stare. — Naj so torej carinske postavke še tako znižali, verujte mi: d« so vse še vedno »zaščitne carine«. Ako pa te carine škodujejo kateri naši industriji, potem pa ji res ni mogoče pomagati. Tako strašnih žrtev nimajo pravice zahtevati od naših konsumentov! Mimogrede naj pa pripomnimo, da tako pametni, kakor naša Todorovič in Savič, so bili Avstrijci tudi. Saj je tudi Avstrija v jeseni sklenila novo carinsko tarifo. Socialni demokrati, ki so uganjali opozicijo, so končno te tarife odobrili i itr recno izjavo, da mora 'imeti vlada v rokah neko orožje proti takim sitnežem, kakršna sta naša Todorovič in Savič. Toda »nalimani« smo edino mi. En vzgled.: Po stari avstrijski tarifi je znašala carina le na pakovano sadje po 3.75 zl. K od 100 kg, rinfusa naloženo pet je bilo carine prosto, ttova tarifa je ta vse sadje enako po 5 zl. K. Po trgovski pogodbi pa je dosežen za naš uvoz sadja kolosalen uspeh, namreč: za rinfusa sadje le — 2 zl. kroni, za pakovano pa 5 zl. kron. To pomeni, da smo jih dobili po grbi več, nego jih moremo prenesti; naša kupčija s sadjem ja skoro nemogoča! Vrnimo se k industrijam! Kjer kaka industrija ne uspeva, je vzrok: neznanje, predraga produkcija, premalo obratne glavnica Ali je vredno, da se tepemo za take Industrije, toliko bolj, ako so itak po večini tuje?! Tuji gospodarji >naših« industrij navadno vsiljujejo k nam svoje uradnike, inženjerje itd. V Avstriji n. pr. ni prostora za kakega našega inženjerja, a koliko jih je pri nas? In to kljub kontroli g. Saviča!I .Poglejte n. pr. »Afeb« (AktiengeseUschalt fiir Eisen-bahn-Bedarf) v Beogradu ali »Jus&g« (Jugo-slavvische Siemens Aktien Geseliscna»tj v Zagrebu. Koliko tujcev je tu? Ali ako so že imeli naše državljane v službi, bilo bi dooro poizvedeli, zakaj so odšli?! Ali ni tu vmes sistem, ki naše podi skozi vrata, da morejo sprejemati tujce? Zagrebški listi bi mogli mnogo razkriti, ako bi hoteli! Ali za take »malenkosti« v Zagrebu nimajo časa! Morda pa se mi še povrnemo k tej hvaležni temi. *. — T- ZAPOSLOVANJE INOZEMCEV. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je dobila glede izdaje uradnih potrdil inozem-cem, ki so bili zaposleni v naši državi pred 14. junijem 1922 naslednji razglas Inšpekcije dela v Ljubljani: »Na temelju predpisa § 7. Pravilnika o zaposlovanju tujih delavcev (Uradni list št. 362-108 ex 1925), ki ga je dne 24. novembra pod štev. »0« br. 3Vo-i V izdal g. minister socialne politike, se poživljajo vsi oni inozemci, ki so bili zaposleni na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev že pred dnem 14. junija i922. leta da vlože pri tukajšnjem uradu prošnje v svrho izstavitve uradnih potrdil, da se nanje odredbe § 103. Zakona o zaščiti delavcev z dne 28. II. 1922 ne nanašajo. Obenem s pravilno (Din 25) kolkovano prošnjo treba predložiti povsem verodostojne dokaze, da so bili res zaposleni na ozemlju naše države že pred dnem 14. junija 1922. Razen tega naj predlože tudi dokaze o svoji strokovni kvalifikaciji, o vrsti posla, ki ga opravljajo in podatke o podjetju (podjetjih) kjer so (oziroma so bili) zaposleni. Na temelju teh prošenj bo Inšpekcija d$|a izstavila prosilcem potrebne uradne izkaznice, da zanje predpisi § 103. Zakona o zaščiti delavcev ne veljajo in da smejo biti svobodno in brez oviranja zaposleni na ozemlju oa£e države. Teh prošenj ne morejo vlagati delodajalci, temveč jih morajo vložiti prizadeti inozemski delavci, oziroma uslužbenci sami bre* ozira na vrsto in značaj njihovega posla. Rok za vlaganje prošenj poteče z dne 26. februarja 1926. Proti inozemcem, ki bi v stavljenem roku neopravičeno ne vložili predpisanih prošenj, bo Inšpekcija dela uvedla z zakonom predpi-,sano kazensko postopanje. Razen tega se bo smatralo, da veljajo zanje predpisi § 102 Zakona o zaščiti delavcev in se jim bo v slučaju, da nimajo potrebnega uradnega dovoljenja za zaposlenje, v smislu predpisa § 20 gorinavedenega pravilnika prepovedala n&-daijna zaposlitev v naši državi. Inšpekcija dela v Ljubljani, 7. januarja 192fl.