GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGZ • letnik 4 • junij 2015 • številka 2

^ J L >. > *
' ^ v
Sopotja
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ junij 2015, številka 2, letnik 4 ISSN 1848-4360 Reka, maj 2015
Glasilo finančno podpirajo:
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence
v zamejstvu in po svetu
Primorsko-goranska županija
Mesto Reka
Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške
Uredništvo:
Jasmina Dlačic, Dimitrij Jelovčan Bulatovic, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipetic, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovic, Milan Grlica glasilo @ bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka
Izdajatelji:
Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipetic www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.pgz@gmail.com zanj: Dimitrij Jelovčan Bulatovic
Urednica: Marjana Mirkovic marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086
Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehnično urejanje: Vesna Rožman
Fotografija na naslovnici: Dubravka Dijanic
Karikatura: Bojan Grlica
Tisk: Tiskara Sušak
Glasilo izhaja trimesečno
Naklada je 1.500 izvodov
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00 MePZ, vaje: ponedeljek: 18.00-20.30 Dramska skupina: četrtek 18.00-19.30 Folklorna skupina: sreda, 19.00-21.00 Plesna skupina: ponedeljek, 19.00-20.30,
četrtek, 20.00-21.30 Planinska skupina: torek, 20.00-21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji četrtek, ob 18.00
Glasbena skupina: torek, 17.30-21.00
Tečaj slovenščine: sreda, 17.00-20.00
Dop. pouk slovenščine: ponedeljek, 17.00-20.30
Mladinska skupina: po dogovoru
www.bazovica.hr/mladinci
Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH
Alagoviceva 30, 10 000 Zagreb, RH
Veleposlanik: Vojko Volk
Konzularni oddelek, uradne ure:
ponedeljek od 9.00 do 12.00
sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00
petek od 9.00 do 12.00
tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015
faks: + 385 1 46 80 387
el. pošta: vzg@gov.si
spletna stran: http://zagreb.veleposlanistvo.si
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen
kontakt z dežurnim diplomatom:
med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med
prazniki: 24 ur
tel.: +385 98 462 666
Generalni konzulat RS, Split Častni konzul Branko Roglic tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta:
generalni.konzulat.rep.slovenije @ st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 13.00
iz vsebine
Uvodnik
Iz društva
Iz pouka DPS
Iz svetov
Literarni kotiček
VlMI
mal

Srečanja
Foto kotiček
^.gfiá kad¡>ij>af
me, umi $/

w
4
5
Si-T
Slovenski dom - kulturno prosvetno društvo Bazovica
Spoštovane volivke, spoštovani volivci, izrabimo zakonske možnosti in izvolimo svete in predstavnika slovenske narodne manjšine v naši županiji:
SVET SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE PRIMORSKO-GORANSKE ŽUPANIJE SVET SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE MESTA REKA SVET SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE OBČINE MATULJI
PREDSTAVNIKA SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE MESTA OPATIJA
Pridite na volitve 31. maja 2015!
VOLIŠČA
bodo odprta na sedežih občin in mest v PGŽ (izjemi sta Reka in Vrbovsko)
Reka:	Slovenski dom KPD Bazovica, 51000 Reka, Podpinjol 43
Opatija:	Mesto Opatija, 51410 Opatija, Maršala Tita 3
Matulji:	Občina Matulji, 51211 Matulji, Trg Maršala Tita 11
Čabar:	Mesto Čabar, 51306 Čabar, Narodnog oslobodenja 2
Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure.
Slovenski dom KPD Bazovica
51000 Reka, Podpinjol 43, t: +385 51 215 406, f: +385 51 334 977 slovenskidom@bazovica.hr, www.bazovica.hr,https://www.facebook.com/KPDBazovica
Vaše podatke smo dobili iz pristojnega državnega urada za splošno upravo za namen te volilne kampanje (14. člen Zakona o volilnih imenikih, NN 19/07). Jamčimo, da se podatki ne bodo uporabili v druge namene.
Glasilo Sopotja je brezplačno, če ga v prihodnje ne želite prejemati, prosimo sporočite na naslov društva Slovenski dom KPD Bazovica - osebno v uradnih urah, po telefonu +385 51 215 406, faksu +385 51 334 977 ali
el. pošti: slovenskidom@bazovica.hr
Sopotja pozornost namenjajo najprej bližnjim manjšinskim volitvam, mandat pa se je iztekel tudi Svetu za narodne manjšine RH. Njegov član ostaja Darko Šonc. Potekali sta skupščini društva in krovne organizacije, sprejete novosti pa so le spremembe statutov, skladno z novo zakonodajo RH. Rubrika Iz društva spremlja dejavnost planinske skupine ter nastope domačih in gostujočih skupin, kulturni praznik v Va-raždinu in zatem v društvu, z že tradicionalnim sodelovanjem bistriškega JSKD-ja, ki je pozneje pripeljal še del prireditve Sladka Istra. S svojim ubranim petjem so nas razveselile pevke ŽePZ Prepelice, s pestrim programom rojaki iz Porabja, zlasti živahna folklorna skupina mladih, s fotografijami pa SKD Snežnik in dan pozneje še obetaven mlad glasbenik Daniel Šimek. Društvo je gostilo razstavo OŠ Pečine in obiskalo Slovenijo: MePZ je sodeloval na reviji Primorska poje, folklorna skupina je nastopila v Rušah, mladinci so spoznavali Novo mesto, skupina članov pa je obiskala društvo v Kaknju v BiH. Pišemo tudi o nagradi uspešni študentki Martini Cvetkovič in ob koncu rubrike o izletih planinske skupine, v rubriki DPS pa o vtisih mladih z obiska gledališča. Literarni kotiček prinaša pesem vsestranskega ustvarjalca Slavka Malnarja. Rubrika Si-T omenja oživitev reške rock scene, ki so jo soustvarjali tudi glasbeniki slovenskih korenin, ter srečanje o kulturnem turizmu v
Delnicah, podelitev gorančice in ustanovitev Lige antifašistov na Hrvaškem v času, ko so fašistoidne izjave in pojavi v javnosti čedalje pogostejši. Poklanjamo se spominu na prezgodaj preminulega člana Toljo Hromina, rubrika Pogled z onkraj Snežnika našega sodelavca Toma Šajna pa še čaka njegovo, upajmo, skorajšnje okrevanje. Srečanja predstavljajo Darka Moharja, prizadevnega vodjo planinske skupine in marljivega sodelavca Sopotij. Veseli bomo tudi vašega sodelovanja v prihodnje, obenem pa vas pozivamo na volitve 31. maja. Izkoristimo pravico do slovenskih manjšinskih svetov in predstavnikov ter poskrbimo, da bomo lahko vplivali na uvedbo slovenščine v vrtce in javne šole ter radijske in televizijske programe ter ob vse pogostejšem sovražnem govoru in pojavih v javnosti dvignili glas za uresničevanje pravic narodnih manjšin nasploh! Uredništvo
Rojake vabimo k udeležbi na volitvah za svete in predstavnike slovenske narodne manjšine na Reki, v Matuljih, Opatiji in PGŽ
Pripadniki narodnih manjšin imamo pravico v svetih in po predstavnikih narodnih manjšin na lokalni ravni vplivati na izboljšanje svojega položaja in imenovanje kandidatov za delovna mesta v telesih lokalnih oblasti; se seznanjati z vprašanji, ki zadevajo naš položaj; izrekati mnenja o programu radijskih in televizijskih oddaj, namenjenih narodnim manjšinam, ter skrbeti za uresničevanje pravic in svoboščin pripadnikov narodnih manjšin.
Sveti narodnih manjšin se volijo na županijski (25 članov), mestni (15 članov) in občinski ravni (10 članov). Volitve so razpisane v mestih in občinah, v katerih narodna manjšina dosega najmanj 1,5-odstotni delež celotnega prebivalstva oziroma šteje več kot 200 pripadnikov, medtem ko je na ravni županije to število 500 pripadnikov. V županijah, mestih in občinah, kjer ni dovolj pripadnikov za vzpostavitev manjšinskih svetov, vendar tam živi najmanj 100 pripadnikov narodne manjšine, se volijo predstavniki narodne manjšine.
Na Reki od leta 2003 deluje Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, od (ponovljenih volitev) leta 2004 pa tudi Svet slovenske narodne manjšine PGŽ. Oba sveta imata sedež v društvu Slovenski dom KPD Bazovica na naslovu Podpinjol 43, zaradi skupnega delovanja vseh teh organizacij pa ima slovenska narodna manjšina na tem območju danes med drugim trimesečno glasilo v slovenščini Sopotja, ki je nadomestilo nekdanji mesečnik Kažipot (2005-2011), in redno mesečno obvestilo o aktualnih dogodkih v društvu ter možnost učenja slovenščine (poleg društva) tudi v javnih šolah (OŠ Pečine na Reki in OŠ Andrija Mohorovičič v Matuljih). Zaradi pomanjkanja volje vodstva in nadaljnjega zanimanja pri starših je žal
zamrla podobna pobuda, uvedena decembra 2011 v reškem vrtcu Mlaka na Potoku.
Člane obeh svetov v novem mandatu čakajo nova prizadevanja, predvsem za uveljavitev slovenščine na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja, od predšolske do visokošolske ravni; za uvedbo oddaj v slovenščini na javnem radiu in TV ter zaposlitev ustreznega kadra za to, pa tudi za zaposlitev strokovne osebe za delo svetov; za ohranitev, raziskovanje in dokumentiranje spomina na vidne rojake v znanosti, umetnosti in športu ter njihovo označevanje (imena ulic, spominske plošče...); za izobraževanje s področja slovenske kulturne dediščine in manjšinskih pravic; predvsem pa za posredovanje pri težavah s področja uresničevanja manjšinskih pravic rojakov. Sveti in predstavniki na Hrvaškem nasploh še vedno niso zadovoljivo zaživeli. Vzroki so med drugim v pomanjkanju politične volje na državni ravni oziroma v lokalni in regionalni samoupravi ter v njihovi slabi podkovanosti za dejavnost s predstavniki narodnih manjšin, po drugi strani pa je vzrok tudi v nepoznavanju in nezmožnosti uresničevanja svoje vlo-
ge v vrstah samih manjšin. Ta je predvsem svetovalne narave, najpogosteje pa gre zgolj za prekrivanje programov in prelivanje sredstev društvom, ki so bolje organizirana in z več izkušnjami ter večinoma poskrbijo tudi za sestavo kandidatov za volitve. Slovenska manjšina je številno vse šibkejša in volitve so, kot je bilo pričakovati po podatkih ljudskega štetja iz leta 2011, razpisane v manj enotah kot pred štirimi leti, sicer pa na nobenih volitvah doslej še nismo izkoristili vseh možnosti oziroma niso bili predlagani kandidati za vsa razpisana mesta.
Marjana Mirkovi}
Sveti in predstavniki v mandatu 2015-2019
Odločitev o volitvah je vlada sprejela na seji 23. aprila, za slovensko narodno manjšino pa so volitve razpisane za 11 svetov, in sicer za šest svetov na županijski ravni (Mesto Zagreb ter Zagrebška, Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska, Istrska in Medimurska županija), za štiri na ravni mest (Reka, Split, Umag in Pulj) in za svet v občini Matulji.
Za slovensko narodno manjšino so razpisane tudi volitve za skupno 19 predstavnikov: za devet na županijski ravni (Dubrovniško-neretvanska, Osješko-ba-ranjska, Zadrska, Bjelovarsko-bilogor-ska, Šibeniško-kninska, Krapinsko-za-gorska, Siško-moslavinska, Karlovška in Varaždinska županija), sedem na mestni (Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samo-bor, Karlovec in Buje) in tri na občinski ravni (Hum ob Sotli, Cestica in Štrigova).
Sveti in predstavniki v mandatu 2011-2015
V tretjem, iztekajočem se mandatu, je slovensko skupnost predstavljalo devet svetov (Zagreb, Varaždinska, Istrska, Primorsko-goranska in Splitsko-dalmatinska županija ter mesta Reka, Pulj, Umag in Split) in 13 predstavnikov (v Šibeniško-kninski, Zadrski, Dubrov-niško-neretvanski, Osješko-baranjski in Karlovški županiji ter v mestih Poreč, Opatija, Varaždin, Samobor, Karlovec, Osijek in Zadar ter občini Cestica).
