23. štev. V Kranju. 6. junija 1903 IV. leto. GoRorac * i« « • in Vabilo na naročbo. «GORENJEC» stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Še enkrat falzificirana bilanca posojilnice in hranilnice v Poljanah nad ŠkofjoLo&o. V 16. številki «Gorenjca» smo pod tem zaglavjem dokazali falzifikacijo računskega zaključka omenjene posojilnice za leto 1901. Hudo prizadeti možakarji v Poljanah so se najbrž zatekli k popravkarskemu društvu v Ljubljani, kjer so jim sestavili nekak «popravek», ki je pa vse, samo ne stvaren, vsled česar ga tudi nismo hoteli priobčiti. Globoko užaljeni poštenjaki so zato «Gorenjca» tirali pred sodišče, a slednje je minoli torek razsodilo, da «Gorenjec» ni dolžan popravka ponatisniti. Ker je pa ta popravek zopet nov dokaz, da je naš list pisal resnico in ker so se ž njim Poljanski veleumi vjeli v svoje lastne mreže, naj ga objavimo, ne seveda kot tacega, marveč kot očitno izpoved, v kateri katoliški posojilničarji in hranilničarji v Poljanah nad Škoijo Loko nehote priznavajo svoje pregrehe. Popravek se glasi: «Glede na članek «Falzificirana bilanca posojilnice in hranilnice v Poljanah nad Škofjo Loko«, ki ste ga objavili v svojem listu z dne 19. aprila 19i'3 št. 16 Vas v smislu § 19 tisk. zak. pozivljemo, da v zakonitem roku in na zakonit način objavite nastopni stvarni popravek. Kakor kaže pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani vršeča se kazenska preiskava godile so se v naši posojilnici za časa prašnega načelstva veči nerednosti, katerim je ravno sedanje posojil-nično načelstvo o priliki, ko se je sestavljal računski sklep za leto 1901 na sled prišlo in povzročilo, da se je pričela natančna preiskava. Ta preiskava pa je dognala, da računski sklep za 1.1900 ni bil pralno sestavljen in zaradi tega seveda tudi ni mogel služiti za podlago ob sestavi računskega sklepa za 1. 1901. Da se toraj nekatere postavke račuoskih sklepov za 1.1900 in 1901 ne vjemajo, je potemtakem naravno in ni nikaka sleparija. Sedanje načelstvo je storilo le svojo dolžnost, ko je sestavilo pravilen računski sklep za J- 1901 in se ni marveč držalo računskega sklepa za 1.1900, ki ni »il pravilen. Računski sklep za 1. 1901 potemtakem ni nikaka falzi-fikacija, temveč nasprotno: poprava prejšnih nepravilnosti, za koje Pa je seveda odgovoren tisti, ki jih je naredil, nikakor pa ne sedanje načelstvo, kijih je odkrilo in popravilo. V Poljanah, dne 28. aprila 1903. Za posojilnico in hranilnico v Poljanah nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Urban Pintar, načelnik; A. Jesenko.» Z jezuitsko in farizejsko sestavljenim popravkom hočejo oprati zamorca in ga s pomočjo laži in praznih Ovijanj pretvoriti v nedolžnega belega angela. Ako pogledamo malce računski zaključek 1. 1900 in 1901, najdemo podpisane skoro iste osebe, bodisi v flačelstvu kakor v nadzorstvu. Ena glavnih oseb pri po- sojilničnem poslovanju je pač blagajnik. Ta se nahaja v osebi Antona Jesenkota v obeh računskih zaključkih. Nikakor nam ne gre v glavo, da ne bi blagajnik vedel, s kakim saldom je zaključil staro leto, t. j. 1900, in da mora z isto gotovino pričeti prihodnje leto 1901. Vsaj ne traja prehod enega leta v drugo več, kakor eno samo noč. Da bi se pa blagajna ravno v tej noči brez njegove vednosti za celih 4000 K 56 yin. pomnožila, je vendar nekoliko prebedasto. Dalje ti uma svitli posojilničarji zvračajo celo krivdo na leto 1900 nazaj, češ, ta zaključek je napačen in ne oni iz leta 1901. Počasi, možakarji v Poljanah! Računski zaključek za leto 1900 nanaša in strinja se z zaključkom iz leta 1899 popolnoma, torej se ga ne more smatrati falziiiciranim, kakor trdijo v popravku od-nosno v očitni izpovedi. Če je pa nazadnje vendarle zaključek za leto 1900 napačen, kakor sami priznavajo, da je dognala preiskava pri deželni sodniji v Ljubljani, potem tudi mi lahko rečemo, da zaključki iz prejšnjih let ne odgovarjajo resnici, ker se gotovo ni oziralo na inventuro knjig nasproti prometu in bilanci. No, pa recimo, da so se skesali svojih pregreh iz prejšnjih let in da je zadnji računski zaključek leta 1901 popravil in prevzel vse pomote na svoje rame, potem še zdavnaj ni dopustno, da bi se računi rektificirali kar tako po domače. Zakaj pa imamo konto izgube in dobička? Ali bi se v tem slučaju ne dalo dokazati potom odpisov, oziroma pripisov vseh diferenc nasproti bilanci? O, da prav lahko! Na tak način popravljeni račun bi bil jasen in nikdo bi vam ne mogel očitati, da ste sle-parili. Tako pa ostane naš prvi članek neizpodbit. Dokazov s številkami zahtevamo in, dokler tega ne storite, ostane pribito, kar smo napisali. Vsaj je posojilnica članica «Gospodarske zveze» v Ljubljani, katere dolžnost bi bila, tak račun, ki se ne vjema v kapitalijah in gotovini s prejšnjim letom, razveljaviti ; če pa tega ni storila, pa spadajo njeni revizorji ala Pele & Seliškar, prvi nazaj k mesarskemu obrtu in drugi za eksekutorja na Vransko. Kakor v vseh jednacih slučajih, ravno isto opažamo |>rPpoljanski posojilnici. Različni župniki in zlasti kapelam so ustanavljali in še ustanavljajo razne konsume, kmetijska društva, hranilnice, poosjilnice i. t. d. ne to- 24 liko radi krajevne potrebe, kakor večinoma le z namenom, da bi gospodarski ubili političnega nasprotnika in da bi ubogo ljudstvo še bolj priklenili n&se. Zaslepljeni po politični strasti postopajo pri tem skrajno brezvestno in lahkomiselno, kajti sami kakor tudi po njih zapeljani podrepniki nimajo pojma o rednem knjigovodstvu in pravilnem poslovanju. To je prvi vzrok nadaljnim nesrečam, kar se je iznova pokazalo pri poljanski posojilnici. Da se prepreči še večja škoda po takozvani klerikalni gospodarski organizaciji, je pač zadnji čas, da se upelje obvezna revizija. Od morebitne koncesi-jonirane «Gospodarske zveze» v Ljubljani ne moremo pričakovati zboljšanja nastalih žalostnih razmer. Vsem so še v živem spominu preiskave, ki so se uvedle proti organom napominane zveze radi falzifikacije bilanc in «preučeno» sestavljenih računskih zaključkov. Poziv slovenskim kolesarjem! Prelepi dnevi za kolesarje so se zopet pričeli. Vsak z veseljem zasede svoje kolo ter hiti vun na prosto uživat sveži zrak in občudovat probujajočo se naravo. «V tem hipu