< Georges: Mrcvarstvo. Nekdo mi je očital, da so moji nazori o slovenščini konservativni in da bi ae, če bi bilo po mojem, pisal tak jezik, kakor se je v Bleiweisovi dobi. Kakor da bi bil jezik slovenskega naroda takrat drugačen nego je danes! Pa je prav tak kakor sedaj, samo da je bilo takrat prav tako malo ljudi, ki so ga znali pisati, kakor jih je danes in da v tistih časih večina drvela za tistimi ljudmi, ki jetika niso znali pisati, kakor drvi v naših časih tudi. Saj je znano, da je imel Koseski prednost pred Prešernom in da je imel tran Levstik hude boje, preden je predrl s svojimi nazori, ki so bili na las podobni mojim in 'še koga drugega. Pravila jezika so stalna in se izpreminjajo silno počasi, a nikoli ne brez nujne potrebe. In tako je tudi prav dn naravno. Kajti le ustaljen jezik ima odpornost in asimilacijsko zmožnost. Vzgledov v zgodovini ne manjka. Madjari sp bili že skoraj izginili, a poglejmo jih danes. Koliko milijonov drugih narodov so si asimilirali. Pa ni treba misliti, da je bjlo temu vzrok samo nasilje. Poglejmo dalje tudi Rumune. ttumunščina, ki so jo še ne pred sto leti pisali s cirilico, je imela skoraj polovico slovanskih besedi tudi v književnem jeziku. In danes? Danes je romunščina re%romanski jezik. Seveda je politična samostalnost naj-večjega pomena. Slovenci pa še nismo vsi v svoji državi. Od nas pa, kar nas je v Jugoslaviji, je največ odvisno, ali bodo Slovenci, ki so še izven na&ih mej, vzdržali potujčeval-nt a«v«j «11 a*. Res je, da slovenščina še ni na takem vrhuncu, kakor so jeziki velikih narodov, temveč se še razvija. Koliko nam manjka še izrazov za razne pojme! Toda to se bo še vse napravilo. Res je, da smo pri tem se navezani na jezike drugih narodov, predvsem na nemščino. Res je pa tudi, da se delamo od nemščine bolj odvisne, nego je treba, toda tudi to bo minilo in prišli bodo čast, ko bomo delali nove izraze za nove pojme iz moči svojega jezika. Pravzaprav se je 'to za začelo, a je le prav malo vidno, zakaj sllno red-■!:i so listi, ki so za tako delo sposobni. l)a se pa tako delo pospeši, bi morali imeti viden forum, ki bi ga neizprosno nadzoroval in kamor bi se vsakdo lahko obrnil za svet. poider kaj podobnega ne bomo imeli, bo vsak šusmaril po svoje in koval besede, ki so zo-per. vsa miselna in jezikovna pravila. Na ta način ne bomo nikdar dobili poštene in d°" slcilne terminologije, temveč le po pasje slab nadomestek, kjer se takoj vidi, da se z vse mogočimi besedami .in obrazili izražajo vse mogoči pojmi. Dosti pit s® 'Pl'i nas dela nepotrebnih novih besedi, ki so večinoma precej slabše nego dosedanje, če niso že popolnoma za nič. Za primero naj omenim upropastiti .in za-prepaščen. Ti dve besedi sta taki, da jih človek z umetno zgornjo čeljustjo ne more brez skrbi izgovoriti, ker je upravičeno lahko v strahu, da mu zletijo zobje iz ust. Nikakor nisem zoper uove besede, toda te morajo biti točne in blagoglasne. Toda to so stvari za pesnike. Prozaični jezik pa naj nikar ne dela novih besednih tvorb, kajti kdo se bo takega jezik« uBH, ki Slpvek ne ve, 80 g« t>o jutri 5« razumel. Da se te stvari godiš, je krivo to, ker nimamo dobrih slovarjev, največ je pa kriva lenoba, ker še v te