Sviščaki pod Snežnikom: Zimski tečaj
Slaba napoved in obilica novega snega nista bili razlog za odpoved že sedmega tečaja uporabe opreme in hoje v zimskih razmerah, ki ga planinska skupina za svoje člane prireja v soorganizaciji z gorskimi reševalci pod vodstvom Vladimirja Dekleve in planinskimi vodniki iz Ilirske Bistrice. Število prijavljenih udeležencev so sicer zmanjšale gripa in zimske bolezni, kljub temu pa je bil na snežnih terenih pod Snežnikomprogram izpeljan. Letos je bil poudarek na uporabi lavinskih žoln.Manjša skupina se je poskusila tudi povzpeti na Snežnik, toda to je uspelo samo Aniti Bistričic na smučeh. Tečaj se je s kratkim povzetkom vaje in druženjem končal v toplem in prijaznem planinskem domu na Sviščakih.
Žal so gorski reševalci na pol poti proti domu dobili nujen poziv na reševalno akcijo. Trije Italijani so se izgubili v megli na Snežniku in treba jih je bilo poiskati ter rešiti iz zagate. To je reševalcem uspelo komaj naslednje jutro, tako da se je zanje tečaj prelevil v skoraj štiriindvajseturno bivanje na odprtem. Vsa čast jim!
Darko Mohar
8. februar, Varaždin
Narodno gledališče, Varaždin: Kulturni praznik
V varaždinskem gledališču je na sklepni prireditvi v okviru EU projekta 3M - Mura, mediji, manjšine (3M) potekala skupna proslava ob kulturnem prazniku. Program za Prešernov dan so poleg hrvaškega kulturnega društva Pomurje iz Maribora ter organizatorja in partnerja v omenjenem projektu, SKD Nagelj iz Varaždina, soustvarila slovenska društva iz Hrvaške, SKD Istra iz Pulja, KPD Slovenski dom iz Zagreba in KPD Bazovica z Reke. Na začetku programa je bila v preddverju gledališča odprta fotografska razstava KPD Bazovica z naslovom Moja Slovenija 2. Predstavilo se je osem avtorjev, Bilio Arbula, Mirjana Brumnjak, Dubravka Dijanic, Tolja Hromin, Dionis Juric, Darko Mohar, Ira FO^Mirasta0,01^'' Petris in tudi vodja skupine, Anita Hromin. S svojimi utrinki iz Gradečak
D
30 C in< H
A
H
CC
O
N
Slovenije so med obiskovalci in udeleženci programa vzbudili veliko zanimanja in dobili več pohval. Omeniti velja, da je fotografska skupina KPD Bazovica uspešno sodelovala že v prvem delu projekta 3M v Černelavcih in takrat predstavila razstavo Impresije z morja. Pred nastopom društev je na gledališkem odru potekala okrogla miza o vlogi in položaju slovenske manjšine na Hrvaškem. Sodelovali so tudi predstavniki krovne organizacije in slovenskih društev iz Zagreba (Darko Šonc), Reke (Zvonimir Stipetic, naš predsednik, je z lepimi besedami prikazal delovanje različnih skupin KPD Bazovica), Pulja (Klaudija Velimirovic) in Varaždina (Barbara Antolic Vupora), Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Rudi Merljak) ter regionalnih (namestnik župana Varaždinske županije, Alen Kišic) in lokalnih oblasti (predsednik mestnega sveta Josip Hehet). Obiskovalci so se tudi podrobneje seznanili s projektom 3M, ki ga podpira in sofinancira Evropska unija, cilj projekta pa je spodbujati kulturno izmenjavo na slovenskem in hrvaškem območju reke Mure. Eden izmed partnerjev je SKD Nagelj, ki se je projektu pridružilo na pobudo podpredsednice Barbare Antolic Vupora. V kulturnem delu so ob 16. uri nastopili moška in ženska klapa SKD Istra, MePZ
13. februar, Snežnik
Na zimskih Sviščakih, občni zbor PD Snežnik
■I
p
te
t
in skupina tolkalcev Sudar KPD Slovenski dom, mladinska skupina SKD Nagelj ter naša MePZ in folklorna skupina. Zbor se je predstavil z več čudovitimi pesmimi, folkloristi pa smo zablesteli v vedno zanimivih, bogatih in privlačnih narodnih nošah. Ob spremljavi harmonikarja Ivana Simica in basista Ivana Hareja smo odplesali prekmurski splet, prepolno gledališče je naš nastop nagradilo z dolgim in močnim aplavzom. Končni del programa se je nadaljeval v Študentskem centru Va-raždin s predstavitvijo in pokušnjo slovenskih jedi, ki so jih pripravile članice kulinarične delavnice SKD Istra. Pripravile so obilo jedi, vse same slovenske speciali-tete. Sledila je zabava, v dobrem razpoloženju, s pesmijo in plesom ter snovanjem skupnih dogovorov. Utrujeni in zadovoljni smo se v poznih urah vrnili na Reko.
Slavica Vukovic Bačic, Anita Hromin
Foto: Darko Mohar T">redsedstvo PD Snežnik - matičnega društva planinske skupine KPD Bazovica - že več let najpomembnejše dogodke organizira v planinskem domu na Sviščakih. Tako je tudi letos v planinskem in zimskem vzdušju z obilico snega organiziralo 14. februar, Slovenski dom KPD Bazovica
Kulturni praznik
(etošnji kulturni praznik je društvo počastilo tudi s prireditvama: skupno na dan praznika v Varaždinu v okviru projekta 3M in z osrednjim programom v dvorani KPD Bazovica, znova z gostujočimi kulturniki iz Ilirske Bistrice. O prazniku je najprej spregovoril koordinator kulturnih dejavnosti v društvu Vitomir Vitaz, v večer pa je s krajšim nastopom tudi v znamenju pesniškega velikana Franceta Prešerna uvedel MePZ KPD Bazovica pod vodstvom zborovodje Zorana Badjuka, folklorna skupina pa je zaplesala venček slovenskih. Prijetno presenečenje je bil zatem nastop petih udeleženk dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki ga v društvu vodi učiteljica Dragica Motik in je tudi za to priložnost pripravila posebno točko, poklon Prešernovi Zdravljici. Zdenka Kallan Verbanac, Gloria Segnan, Lili Čargonja, Gordana Pecirep in Verena Zubovic so jo
občni zbor društva. Posamezni odseki, skupine in organi društva so poročali o svojem, kot je ocenjeno, izredno uspešnem delu v preteklem letu. V imenu meddruštvenega odbora primorsko-no-tranjskih planinskih društev je zbor pozdravila predsednica Maruška Lenarčič in
-	ob zadovoljstvu nad podanimi poročili in sodelovanjem mladih v delu društva
-	predlagala tudi več akcij za boljše povezovanje med društvi primorske in notranjske regije. Zbor je sklenilo prijetno druženje, kar je po navadi dobra priložnost za porajanje najboljših idej za nadaljnje delovanje. I Darko Mohar
predstavile na zanimiv način in spomnile predvsem na pesnikov poziv k razumevanju in sožitju narodov, aktualen tudi danes. Njihov nastop je s spremljavo na kitari obogatil študent ljubljanske akademije za glasbo Luka Verbanac. V okviru že tradicionalnega sodelovanja s podružnico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) iz Ilirske Bistrice je večji del programa izpolnil nastop gostov z Bistriškega. Vodja ilirskobistriške podružnice Igor Štemberger je povedal, da so se tokrat odločili za Kulturno-etno-loško-turistično športno društvo Alojzij
Mihelčič iz Harij. To se imenuje po domačem rojaku, skladatelju in politiku Alojziju Mihelčiču (1880-1975), čigar glasbeni opus je obsežen in številne pesmi so ponarodele, najbolj znana in zelo priljubljena pa je Polje, kdo bo tebe ljubil. Društvo, katerega dejavnost je zelo razvejena, je na Reki predstavilo skupino ljudskih pevk in pevcev Brštulin bando, ki ponazarja stare običaje in ohranja nošo. Br-štulin je priprava, s katero so včasih žgali kavo in je poleg drugih kmečkih pripomočkov, na katere igrajo, podpora harmoniki, ki je sicer edini instrument v skupini. Društva ima zelo aktivno tudi gledališko skupino, obe pa vodi Alenka Penko, ki je po besedah Igorja Štember-gerja ena izmed najaktivnejših na področju kulture na Bistriškem. Zaigral je še duet Eniš, ki ga sestavljata Emil Novak in Ivan Šuštar na harmoniki in kitari, program pa je povezovala brkinska pesnica in pisateljica Danica Pardo in vanj lepo vpletla tudi del svojega ustvarjanja. Gostom, ki so tudi tokrat navdušili polno dvorano, se je v imenu društva zahvalila 14.-15. februar
KPD Bazovica obiskala Kakanj, BiH
Vodstvo društva je organiziralo tudi izlet v zgodovinsko mestece Kraljeva Sutjeska, ki se ga je med drugimi udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini, Iztok Grmek. Vsi skupaj smo si z zanimanjem ogledali eno najstarejših mošej v BiH in znani frančiškanski samostan z dragocenim arhivom in knjižnično zbirko ter lepim etnografskim muzejem.
Ob dnevu društva Jožefa Špringerja je v veliki dvorani kulturnega doma v Kaknju potekal osrednji dogodek, vsebinsko zelo bogat in pester kulturni večer. Poleg veleposlanika in rojakov iz drugih slovenskih društev ter gostov in prijateljev se ga je udeležil tudi župan Kaknja, Nermin Mandra, in navzoče nagovoril z lepimi in spodbudnimi besedami.
Gostujoča glasbena skupina je s slovenskimi melodijami lepo poskrbela za prijetno in domače ozračje. Na odru je poleg učencev dopolnilnega pouka slovenščine in glasbene skupine nastopila še folklorna skupina gostiteljskega društva. Fantje in dekleta so se živahno zavrteli v spletu slovenskih plesov, s polko in valčkom, v koreografiji Davorke Drijenčic Špringer, hčere prvega predsednika, ki nadaljuje očetovo pot pri ohranjanju slovenskih vezi in kulture. Ženski pevski zbor Slovenčice pa je ob spremljavi harmonike zapel več slovenskih pesmi. Nastopila je tudi folklorna skupina KUD Dikan iz Kaknja, ki jo kot koreografinja prav tako vodi Davorka Drijenčic Špringer. S profesionalno predstavitvijo spleta bosanskih plesov so navdušili vso dvorano. Program se je končal z lepo izvedbo priljubljene pesmi Slovenija, od kod
*

D
30 C in< H
A
Zanimiv nastop udeležencev pouka.
tajnica Eva Ciglar, Igor Štemberger pa je izrazil upanje, da se bo odlično sodelovanje - poleg predstavitve projekta Sladka Istra v marcu - uspešno nadaljevalo v prihodnje, med drugim z udeležbo MePZ KPD Bazovica na občinski reviji pevskih zborov junija letos. Marjana Mirkovi}
Igor Štemberger in Eva Ciglar.
Foto: Marjana Mirkovič
V okviru večletnega sodelovanja z rojaki v Bosni in Hercegovini smo v imenu KPD Bazovica ob dnevu društva Jožefa Špringerja obiskali slovensko društvo v Kaknju in tako okrepili prijateljske stike, ki smo jih navezali pred več kot petnajstimi leti in ohranjali z rednimi srečanji na Reki, v Kaknju in Sloveniji. Nataša in Milan Grlica ter Jasna in Ivica Tota smo tudi predstavili sedanje delovanje KPD Bazovica s poudarkom na planinski skupini.