opozarjamo Vas slovenske kolesarje, da se zopet zberete v oni družbi, katere glavna naloga je pospeševati kolesarstvo, bodisi na kratkih izletih, bodisi na daljnih vožnjah s tem, da svojim članom omogočuje prijetno in osigurano vožnjo, da jim nudi v posameznih krajih razne udobnosti ter jim v slučaju potrebe preskrbuje na svojih raznih pomočnih postaj različne potrebščine. Sirom slovenske domovine po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem ustanovljenih je za člane slovenskih kolesarjev že 47 pomočnih postaj, katere so opremljene s potrebnim orodjem in drugimi pripomočki, kateri omogočujejo kolesarjem brezplačno izvršiti male poprave na kolesu ter mu nudijo tudi prvo pomoč v slučaju kake telesne poškodbe. Na vseh po- "podlistek Pred duhovnim sodiščem. Po nemškem J. C. Dalje . . . Deseta' ura predpoldne. V jedni sobi škofove palače se je zbralo duhovno sodišče, katero naj bi sodilo ekspozita z Ledenic. Visoka okna so odprta. Krasen razgled na škofov vrt, kjer pevajo ptice in kjer se igrajo sončni žarki s pisanimi metulji, s pestrimi cvetlicami, skozi okno pa vleče lahka sapa. Dva prečastita gospoda sta se vsedla za mizo in pričakujeta zločinca. Jeden — gospod kanonik — je že v šestdesetih in precej okroglega života. On vzame od časa do časa iz srebrne doze prizo tobaka. Gospod škofijski propovednik, dolga in jako suha prikazen, pa se je leno zavalil v mehki naslanjač. On je ideal žensk, posebno onih, katere so v najboljši možki dobi. Tretji član slavnega duhovnega sodišča je pa knezo-škofijski tajnik, mali možiček in še precej mlad. On hodi po sobi semintja in izkuša svoje nervozne ude spraviti v gravitetično prozo. Škofov kapelan je kmetskega rodu, vendar pa hoče to skrbno prekriti in zase na svetu bi rad igral kavalirja. Nekdo je potrkal. Sluga je pripeljal starega, sivolasega duhovnika ter se nato takoj odstranil. Sedaj se je vsedel tudi škofov kapelan za mizo. «Vi ste tedaj Celestin Zmrzeljak?» povpraša glasno zevajoč škofijski propovednik. «Da!» odgovori mu prišlec. Zmrzeljak. je tičal v talarju, kateri pa mu je segel samo do kolen in je bil močnih postajah osigurana je kolesarju, če je član zveze, dobra in cenena postrežba, kakor tudi eventualno prenočišče. Za slučaj prehoda italijanske meje pridobila si je zveza zopet pravico, da smejo njeni člani prestopiti mejo, ne da bi polagali sicer običajno carino. Število sedanjih pomočnih postaj pa se bode še pomnožilo, isto-tako bo zvezina skrb pridobiti svojim članom še drugih udobnosti, da jim olahkoči potovanje po slovenski zemlji. Vi, slovenski kolesarji, pa pomagajte zvezi doseči in vršiti svojo nalogo s tem. da polnoštevilno prijavite svoj pristop. Vsak slovenski kolesar bodi član «Zveze slovenskih kolesarjev»! Vpisnina znaša enkrat za vselej 2 kroni, letni prispevek pa 3 krone. Z malimi prispevki bo torej odboru omogočeno delo, ako se bo slovenski kolesar zavedal svoje dolžnosti. Po celi slovenski zemlji naj kažejo zvezini znaki, da je to naša zemlja in da jo čuvamo vsestransko in jo hočemo i na dalje. Slovenski kolesarji, prijavite torej svoj pristop zvezinemu odboru v Ljubljani. V Ljubljani, dne 25. maja 1903. Odbor zveze slovenskih biciklistov. V Kranju, 6. junija. Politične vesti. Na obstrukcijo državnega budget-nega provizorija so pripravlieni Cehi. — V Plznu se je vršil V. slovanski časnikarski shod. Zbralo se je nad sto časnikarjev, ki so se posvetovali o stanovskih zadevah. — Rusi obhajajo 200 letnico Petrograda. Ljubljana je odposlala brzojavke. — Pri volitvah v srbsko skupščino so bili izvoljeni zgolj vladi prijazni poslane». — V Črni gori se je uvedel monopol na tobak. — V Lvovu se je vršil poljski narodni shod. — V Italiji se pojavljajo proti-avstrijske demonstracije. — Na Dunaju se je sešel državni železniški svet. — V Tonkinu je nastala revolucija. 200 Francozov je obkoljenih v Junaufu in v Mongtse. * Nemiri na Hrvatskem. V sedanje homatije na Hrvatskem je seveda — kakor je bilo pričakovati — posegel tudi Vatikan. Papež namreč izda na hrvatsko duhovništvo odredbo, že bolj zelenkast. Trden, od sonca ogoren obraz. Dve svetli očesi, iz katerih žari jeklena odločnost. «Da, ljubi brat!» dejal je gospod kanonik z globokim oddihom in zopet jedno prizo tobaka v nos vtaknivši, «kako ste se mogli vendar tako spozabiti? Ljubi brat!» «Recite rajše: polubrat, gospod kanonik!» de nato ekspozit Zmrzeljak. «Polubrat! Kajti meni je bila mati cerkev vedno le mačeha!» «Le mirno! S tem si samo poslabšate svoj položaj!» viknil je vmes škofov kapelan. «Meni je vseeno! Slabše se mi tako ne more goditi!» zavrnil ga je ekspozit, objednem pa pomaknil stol k mizi ter sedel. «Gospodje mi bodo že oprostili! Jaz sem včeraj ob dveh zjutraj vstal ter sem hodil nato osem ur. To pa človeka vtrudi, posebno ako je že v sedemdesetih.» Škofov kapelan bi se še rad nekaj vjedal, toda kanonik mu je odmigal. «No, sedaj pa le začnimo!» menil je prostodušno Zmrzeljak ter stegnil svoje noge pod mizo. «Obnašajte se vendar spodobnejše,» skočil je po-koncu škofov kapelan. «Ali sem morebiti kaj nespodobnega rekel,» vprašal je mirno eksposit. «Pst! Pst!» miril je kanonik. «Moj ljubi duhovni brat Celestin, vi se torej javno priznate kot pisec onega članka?» «Seveda! Saj sem se s polnim imenom podpisal. Grešnega ni nič v njem, ampak sama gola resnica.» Dalje . . naj se taisto zdrži vsacega vplivanja na sedanje narodno gibanje, na Hrvatskem ,ter se jim. strogo zapove, naj spoštujejo sedaj obstoječi red.; : Tako,, hoče rimska kurija tudi ondi ubiti rodoljubje hrvatskih duhovnikov. IJrvatski «Obzor» je priobčil imena onih žrtev, ,ki so padle meseca maja. 8 j h je umrlo,., dva ležita smrtno-nevarno poškodovana. Koliko pa jih je bilo še ranjenih in koliko jih sedi po ječah, to se da težko preračuniti. Težko poškodovanih je nad 30 možkih in ena gospodična. Minule praznike so se na raznih krajih vršile precejšnje demonstracije. Tako v Zagrebu, kjer so deinon-strantje bombardirali vojaštvo s kamenjem. Policija je zaprla 30 oseb. — Demonstrantje so pobili neštevilo šip na raznih poslopjih: pri obratnem ravnateljstvu državnih železnic, pri naučnem predstojniku Paviču, pri poslancu Pliveriču, pri uredništvu «Agramtr Zeitung» in pri ba-novem