slovarje ne gre nihče gledat, temveč se vsak kar na svojo roko izraze izmišljuje. Najbolj žalostno je pa to, da se take reči tembolj primejo, čimbolj so slabe in grde. Nihče pa tudi ne pomisli, da zna priprost človek, ki zna samo svoj jezik in ga torej tuja ideologija ne moti, bolj prikladen in blagodoneč izraz nego mansi-kak šolan gospod. Treba bi bilo take stvari samo zbrati. Tako imajo na primer Dolenjci in Notranjci za dele nuUina in žage jako čedne slovenske izraze, ki bi, mislim, tehnikom zelo prav prišli. Toda do zdaj še nisem čul, da bi sc bil kdo potrudil ponje. Potem pa logika in doslednost! Vzemimo sa»o Brennholz in Brennspiritus. Prvo se pravi pri nas »drva za kurjavo« (da-si drugačnih drv nego za kurjavo ni, razun če pomeni beseda nerodnega človeka, kakršni so nekateri slovenskih besed fabrikanli, ki pa tudi ne bi bilo škoda, če bi jih pokurili), drugo pa gorilni špirit, kakor bi bil ta špirit samo za to, oz. tak, da gori in ne, da se kuri z njim .in kakor bi imel samo on to lastnost, drug špirit pa ne. Če se pravi torej drva za kurjavo, se mora reči logično tudi kurilni špirit. Gorivni špirit pa bi 6e reklo kvečjemu špiritu, ki ga rabimo za gorivo, torej za luč. Vzemimo nadalje zidarsko klamfo. (Nič posebno bi ne bilo greh, če bi se ta beseda tudi v slovenščini obdržala, dokler nimam-o, oz. če ne bi imeli svoje.) Ko sem nekega in-ženjerja vprašal, kako se pravi po slovenski klanjt«, m J* odgovoril, d* «pofk*. T« tvor- ba je sicer pravilna, po pomenu pa »popolnoma napačna, kajti klamfa prav ničesar ne spaja, temveč kvečjemu spenja. Potemtakem bi se moralo po funkciji reči sponka. Toda ta izraz je presplošen, zakaj sponka je lahko marsikaj in spenja se na različne načine. Zdaj pa poglejmo, kako zna narod misliti in delati izraze. Kako spenja klamfa? Na ta način, da se v tista dva dela, ki naj jih spne, zabije. Iz tega glagola je priprost človek napravil besedo: tabijača. »Steigeisen« ali »Steiger« je tista železna priprava, ki se priveže na čevlje in ki z njo hodijo po brzojavnih grdeh. Tudi za to pripravo so napravili umeten izraz, in sicer pleralke. Mislim, da je bil ta izraz skovan na pošti. Od delavca neke firme za napeljavo elektrike pa sem čul izraz »rspenjače«. Na vsak način je ta beseda boljša, ker označa naravnost pripravo, torej neživo stvar, do-čim pomeni plezalka v prvi vrsti livo stvar ženskega spola, ki pleza, in šele v drugi vrsti v prcn»«|enem pomenu tudi lahko pripravo, pnenr, ki se * njo pleza. Takih personifikacij pa se moramo v strokovnem jeziku izogibati, in se jih je v slovenščini tudi lahko izogniti, ker ima slovenščina nebroj obrazil, dočim je nemščina z njimi jako sirotna, in se mora radi kratkosti izraza poslužili personifikacije. Toda tudi za to ielezje je bila tvorba umetne besede nepotrebna, kajti narod imenuje to pripravo: kremplje ali krempljače, kar po mojem oi da bi se zamotavalo, temveB je treba ta izraz z veseljem sprejeti kakor tudi jabljačo. (D»U«.) Onevne vesti. NAS PRESTOLNIŠKI TISK. Jasno je, da ima prestolniški tisk nepri- nici^O vovjo ixi Iv-Z.jt; i\.Q 'uSK V vinct. Ker po tisku presaoiice se telita duševna sila vse diž^ve, njena notranja struktura in njeno mišljenje. La bi iej svoji dolžnosti dorastel naš beograjski tisk, pat ni mogoče reci in če se oziramo tudi le na najvecje lisie. V vsakem pogledu se vidi, da vodilni beograjski listi ni-litli iiinuioije, povzpeli se do stališča, da Lii pojmovali naloge vse dižave. V bisivu niso mt diugega ko lokalni beograjski listi, z vsemi napaaiami in ne vsemi vrlinami 1 o kalinu listov. N a j večji greh beograjskega tiska pa je, da zavzema nekako superioristično stališče do prečanov. V tem oziru je beograjski tisk celo tako niajiiea, da smatra za duhovitost, če se norčuje iz hrvatskega narečja 'in iz prečan-skih navad. »Politika« se zlasti baha s to svojo nekulturnostjo. l-restoluiški tisk bi moral in mogel pomeniti neprecenljiv faktor za konsolidacijo države. Njegova kritika slabih zakonskih načrtov ui morala te nevarnosti zrušiti. Toda tudi te m’ :cije niini beograjski tisk, ki je zato za ! 