Ob prihodu so nam gostitelji izrekli prisrčno dobrodošlico, sešli pa smo se na mestnem pokopališču in se najprej poklonili spominu na ustanovitelja njihovega društva in večletnega predsednika, Jožefa Špringerja. Skupaj s člani njegove družine smo počastili spomin nanj in na grob položili venec v imenu našega društva. V zgodnjih popoldanskih urah so nas v prostorih društva sprejeli stari znanci in prijatelji, klepetali smo in oživljali spomine. Prišle so tudi članice ženskega pevskega zbora Slovenčice iz Tuzle, ki so tudi nastopile v poznejšem večernem slavnostnem kulturnem programu.

ce
o
n
17. februar, Slovenski dom KPD Bazovica
Pustovanje mladinske skupine
27. februar, Slovenski dom KPD Bazovica
LIK, OŠ Pečine
Irena Margan nagovorila navzoče. Foto: Marjana Mirkovič
k
PD Bazovica je gostilo likovno razstavo nagrajenih del žu-.panijskega tekmovanja osnovnih in srednjih šol s področja vizualnih umetnosti in dizajna, LIK. Razstava je bila postavljena v sodelovanju z osnovno šolo Pečine kot letošnjo gostiteljico te županijske prireditve. Tekmovanje sta organizirala Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport RH in Agencija za vzgojo in izobraževanje RH na treh ravneh, šolski, županijski in državni. Tokratna tema se je imenovala Zadnja uganka, s premišlja-njem o umetniškem zaznavanju in preoblikovanju realnosti, izhodišče pa so bila dela ameriškega umetnika Roya Lichtensteina in njegov stripovski slog ustvarjanja, na podlagi katerega so
lepote tvoje, ki so jo zapeli vsi nastopajoči, pritegnila pa je tudi skoraj vsa dvorana. Na družabnem večeru po prireditvi smo dragim prijateljem čestitali za njihov praznik in pohvalili bogat program, ki je dokazal moč društva in zagotovil, da se jim prav gotovo ni treba bati prihodnosti. Zaželeli smo jim še veliko zadovoljstva in uspehov pri nadaljnjem delu in se razšli polni novih spominov in v upanju na ponovno srečanje.
Povzeto po zapisu Milana Grlice
Tudi letošnje tradicionalno pustovanje v našem domu je izredno domiselno organizirala mladinska skupina. Veliko dobre glasbe, lepe maske, program, obogaten z družabnimi igricami in primernimi nagradami, so omogočili dobro zabavo za vse udeležence. Žirija je imela z izbiro najboljše maske kar precej dela, saj so bile pustne šeme in predstavitve zelo kakovostne. Na koncu je bil pust obsojen in kaznovan za vse gorje, ki ga je v preteklem letu priredil posameznim udeležencem, društvu Bazovica in nasploh. Čeprav so se pustovanja udeležili člani vseh skupin, so žal le manjkali nekateri tradicionalno našemljeni člani MePZ. Darko Mohar
udeleženci, učenci višjih razredov osnovnih šol in dijaki, svoje zamisli predstavili v 276 delih. Prvi nagradi sta prejeli učenka OŠ Srdoči z Reke Magdalena Šebalj in dijakinja reške gimnazije Barbara Breš. Odprtje razstave in podelitev nagrad ter priznanj je popestrila krajša prireditev učencev osnovne šole Pečine. Z recitacijo v slovenščini sta nastopili tudi učenki tretjega razreda, Klara Pintar in Lena Abra-movič, učenki pouka slovenščine, ki na tej šoli v okviru manjšinske zakonodaje poteka že od leta 2009, poučuje pa ga učiteljica Vida Srdoč. Navzoče v nabito polni klubski sobi društva Bazovica je nagovorila tudi ravnateljica osnovne šole Pečine, rojakinja Irena Margan. Med drugim je pohvalila večletno dobro sodelovanje z društvom Bazovica in se vodstvu zahvalila za tokratno gostoljubje.
Marjana Mirkovič
Sladka Istra
V sodelovanju z bistriško podružnico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) oziroma na pobudo njegovega vodje Igorja Štembergerja je KPD Bazovica navezala stik tudi s koprsko podružnico JSKD in na Reko pripeljala slikarsko razstavo lanskega ex tempora v okviru prireditve Sladka Istra (SI) 2014. Zaradi slabega vremena z močnim vetrom se je odprtja udeležila le peščica obiskovalcev, ki jim je dobrodošlico izrekla tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar, zapel pa MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka. Projekt Sladka Istra je predstavila vodja koprske izpostave JSKD Mateja Palčič, se zahvalila za gostoljubje in izrazila upanje, da razstava na Reki, s katero projekt prvič prestopa meje Slovenije, napoveduje tudi začetek sodelovanja s KPD Bazovica. Kot je dejala, je SI največja prireditev v Sloveniji, namenjena sladicam. Zadnji konec tedna v septembru v starem mestnem jedru v Kopru tako izbirajo najboljšo sladico, torto in najboljše sladko vino. Prireditev vsako leto pritegne številne obiskovalce, spremljajo jo različne delavnice, tudi za otroke, ter glasbeni in kulturni program. JSKD je od zasnove projekta povezan z Mestno občino Koper in že na prvi razpis so vključili tudi slikarski ex tempore. Narašča tudi število njegovih udeležencev: lani se jih je od sprva 130 prijavlje-
6.	marec, Slovenski dom KPD Bazovica
Vzpon na Lobuche east, predavanje
'dvorani, polni planincev z vse Reke,
nih odzvalo dobrih osemdeset sodelujočih, v glavnem iz Slovenije, pa tudi iz Italije. Slikarji, ljubiteljski in akademski, zjutraj pečatirajo platna, papir ali drugo po svoji izbiri in popoldne oddajo svoja dela z različnimi motivi, od abstraktnih do vedut, krajin, tihožitij in portretov. Kot pravi organizatorka programov Jesenka Korenč, želijo tako pokazati čim več utripov in občutkov, ki jih ponuja Istra. Izbor najboljših dvajsetih del za potujočo razstavo, ki se je začela v Kopru, nadaljevala s postavitvijo v Laškem in na Reki, zatem pa še v Izoli in Hrpe-ljah, je kot selektorica pripravila umetnostna zgodovinarka Anja Smerkolj. Izbrana so bila tudi tri najboljša in enakovredna dela, ki bodo za nagrado dobila samostojno razstavo v koprski Pretorski palači, sicer pa bodo vsa dela slikarjem vrnjena, prve tri slike pa bodo prejeli nagrajenci SI 2015. Da bi pričarali tudi okus SI, so gostje s seboj prinesli kroštule in vino k tekmovanju za sladice, na ex tempore in festival, ki bo letos 19. in 20. septembra, pa povabili tudi rojake s Hrvaške.
Marjana Mirkovi}
D
30 C in< H
A
Eva Ciglar (levo) z gosti. Foto: Lara Jeranko Marconi
v
se je predstavil Franjo Kmet in prikazal vedno zanimive posnetke Nepala in Himalaje. Ta tema vedno vzbudi zanimanje širšega planinskega občinstva, predvsem tistih, ki se zavedajo, da ne bodo nikoli mogli kreniti na tako pot, pa tudi tistih, ki kaj podobnega že imajo v načrtu. Franjo Kmet je mednarodni gorski vodnik iz Zagreba, ima licenco UMLA, je član HPD Zagreb Matica, trener gibanja v naravi in vodnik za osebe z zmanjšano zmožnostjo gibanja. Njegovo geslo za zdravo življenje je zdrava prehrana, fizična aktivnost in pozitivne misli. Vz-
pon na himalajski vrh, 6119 metrov visoki Lobuche east, je predstavil s številnimi lepimi posnetki in zanimivo pripovedjo. Darko Mohar
Franjo Kmet. Foto: Milan Grlica

cc
o
n
Drugačno sodelovanje planincev
o;
idzvati se vabilu prijateljskega društva za udeležbo na njihovem občnem zboru pomeni, da spoštujemo njihovo delo in prijateljstvo. Poleg tega je to tudi priložnost za prikaz novih idej in iskanje novih možnosti za sodelovanje in uveljavitev skupnih projektov.
Planinsko skupino KPD Bazovica je na občne zbore in skupščine letos povabilo več društev: 11. februarja je tako bila slavnostna skupščina reškega PD Tuhobic ob njegovi 50. obletnici delovanja, 6. marca so imeli občni zbor člani PD RTV iz Ljubljane - tega se žal ni mogel udeležiti nihče iz naše planinske skupine, ker je bilo tega dne v društvu organizirano predavanje Franja Kmeta -, 9. marca pa so proslavili 15. obletnico delovanja člani PD Duga z Reke, s katerim naša skupina tesno sodeluje tako rekoč od ustanovitve. Posebej slovesno pa je bilo na občnem zboru SPD Trst v Trstu 13. marca, ko je predsednica tega društva Marinka Pertot prejela Bloudkovo plaketo, državno priznanje Republike Slovenije za dosege v športu, kar je v ponos vsem primorskim planincem in vsem zamejskim Slo-
14. marec, Slovenski dom KPD Bazovica
V gosteh ŽePZ Prepelice
ZePZ Prepelice. r^enski pevski zbor Prepelice, ki deluje v okviru kulturnega Foto' Mian Grica / 4 društva Žarek iz Dolenje vasi pri Krškem, je rojakom na Reki pripravil lep glasbeni večer. Pevke, ki jih vodi zborovodki-nja Mira Dernač Hajtnik, so s koncertom, ki ga je s krajšim
17. marec, Slovenski dom KPD Bazovica
Potepanje po Novi Zelandiji, predavanje
Po lanski predstavitvi Nepala je Marinka Koželj Stepic letos v veliki dvorani Slovenskega doma predstavila Novo Zelandijo, otoke in državo na drugem koncu sveta, deželo, o kateri planinsko občinstvo ve tako malo. Dva glavna otoka, Severni in Južni, gorata pokrajina, zanimiva za planince, ptica kivi in sadež kivi, odlični jadralci, prijetno podnebje, mirno življenje brez stresa, veliki gozdovi in veliko vode, kraji, v katere še ni stopila človeška noga, svet brez strupenih in nevarnih živali, tipična otoška želja po odhodu z otoka, ki je vzrok izseljevanju predvsem v Avstralijo, in še marsikaj drugega je občinstvo lahko izvedelo iz zanimivega in v odličnem tempu izvedenega predavanja, ki se je končalo s številnimi vprašanji in prijetnim pogovorom občinstva in predavateljice. Ker pogosto prihaja na oddih in trening v Opatijo (čez kakšen dan bo spet odšla v Nepal), planinci KPD Bazovica upajo, da jo bodo spet videli v svojem okolju! Darko Mohar
vencem. Prisrčno je bilo tudi na občnem zboru Obalnega PD v Kopru 20. marca, saj je občasno sodelovanje s planinsko skupino KPD Bazovica preraslo v pravo prijateljstvo in člani obeh društev so v tem letu sodelovali že pri več skupnih projektih. Darko Mohar
nastopom napovedal MePZ KPD Bazovica, društvu tako vrnile lanski obisk v Posavju.
ŽePZ Prepelice se vsako leto udeleži revije odraslih pevskih zborov Posavja z naslovom Pesem Posavja, pripravlja samostojne koncerte v domačem kraju in drugod po Sloveniji ter sodeluje na različnih prireditvah. Zbor je leta 2012 praznoval desetletnico delovanja, danes šteje dvajset pevk, ki jih družita veselje do zborovskega petja in želja po aktivnem preživljanju prostega časa. Zboru s svojimi strokovnimi nasveti pomaga profesorica Marjetka Podgoršek Horžen.

||rinka KoželjStpP
ic. Foto: Bilio Arbula
Slovenija 2, razstava fotografij
Prizadevni člani fotografske skupine so predstavili nove posnetke z obiskov in gostovanj v Sloveniji. Nepozabne in lepe trenutke so ujeli v svoje objektive in jih povezali v razstavo z naslovom Slovenija 2. Fotografije so bile prvič na ogled v okviru kulturnega praznika in sklepne prireditve ob koncu projekta 3M v Varaždinu 8. februarja letos. Tokrat so jih člani fotografske skupine postavili še v domačem društvu in predstavilo se je vseh osem avtorjev: Bilio Arbula, Mirjana Brumnjak, Dubravka Dijanic, Tolja Hromin, Dionis Juric, Darko Mohar, Ira Petris in tudi vodja skupine, Anita Hromin.