namestniku Krajcsevicsu. Razbitih je samo na enem poslopju 238 šip. Vse vojaštvo je bilo na nogah. — Pri nedeljskih izgredih v Zagrebu so bile tri osebe težko, neštevilno pa lahko ranjenih. Med njimi je tudi fijakar L. Filipič, kateremu je policaj odsekal desno uho. Uradni list šaljivo poroča, da so prinesli uho dve uri poprej v bolnico, kakor pa ranjenca. Na binkoštni ponedeljek se je vršil blizu Celja velik shod štajarskih Slovencev, da protestujejo proti paševanju bana Hedervaryja. Navzočih je bilo od 5—6000 ljudi. Govorili so gg.: deželni poslanec dr. Hrašovec, dr. Sernec, dr. Kukovec in državni poslanec dr. Ferr.i. — Na Goriškem se tudi vrši tak shod od strani narodnr-napredne stranke. Dopisi. Iz Selc. V naših Selcih pa tudi ni tako dolgočasno, kakor bi si morda kdo mislil. Zakaj neki ne? Ta «oklo-futani» Janez — kakor mu tukaj splošno pravijo — je namreč pri nas in precej je bolj živahno. Pravijo, da je prav prijetno pri Kramarju. Ondi so dekleta imela izkušnje za predstavo sv. Neže. Že omenjeni Janez in naša Emica sta bila vedno tam. Sedaj pa ondi ni več izkušenj za igro in venda^ je še vedno shajanje ondi. Krivdo teh sestankov menda ne nosi več sv. Neža, kajti ona je gotovo popolnoma nedolžna pri tej stvari. Naš Janez bo kmalu zapustil Selca, kar bo gotovo obžalovanja vredno. A Ema? Kdo jo bo potem zabaval? Samo malo čudno se nam zdi, da ima ta Janez tako slab okus. Glejte, rdečelaske se mu dopadajo. Kje neki si je pokvaril svoj nekdanji dober okus. Tebe, Janez, se pač ne sme zavidati za take priletne krasotice. Ce so samo take v Kostanjevici norele za Teboj, Ti častitamo. Ema se bo pa že zabavala, saj vedno leta v župnišče in kapelanijo, ker gotovo ne more dobiti druzega. Janez, Ti si pa vendarle eni sami zmedel modro glavico, glej, da se ponašaš z večjimi na svoji novi službi — v Cerkljah. Iz Tržiča. Pri nas nimamo navade očitati našim nasprotnikom napak, ker stojimo na stališču, da greši lahko vsak. A kar presega vse meje dostojnosti, kar naravnost služi v to, da nam pokvari in pohujša mladino, moramo in si štejemo v dolžnost, da nekoliko ožigosamo, in to tembolj, ker smo prepričani, da se od edino pristojne oblasti ne bode zgodilo nič, da se takim nedo-stojnostim pride v okom. — Binkoštno nedeljo pri jutranji maši imeli smo lep prizor v cerkvi. Odzvonilo je že in ravno bi imel pristopiti k maši g. kapelan Barle, a sveče na oltarju ni bilo še nobene prižgane. Imamo namreč prav famoznega mežnarja. Možiček gleda prav rad v žgajnarske glažke — seveda Je polne — in pri tem pozabi tudi na mašo. To zgodilo se je tudi imenovani praznik. V zadnjem trenutku je planil pred veliki oltar, držeč v jedni roki palico s svečico, v drugi pa svoje hlače, ki so mu lezle za pete. Ta mož je očividno takih nezgod že navajen, kajti pri prižiganju sveč je z ne-nmljivo spretnostjo menjaval svoj posel. — Večjo smolo Pa je imel pri blagoslovu. Bil je toliko nepreviden ali Pa malomaren, da si niti tisto pavzo med mašnikovem Pristopom in blagoslovom ni popravil svoje obleke. Ko ogrinjal mašniku ogrinjalo k blagoslovu, moral je spustiti hlače, ki so porabile ugodno priliko ter zdrknile skoro popolnoma na tla, famozni služabnik božji 237 pa je stal napol nag pred, Najsvetejšim, vsaj tako so povedale zanesljive priče. — Ne .brigali bi se. za mežnarja, ki nam je deveta hriga, ko bi ne bil, ves dogodek le izgled, kaka je pobožnost ii.stih «katolikov», ki imajo, vedno vero na jeziku. Tudi srpo prepričani-, da se mežnarju ne bo zgodilo; nič, kep bi potem župnik ne imel nobenega ovaduha. Eno vprašanje pa nam narekuje naša vest in to je: «Ali bi hoteli, gosp. župnik, dobiti pomožnega mežnarja, ki bi prižigal vsaj sveče?» Takoj pred velikim oltarjem ima prostor naša mladina. Ali ni to največje pohujšanje za njo, če pride mož, ki bi ji moraL biti v vzpodbujevalen vzgled, nedostojno opravljen pred oltar? Ce Vi, gosp. župnik, ne ukrenete ničesar proti temu, ukrenili bodemo mi ter molili z našo deco rajši doma, nego jo pustili kvariti od ljudij, ki pridejo od žganja streč k božji službi. — Vemo, da boste zopet poizpraševali po piscu teh vrstic, kakor ste že, in morebiti Vam pomoremo, če Vam povemo, da je to Firbec. Iz Ljubljane. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani, je sklenilo za svoje člane urediti ter z novimi knjigami popolniti svojo knjižnico. Ker je po mnenju odborovem mnogo trgovcev in drugih prijateljev društva, ki imajo knjige, katere nimajo zanje več posebne vrednosti, * usoja si odbor tega društva, računajoč na naklonjenost slavnega občinstva našemu društvu tem potom udano poprositi vse prijatelje društva, da mu take knjige darovati blagovolijo. S to požrtvovalnostjo ne boste samo našemu društvu pokazali naklonjenosti, temveč ste tudi lahko prepričani, da boste s tem storili mnogo za izobrazbo trgovskega stanu, kajti že sedaj, ko imamo bore malo kn ig na razpolago, je povpraševanje po njih neverjetno veliko. Darovane knjige naj se blagovolijo vpošiljati v „Narodni dom" v društveno pisarno, oziroma naj se blagovoli društvo o tem obvestiti, da pošlje po nje. Iz Lesec. Zopet se približuje rešitev vprašanja, kak bode bodoči upravni odbor občine Lesce. Dne 13. t. m. se ima vršiti volitev novega občinskega odbora, in se v to svrho obojestransko živahno deluje. Nasprotna stranka baje ne misli «oficijelno» poseči v volitev, in ta čin bi bil tudi pošten, ker zato govorita dva najtehtnejših vzrokov, namreč: sedanji napredni župan g. Žark uživa popolni ugled in zaupanje Vseh občanov skoro brez izjeme z ozirom na njegovo delovanje in drugič, kar je najglavnejše, jako ugodno financijelno stanje, kajti za časa njegovega županovanja so se občinske doklade do polovice zmanjšale, za kar morajo biti volilci iz srca hvaležni g. županu in sedanjemu odboru. Je sicer neka stranka, ki diši nekoliko po klerikalnem in kateri načeluje neki Anton, ki je svoječasno sedel na stolu, iz katerega se vidi po celi občini, toda to je le družba nekoliko starih prijateljev in njegovih sorodnikov, kateri bi ga radi videli na stolu, kjer je sedel npkdaj. Toda na njih vspeh, brez kake druge pomoči, je malo računati. Vsaka nadaljša kritika je za sedaj izključena ter se rezervira, ako potrebno za svoj