7. vo negativen. Tu li to treba enkrat povedati, pa čeprav a -unpnja, da bi kaj pomagalo. Ker tudi to t-cvsf ima beograjski tisk, da prečanskih listov ne čita. — Prihod naše delegacije v Amerik«. V odo e prispela naša delegacija s finančnim ministrom dr. M. Stojadinovičem na želu v ;\e\vyoik. V pristanišču je bil prirejen slavnosten sprejem. Deputacijo so pozdravili razni honoracijori, med njimi ameriški zunanji niiu».®.er, zastopniki jugoslovenskega poslaništva. Razven oficijelnih zastopnikov so se udeležili sprejema tudi številni člani jugo-slovenske kolonije v Newyorku. — Reforma gledališč. Ker dosegajo naša gledališča kljub velikim subvencijam nern-tiijsiue uspene, proučujejo kompetentni faktorji vprašanje reforme gledališč. hiovensKim inženirjem! Kakor čitamo v »Jutru« in >Narodu<, je po sklepu strankinega vodstva zahtevala na konferenci dne 10. t. m. v Mariboru ob navzočnosti g. dr. Žerja-v„ »da je nujno potrebno, da se pri b.astvih uvedejo gradbeni referenti mesto dosedanje skupne Gradbene direkcije. Vsak s.uvo^siii inženir ve, da ima ljubljanska sekcija »Ldruženja inž. in arh.« največjo zaslugo osebito v dveh zadevah: 1. da se je osnovala tehnična fakulteta v Ljubljani; 2. da se j j organizirala gradbeno-tehnična služba v drž ivi samostojno in nezavisno od politične službe. — Celokupno inženirstvo mora proti gOii navedeni zahtevi SDS odločno protestirati. Politično jerobstvo SDS tudi za inženirje ni koristno. Ali bodo slov. inženirji zaostali za učitelji? — Za društva in ustanove. Ministrstvo fi-n-inc, generalna direkcija neposrednih davkov je odredilo, da morajo vsa društva in ustanove, ki so po točki 5. člena 5. zakona o taksah oproščena plačila taks, nabaviti štampiljko z besedilom: »Oproščeno samo od plačila takso iz tar. post. 1., z odlokom gospoda ministra iinanc z dne ... štev....« in da mo a jo na-vsako vlogo pritisniti to štampiljko in jo izpolniti z datumom in številko opiostilnega odloka. Vloge kakršnekoli vrste, ki ne bodo po predpisih taksirane ali opremljene z navedeno izpolnjeno štampiljko, se ne bodo upoštevale. Vse druge takse, za katere ne velja oprostitev, je treba seveda plačati. — Za zgradbo smodnišnic v Južni Srbiji. so odobreni sledeči krediti: 7,a smodnišnico v Debru 209.000 Din, a^i-jent sumuiuui . i ar dni pojJi eje je izjav ti, da fea je psuiOaualmtuO Zdiuvijeuje pomirilo v njugoviu cuvsivm. iz tega dejstva so deduciran Zuausiveuikl Sledeče: So Siutajl, v ku-tenn more imeti psiuoaualiza dome uspene, vendar pa je razkrivanje podzavesti v vecim slučajev ciovesnemu diinu snodijivo'. i-stno-auauzo kot sredstvo zdravljenja je odklaujati, prav d0Di0 vporaoljiva pa je vsekakor v tisto eksperimentalne svrnfc. — ."»euavauua lovska zgodba. Pred par dnevi je sio vec lovcev iz i\asic v Donjo ivio-ticino ua lov. ivied njuni se je nauajai tudi gozdni čuvaj Dragic, ki je imel poseuno dobrega psa. Komaj so se lovci posurali, že je prignal Dragičev pes zajca. z,ajec je notei uteci med dvema lovcema. Lovca sta dvignila puški, počila sta dva strela in zajec je padel smrtno zadet. Z njim vred pa je padel tudi Dragičev pes. Ko je videl Dragič, da je