26. marec
Razstavo obogatili
glasbeniki.
Foto: Andrej Hromin
Martini Cvetkovic nagrada za najboljši projekt
Martina Cvetkovic; osebni arhiv.
Mlada članica KPD Bazovica z Reke Martina Cvetkovic, doktorandka interdisciplinarnega študija s področja varstva okolja na Univerzi v Ljubljani, je
s pomočjo mentorjev zasnovala učinkovit sistem za obdelavo, prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda in drugih tekočin, in sicer na fizikalno-mehanski način, brez dodajanja kemičnih snovi. Projekt so za odličnega prepoznali tudi v Znanstveno-teh-nološkem parku reške univerze in ga uvrstili v program podpore obetavnim mladim, zanj pa je po sklepu predstavnikov stroke in pristojnih državnih ustanov za varstvo okolja in trajnostni razvoj RH prejela tudi nagrado na razpisu Zagrebške banke za zeleno podjetništvo, Moja zelena cona. Iskrene čestitke! Martina Cvetkovic, ki ves čas svojega izobraževanja dosega velike uspehe, je bila več let aktivna tudi v društvu Bazovica, kjer je s starši pela v mešanem pevskem zboru. V prostem času se uspešno posveča glasbi kot pevka ter s pisanjem besedil in skladanjem. Njenima nagrajenima uspešnicama lahko prisluhnete na spletni strani
http://www.slomedia.si/audio/594c7bc3c36e7e8ab955 (Prijatelj dragi) in http://www.slomedia.si/audio/ 06dadf2190caad580298 (Crna leptirica).
Marjana Mirkovi}
D
30 C in< H
A
28. marec, Kulturni dom, Ruše
Folklora od Reke do Ruš
v
Stajersko-primorska naveza se je začela že pred slabima dvema letoma, ko je kulturno društvo (KD) Franjo Sornik Smolnik iz Ruš gostovalo v KPD Bazovica na Reki. Po uspešnem nastopu in prijetnem druženju so Slovenci na Reki znova povabili društvo iz Ruš, a so jim tedaj obisk žal onemogočili snežni zameti. Letos je KPD Bazovica prejelo povabilo na gostovanje v Rušah. Ker se oboji ljubiteljsko ukvarjajo s folklornim plesom, smo se
odločili pripraviti folklorni večer, ki smo ga poimenovali Folklora od Reke do Ruš.
V soboto, 28. marca, so se Rečani v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot proti Rušam. Okrog 11. ure so jih pričakali prijetni in nadvse navdušeni, dobrovoljni in prijazni člani KD Franjo Sor-nik Smolnik, ki so goste izredno lepo pogostili in jih popeljali na ogled zelenega kraja ob vznožju Pohorja. V popoldanskih urah so se vrnili v kulturni dom na Falski cesti, ki je "kraj zločina" za razne kulturne prireditve v kraju. V prostorni dvorani z velikim odrom so oboji imeli še zadnje vaje pred nastopom. Prireditev s folklornim programom se je začela ob 18. uri in je bila za obisko-

ce
o
n
H ' JnHrV^	>	
		* ¿ ■
	iMm	
'HUD f r m		Ww^^Kfi ti J
/j i T ■ ■ / Jffj ■		i ■§!■
W f Jflfl m a m		
Foto: Milan Grlica
valce brezplačna. V središču programa so bili gostje z Reke, ki so nastopili s štirimi spleti folklornih plesov, s katerimi so skušali predstaviti plesno tradicijo iz različnih slovenskih in hrvaških krajev (splet gorenjskih in prekmurskih spletov iz Slovenije in
splet istrskih in slavonskih plesov iz Hrvaške). S takšnim izborom plesov so želeli gostiteljem in gledalcem pokazati, da negujejo tradicijo svojih korenin ter spoštujejo tradicijo sosednje države, v kateri živijo. Domačini so svojo vnemo predstavili z dvema spletoma štajerskih plesov in tako predstavili tradicijo v kraju in širši okolici. Zanimiv enourni program je obogatila recitacija Prešernovega Povodnega moža, ki jo je na izreden način izvedel predstavnik gostov, koordinator kulturnega programa v KPD Bazovica, Vitomir Vitaz. Po programu je sledilo neformalno druženje ob pogostitvi, kjer smo se člani obeh društev bolje spoznali, se pogovorili in si izmenjali kontakte, kar kaže na trdno zgrajene vezi za prihodnje sodelovanje. Po zanimivem gostovanju in lepih nastopih na prireditvi se oboji že veselimo naslednjega srečanja. Eva Ciglar
Predstavljamo najmlajše članice, plesalke folklorne skupine KPD Bazovica
Ivana Bakovic, Nina Bastiancich, Martina Grlica,
Ivana Bakovic (25), absolventka prava, že sedem let aktivna članica društva v dramski, mladinski in zadnji dve leti folklorni skupini. Na gostovanjih in prireditvah jo veselijo predvsem nastopi s slovenskimi plesi. Pridno se tudi uči slovenščine pri pouku v našem domu. Pogosto smo jo slišali in gledali na odru kot igralko dramske skupine in občudovali njeno lepo slovenščino v nagovorih, ki jih je imela kot vodja mladinske skupine. Nina Bastiancich (25), članica društva od leta 2006, ko je začela plesati v plesni skupini, naslednje leto pa se je, še vedno najstnica, priključila folklorni skupini. Ljubezen do plesa, dru-F0t0: Jasmina Dlačic ženja in spoznavanja slovenske folklore in kulture je za Nino
Diana Veršic
postala prednostna dejavnost v prostem času. Mora pa se zelo dobro organizirati, ker je tudi mamica štiriletne Andree in redno zaposlena. Radi jo imamo kot nadarjeno plesalko in veselo osebo. Martina Grlica (27), članica društva od rojstva, vanj jo je pripeljala družina. S petimi leti je že začela hoditi k pouku slovenščine, leto pozneje še na folkloro. Do konca srednje šole je bila aktivna v plesni, planinski in mladinski skupini. Po odhodu na fakulteto v Ljubljano nekaj let ni bila aktivna. Po končanem študiju je pridobila strokovni naslov diplomirana bibliotekarka in informatičarka. Danes je spet aktivna in znova vključena v našo folklorno skupino. Hitro je prišla v formo, saj plesnih korakov iz otroških dni ni pozabila!
Diana Veršic (27), magistrica ekonomije. Po končanem študiju je leta 2014 v društvu začela obiskovati pouk slovenščine. Dobra družba in zanimivi mladi ljudje so je pripeljali v mladinsko skupino, naslednji korak pa je bila folklora. Čeprav o sebi pravi, da je popolna začetnica, se hitro uči in napreduje ter je že nastopala na odru. I Slavica Vukovic Bačic
Letna skupščina
Redne letne skupščine se je udeležilo nekaj več kot polovica (61) od skupnega števila (119) aktivnih članov društva. Vodil jo je predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipetic, navzoči pa so z minuto molka počastili spomin na člane, ki so v času od lanske skupščine društvo za vedno zapustili. Po formalnem delu z oblikovanjem predpisanih teles je sledil dnevni red s poročili o delu v letu 2014 in načrtih za letos ter finančnem poslovanju in delu nadzornega odbora. Po novi zakonodaji s področja organiziranja društev so sprejeli tudi spremembe statuta. O delu v lanskem letu so poročali vodje skupin ali njihovi namestniki: Zvonimir Stipetic za MePZ, Darko Mohar za planinsko, Ivana Bakovic za mladinsko, Milan Grlica za dramsko-recitatorsko, Anita Hromin za fotografsko, Nataša Grlica za folklorno, Jasmina Dlačic za plesno in Andrej Mohar za glasbeno skupino ter Ira Petris za likovni krožek. Na delo društva nasploh se je ozrl predsednik Zvonimir Stipetic, predstavil tudi
11. april, Kulturni dom, Idrija
46. revija Primorska poje
načrte za prihodnje in podal finančno poročilo. V imenu nadzornega odbora je na kratko poročal Boris Rejec, tajnica društva Eva Ciglar pa je navzoče seznanila z obvestilom, da so finančni dokumenti članstvu na vpogled v času uradnih ur tajništva ob vnaprejšnji najavi, da bi za morebitna posamezna vprašanja lahko pripravili pojasnilo.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, Zvonimir Stipetic pa je navzoče seznanil tudi s predlaganimi spremembami statuta, kot narekuje nova zakonodaja. Pripravil jih je dolgoletni in aktivni član društva, sicer doktor pravnih znanosti in predavatelj na reški pravni in ekonomski fakulteti, Dionis Juric. Prečiščeno besedilo statuta je na vpogled v društvu, na oglasni deski in spletni strani društva na naslovu: https://bazovica-public.sha-repoint.com/. Tudi sklep o spremembah statuta je bil soglasno sprejet (spremembe po novi zakonodaji so omenjene v lanskih Sopotjih, številka 4, str. 9; op. ur.). Povzeto po zapisu Eve Ciglar
S skupščine. Foto: Milan Grlica
"Veseli nas , da je tudi v letu 2015 na reviji navzočih več kot 200 zborov. Organizatorji našega, v Evropi edinstvenega pevskega gibanja ostajamo zvesti tradiciji, postavljenim ciljem iz preteklosti, enotni, povezovalni in sodelovalni, brez meja, z neizmerno močjo in voljo sporočanja v jeziku kulture Primorcev. Koncertno dogajanje smo letos posvetili sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne in stodeseti obletnici rojstva skladatelja Ubalda Vrabca. Na reviji bo nastopilo čez 2000 pevcev, ki bodo izvedli okoli 800 različnih pesmi," je v kratkem nagovoru občinstvu in izvajalcem dejal častni gost, profesor Ante Baloh, ki je hkrati tudi predsednik Zveze pevskih zborov Primorske. V Idriji je med sedmimi nastopajočimi zbori nastopil tudi naš mešani pevski zbor KPD Bazovica pod taktirko Zorana Badjuka.
Po dobri navadi so povezovalci programa v napovedi navedli tudi nekaj glavnih
značilnosti o nastopajočih zborih: o ustanovitvi zbora, nastopih, nagradah in podobno. Glede nastopa našega zbora v Idriji smo se spomnili tudi na nekdanjega nepozabnega člana Cirila Rejca, enega od ustanoviteljev našega društva in dramskega igralca, recitatorja in člana zbora do svoje smrti, ki je bil rojen Idrijčan, "deca s Prinute". Spomnili smo se tudi njegove sestre Vide Rejec, ki je nekaj časa aktivno delovala kot korepetitorka našega moškega zbora, zdaj pa uživa svoje jesenske dni v domu upokojencev v Idriji. Aplavz navzočih je potrdil navdušenje nad pomenom sodelujočih idrijskih rojakov v aktivnem delovanju našega društva na Reki.
Tudi letos na reviji PP. Foto: Anita Hromin
D
30
A
D
30 C Ui< H
V
b.
-
Vida Rejec, družinski arhiv.
11. april
Naš zbor se je predstavil s pesmimi Ljubezen do domovine Antona Foersterja, V čolnu Vinka Vodopivca, Samo moru virujem Zdenka Runjica in Planinska Antona Foersterja. Aplavz gledalcev je bil po vsaki odpeti pesmi nagrada zboru in potrdilo za uspešno izvajan program.
Program je bil pri številnih nastopajočih zborih precej zahteven za poslušalce, zato velja v nadaljevanju omeniti tudi druge nastopajoče z njihovimi uspešnicami tega večera. Nastopili so torej MePZ Žaga z istrsko ljudsko Dajte, dajte, MePZ Brnistra z Vamos a la Plaja in čudovito solistko, ŽeVS Tamariska iz Izole
z afriško narodno in Alelujo, MePZ Fran Venturini z dalmatinsko ljudsko Eto ple-tem mrižu svoju, MoPZ Kromberški Vo-dopivci z Oj, Doberdob in na koncu ŽeVS Korala iz Kopra z Over the Rainbow in Memory iz broadwayske uspešnice Cats. Program je trajal dobri dve uri in vsi izvajalci so bili za svoj trud nagrajeni s toplim in prisrčnim aplavzom.