določeni čas. Z Dovjega. Naš preslavni župan F. J. brca v svojih in svojih varuhov dopisih z dne 9., 16. in 30. maja 1.1. posebno hudo na tovarno in njenegaj ravnatelja in pri tem misli, da ima res on in njegovih varuhov zaslepljenci že patent na slovensko rodoljubje v naši občini ter nas hoče po vsej sili poriniti v nemški tabor, katerega pa pri nas še ni. Jako obžalujemo, da je uredništvo «Gorenjca» prepustilo predale svojega lista taki stranki, katera ne more prav nič ovreči njej očitanih pomot in krivic. (Mi smo naše stališče že dvakrat pojasnili, vsled tega smo dali, ker se tukaj gre zgolj za lokalne zadeve občine Dovje, obema strankama prostor v našem listu. Opomba uredništva.) Naše slavno županstvo in njegovo varuštvo naj tem potom izve, da jim ni boj napovedan le od ravnatelja, temveč od vseh neodvisnih in pošteno-mislečih volilcev naše občine. Odgovarjamo le na tiste izmišljene vnebovpijoče krivice, katere jim pretijo od naše stranke: Ad 1.) nemškomisleče in -uradujoče županstvo je pri nas izključeno, ker ni nobenega domačina, ki bi se bil izneveril svojemu narodu, tujca pa volili ne bomo kot župana; ad 2.) za vzdrževanje ceste po Moj- 238 strani tudi nobeno županstvo prispevalo ne bo čez določeni znesek; če toraj občina sedaj sama vzdržuje to cesto, je ravno to dovolj jasen dokaz o nespametnosti županstva, katero ne zna pomoči do veljave sklepom občinskega odbora; ad 3.) kredo in ilovico bi tovarna za par beličev rada dobila na občinskem svetu. Pri nas je še mnogo posestnikov, ki mislijo, da je naša skupna posest občinska last, pa to ni tako: večina naših zemljišč je skupna, na katerih prodaji, oziroma izkoriščenju mora privoliti vsak soposestnik, kar nam je pač očividen dokaz, da je morala tovarna v začetku njenega obstanka prepustiti tri parcele nekemu posestniku, kateri ni hotel prodati svojega v skupnosti ležečega sveta. Nima toraj pri tem občinski odbor nikake izvršujoče moči. Nadalje pravi naš g. Jakelj, naj pusti ravnatelj naše gozde v v miru. Prav je to, samo župan in njegov brat ter še nekaj druzih lakomnikov naj bi pustili naše skupne gozde tako v miru kakor jih pusti g. ravnatelj, potem bi pa mi že nekaj imeli v njih, samo to vemo, da nimamo sedaj v gozdih nič za prodati, lahko pa bi že imeli dosti, ko bi se bilo z istimi ravnalo po členih gozdnih zakonov, kateri so pa našemu županu španska vas. Kar piše «Janez iz Mojstrane», je tudi večinoma izmišljeno, posebno klicev «Hoch, Kossuth!» in «Alie Ehre den Deutschen!» mi, ki smo bili najbližje govorniške mize, nismo čuli. Naš rojak g. župan Peternel z Bleda, na katerega smemo pač biti ponosni, je govoril le za napredek, zlasti glede prometa s tujci, ter mu na njegova izvajanja vkljub pozivu od naše strani ni vedt-1 nič ugovarjati noben Janez. Dopisnik iz Mojstrane z dne 16. maja pove, kako mirno pričakuje županova stranka občinskih volitev, med tem pa se peha za pooblastili vsake vrste, tudi ravnataljstvo državnih železnic v Beljaku nadleguje s svojo vsiljivostjo. Tako smo toraj v kratkem razkrinkali večino vaših krivih naukov ter upamo, da nas več ne boste nadlegovali ž njimi. D. O. Iz Bohinja. Dolgo že ni «Gorenjec» ničesar poročal o našem konsumarskem kapelanu Oblaku. Pa naj ne mislijo cenjeni bralci «Gorenjčevi», da se je on morda poboljšal, ali pa, da so se njemu udani in zaslepljeni bohinjski kmetje spametovali ter njegovim kramarskirn špekulacijam obrnili hrbte! O kaj še! Takega preobrata v Bohinju, zlasti v bohinjski gorenji dolini še ni pričakovati, kajti tu so ljudje še tako zabiti in «zagamani», da svojim farovškim voditeljem tudi v posvetnih zadevah vse slepo verjamejo in jih ubogajo, pa naj jim svetujejo še tako veliko traparijo in nai jih še tako očitno sleparijo. Zato jih bo kapelan Oblak še dolgo skubil in ožemal, in njegove pomilovanja vredne žrtve bodo izpregledale šele takrat, ko bodo z beraškimi palicami v rokah in pre-klinjevaje svojega žegnanega zapeljivca zapuščale Bohinj. Nad njimi se bo gotovo uresničil pregovor: «Pametnega izučita izkušnja in svet drugih, bedaka pa le lastna nesreča.» Vse to je menda že izprevidel oni bohinjski dopisnik, ki je dosedaj nehvaležnim. Bohinjcem v «Gorenjcu» že tolikokrat zaman podajal dobrohotne nasvete in prepričevalna svarila. Zdaj pa je nehal metati bob ob trde bohinjske buče in hofe najbrž tiho čakati, da v njih dozori pamet za «lastno nesrečo». «Gorenjec» pa je s priobčevanjem dosedanjih dopisov iz Bohinja vrlo izpolnil svojo časnikarsko dolžnost in Bohinjci se ne bodo mogli pozneje izgovarjal, da jih ni nihče svaril pred njim pretečo «Denarno in moralno kugo». — Tudi jaz bi hotel s tem končati ta dopis, ali ker vem, da drugje po Gorenjskem z večjim zanimanjem bero napredne časnike kakor v naši požlindrani fari sv. Martina, kjer kapelan Oblak "celo šolskim otrokom kvasi, kak velik smrtni greh je brati «Gorenjca», in jim naroča, da naj ga vzemo in vržejo v ogenj, ako ga kje vidijo, napisal bom za danes vseeno par slučajev Oblakovega «katoliškega delovanja», a ne za bohinjske klerikalce, ampak za druge pametnejše Gorenjce. Lani jeseni je bila v Srednji vasi občinska volitev. Kapelan je nameraval, kakor je bilo razumeti iz njegovih priprav, spraviti v občinski zastop same svoje najzaslepljenejše konsumarje in potem premestiti občinsko pisarno v zadrugo, to je v poslopje konsumne štacune. To bi se mu tudi prav lahko posrečilo, ako bi mu ne bili zmešali štrene Koprivničani in Gorjufci. V občinski odbor so pobožni kmetje izvolili vse tri svoje «gospode», to je novega župmka, kapelana in prejšnjega vpokojenega župnika vkljub temu, da je eden teh «gospodov» kmetom rekel, da je dovolj eden duhoven v odboru, da zastopa farovške koristi. Ako pa bi bilo v fari toliko «gospodov», kolikor odbornikov je bilo treba voliti, izvolili bi bili skoro gotovo same «gospode» in potem bi bili še bolj srečni in ponosni na svoje občinske očetje Vakor so zdaj. Kapelari Oblak ima tudi novi občinski odbor popolnoma pod svojo komando. Letps spomladi mu je ukazal, da je izdal tole prismojeno in nepremišljeno odredbo: Vse gostilne v fari morajo biti ob 10. uri zvečer zaprte in v njih se ne sme več točiti nobena pijača. Kdor se bo zoper ta ukaz velikega bohinjskega konsumarja