njegov ljubljenec mrtev, ga je popadla taka jeza, da je j>ograbil puško ter postrelil kot bi trenil vse pse svojin lovskih tovarišev. Tako je ležalo končno okrog mrtvega zajca pet mrtvih psov. /.adnjo besedo k tej čudni zgodbi bo izreklo sodišče. — Borba človeka s tigrom. Londonski >.I)aily Mail« poroča iz Bombaya o razburljivi borbi človeka s tigrom. Neki domačin, uradnik, se je podal na lov na tigre, tri tem je imel smolo, da je zver slabo pogodil. Tiger se je vrgel nanj. Lovec v svojem smrtnem strahu ga je zgrabil .za goltanec, hoteč ga zadušiti, ivied bojem sta padla v bližnji jarek in sicer tako, da je bil lovec zgoraj, ivončno je odnenal tiger. Vlekel se je par korakov dalje, nakar je poginil. Lovec ga ni dolgo preživel. Umrl je vsled zastrupljenja krvi. — Pevec. S številko 11.-12., ki smo jo pravkar prejeli je dovršil »Pevec« peto leto svojega obstoja. V uvodnem članku »Ob petletnici« govori A. Dolinar o namenu, ki si ga je zastavil list ob s\oji ustanovitvi in podaja kratek pregled, kako je vršil svojo nalogo. Cilj mu je: biti v vseh člankih praktičen in poljuden, premostiti tisti prepad, ki zija med ljudstvom in glasbenim razvojem; muzikalno umetnost logično, po s.topnjali zanesti med narodom, jo tolmačiti, buditi zanimanje in ljubezen do nje: skratka jo popularizirati, hoče torej biti pravi ljudski list, ki nudi teorijo v svojih člankih in prakso v ličnih pevskih prilogah. List priporočamo in želimo, da bi se kar najbolj razširil po slovenski domovini in izven nje. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 in stane letno Din 30.—. Kakor poroča uprava, izide prva številka za 1. 1926 začetkom februarja. — Svetosavska beseda bo letos, kakor pretekla leta, zopet v Unionu dne 27. januarja. Vabila po pošti. Program bo v kratkem objavljen. Ljubljana. 1— »Psihoanaliza in vzgoja« je naslov predavanju, ki ga priredi akad. soc.-pedag. krožek 18. t. m., v ponedeljek, na moškem učiteljišču ob 20. uri. Naš odlični pedagog, univ. prof. dr. Karel Ozvald, bo orisal zanimivo razmerje vzgoje do te moderne psihološke discipline, čije ustanovitelj je slavni dunajski psihiater, dr. S. Freud. Tako. bomo dobili vpogled, kako posega vsaj v eno kulturno področje ta nova metoda, o kateri toliko govori ves kulturni svet. Vsi, ki se za to zanimate, ste vabljeni. Vstopnine ni. I— Slov. marijonetno gledališče »Atena« v Narodnem domu ponovi v nedeljo 17, t_ ni. pravljično Poccijevo igro »Čarobne gosli« To delo je gotovo najboljša Poccijeva lutkovna igra, ki je bogata .pestrih m slikovitih prizorov ter pra vij urnega obeležja. Zadnjo nedeljo je bila večerna predstava vsled nenad-nih teh. nepri lik odpovedana. Te so sedaj ta-ko odstranjene, da se bosta obe predstavi gotovo in nemoteno vršili. Pričetek prve predstave je ob 3. uri popoldne, druge pa ob 6. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pa je od 10. do 12. ure dopoldne v predsobi male dvorane Narodnega doma. 1— Mestno drsališče pod Tivolijem je z današnjim dnem zopet odprto. — Pošto Ljubljana 7 (Spodnja šiška) želi poštna uprava čimpreje zopet otvoriti in išče tem potom primeren lokal, ki naj bi bil ob glavni cesti in kolikor mogoče sredi Sp. šiške. Lokal mora biti suh, svetel, zadostno zavarovan proti vlomu in mora imeti okoli 50 do 60 kvadrat, metrov prostornine. — Uprava prosi hišne posestnike, da naj predlože čim-prej, najkasneje p* do Sl. t. m. »voj« ponud- be na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. ^1 Napad na ulici. Čevljarskega mojstra Štefana Jakonina je napadel predvčerajšnjim zvečer, vračajočega se iz šiške proti domu, na cesti nenadoma neki