Boža Grlica
Mladinska skupina KPD Bazovica: Spoznajmo Slovenijo, tokrat Dolenjsko
7
Lu
godaj zjutraj smo se to soboto odpravili proti Novemu mestu. Obisk smo začeli z ogledom Dolenjskega muzeja, kjer smo na arheološki razstavi z izkopaninami iz bakrene in železne dobe ter srednjega veka nekoliko spoznali zgodovino tega prostora in dobili vpogled v pogrebne običaje, specifične za vsako obdobje. Ogledali smo si tudi zbirko predmetov iz druge svetovne vojne in tukajšnjih partizanov ter se seznanili z delovanjem enega izmed najpomembnejših slovenskih športnikov, Leona Štuklja. Po ogledu muzeja smo se okrepili v lokalu ob reki Krki in se zatem odpravili na Otočec, kjer so nas v narodnih nošah s prijetno dobrodošlico sprejeli mladi z Matjaževe domačije in nam ob degustaciji povedali zgodbo o cvičku, vinu, ki je doma na Dolenjskem. Zatem smo si ogledali cerkvico sv. Jurija v Grčevju in obnovljen, štiristo let star baročni oltar, v nadaljevanju pa še dve zidanici, hiški v vinogradih, ki ju je
14. april, Slovenski dom KPD Bazovica
SKD Snežnik, razstava fotografi j
SKD Snežnik iz Lovrana je stike s KPD Bazovica navezalo takoj po ustanovitvi leta 2005 in do danes se je zvrstila vrsta srečanj in skupnih dogodkov. Sodelujeta tudi fotografski skupini društev in lanskega decembra so člani KPD Bazovica tako z razstavo sodelovali na letni prireditvi društva v Lovranu. Tokrat pa so svoje fotografije postavili na ogled lovranski rojaki. Predstavili so dela, ki so nastajala v daljšem obdobju in ki zanimivo prikazujejo motive njihovega prikupnega in slikovitega mesteca Lovran. Izbor fotografij za razstavo je opravil vodja fotografske skupine Edvard Primožic, sicer nekdanji lovranski župan in danes tudi predsednik foto kluba Color z Reke. Prav po njegovi zaslugi in pod njegovim vodstvom je ta dejavnost zaživela v SKD Snežnik.
Dogodek je popestril krajši kulturni program KPD Bazovica z recitatorskim nastopom Zdenke Kallan Verbanac, za vedro razpoloženje pa je poskrbela še glasbena skupina, ki jo vodi Ivan Harej.
mogoče vzeti v najem, ena izmed njiju pa je celo med edinimi tremi v Sloveniji, ki so v celoti ohranjene v pristni obliki. Po večerji in dolgem, vsebinsko izjemno zanimivem dnevu se je naša družba vrnila v hotel, na počitek za nov dan. V nedeljo smo si ogledali Novo mesto; vodila nas je vodnica, ki nam je z zanimivimi zgodbami ponazorila zgodovino mesta in velike može, povezane z njim. Sledila je pot na ranč Aladin v mestecu Mirna, kjer nam je vodnik povedal marsikaj zanimivega o različnih živalih z ranča. Fotografirali smo se s samim Aladinom - to je šestletno kamelo. Na ranču smo imeli prijeten "piknik", po katerem smo siti nadaljevali pot do izvira Krke v Krški jami. Z vedro razpoloženim vodnikom z vzdevkom Pin-ki smo vstopili v jamo in izvedeli vrsto zanimivosti, od njenih dimenzij in dela, predvidenega za oglede, do načina reševanja pri poplavah po velikih nalivih in zelo zanimivega dejstva, da je bila Krška jama tudi koncertna dvorana in je gostila celo do 1200 ljudi. Z ogledom jame smo končali obisk in se, bogatejši za nova spoznanja in izkušnje, odpravili proti Reki.
Aleksandar JokiC-Aleš, prevod Marjana Mirkovi}
N
D U
ga glasbenika in pevca Daniela Šimeka, ki sodeluje v glasbeni	[
skupini društva, na harmoniki pa je spremljal tudi nastope fol-	V
klorne skupine. Daniel Šimek več let obiskuje tudi dopolnilni	^
pouk slovenskega jezika in kulture v društvu, končuje srednjo glasbeno šolo Ivan Matetic Ronjgov na Reki in želi šolanje nadaljevati na ljubljanski akademiji za glasbo. Skromni mladenič je doma z Grobnika, iz naselja Čavli, in je z glasbo vsestransko povezan od otroških let: igra več instrumentov - klavir, orgle in več vrst harmonike -, poje solo, v zboru in klapi ter sklada in piše aranžmaje. Na odru je kot doma, nastopa in zmaguje že leta, sodeluje na festivalih in pevskih srečanjih ter humanitarnih prireditvah. Od leta 2006 do 2010 je kar pet let zapored zmagoval na otroškem festivalu Grobnicki tiči, med drugim je leta 2009 na temo filmske glasbe zmagal s Kekčevo pesmijo, prvo nagrado občinstva pa je prejel tudi za svoj prvi nastop na Grobnicki skali (2012) pri šestnajstih letih za pesemMolo longo, s katero je postal znan in priljubljen v širši javnosti. Sodeluje na glasbenih festivalih v Kvar-nerju in Istri ter srečanjih harmonikarjev v Roču in Kastvu. V ospredju pa je zanj klasična glasba, na državnem tekmovanju v harmoniki je zadnja tri leta osvojil prvo mesto, na mednarodnem tekmovanju v Pulju drugo, v tekoči kulturni sezoni pa sodeluje tudi v orkestru pri predstavi Don Kihot v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki. Uspešen je tudi v šoli in vsa leta odličnjak s povprečno oceno 5.0. Marjana Mirkovi}
19. april, Sviščaki
Prijateljstvo brez meje že deset let
Prvo srečanje planincev iz Tržaškega, Bistriškega in članov KPD Bazovica pred desetimi leti, na Črnih njivah pod Snežnikom, je minilo v komornem ozračju. Ljudje se niso poznali, ideja srečanja se je zdela simpatična, ampak ... Po desetih letih pa je to že srečanje starih prijateljev, ki se ga vsi veselijo. Medtem je dobilo ime, Prijateljstvo brez meje, ker naj bi povezovalo planince iz različnih držav, med njimi pa naj ne bi bilo nobenih meja. Medtem se je združeni Evropi priključila tudi Hrvaška. Fizične meje med državami komajda še obstajajo, no, planinci treh držav pa so jih ukinili že zdavnaj prej.
Deseto srečanje je znova potekalo pod Snežnikom, tokrat na zimskih Sviščakih. Sneg, ki je padel noč pred srečanjem, je ustvaril idilično kuliso. Planinci so v dveh skupinah osvojili Grde drage in samega primorskega očaka Snežnik,veselo
17. april, Slovenski dom KPD Bazovica
Daniel Šimek, koncert
V KPD Bazovica je potekal lep glasbeni večer. Društvo je organiziralo prvi koncert svojega večletnega člana, mlade-
druženje pa se je nadaljevalo dolgo v tedaj že pomladansko Zimsk° vzdijšje m popoldne. Končalo se je z "na svidenje prihodnje leto na Reki"! Foto. Darko m0|w In leto se hitro obrne! Darko Mohar
H
24. april, KPD Slovenski dom, Zagreb
Skupščina krovne organizacije
S skupščine. A Ta sedežu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, v KPD Slo-Foto. Mi an Gr ica J^ venski dom, je potekala redna letna skupščina. Vabilu so se z izjemo društev iz Osijeka in Dubrovnika odzvali vodilni predstavniki preostalih društev - iz Splita, Zadra, Šibenika, Lovrana, Buzeta, Labina, Pulja, Poreča, Umaga, Karlovca, Čabra, Varaždi-na in z Reke (predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipetic, podpredsednica Jasmina Dlačic in člana UO Milan Grlica in Ivo Maruši}). V skladu s statutom se skupščine udeležujejo po štirje predstavniki društev iz Zagreba, Reke in Splita ter po dva predstavnika društev iz Šibenika, Dubrovnika, Pulja, Lovrana, Zadra, Karlovca, Labina, Poreča, Buzeta, Varaždina, Čabra in Osijeka.
25. april, Slovenski dom KPD Bazovica
V Porabju dobri s(m)o ljudje
k

I '
ii
Tudi plesalci navdušili. Foto: Dinos Juric
dvorani KPD Bazovica se je s programom z naslovom V Porabju dobri s(m)o ljudje predstavila Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM) in tako vrnila lanski obisk reškega društva v Monoštru. Uvodoma je zapel MePZ reškega društva pod vodstvom Zorana Badjuka, dobrodošlico gostom in navzočemu ministru, pristojnemu za Slovence v zamejstvi in po svetu, Go-razdu Žmavcu, je izrekel koordinator kulturnih dejavnosti Vi-tomir Vitaz, obiskovalce pa je na kratko nagovoril predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Jože Hirnok. Povedal je, da krovna organizacija praznuje že 25 let delovanja in združuje približno pet tisoč Slovencev. V Porabju živi tri tisoč rojakov, drugi središči pa sta v Sombotelu in Budimpešti. V zadnjem
Sejo je vodil in sodelujoče pozdravil predsednik krovne organizacije Darko Šonc, po zaslugi tehnologije pa je pozdravne besede izrekel tudi podpredsednik Franc Strašek, ki se zaradi zdravstvenih razlogov srečanja ni mogel udeležiti. Navzoče je nagovoril tudi veleposlanik RS v RH Vojko Volk in se pred koncem svojega mandata, ki se mu izteče septembra, ob tej priložnosti poslovil in se rojakom zahvalil za dobro sodelovanje. Skupščina je tokrat potekala po napovedanem dnevnem redu z ustaljenimi točkami, kot so poročilo nadzornega odbora o materialnem in finančnem poslovanju v letu 2014 in poročilo o lanskem delu in načrtih za letos - oboje je bilo soglasno sprejeto -, sprememba statuta, o katerem razprava še ni končana, in letno srečanje vseh društev, ki bo znova oktobra, tokrat predvidoma v Istri.
Povzeto po zapisu Jasmine Dlačic
desetletju so dosegli napredek, imajo svoj časopis, radio in dom, Slovenski kulturni in informativni center v Monoštru. Tam je tudi sedež ZSM, obeh uredništev in Razvojne agencije Slovenska krajina. Jože Hirnok je še poudaril pomen stikov z rojaki v vseh sosednjih državah Slovenije in ob tem tudi koordinacije SLOMAK, ki povezuje krovne organizacije s tega območja. ZSM združuje devet kulturnih skupin, od mešanega pevskega zbora, ljudskih pevk in pevcev, do gledališke in folklorne skupine, del svoje dejavnosti pa so predstavili tudi na odru KPD Bazovica. Program so napovedali mladi člani, Regina Labritz, Brigitta Voura in Zsolt Baj-zek ter ga tudi domiselno povezovali z interpretacijo odlomkov iz literarnih del, povezanih s Porabjem - pesmi V Porabju dobri so ljudje Jožeta Vilda in pravljice Kovačeva hvaležnost iz zbirke Mislice Ferija Lainščka. Predsednica zbora Marijana Sukič, sicer dolgoletna urednica tednika Porabje, je predstavila komorni pevski zbor ZSM Monošter, ki letos praznuje desetletnico, od ustanovitve leta
2005 pa ga vodi zborovodja Tomaž Kuhar iz Murske Sobote. Na leto imajo od osem do deset nastopov, večkrat v Sloveniji in zadnja leta tudi na reviji Primorska poje. Pojejo slovenske ljudske pesmi in zborovske skladbe slovenskih avtorjev, na program za Reko pa so med dvanajst pesmi uvrstili tudi porabske ljudske in z ubranim petjem osvojili občinstvo, ki jih je nagradilo z dolgim in navdušenim ploska-
njem. Posebej prijetno presenečenje večera pa je bila folklorna skupina mladih parov iz Gornjega Senika, z nastopom dveh spletov porabskih plesov, polnih vedrine in mladostne energije, pa tudi vriskov. Na harmoniki in klarinetu sta jih spremljala Benjamin Sukič in Patrik Bajzek, za nastop pa pripravila mentorja Biserka Bajzek, tajnica ZSM, ki je skupino tudi predstavila, in Andraž Sukič, tudi vodja skupine, ki je nastala že leta 1985 in ima letno do petnajst nastopov. Lep večer, ki bo še dolgo ostal v spominu, se je končal z željami gostiteljev in nastopajočih, da bi se stiki nadaljevali tudi v prihodnje. Marjana Mirkovi}
IZLETI PLANINSKE SKUPINE
17. februar, Učka: Začetek lepe
tradicije?