pregrešil, bo moral plačati kazen 10 kron. S to odredbo je najbrž mislil v svoji veliki krščanski ljubezni do gostilničarjev odvrniti tem nekaj večernih gostov ter pridobiti več odjemalcev malovredni konsumarski pijači; a ni se upal temu upreti niti župan Korošec, ki je sam gostilničar. Toda kapelan obrača, glavarstvo pa obrne! Konec .. . Novičar. Na Gorenjskem. Nadvojvoda Josip Ferdinand je prišel minuli torek v Ljubljano. Nadvojvoda ostane v Ljubljani, kjer je dodeljen 27. pešpolku. Sprejele so ga slovesno civilne in vojaške oblasti ob grmenju topov. Mesto pa je bilo v zastavah. Blagoslovljen vohun. «Slovenski List» še vedno ne pove imena šole, kjer se je dobil rokopis o plačani duhovščini. Imenovali smo ga nesramnega lažnika, pa je to psovko lepo in mirno vtaknil v žep, kjer jih ima že brez števila. Da ta list ne more živeti brez laži, pokazal je zopet v zadnji številki, v kateri poroča, da je imelo učiteljstvo v Šmartnem zborovanje, kjer se je po nasvetu «Gorenjca» sklenilo, zapirati kateder pred kateheti. Kolikor besedi, toliko laži! Res je, da se pri zborovanju o tem ni niti z besedico črhnilo, pač pa se je po zborovanju podalo nekaj učiteljev na Gaštej na kupico svežega piva. Tu zagleda nekdo «Slovenski List» ter hitro pove zbranim tovarišem o napadu na učiteljstvo v tej številki. Na občo željo se je glasno prebral dotični pasus. Gosp. Koblar, le vprašajte svojega organista, ki je sedel ves čas v veži za vrati, če se ni res tako godilo. Se večja nesramnost je trditev, da se je vse to zgodilo po nasvetu «Gorenjca», ko se je vendar vršilo učiteljsko zborovanje 7. maja, a dotična številka «Gorenjca» je izišla šele 9. maja. G. Koblar, poslušalec za vrati Vam tudi lahko pove, da razun dveh vsi učitelji že od nekdaj zapirajo katedre. Tudi ta dva sta obljubila se poboljšati. In kako tudi ne. Učitelj ima v katedru spravljene uradne knjige in spise, šolska naznanila, zvezke, korekture in razne dokumente, ako nima drugod arhiva. Za vse to je osebno odgovoren. Zdaj pride «Slovenski List» ter trdi, da se godi katehetom krivica, ker jim učiteljstvo ne pusti vohuniti po uradnih spisih ter kliče višjo oblast na pomoč. Radovedni smo, katera vi>ja oblast jim bo šla na roke za njihove namišljene pravice, ko niti šolski voditelj ne sme odpreti katedra ob odsotnosti razrednega učitelja brez tehtnega vzroka. Ne čudili bi se tej zahtevi, če bi katehetje vpisavali vzeto tvarino v tednik ali dnevnik, ali v«aj datum pouka in odsotnost učencev, kakor v srednjih šolah. V ljudski šoli katehet nima drugikrat stika z uradnimi knjigami, kakor pri konferenci za časa klasifikacije. Sploh je pa jako sumljivo, da se potegujejo v zadnjem času «gotovi» katehetje za odprt kateder, ko so ga imeli učitelji razun par izjem brez ugovora vedno zaklenjenega. Tudi učiteljstvo srčno želi, da bi posegle višje oblasti vmes ter katehetom ne priznale le pravice, ampak v isti meri tudi dolžnosti ter jih prisilile vsakokrat vzeto tvarino zabeležiti na kratko v tedniku, kar moramo storiti posvetni učitelji. To bi bilo le v korist predmetu samemu, ker bi marsikje odpadlo duhomorno blebetanje raznih molitvic, pri katerih duh in srce ničesar ne vesta. Videant eonsules! Seja kranjskega občinskega odbora od 5. t. m. Župan naznani, da je občinski sluga J. Glastovec napovedal svojo službo. — Občinski odbor ne ugovarja prošnjama I. Povšnarja in I. Pe*eca za podelitev koncesije gostilničarske obrti. — Reši se ugodno neka prošnja za sprejem v občinsko zvezo. — V upravni odbor mestne hranilnice v Kranju se >zvoli vzkl kom občinskega odbornika namestnik Anton Kummer. — Odbor pritrdi po občinskem predstojništvu dogovorno s finančnim in ubožnim odsekom izvršenemu nakupu hiše št. 28 v Pungratu za K 4100*— iz bolniškega in ubožnega zaklada. — Konečno stavi virilista K. Polaka pooblaščenec A. Koblar naslednji nujni predlog: «Odpošlje naj se telegram na Njegovo Veličanstvo, v katerem naj se izraz'jo simpatije do naroda hrvatskega, omenja vznemirjenje prebivalstva zaradi krivic, ki se gode bratskemu narodu hrvatskemu pod ljuto v'ado banovo in prosi Nj. Veličanstvo, da skoro naredi konec žalostnim razmeram na Hrvatskem.» O tem predlogu hočemo govoriti prihodnjič. Ker se za nujnost ne dvigne niti jedna roka, zaključi župan sejo. Doba kislih kumar je že sedaj napočila za kranjskega dopisnika «Slo\enskega Lista*. Preveč je zavžil nezrelega sadu, kar mu ne prouzroča samo težav v želodcu, marveč se mu ščipanje objednem pojavlja tudi v možganih. V tem neprijetnem stanju je zagrešil svoj zadnji dopis. Pripoveduje, da so ljubljanske demonstracije za Hrvate našle tudi v Kranju močan odmev. In kaj je bilo na tem? Prismojeni Skalja je skozi štirnajst dni nahrulil vsacega mimoidočega s klici «Živela Hrvatska», «Abzug, ban» i. t. d. Slednjič so ga hudomušni dijaki tako razvneli, da je kar tulil po trgu in obkladal pohlevne kranjske policaje s «krvoločnimi banovimi biriči»! Ko so ga spravili v varno zavetje na kranjskem rotovžu, se je hipoma polegel «močan odmev». Dopisnik nadalje očita narodnjakom, da se niso udeležili protestnega shoda. Pri tem igra tako ulogo, kakor oni, ki je očital prijatelju, da ga ni videl pri maši; videti ga pa ni mogel, ker sam ni bil v cerkvi. Niti jednega kranjskih klerikalcev namreč ni bilo v Ljubljano, kar pa shodu ni prav nič škodovalo. Konečno «Slovenski List» pove svojim redkim čitateljem grozno novico, da sta liberalna deželna odbornika dr. Tavčar in Grasselli glasovala zoper podporo za kranjski vodovod. Dopisnika je moralo strašno «ščipati» po možganih, ko je napisal to raco. Pri dotični spji deželnega odbora kranjski vodovod niti na dnevnem redu ni bil in se o tej zadevi tudi v deželnem odboru ne bo ob-ravnalo, ker o zakonu, da se bo gradil vodovod kot deželo podjetje, more sklepati edinole deželni zbor. Vrag vedi, kako bodo šele pasji dnevi vplivali na dopisnikove možgane! Neumno bahanje. Na željo somišljenikov v selški dolini smo 20. številko našega lista razposlali v več kakor 130 izvodih na različne naslove. Celih 5 (reci pet) posestnikov iz vasi Rovte je vrnilo «Gorenjca». S tem se «Slovenski List» baha in navaja imena dotičnih rov-tarjev, ki ne znajo brati in seveda še toliko manj pisati, kajti