ne7.na.uei’, ga vrgel na tla, nato pa pobegnil. Jakopin si j« izpahnil pri tem nogo. Prepeljali so ga v bolnico. »Veliki pustni korzo« Slavčeva maškarada 14. februarja 1S26, hotel »Union«. i£H lassisi! SNEG IN MRAZ. Iz vseh krajev evropskega kontinenta prihajajo poročila o občutnem, poaekodi izied-no hudem mrazu. „ V Ljubljani ni posebnega mraza, zaio pa ze par dni s presledki sneži. Snega je zupadlo že kakih 25 cm. iNa Uoreujsuem imajo seveda m.iogo več »nega — ponekod do bu cm. rri Domn.u in ivran;ski gori so morale uporabljati lokomotive ze snežne pluge, da so očistile pro6o. V Beogradu pritiska občuten mraz ter močno sneži. v ziagrebu je odmetavalo sneg včeraj že od 6. zjutraj 400 delavcev. Odvažali so ga z 2^0 vozovi. Opold.ie so bile glavne ulice v centru mesta v glavnem očiščene. železniški piomet se vrši doslej v vsej državi redno in brez večjih zamud. V Nemčiji imajo ponekodi do 20 stopinj mraza. iz Italije poročajo o za tamkajšnje kraje izredno hudi zimi. celo v Turinu, nuiuuu, r iO-renci, Kimu in iNeapolju je zapadel ve- zuv in Apenini so pobeljeni, i-osebno motno je snežilo predvčerajšnjim v benetkan. obenem je pinala motna burja, ki je vigia neiu pasazirski parnik od skaiO. .\a pomot um je bil poslan drug parnik, ki je rešil pouuke ie z v<-uko tezuvo. v listu divja ze puu dni močna burja, ki je dosegla v četrtek uizmu ^i i0 tun m uto. bi eduja tompein. 5.15; remeljni 70/70, 80/80 do 35/70, fco meja, den. 533; hrastovi hlodi, L, II., od 30 cin napr., od 3 m napr., fco naklad. post., den. 450; bukovi hlodi I., od 30 cm napr., od 3 m napr., Ico nakl. post, bi. 230. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco nakl.post., bi. 305; koruza, um. suš., fco vag. bos. post., bi. 150; koruza, um. suš., fco vag. slav. post., bi. 160; koruza nova, času prim. suha, fco vag. sremska- post., bi. 123; koruza nova, času prim. suha, fco vag. Postojna tranz. za II., III., den. 158; koruza nova, času prim. suha, kv. gar., fco Post. tranz., 3 vag., den. 160, bi. 160, zaklj. 160; koruza činkvantin, času prim. suha, par. Lj., bi. 236; oves bački reš., fco vag. nakl. post., 2 vag., den. 190, bi. 190, zaklj. 190; ječmen 66/67, par. Ljubljana, bi. 235; ječmen 62 kg, • lalo zaduhel, fco vag. bačka post., bi. 225; ajda dom., fco vag. slov. post., bi. 260; ajda poljska, jugoocarinjena, fco vag. jugomeja, bi. 262.50; proso dom., rmeno, fco vag. slov. post., bi. 215;proso meno, po vzorcu, par. Ljublj., den. 200, bi. 225; rž, 73 kg, gl. vzorca, fco vag. bačka post., bi. 212; rž merkantilna, fco vag. medjim. post., bi. 200; otrobi drobni, fco vag. Ljublj., bi. 145. Borze. Zagreb, dne 15. januarja. Devize: New-york ček 56.267—56.867, London izplačilo 274.3—276:3, ček 274.1—276.1, Pariz 212 do 216, Praga 166.83—16S.83, ček 166.75—168.75, Curih 1090.25—1098.25, ček 0—1093.75, Milan izplačilo 227.32—229.72, ček 227.3—229.7, Berlin 1343—1353, Dunaj 792.3—802.3, Budimpešta 0.0793—0.0903. Curih, dne. 15. januarja. Beograd 9.145, Newyork 517.625, London 25.155, Praga 15.34, Pariz 19.3125, Milan 20.89, Bukarešta 2.305, Dunaj 72.875, Berlin 123.25, Budimpešta 0.007240. L Planinski ples j 1. februarja 1926 'i v Narodnem domu. El Prosveta. Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo, 17. popoludne ob 15. uri se poje v operi Ver dijeva opera Aida. V prvovrstni zasedbi. Posamezne vloge so' sledeče zasedene: Aido poje gna. M. Žaludova, odlična dramatična pevka, Amneris je ga. Thierry-Kavčnikova, ki šteje to partijo k svojim najboljšim vlogam. Svečenica je ga. Ribičeva, velikega svetnika Ramfisa poje Bettetoi, Amonasra g. Holodkov, Radaniesa g. Orlov, egiptovske-ga kralja g. Zupan in sla g. Mohorič. Pri predstavi sodeluje balet in tudi orkester Dravske divizije. Cene za to predstavo so znižane in opozarjamo na to prvovrstno^ zasedeno opero posebno še občinstvo z dežele. Začetek točno ob 15. uri, konec po 18. Drama vprizori ta dan dve predstavi in sicer popoldne ob 15. uri Golarjevo narodno igro Vdova Rošlinka kot ljudska predstava po znižanih cenah, ob 20. uri pa Pirandellovo tragedijo Henrik IV. Slovensko Marijonetno gledališče »ATENA« v Narodnem domu. Nedelja 17. t. m.: »Čarobne gosli« (Pocci). Pričetek ob 3. uri popoldne in ob 6. uri zvečer. IZ STRANKARSKEGA ŽIVLJENJA. IZJAVA. V št. 5. ljubljanskega »Jutra« z dne 7. januarja 1926 je bil pod rubriko »Iz Maribora« z napisom »Mariborski denuncijanti« objavljen članek, ki trdi, da je Medstrankarski odbor v MariboruMenunciral prof. dr. Maksa Kovačiča in ga spravil v disciplinarno preiskavo. Z ozirom na to tendencijozno izmišljeno notico mora Medstrankarski odbor v Mariboru ugotoviti, da se o prof. dr. Maksu Kovačiču v Mariboru na sejah Medstrankarskega odbora sploh nikdar ni razpravljalo, da je ta zadeva Medstrankarskemu odboru popolnoma neznana in da zaradi tega o kaki denunci-jaciji omenjenega profesorja ne more biti prav nikakega govora. 1 a! Priponami rsovo! Szm cija’ Krasna drama iz vojaškega življenja po znanem gledališkem komadu MISOZOV V glavnih vlogah prvovrstni nemški igralci. Med njimi tudi Bernhardt Gotike (nepozabni VolkeT iz Nibelungov). Ljubezen mlade devojke v konfliktu z vojaškimi predipisi. — Mlad poročnik na razipotju — med disciplino — in ljubeznijo. Izvrstne in osobito napete scene kot: Agresivni napad narednika na svojega poročnika ter Scene pred vojaškim sodiščem o krasno in naravno prikazane. Velefilm »Mirozov« je edini svoje vrste, v katerem je vojaško življenje v živih ■in naravnih barvah prikažimo. Krasna vsebina, izvrstna igra, imenitna režija ter velikanski uspeh, ki ga je ta film imel v zagrebškem kinu Music-Hall so najboljši dokaz njegove visoke kvalitete. Predstave se vrše ob delavnikih: ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. uri; ob nedeljah: ob 3, pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Prednaznanilo: Naj večji pomorski film vseh časov: »Morski vrag«. ELIT-K KI'*'O MATICA, vodilnl Uino v ^tlbi^ari Telefon 12-4. (180) t okiopniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Ze se mu je zdelo vse zanimiv dogodek, čigaT posameznosti mora natanko opazovati, da jih bo znal potem obširno povedati. Sicer se je pa zanesel, da mu priskočijo tovariši najhitreje na pomoč. Divja žena skače z veli kanskimi skoki dalje po tleh. Od časa do časa nekako zakruli, kar najbrže izraža njeno veselje. »Kako pa naj bi tudi,ne bila vesela, ko je ukradla tako lepega moža, kot sem jaz,« si misli Adam. Vedno dalje gre skozi gozd. Ze dalje časa skače ženska od kamna do kamna, ki jih je tu več, to pa zato, da izbriše sled. Potem brede po kamnatem potoku navzgor in nenadoma se pokaže med skalami lep prostorček, porastel z mahom. Vsak potnik bi si ga izbral, da si na njem odpočije in vsaka rodbina ali družba za piknik. Tudi žena ne gre mimo, videti je, da je bil prostor njen cilj. Najpreje pogleda ostro naokrog, nato zadovoljno zakruli, potem pa sede na mehki mah, da si natančneje ogleda svoj plen. Divja, herkulično zrasfla žena meri najmanj dva in en četrt metra, suhi možičelt pa komaj en meter in šestdeset centimetrov — brez cilindra. Predstavimo si to razmerje. Kakor Guliverjevo razmerje pred velikanom to sicer ni, pač pa je tako, kakor če se igra otrok s punčko, in sicer z ne zelo veliko. In nič drugače ne ravna žena z majhnim možem. Ogleduje ga od vseh strani, suče ga v svojih velikanskih rokah, drži ga tudi z eno iztegnjeno roko -kakor pač to dela otrok z novo punčko, ki jo z veselim presenečenjem ogleduje od vseh strani. Adam se kmalu znajde v svoj položaj. »Na, kako sem ti pa kaj všeč?