Ideja Zorana Bistričica, da se planinci PS Bazovica kot organizatorji pohoda v maskah vključijo v pustno dogajanje na območju Primorsko-goranske županije, je bila hitro sprejeta. Žal ni bilo dovolj časa, da bi ta dogodek vključili v letošnji program. Kljub temu pa je bil organiziran interni, tako imenovani "nulti" pohod, na katerega je krenilo 15 članov skupine. Lepo našemljeni planinci so se zbrali na Po-klonu, se opremili in se kljub mrazu odpravili na snežni pohod. Povzpeli so se na bližnji vrh Krog in spustili do vasice Vela Učka. Po poti so jih pozdravljali obiskovalci Učke, ki so uživali v krasnem zasneženem zimskem dnevu, in mimoidoči vozniki, tako da so člani PS ugotovili, da je pohod popolnoma uspel in da se bo veljalo dobro pripraviti na prihodnje leto.
15. februar: Izlet v Koper
Koper je izredno lepo mesto z bogato zgodovino. Večina članov PS ga žal slabo pozna. Zato sta se Maruška Lenarčič iz Obalnega PD in vodja PS KPD Bazovica že pred dvema letoma dogovorila, da bi na prehodu iz zime v zgodnjo pomlad kdaj obiskali Koper.
Kot sta pričakovala, je bil obisk Kopra in okolice prelepo doživetje. Štiriurni sprehod po gričkih od Debelega rtiča do vasice Hrvatini, katere ime samo pove o mešanju narodov v preteklosti na tem območju, je potekal skozi vinograde, oljčne nasade in mediteranske gozdiče ter vasice na obeh straneh meje. Krasni razgledi so se odpirali na Tržaški in Miljski zaliv, Stare Milje, očarali so nas prekrasna bazilika Svete Marije Vnebovzete, zdaj opuščene graničarske steze, prvo spomladansko cvetje in veliko dobre volje ter pozitivne energije. V ozadju Kraški rob, Ko-
koška nad Bazovico, Slavnik, Žbevnica in zasneženi Nanos, gore, ki jih bodo planinci KPD Bazovica obiskali v prihodnjih mesecih.
V zgodnjih popoldanskih urah je sledil še ogled mesta Koper v spremstvu zgodovinarke Majde Jančar in turistične vodnice Nine Penca. Koprske soline, Rimljani, Bizanc in Oglej, Benetke, Napoleon, Avstrija, Italija, Šavrinke, Cona A in Cona B ter današnja velika luka - vse je to vrisano v zgodovino lepega in bogatega mesta.
Kljub napovedi je srečanje spremljalo lepo spomladansko vreme. Druženje je bilo prekrasno. Hvala Nataši, Bredi in Maruški za lepo pripravljen in izveden program!
1. marec: Znova na otoku Krku
Za tradicionalni izlet PS na otok Krk, ki naj bi bil po programu 22. februarja, je bila napovedana velika udeležba. Izredno slabo vreme tisto nedeljo pa je prisililo organizatorja, da izlet preloži za teden dni. In to je bilo prav. Naslednjo nedeljo je po dolgem času zasijalo sonce, udeležencev je bilo le peščica manj, nekaj čez devetdeset. Poln avtobus članov Obalnega PD iz Kopra, poln manjši avtobus članov PD RTV iz Ljubljane, pa še skoraj poln avtobus domačinov, članov PS KPD Bazovica in njihovih gostov iz Mojstrane, Golnika, Mengša, Ilirske Bistrice, Pasjaka... Zaradi del na cesti za Staro Baško je moral biti program nekoliko spremenjen, toda to ni vplivalo na razpoloženje udeležencev.
Otok Krk je poln zanimivosti, naravnih, zgodovinskih ali drugačnih. Zato je bil prvi del posvečen obisku ostankov enega izmed dveh večjih antičnih mest na otoku, Fulfiniuma pri Omišlju.
D
30
A
Na vrhu Alinega Bila. Foto: Darko Mohar
^ Mesto se je razvilo kot pribežališče rimskih vojakov - vetera-p^ nov v prvem stoletju našega štetja - in kot takšno ni bilo >VA zaščiteno z obrambnimi zidovi. Zato je hitro izginilo, že v sedmem stoletju, življenje pa se je preselilo v bližnji liburnij-q ski Omišalj. Ostanki mesta in njegovega foruma so še lepo Hg razvidni, enako kot ostanki poznoantične bazilike svetega "" Miklavža. Luka Fulfinium v prelepem zalivčku Sepen je zaradi dviga morske gladine potopljena. Žal prelepi kraj kazijo ostanki petrokemične industrije v neposredni bližini. Pohodniški del izleta se je začel na cestnem prehodu Treska-vac. Od tam so se pohodniki mimo Velega vrha in skozi prekrasni kraški dolinici Poljina ter Vela lokva s prelepimi lokvami odpravili proti Obzovi (569 m), najvišjemu vrhu otoka. Sledil je še vzpon na nekoliko nižji Zminj in spust do suhozidov,tako imenovanih mrgarjev na Lipici, kjer so poho-dniki lahko veliko izvedeli o tisočletnem načinu ovčje paše na tem delu otoka. Spust do svetišča Majke Božje Goričke je bil zelo strm, kar je bilo rahlo presenečenje na sicer dotedanji lahkotni hoji. Pa še spust skozi vasici Batomalj in Jurandvor do Baške za konec prelepega planinskega dneva, popestrenega z malce zgodovine in zgodbic iz življenja domačinov ter z razgledi na severnojadranske otoke in hribovje od Snežnika do Velebita.
122. marec: Med vetrnicami na Vrataruši pri Senju
V letošnji program PS nam je uspelo vriniti tudi nekaj izletov v kraje, ki jih planinci Bazovice do zdaj še niso obiskali. Med drugim je bil to obisk Senjske planinske obhodnice od Krivega Puta do Sibinja z vmesnim vzponom na 1106 metrov visoko Alino Bilo. Hrib pozna malo planincev na Hrvaškem, čeprav ponuja krasen sprehod in še lepši razgled na otoke Krk, Prvic, Goli, Grgur in Rab ter na vrhove Kapele, Gorskega kotarja in Velebita. Pri organizaciji izleta so veliko pomagali senjski planinci iz PD Zavižan na čelu s svojo nekdanjo predsednico Nedo Turina in vodnikoma Kamilom in Hermanom, ki sta pomagala pri iskanju včasih malce zapletenih prehodov. Planinci Bazovice se jim prav lepo zahvaljujemo. Kljub slabi vremenski napovedi je bilo vreme prijetno in sončno, brez napovedanega dežja in burje. Sedemurni pohod je potekal v veselem kramljanju, fotografiranju, uživanju v prvih znanilcih pomladi, predvsem v prelepih barvah gorskega kosmatinca ali pulsatille montane.Opuščene vasice, življenje, ki se je umaknilo nekam bliže morju, rumeni travniki in gorsko pomladansko cvetje so vdihnili v izlet malo romantičnega razpoloženja. Skupino so na vsej poti spremljala dva človekova najboljša prijatelja, ki sta bila na koncu tako utrujena, da ju je lastnik iz Krivega Puta moral reševati z
avtomobilom. Pokrajino so politiki in gospodarstveniki žal "okrasili" s štirinajstimi vetrnicami in njihovimi pristopnimi cestami. Še osemnajst takšnih naj bi postavili tudi na drugi strani Vinodolskega kanala, na območju Obzove na Krku. Posel neusmiljeno uničuje naravo. Ne zavedamo se, da žagamo vejo, na kateri sedimo. In da jo bomo zelo kmalu prežagali!
112. april: Grobniške Alpe
Vodja PS KPD Bazovica si je obisk Grobniških Alp letos zamislil na nekoliko drugačen način: odpeljati se po Kripanjski poti do lovske koče na Kripnju in se v osrčje gorske skupine podati po manj obiskanih poteh. V načrtu je bil še vzpon na primorski Klek, manj znani soimenjak tistega ogulinskega, zibelke hrvaškega alpinizma. Primorski Klek je visok 1210 metrov in po lepoti nič ne zaostaja za ogulinskim. Verjetno bi se v njegovi južni steni dala izpeljati tudi kakšna alpinistična smer. Tisto, po čemer prekaša bolj znanega soimenjaka, pa je razgled: od Vele-bita do Učke in Čičarije, kvarnerski otoki, na drugo stran vrhovi Gorskega kotarja - Jasenovica, Meluvrh, Guslica, Planina, Med-vejci... Bližnji Crni vrh in Gornik s svojimi skalnatimi vrhovi izstopata iz gostih temačnih gozdov. Potem pa še najvišji vrhovi Grobniških Alp: Fratar, Suhi vrh, Osoje, Vidalj. Obruč se skriva za Fratrom, vidimo ga lahko s Crnega vrha, ki s svojim ozkim in kamnitim grebenom malce spominja na prave alpske vrhove. V globini Grobniško polje s številnimi naselji, reški nebotičniki. Pred reško luko zasidrane ladje, žal jih je zadnje čase precej manj kot nekoč...
V načrtu je bilo, da se planinci po vzponu na Klek spustijo čez Nebesa na Živenjsko pot in čez Vidalj pridejo do planinske koče na Hahlicu.Pohodu se je priključila tudi manjša skupina prijateljev iz PS Elektra iz daljne slavonske Požege. To naj bi bilo nadaljevanje prijetnega sodelovanja po srečanju na Velebitu in obisku reških planincev na Papuku (dobre hrvaške avtomobilske ceste omogočajo relativno hiter prihod v kateri koli del Hrvaške, čeprav štiriurna jutranja vožnja ni od muh). Po točnem startu se je ves izlet pozneje malce upočasnil. Lep dan, spomladanske barve, veliko zgodnjega cvetja, krasen razgled in dobra družba niso omogočali hitre hoje. V kočo na Hahlicih je skupina prispela nekoliko pozneje, kot je bilo v načrtu, toda to ni zmotilo sproščenega razpoloženja. Goste iz Slavonije so domačini iz PS Bazovica pričakali s spomladansko specialiteto teh krajev - divjimi šparglji z ocvrtimi jajci. Ker je koča odprta samo ob koncu tedna in se v nedeljo popoldne zapre, so Slavonci načrtovali prenočitev v zimski sobi in v ponedeljek obisk še nekaterih vrhov v Grobniških Alpah. S Cunine glave so lahko uživali v prekrasnem sončnem zahodu za Učko in tihem, a mrzlem jutru.
I Vse: Darko Mohar

■i- -
>rî
1
H* i

. s ■ ■"■ H* :■
: Y -
- ' ■ že-S
T'
Lokve v dolini Poljine. Foto: Anita Hromin
Obisk operne predstave v Ljubljani
N
p
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine (DPS) iz Čabra so vsak na svoj način doživeli operne, operetne in baletne predstave v Drami, Operi in Cankarjevem domu v Ljubljani. Njihove opise, objavljene v nadaljevanju, je izbrala učiteljica DPS Dragica Motik.