ena in ista žegnana roka jim je morala napisati pripomnjo, da lista ne sprejmo. Razen teh petih analfabetov nam je vrnil list le še selški župnik Tomaž Rožnik. Odlikovanje. G. Oton Seydl je dobil na letošnji razstavi umetnega zobovja in v to stroko spadajočih izdelkov v Parizu, katero je priredila Pariška akademija za svoje lastne izdelke, ki jih je razstavil, zlato kolajno z diplomo. V cenzurnem komiteju so bile korifeje z vseh evropskih vseučilišč, kakor n. pr. rektorja vseučilišč na Dunaju in v Berolinu, dr. vitez pl. Metnitz in dr. Busch. Lepo izdelana kolajna z diplomo vred je izložena nekaj dni pri g. Kolmanu na mestnem trgu v Ljubljani. Veteransko društvo v Kranju. Kakor smo že zadnjič poročali, se vrši jutri v nedeljo ob šestih zvečer ustanovni občni zbor društva kranjskega vojaškega veteranskega kora. Pripravljalni odbor uljudno vabi še enkrat vse bivše vojake na ta zbor, ki se vrši v gostilni g. Jos. Weinbergerja. Vpisnina je 2 kroni. Služba občinskega sluge se oddaja v Kranju s 1. julijem. Prosilci naj ze oglase pri tukajšnjem mestnem županstvu. 239 IV. peš-izlet «Gorenjskega Sokola» se vrši jutri dne 7. junija v Velesovo. Proizvajale se bodo proste vaje in vaje "a drogu ter bradlji. Zbirališče telovadnica. Odhod ob poldveh popoldne. Koncert meščanske godbe v Kranju se vrši jutri v nedeljo na vrtu g. Magde Rant pri, kolodvoru. Začetek ob G. uri popoludne. Vstopnina 40 vin. za osebo, 80 vin. za rodbino. V Smledniku se je te dni mudil ondotni rojak g. S. M. Solnce, duhovnik iz Št. Pavla v Ameriki. Ta mož je potoval tudi po Palestini in bil tudi v okuženem kraju. Vsled tega je bil uradno kontumaciran. A za ta ukaz se prav malo briga, kajti to naredbo je imenoval le «kaprico avstrijskih uradnikov». Prav po amerikansko. Iz Gorij pri Bledu se nam piše: Kaj vse si že upajo počenjati z našim nezavednim kmetskim ljudstvom kranjski fanat;čni kapelančki, ki slepo slede klerikalnim prizadevanjem svojega škofa, to pove tudi naslednja dogodbica: Ni dolgo tega, kar je napredno bralno društvo na Bledu priredilo veselico z gledališko predstavo in plesom. K tej veselici so šle tudi tri članice «Marijine družbe» iz Gorij. Takrat je bil gorjanski kapelanček, ki je načelnik gorjanskih devic, radi bolehnosti na dopustu v Gorici. Kaka bolezen ga je tlačila, ne vemo; a kakor je razvidno iz tega, kar bomo zdaj povedali o njem, so se mu najbrž možgani kisali. Načelnica gorjanske «Marijine družbe» mu je namreč hitro pisa'a, kako hudo se so pregrešile one tri nepokorne device, ki so šle na Bled na «liberalen» ples, kapelančka pa je vsled lega pretresla sveta jezica in je odpisal, da morajo vse tri radi svoje velikanske pregrehe biti kaznovane, in sicer da morajo prestati javno kazen. Uporne device pa se niso dale strahovati bolnemu kapelančku in njegovi pregoreči podrepnici, ampak so nesle v župnišče župniku svoje že plačane svetinje ter tam odločno zahtevale, da se jih izbriše iz «Marijine družbe», ker se niso nikdar zavezale kot članice te družbe postati neumne kapelanove sužnje, da bi še s svojimi sorodniki ne smele nikamor iti brez njegovega dovoljenja, ampak hočejo biti proste kakor poprej. Ta odločni nastop je pomagal. Župnik ni hot?l sprejeti svetinj in je puntajoče se device pregovoril, da so še ostale v «Marijini družbi». Radi bi tudi poročali, kako javno kazen jim je mislil kapelanček naložiti, ali žal, da nam to še ni dobro znano. Morda pa bode kdo drugi o tem kaj več vedel povedati v kakem «katoliškem» listu? Roparski napad v Vintgarju. Na binkoštno nedeljo popoldne okoli dveh je napadel neznan človek podobarskega pomočnika Fr. Ropreta iz Radovljice, ga najprej udaril z debelo gorjačo po glavi, potem mu odvzel žepno uro in ga nato vrgel v Radovno malo nad Šumom. Ropret ni izgubil zavesti, temveč je plaval po vodi. Ropar, videč, da je Ropret še živ, je začel metati kamenje za njim in ga nevarno poškodoval. Šele, ko je prišel mimo nek mladenič, je ropar zbežal. Orožniki so ga zasledili in prijeli. Ta ropar je kmetski fant iz MevŠka v gorjanski fari. V zapuščini koprivniškega župnika g. Antona Pajerja se nahaja, kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, tudi hramlnična knjižica iz 1. 1874 z vlogo 2200 K na ime A. Krašovc. Ta knjižica izhaja še iz Moravč. Kako je prišla v roko sedanjega zapustnika, to je še uganjka. Gasilno društvo na Jesenicah napravi v nedeljo dne 14. t. m. ob treh popoldne tombolo v parku g. Karola Višnarja. Po tomboli bo prosta zabava. Aljažev dom v Vratih. Tako se bo zvala nova velika koča v Vratih, ki se postavi in otvori letos v proslavo desetletnega obstanka „Slov. plan. društva". Načrt za njo je napravil društveni odbornik, inžener g. Jaroslav Foerster. Zgradba bo imela v pritličju dve veliki gostilniški sobi, kuhinjo, dve spalnici, eno z 10, drugo s 9 posteljami. V podstrešju bodeta dve" sobi s posteljami in skupna spalnica za 25 turistov. Novi planinski dom bo lesen in bo imel svoj vodovod, ki je že gotov. Za stavbo je vse že pripravljeno. Odbor kamniške obrtno-nadaljevalne šole je sestavljen iz gospodov: Josip Močnik, župan in lekarnar, kot predsednik; vitez dr. Avgust Banitza, c. kr. okrajni 240 komisar, kot zastopnik naučne uprave; Matej Koželj, slikar, kot zastopnik deželnega odbora; Anton Stadler, klepar, kot zastopnik trgovinske in obrtniške zbornice; Ivan Grašek, trgovec in posestnik, kot zastopnik obrtnikov. Drobiž z Gorenjskega. Popoldanski izlet v Škofjo Loko napravi jutri «Slovensko trgovsko društvo» iz Ljubljane. Izletniki si bodo ogledali tovarno sukna g. Al. Krennerja, potem pa bo sestanek v gostilni pri Guzelju. — V Sviljah pri Medvodah je v nedeljo zvečer čevljar Ivan Kalan pred Jerškovo gostilno z nožem napadel papirniškega delavca Fr. Šuštaršiča in ga od zadaj trikrat sunil v hrbet. Šuštaršič je težko poškodovan. — V 01-ševku so ustanovili katoliško izobraževalno društvo. Ku-moval je kranjski Koblar. Posredovalnica za službe. Slovensko trgovsko društvo «Merkur» v Ljubljani nam naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednji moči v nameščenje: 5 pomočnikov manufakturne stroke za Ljubljano, pomočnik iste stroke za Celovec, pomočnik špecerijske stroke za Ljubljano, pomočnik iste stroke za Koper, 3 