« se smehlja. >Gotovo se ti zdi čudno, da znam tudi govoriti? Au, takole v trebuh me pa ni treba pritiskati, vpijem že kar sam ...nenenene...« Zdaj ga je namreč obrnila, to se pravi, z glavo navzdol. K sreči ga ne drži dolgo tako. Adam preloži dežnik z ene roke v drugo. To ji je zopet tako všeč, da veselo krikne. Imeti hoče dežnik, Adam ji ga prepusti, saj bi ji ga bil pač težko odrekel. Ogromno dekle se zopet veselo začudi. Morda je mislila, da je dežnik del telesa in da je neznano bitje nje j le podobno1, sicer pa ni pravi »človek«. Jetnika stisne med kolena in se zabava s tem, da odpira in zapira dežnik. Adam pa ima sedaj dovolj časa, da ogleduje njo samo. Ne vidi mnogo novega, česar že ni videl preje. Prijetna mu pa tako intimna bližina ni. : Ne, ne, ne bom je poročil. Lepa je sicer, ampak premalo olikana.« • Slednjič se naveliča dežnika. Zdaj zopet prime jetnika in preiskuje njegovo obleko. Nikakor pa mu je ne misli sleči, in Adam sklepa, da gotovo meni, da so suknja in .vse drugo deli njegovega telesa, tako-rekoč gibljiva zgornja koža, ker sicer bi ga slekla. Niti cilindra mu ne odvzame, le tiplje ga z okornimi prsti in njeno kruljenje izraža veliko začudenje. Adam pa ji ne pokaže, da bi pokrivalo lahko snel. Slednjič je vendar potolažena njena radovednost glede čudnih kož. Zdaj vzame zopet punčko v roke, prijazno jo ogleduje, tokrat le cd spredaj' in potem jo potegne bliže, še bliže, in... »Neneneneneee!« zacvili Adam kakor mehkužna deklica. Toda ne pomaga mu nič, svoje debele ustnice pritisne na njegove, zopet in zopet. >Le nikar mi ne odgrizni glave, le nikar...« Adam odreveni; zakaj zdaj odpre res velikanska usta — pri damah moramo reči vedno usta, tudi če ima dama mesto obleke le lase — velika so dovolj, da bi izginila Adamova glava v njih in... Toda ne, iztegne le jezik — in kakšen jezik! — ter začne lizati obraz svoje punčke in liže vedno dalje. »Nc, to še gre!« zastoka Adam olajšano. »Mislil sem že, da mi odgrizne glavo. Ce bi le ne imela takega drgala mesto jezika v gobcu!« Brzojavke: Zadruga Kropa. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Telefon interurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne Žeblji za čevlje. Kljuke za podobe, zid, cevi, Zakovice za tenderje, kotle, železnice. Spojke za odre in prage. žlebove itd. mostove, sode, pločevino, Žeblji za ladje, črni ali po- Spojke za ladje in splave. Vijaki z maticami. kolesa itd. cinkani. Železne brane. Podložne pločice. Vijačni čepi. Žeblji za zgradbe, les itd. Zobje za brane. Matice. Verige. Izdelujte lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline, "»c Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem torna vinskem kise, il z a. u Ljubljana, nudi ii$fiitei$i In pajokiisnejšt namizni kis iz *fnske$a kisa. jSSf" ponudbo! Tpfths higienično najmodernejp v urejena kisarna v Jugoslaviji. * K*«**: UuHb**. CMtta Infttruketja<. Gospodična Joža! Nasvet, ki ste ga dali meni, je bolje, da uporabite sami, kajti Ljubljana je pač večja kot mala vaa — »Sonja«. Mesečno sobo igče mlad gospod Dalmatinec, za takoj. Eventualno tudi s hrano in drugo oskrbo. Ponudbe na upravo »Narodnega Dnevnika« pod značko »Soliden«. Ogiažajte v »Narodnem Dnevniku"! Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDRE 2BLESVIKAB.