Šli smo v gledališče oziroma v Opero v Ljubljano z dopolnilnim poukom slovenščine. To ni bil naš prvi obisk. Pred tem smo gledali opero Gorenjski slavček, tudi v Cankarjevem domu smo gledali opero Aida. Nazadnje smo bili v Drami. V nedelo, 4. 1. 2015, smo šli gledat balet Hrestač. Bila sta mi všeč glasba in ples. Bilo mi je zelo všeč, ker je bilo vse tako veselo. Z nami so šli tudi starši in učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Dragica Motik. Petra Žagar, 4. r. OŠ, Cabar
V Opero Ljubljana smo šli s sošolci, učiteljico in starši, in to ni bil naš prvi obisk. Obiskali smo tudi Cankarjev dom, kjer smo si gledali opero Aida. Četrtega januarja pa smo gledali baletno pravljico Hrestač. V operi mi je bilo všeč. Cela zgodba Hrestač mi je bila všeč. Najbolj mi je bilo všeč, ko sta fant in punca skupaj plesala. Glasba mi je bila tudi všeč. Nad zgodbo nisem bil presenečen, ker mi je že poznana, ampak se meje zelo dotaknila. Marko Žagar, 6. r. OŠ, Cabar
Menije bilo všeč, ko so otroci z vilo plesali. To mi je bilo všeč zato, ker so tudi otroci lahko nastopali. Glasba je bila zelo zelo lepa. Baletke so lepo plesale pa baletniki tudi lepo. Kostumi so mi bili všeč, čeprav so bili preveč bleščeči. Zgodba mi je bila zanimiva in mi je bila bolj všeč od zgodbe Janko in Metka. Antonella Ožbolt, 5. r. OŠ, Cabar
Hrestač je ena od najlepših in najbolj obiskanih božičnih zgodb, ki več kot eno stoletje privlači ljudi po vsem svetu. V središču pravljice je poreden človek, ki sovraži ljudi, njihove običaje in ne mara božiča, ki je zelo pomemben družinski dan. V svojih sanjahje spoznal vse, kar je
slabega naredil drugim ljudem v svojem mrzlem življenju. Ko se je zbudil, se je pokesal in postal ljubeč in radodaren človek, vesel življenja in ljudi, ki ga obkrožajo.
Baletniki in baletke ljubljanske Opere so nas odlično popeljali skozi to baletno pravljico. Seveda brez glasbe svetovno znanega Čajkovskega ne bi bilo nič. On s svojo čarobnostjo not in taktov, ki so zdaj veseli, zdaj zastrašujoči, pa spet zbujajoči, daje pridih stalnega pričakovanja naslednjega dogodka, ki nas vedno odpelje v decembrsko praznično vzdušje.
Osebno mi je v gledališču vsakokrat lepše in bolj uživam v glasbi, sceni, plesu. Zavedam se napornega dela vseh ljudi, ki so zaradi svoje ljubezni do umetnosti navdušili in nahranili našo dušo. Iz gledališča vedno pridem tako navdušena in z nekaterimi novimi sporočili. Z zgodbo Hrestač smo se vrnili v svet otroške domišljije, ki nas uči, da so tudi danes, enako kot nekoč, pomembni dobrota, ljubezen in veselje do drugih ljudi. Samo tako bomo srečni v življenju. Stella Ožbolt, gimnazijka, Cabar
Sončnega nedeljskega popoldneva smo se s profesorico Dragico Motik odpravili v Opero Ljubljana na ogled baleta Hrestač. Na predstavi je bilo zelo lepo. Uprizoritev na odru, hiše in ulice so bile kot iz starih časov, ko so stari ljudi hodili spat z kapo na glavi. Stare mame, mame in deklice so bile oblečene v obleke iz starih časov. Imele so lepa pisana oblačila, rute in rokavice. Moški niso bili v kavbojkah, tako kot so danes, tudi oni so imeli svoje lepe obleke. Takšnih prizorov ne vidiš vsak dan, temveč samo v muzejih. Baletniki in baletke so pokazali svoje plesalske sposobnosti. Vsi smo bili navdušeni nad njimi. Glasba je dajala posebno čarobnost celi zgodbi. Kostumi, ples in glasba so nas popeljali daleč. Odšli smo tja, kjer še nismo bili, kjer vsi problemi izginejo in se počutiš sproščeno in veselo. Lepo mi je bilo na baletni predstavi. Marina Poje, Cabar
"0
10
> o
H
111 >
(A N
11. marec
17. seja Sveta SNM Mesta Reka
S seje. Foto: Ivan Harej
s
eja Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) mesta Reka je kot po navadi vsaka prva seja v letu potekala v znamenju številk in poročil, povezanih s preteklim obdobjem, in predsednik sveta se je potrudil, da bi to predstavil na čim manj dolgočasen način. Seja pa - večinoma zaradi upravičene odsotnosti članov, a ne pri vseh - ni bila sklepčna. Med drugim, v svetu v prihodnje zaradi odhoda na delo v tujino ne bo mogel biti dejaven namestnik predsednika Marko Marušič.
*
0
1
n<
m
Ata šumske dejuavec
Ruksak na harpte, pa bet na rame, v ruake teška sekira, v tadruge palca lejskaua, na kiro v kuanceh s§ vpira.
Ruksak na harpte, a uoskeuoparte rejžejo kasti baliče, težak bet ga pertišče, z rami na ramo ga miče.
Ruksak na harpte smardliu uod dima, damu jeuača pernicu, v njemo je majhna kura uod kruha, sinček je najd no se strisu.
Kura uod kruha
an kejden stara,
kok je bua hedu fajn,
kura uočite uod ust uotergana,
ke be bua kumej zajn.
Kura uod kruha ke neč na pamejne unen ke neč na perfali, al ke jo uača uod ust se uoterga, je uotraka per serce zabali.
Ruksak bu v bajte čez kejden visu, smardliv uod dima ves, a kreh v sebuto t§rd je kisu, ne be ga uomarsu ne pes.
Ruksak na harpte, v njemo je krempir, hrana za kejden ves, dejuat bu mougu ko cerenc jest pa ko jagerske pes.
Glede finančnega poročila za leto 2014 -to je obsežno - smo se po krajši razpravi strinjali, da so rezultati pozitivni. Ne glede na številke bi želel poudariti, da se je svet odzval na vse prošnje in finančno podprl vse, ki delujejo v sklopu slovenskega društva, ter ugodil zahtevam po pokroviteljstvu nad projekti. Omeniti velja, da je imel svet v lasti minimalno opremo, zgolj prenosni računalnik, fotoaparat in mobilni telefon. Ob koncu seje smo se ozrli še na letošnje finančno poslovanje do marca letos in na manjšinske volitve, ki so pred nami. Upamo, da bo KPD Bazovica kot predlagatelj kandidate za volitve dobro izbralo, da bodo ti izvoljeni in v sestavi novega sveta kos opravljanju svoje pomembne vloge za življenje in delo slovenske manjšine na Reki.
Povzeto po zapisu Borisa Rejca
Pojasnitev pesmi: takoj po drugi svetovni vojni je bil oče gozdni delavec. Čez teden je spal v gozdu, v bajti, ki je smrdela po dimu. Žena (naša mati) mu je v nedeljo spekla plešino kruha za ves teden. Otroci smo ga pogrešali in ga v soboto čakali. Iskali smo po nahrbtniku (ruksaku), kaj je prinesel. Vedno je prihranil košček skorje od kruha in nas z njo razveselil. Ravnice, 5. oktobra 2014, Slavko Malnar

Predstavitev knjige z naslovom Red! River! Rock! avtorja Velida Bekica o roko-vskem glasbenem prizorišču Reke v šestdesetih in sedemdesetih letih je s spremljajočim glasbenim programom nekdanjih vidnih izvajalcev te glasbe pred letom dni močno navdušila občinstvo in bila povod za njihov ponovni nastop in nastanek društva LP Rock, društvo reških rokerjev šestdesetih. Med njegovimi osrednjimi člani so tudi glasbeniki slovenskih korenin Andrej Baša, Ivan Harej in Vincenc Sluga. Pritegnili so tudi vrsto drugih glasbenikov in oživili dvanajst skupin, ki so zaradi velikega zanimanja začele nastopati dvakrat na mesec, na vselej nabito polni ladji Marina, zasidrani v reški luki. Koncerti so izjemno priljubljeni, polni posebne dobre energije, k enkratnemu vzdušju pa, pravijo glasbeniki, pripomore predvsem to, da igrajo zastonj in zgolj zaradi veselja.
14. marec, Delnice
Raziskovalno-izobraževalni center Processus montanus iz Lokev je organiziral srečanje o kulturni dediščini Gorskega kotarja, njenem ohranjanju, oživljanju in vključitvi v trajnostno turistično ponudbo. Udeleženci so poudarili pomen njene promocije in povezovanje pobud vseh sodelujočih, od lokalnih skupnosti in kulturnih ter turističnih organizacij do podjetnikov, posebej pa tudi varstvo in ohranitev narave. Vodja etnološke zbirke rodbine Čop Palčava šiša v vasici Plešce Marko Smole je predstavil raziskovanje kulturne dediščine na starih karavanskih poteh na Čabranskem. Ministrstvo za kulturo RH pa je 16. aprila letos sprejelo sklep o razglasitvi čabranskega govora za enoto nesnovne kulturne dediščine RH. Predlog je dala podružnica Hrvaške matice iz Čabra, sicer pa sta za to poleg njenega predsednika Ivana Janeša zaslužna predvsem Marko Smole in dolgoletni raziskovalec jezika in avtor več knjig s tega področja Slavko Malnar.
12. marec, Zagreb: SNM
Vlada RH je imenovala 11 članov krovnega Sveta za narodne manjšine (SNM), ključnega telesa manjšinske politike. Šteje devetnajst članov, med njimi vseh osem manjšinskih poslancev; druge člane ime-
•v. -o
in'
ve
) v v O o
i u
Skupina 60' River Band. Osebni arhiv Ivana Hareja.
nuje vlada iz vrst manjšin ali kulturnega in družbenega življenja. Predstavnik slovenske manjšine je tudi v četrtem mandatu (2015-2019) Darko Šonc, ki ga je predlagal Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb s podporo svetov slovenske narodne manjšine Varaždinske, Splitsko-dalmatinske in Primor-sko-goranske županije, Svet slovenske narodne manjšine Istrske županije pa je znova predlagal svojo kandidatko, tokrat Klaudijo Velimirovic, večletno predsednico SKD Istra iz Pulja.
21. marec, Zagreb: Antifašistična liga RH
Ustanovljena je bila Antifašistična liga (AL) RH. Predsednik je znan aktivist za človekove pravice Zoran Pusic, podpredsednica pa ugledna mirovniška aktivistka Vesna Teršelič, znana rojakinja in med drugim vodja organizacije Documenta - center za soočanje s preteklostjo. Po njenih besedah liga deluje od 8. maja lani (dan osvoboditve Zagreba 1945), ker pa so v zadnjem letu tako pogoste fašistoidne izjave in pojavi, smo se odločili ligo kot zvezo organizacp za človekove pravice in manjšinskih organizacij pač zasnovati tudi kot pravno osebo, tako da bo AL RH delovala kot koordinacija enakopravnih organizacij. Čutimo potrebo, da se odzivamo promptno in resnično pokažemo, da je čas, da končamo desetletja demonizacije antifašizma. Na Hrvaškem se je po letu 1990 zgodilo, da sta NOB in antifašizem dejansko demonizirana, domobranci in ustaši so postali heroji, na črnem seznamu so pa partizani in danes antifašisti.
8. april, Zagreb: Knjiga o Ivanu Brajdicu
V društvu KPD Slovenski dom je svoje delo o književniku Ivanu Brajdicu z zanimivo pripovedjo predstavila avtorica, večletna raziskovalka kulturne zgodovine Gorskega kotarja z obsežnim opusom knjig, dr. Karmen Delač Petkovic z Reke. Knjigo sta leta 2011 založila sveta slovenske narodne manjšine Reke in PGŽ, sofinanciral pa tudi slovenski manjšinski svet Zagreba. Ivan Brajdic je bil zaslužen za prevode številnih slovenskih literarnih del v hrvaščino, za kar je v Sloveniji dobil več nagrad in priznanj ter bil sprejet v članstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi pisatelj, urednik, slikar in glasbenik, doma iz Broda Moravic, mesteca, v katerem si društvo za ohranitev krajevne dediščine Turanj prizadeva za ureditev njegove spominske sobe.