pomočniki mešane stroke za deželo, pomočnik železninske stroke za Kranj, korespondent (steno-graf) za Celje, blagajničarka za deželo in učenec za manu-fakturno trgovino v Ljubljani. — Od strani nastavljencev iščejo naslednji službe: 5 pomočnikov špecerijske stroke, pomočnik manufakturne stroke, 4 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske in manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske in železninske stroke, 2 kontorista (eden za mesec oktober), blagajničarka in volonter. Križem sveta. Razne vesti Velikanski požar je nastal dne 2. t. m. ponoči v Neapolju na Laškem. Škode je provzročil 11 milijonov lir. — Velike povodnji se poročajo iz Amerike. V Kansas-City je napravila povodenj škode nad 200 milijonov mark. Sodi se tudi, da je utonilo 500 ljudi. — Na Dunaju je 39 letni delavec Karol Ruber včeraj zaklal svojo ljubimko in potem skočil s tretjega nadstropja na cesto. Čuden norec. V7 ruskem mestu Bachmut je bilo v pet:h dneh kar pet požarov, o katerih se je izkazalo, da je nekdo zanetil ogenj. Kot provzročitelja so dobili nekega bebca, ki je izpovedal, da ima neprisiljeno željo, slišati zvonenje ob hudi uri. Ker mu ni bilo mogoče, da bi prišel v zvonik in da bi mogel zvoniti, je poskusil zadnje sredstvo, da izpolni svojo željo, da je zažgal. Društvo «Zvezda» na Dunaju napravi — kakor se nam piše — dne 7. junija 1903 izlet v Maria-Enzers-dorf (postaja južne železnice Brun-Maria-Enzersdori). Sestanek in zabava ob 4. uri popoldne v restavraciji «Zum Schottenhof», Hauptstrasse št. 17. Slovenski gostje dobro došli! K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu maju 1903 je vložilo 329 strank K 82.939*99, dvignilo pa 428 strank K 116.335-26,2 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 12.500-—. Stanje vlog iznaša K 3,038.563*83, stanje hipotečnih posojil K 1,918.274-11 in denarni promet K 380.227-52. Banka „Slavija". Prejeli smo računski zaključek za le-o 1902, ki izkazuje, da je v dobi svojega obstanka izplačala banka v vseh oddelkih K 73,962.032-88, rezervni fondi so narasli na K 26,906.032.32, dividende je do-sedaj bilo izplačane K 1,061.385.37. „Slavija" razdeljuje kot vzajemen zavod ves čisti dobiček med svoje člane. Loterijska srečka dne 31. maja 1.1. Trst: 65 64 49 8 42 Mladenič išče kot- gospodinjo (nevesto) za kmetijstvo na Gorenjskem, vredno več kakor 17.000 gld. in brez dolgov. 12B—l Dekleta, ki imajo veselje do možitve in jih veseli kmetijstvo, naj pošljejo svoje ime, značaj, starost in doto v 14 dneh pod šifro «N. N.» poste restante, Kranj. Listnica uredništva. Vsled obilega gradiva smo morali pretrgati dopis iz Bohinja in izpustiti dopis iz Stražišča o ondotni gasilski slavnosti. Gg. dopisnika prosimo potrpljenja. — Istotako pride prihodnjič dopis iz selške doline in iz Dražsroš o zadnji veselici. Preselitev trgovine. SI. občinstvu v mestu in na deželi najuljudneje naznanjam, da sem trsrovino s trafiko iz hiše št. 88 v Škofji Loki v hišo št. 83 na Spodnjem trgu istotam preselila. V upanju, da mi si. občinstvo isto zaupanje in naklonjenost kakor dosedaj izkazuje, beležim 126 spoštovanjem Ana Landt trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami. tr po g. 0 j i m H—1 t» < r * O p 09 h-1 O < Blag. gosp. Gabrijel Piccoli, lekar, dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII. v Ijubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem najto-pleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878. m zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin, 13. maja 1897. Miroslav Leitner, c. kr. davčni blagajnik. Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko), 6. marca 1898. IV. 170-36 Karel grof Strasoldo. 241 več vrst, ledeno kavo in čokolado izdeluje vsak dan svežo Emil Brandt 99 4 slaščičarna v Kranju. Zunanja naročila točno in ceno! Vellacher Sauerbrunnen 7—12 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Kdor hoče kupiti 85-9 ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Wohlgemuth v Kranju, glavni trg št. 118. Mestna hranilnica v Kranj ul obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 5—11 katerega plačuje iz lastnega. ¥ Stanje vlog K 3,038.563-83. Stanje hipotečnih posojil K 1,918.27411. SI. šolskim vodstvom na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila šolskih tiskovin. Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. „Pri Primožu" Trgovina z oblačilnim, špecerijskim, steklenim in materi-j al ni m blagom, lišpom (Aufputz), drobnino; zaloga raznega blaga za šivilje in krojače, perila in obleke. Zaloga šopkov za neveste, nagrobnih vencev in trakov z napisi. Klajno apno za živino, špirit in žganje. Šipe in kit. Suhe in oljnate barve, laki, firnež, čopiči vseh vrst. Okraski za rakve. V podružnici „pri Blažku": Špecerijsko blago, moka, žito, šolske potrebščine, sladkarije in igrače. 54—5 na Sodarjevčm vrtii nasproti pokopališča se bo dne 8. junija t. 1. popoldne ob 2. uri oddala v najem. K. Flor Lan. 118-2 Povečano zalogo največjih, najimenitnejših in najboljših poljedelskih in z novimi iznajdbami patentiranih strojev kakor mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, veternice, stiskalnice za sadje in grozdje, gepelne priporoča 108—4 Ivan Komatič Ljubljana, Dunajska cesta na dvorišču mitnice. Tudi se je razstavila zaloga omenjenih strojev Pred trgom v Radovljici pri g. Franc Korošinn za radovljiško okolico. (oniinentäl ^StCompang 'Vfr- 68—11 Najboljša garantirano pristna p^** Južna vina Portwein, Sherry, Madeira, Maršala, Malaga i. t. d. se dobivajo v Kranju in v Škofji Loki pri Francu Dolencu. Vsak, kdor ima prašiče naj da zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med krmo: Kranjske redilne moke za prašiče doktorja pl. Trnkoczyja krmilno in hranilno sredstvo zboljšuje, pomnožuje: meso! masi! rejo! zdravje! Dobiva se 1 zavojček 50 vinarjev pri trgovcih ali pa 5 zavojčkov poštnine prosto z všteto zavojnino za 3 krone proti povzetju v tovarniški zalogi lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Na stotine žahvalnic', tudi uradno poverjenih o dobrih vspehih pri zdravih in bolnih prašičih prihaja vsak dan. Iste so vsakemu na razpolago in se na za-htevanje pošiljajo poštnine prosto. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 nlerje in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentisočdevetstoena. (Notarski pečat.) Ivan t» 1 firit;cm, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redilrifga praška (moka) za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izreddi, hvala temu izbornemu sredstvu. .Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal Prosim z obratno pošto pet zivojev redilnega praška (moke) za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip Englisch železniški nadziratelj. 242 Vsakovrstne kletke za ptiče e izdelujejo po naročilih in označeni velikosti trpežno dobro in po nizki ceni. Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 61—6 Otroški vozički 4-50 gld. 4-50 gld. se dobivajo po sledečih cenah: 4-40, 5*50, 6-50, 7-50, 8-—, 9'—, 10'—, 12'—, 14*—, 16-—, 18'—, 20'— gld. Galanterijsko blago na drobno in na debelo. ALBIN RANT v Kranju pod mestom. Ivan Schindler, Dunaj III. 1. pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in 98—4 obrtne potrebe, kot: mline za sadje in grozdje» st'skalniceza sadje ingrozdje» škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žilo, lu-š;ilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih, cenah: ravnotako vse popi ave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tuiii v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, Dun»jJ,III./l. Erdbergstr.J12. PP IÜ mm m Iti Ü ta im W.J.V.V. mm K'Xi'.'w jwXw' 'lYViYn'iVM'i' Trgovina z železnino „MERKUR" •v Oelj-UL, OrašlteL cesta šte-v. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. W Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "Pl * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. Postrežba točna. Gene nizke. ¡lil Kvv.vC LV » i CD CD >0 I O I o o p i M t* zz i O •d ■i o C/J pr CD N< O CD C. kr. priv. tovarna strojev, brizgafale, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cectiu pri Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica y Zagrebu, Frankop. ulica 9 priporoča 15—20 »lavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti *mrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, 3 kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni - ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo ?twilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i- t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-kriagalnice. _ Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. wxskz peci, HedvVniiiCy fremde z>M-potoca ptva in nayvziyx tovarna peci j in ylinaokvtv i&deX-hov 115—3 v Sju&tyxni. G. Tonnies Ljubljana 117_2 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-rnotore in parostroje. 4» UD vf £'Vfk• vožnje samo J i do £ dni. V Ameriko potovati je najkrajše in najprijetnejše čez Francosko Havre — New-York! Zaradi veljavnih vožnjih listov in cene naj se obrne vsakteri na zastopnika Ivan Bihel (generalne agenture za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. 107—5 JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. žično omrežje na stroj, obhajilne miza, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, st6lpne križe, štedilnike i t. d. 125—1 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861, LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra niAČ in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—45 Izvolite ogledati mojo 110—4 novourejeno sukneno zalogo v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev, zadnje novosti od gld. 1-50 do 6 — R. MIKLAUC črni in modni kamgarn trpežni lovski lodin ševijot iz Škofje Loke doskin in tricot Ljubljana največja zaloga strogo nizke cene Špitalske ulice št. 5. Vzorce na zahtevanje brezplačno. Posamezne številke „Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v | i Loki pri M. z igonu £ J trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. Ure. zlatnino Mrli priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst prstanov, uhanov, brošk, verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem. svetu znane kot najboljše. Za obilen obisk se priporoča 73-51 H. SUTTNER urar v Kranju. Ceniki zastonj in franko. Izšel je ravnokar najnovejši cenik. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97— 49- Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Jr=Jr=Jr=Jc=l Človek in pol. ROMAN. Napisal IVAN ŠORLI. Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu akad. slikarja Iv. Vavpotiča. Cena brošir. K po pošti K 2-70. 96—50 Izdal Lavoslav Schwentner založnik in knjigotržec v Ljubljani. r=Jr=Jr Ljubljanska KREDITNA BANKA Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). U-21 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. 3obo3draL>r>ik rrçed. dr. Cd. $retl u bjtibljar>i 5C je 3a $talr)o preselil o filipoU duJorcc oa ogel fpitaIsMb cilic 3raLier? fraociçkarjçkega rrçoçtu tibod 5« L>odo. 243 Tedenski sejem ▼ Kranju dne 2. t. m. Prignalo se je 123 glav goveje živine, 3 telet, 518 prašičev, 2 ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg : pšenice K 7-65, prosa K 8-50, ovsa K 7*—, rži K 7'—, ajde K 9-—. ječmena K 7*—, krompirja K 2*75. Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „jW£itJCUR" peter jVtajdlč v pranju. U > (8 €8 N Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalještedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, karbolinej, trsje za ob i j an je stropov, vlite kotle, fine travne kose, kakor n. pr. z znamko Ciril in Metod, katere imam le jaz v zalogi, potem srpe in brgamaške osle, Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijska blago. M s* &> «* a> N Sî 9 &> •t 244 t ^ t # 4r f 2—'23 iitin dru ¥ Kranji registrovana zadruga z omejeno zavezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g- K. Floriana št. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po Sf V/2 °/0 31 brez vsakega odbitka ter plačuje „ Kreditno društvo * rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Josip Kovač. Peter Mayr. Ivan Rakove. S5Ö S352 ^a-? .^¡aVi V(£m* ® Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, xa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinaijev. Dostavljanje na dom atane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništru naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.