10. april: Gorazd Žmavc v Gorskem kotarju
Gorazd Žmavc, minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, je s sodelavci obiskal Gorski kotar. Predsednik istoimenskega slovenskega društva Slavko Malnar mu je dobrodošlico izrekel v Prezidu, kjer so pripravili tudi priložnostni kulturni program in visokega gosta seznanili s krajevno zgodovino in
H delom društva nasploh. Mirjana Žagar je predstavila mladinsko sekcijo, Zoran Ožbolt jfl kot vodja pa novo slovensko kmečko društvo KIS Gorski kotar. V nadaljevanju je na posestvu OPG Pintar Anita Pintar predstavila sirarno in goransko kmetijsko problematiko, po obisku Čabra se je minister srečal še z učiteljico slovenščine Dragico Motik, si ogledal nastop učencev in v vasici Plešce etnološko zbirko Palčava šiša in podjetje Gec, d. o. o. ter ob koncu obiskal še Trstje in Kozji vrh.
10. april, Gorančica v Ravni Gori
Za enajsto knjižno nagrado Goranskega Novega lista, gorančico, se je tokrat potegovalo sedemnajst prijavljenih del. Večina je bila s področja publicistike, tematike pa so bile različne, od več vidikov krajevne zgodovine - gradnja cest, gradbena dediščina, jezik, običaji, kulinarika in varstvo ptic - do predstavitve vidnih posameznikov.Nagrado je prejel Zvonimir Erjavec za Ravnogorski slovar (omenjen v lanskih Sopotjih št. 4), poleg te pa so podelili še šest priznanj, med drugimi tudi Slavku Malnarju za obsežno in dragoceno delo s področja raziskovanja krajevnega jezika, Slovar govora na Čabran-skem. Čestitke!
30. april, Ljubljana: SLOMAK
Slovenska manjšinska koordinacija SLOMAK je za novega koordinatorja izbrala Rudija Pavšiča, predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta, ki je koordinacijo od njene ustanovitve vodil več let. Na srečanju so med drugim poudarili, da je bilo v zadnjem času malo stikov z ustanovami v Sloveniji, skrb vzbujajoče pa je
S
Dr. Karmen Delač-Petkovič. Foto: Marjana Mirkovič
dejstvo, da je RS v zadnjih desetih letih finančni prispevek, namenjen manjšinam, zmanjšala veliko bolj, kot bi ta upad lahko upravičila splošna gospodarska kriza. I Marjana Mirkovič
IN MEMORIAM: Tolja Hromin
Večletni član Slovenskega doma KPD Bazovica Tolja Hromin, vsestransko dejaven v dramski, fotografski in planinski skupini, je po težki bolezni 2. marca letos umrl na Reki. Spominu nanj smo se poklonili 3. marca s komemoracijo v društvu, od izjemno priljubljenega in v vseh skupinah znanega člana pa so se na njegovi zadnji poti poslovili številni člani društva. Besede v slovo je prebral Milan Grlica.
Darko Mohar. Foto: Anita Hromin
Dragi Tolja! Ljubi naš prijatelj!
Vedeli smo, ko te je pritisnila bolezen, kako težko breme si prenašal. Zavedali smo se, v katero smer vodi, nismo pa pričakovali, da boš ugasnil tako hitro. Kar čez noč te ni več med nami.
Spomnim se najinega lanskega pogovora, ko si izvedel, katera bolezen te je doletela. Rekel si mi: "Da mi je netko prije šest mjeseci rekao što ce biti samnom, smijao bih mu se." Točno tako si dejal. Čeprav je bilo hudo, nisi obupal, do zadnjega si pogumno na vse nas širil svoj optimizem in veselje do življenja. Naučil si nas, da moramo sami ustvarjati in vsrkati vsak trenutek lepe družbe in prijateljskega vzdušja. Rodil si se leta 1950 v ruskem mestu Krasnoturinsk. Oče je bil Dalmatinec, z otoka Ugljana, mati Rusinja. Ko ste se preselili na Reko, si nadaljeval v drugem razredu osnovne šole. Svoje novo mesto si takoj vzljubil. To smo najbolje čutili pri naših družabnih večerih: Pesem "Najdraža Rijeko" je bila na samem vrhu tvojega repertoarja. Na lepem Kvarnerju si spoznal Anito in kmalu sta, z rojstvom sina Andreja leta 1976, postali družina. Služboval si kot elektrotehnik na RTV oddajniku Učka, v reškem gledališču in nazadnje v ladjedelnici 3. maj kot vodja oddelka prenosne energetike, od koder si leta 2014 odšel v pokoj.
Z Anito sta v Slovenski dom prišla pred kakšnimi desetimi leti. Sprva samo v planinsko skupino, kmalu zatem pa si tudi ti igral v dramski skupini. Lepote in dogodke okrog sebe si rad shranil na fotografijah. Sodeloval si na veliko razstavah kot član fotografske skupine društva in na tekmovanjih prejemal tudi nagrade za svoje umetniške dosege.
Spomnili se te bomo vedno, ko bo družba zapela, na izletu ali v društvu ob kakšni priložnosti, saj to si najraje tudi sam počel - zapel nam lepo dalmatinsko pesem. Tudi v hribih boš z nami. Ko bomo zvečer prisedli, prijetno utrujeni pred planinsko kočo, s pogledom v nebo, nam bo tvoja zvezdica pomignila. Ni te več med nami in zelo te bomo pogrešali, ljubi Tolja, posebno pa tvoja soproga Anita, sin Andrej, tvoji sestri Valentina in Tamara ter brat Viktor z družinami, pa tudi vse preostalo sorodstvo, ki jim v svojem imenu in v imenu članov vseh skupin društva Bazovica izrekam globoko in iskreno sožalje. Počivaj v miru in naj ti bo lahka ta hrvaška, primorska gruda.
Darko Mohar:
Živim med Baško, Mavrinci in reško Bazovico
Ime Darka Moharja se v Sopotjih ponavlja zelo pogosto, iz številke v številko, vsakič drugače, z zanimivo in informativno vsebino, začinjeno tudi s podatki iz zgodovine in krajevnih znamenitosti, vselej z izborom prelepih fotografij, posnetih s posebnim občutkom za motiv in lepoto. Diplomirani inženir elektrotehnike, zaposlen v carinski službi na Reki, pravi, da ni nikoli pričakoval, da bo toliko pisaril. V društvu je namreč vodja planinske skupine in skrbno spremlja vse dogodke, a teh, predvsem po njegovi zaslugi, resnično ni malo: od izletov, tečajev in predavanj do udeležb na srečanjih in dogodkih drugih planinskih društev, tako iz zamejstva kot tudi iz Slovenije in seveda Hrvaške.
Darko Mohar (1952) je rojen v Murski Soboti, mati je iz Prlekije, po očetu je Dolenjec. V Baško na Krku se je družina priselila, še preden je začel hoditi v šolo. Oče je bil upravnik soboškega otroškega doma Dane Šumenjak, ki obstaja še danes. V domu je delala tudi mati, ko pa sta se starša razšla, se je oče, sicer fotograf, odselil v Slovenijo, mati pa je s sinovoma ostala v Baški, kjer še danes živi. Po očetu je Darko podedoval posluh za fotografiranje, ki ga ima vsa družina. Po gimnaziji na Reki je za študij izbral Ljubljano: "Vleklo me je v Slovenijo, pa tudi prijatelj je tam že študiral. Bil sem štipendist podjetja Iskra, dve leti sem delal v Kranju, a nisem zdržal brez morja, moral sem se vrniti. Zaposlil sem se na carini na Reki, takrat so potrebovali mojo stroko; to je bil čas, ko se je Reka z okolico razvijala, koksarna je bila pri koncu, gradila se je Dina, rafinerija se obnavljala, začela se je gradnja termoelektrarne Plomin 2... Danes je vse skupaj ena žalost." Spomini na Ljubljano so izjemno lepi: "Malo denarja, veliko življenja! Bili smo dobra druščina, večinoma iz kluba, ki smo ga imeli štipendisti Iskre, še danes se radi dobimo. To druženje je zaznamovalo vse moje življenje, skupaj smo se naučili uživati v lepem. V Baški imam barko in pogosto se odpravimo skupaj na jadranje, pridružijo se tudi naši planinski skupini na izletih po otokih, pa tudi kakšno silvestrovanje nas poveže. Zdaj ko smo starejši, smo lahko malo več skupaj, prej zaradi družin in majhnih otrok ni šlo." Poročen je z Lidijo Tuškan, zdravnico nevrolo-ginjo v reškem KBC, in tudi njo je pritegnil v dejavnost KPD Bazovica. Toda v društvo ga je pravzaprav pripeljalo zanimanje za študij v Sloveniji, za sina Andreja, danes 31-letnega informatika. Darko se je že takrat želel vključiti v društvo, vendar "nisem imel kaj početi: folklora, petje in igranje - nič od tega ni zame. Našli pa smo se pozneje, ko je bila dve leti zatem (2002) ustanovljena planinska skupina, Andrej pa že v Ljubljani. Planinstvo mi je blizu, še kot študent sem planinaril in končal alpinistični tečaj, v hribih sem kot doma. Leta 2005 sem prevzel vodenje skupine, najbolj pa me je pritegnila dobra druščina in to, da se ideje, ki jih meni resnično ne manjka, tudi uresničijo. In teh je veliko. Delo smo zastavili širše, z razstavami, predavanji, stiki z najbližjimi, društvom v Ilirski Bistrici, z rojaki iz Trsta, in te vezi
10 30
so enkratne, spodbujajoče. Na prvem pohodu s Slovenci iz zamejstva na Triglav leta 2003 smo se spoprijateljili z društvom iz Kaknja, vezi še ohranjamo, ti stiki pa so se naprej kar nekako sami razvijali in razvejili. Mislim, da je to povezovanje zelo pomembno, tako za ohranitev društva kot tudi kulturo; moramo biti odprti, ne se zapirati, to bi pomenilo smrt." Kot vodja planinske skupine je postal tudi član vodstva KPD Bazovica, k aktivnosti pa pritegnil tudi sina: "Andrej je aktiven, planinska skupina je mlajše člane izšolala za vodnike, ker brez vodniškega in strokovnega znanja v hribih ne gre. Andrej Mohar, Andrej Grlica in Damjan Pipan so tako s pomočjo PD Snežnik postali vodniki kategorije A. Dodatno se je pri Hrvaški planinski zvezi izšolalo več naših članov, tako da imamo v društvu kar nekaj vodnikov in tudi vodnik. V društvu smo imeli planinsko šolo v slovensko-hrvaški izvedbi, s pomočjo bistriškega PD Snežnik in reške gorske reševalne službe; v tem okviru že pet let organiziramo tudi tečaj hoje in uporabe opreme v zimskih razmerah, na kar sem posebej ponosen. Zelo uspešni smo tudi s predavanji, res nekaj stanejo, a prinesejo zadovoljstvo in priznanje, saj nam uspe -malo s starimi, malo z novimi poznanstvi - povabiti svetovno znana imena in napolniti dvorano z več kot petsto sedeži, kot na primer ob 60. obletnici KPD Bazovica, ko smo gostili alpinista Vikija Grošlja in Stipeta Božica.
O upokojitvi pravi, da je tik pred njo, vendar o planinski in morski "penziji" sploh ne razmišlja: "Mislim, da te penzije ne bom dočakal, upam vsaj. Planinsko skupino bom vodil, dokler bo šlo, a razmišljam o nasledniku. Če nekaj narediš dobro in dvigneš na neko raven, je to tvoj otrok, in tega ne moreš kar tako pustiti. Bil bi pa vesel, če bi kdo pokazal zanimanje, da me nadomesti." Prosti čas preživlja med Baško, Mavrinci, kjer je ženina domačija, in Reko z Bazovico. Želje za prihodnost? "Morje, hribi in Bazovica!"
Marjana Mirkovi}
Sprehod. Foto: Ira Petris
Brežice. Foto: Anita Hromin