209. številka. Ljubljana, petek 14. septembra. X. leto, 1877.
Is*iaja vsak dan, iavsomii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., M *etri leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4om so raeana 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje deželo toliko -.oč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitolje na ljudskih šolah in za dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje uđ eotiri»topne poti t-vrst« 6 kr., će ae oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole franki r*ti. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej nisi St 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklamacije, qananila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej bili.
Telegrami Slovenskemu Narodu".
Dunaj 13. septembra. „Pol. Corr." poroča: Združena ruska in rumunska vojska je z naskokom vzela Grivico, najmočnejšo pozicijo Osman paše pri Plevni.
Cetinje 12. septembra. Črnogorska vojska pod Pejovieem in Sočico je včeraj v Jezerih sijajno zmagala Hafiz-pašo, ki je hotel iti Nikšiču na pomoč. En del turške vojske s tremi kanoni je bil obkoljen. Turkov je 000 mrtvih in 100 ujetih.
Belgrad 12. septembra. Jutri zapusti srbski polnomočnik pri porti, Hristić, Carigrad. Potem izide pred 24. t. m. knežev manifest, ki bode zopetno vojno s Turki naznanil.
Šumi a 11. sept. (N. W. T.) Ofenzivna premikanja Mehemet-Alijeve vojske so za zdaj ustavila se. . . Osman paša je od strašno presilnih moči od petka obkoljen; iz Plovne nij sicer nič poročil. Zavoljo tega vlada tukaj velika skrb.
Vojska.
Rusi in Rumuni so vzeli z bajonetom najmočnejšo turško šanco pred Plevno, red uto Grivico, o katerej je dopisnik wDaily Newsu uže pred nekaj dnevi rekel, da je ključ k Plevni.
Zdaj bode tudi Plevna morala vsak čas pasti Rusom v roke.
Najnovejša poročila iz ruskega ostroga pred Plevno gredo samo do sobote, in še ta
Mftiek.
Sužnost pri starih Grkih.
(Dalje.)
Tako se je po Grškem nabiralo toliko sužnjev, da so v 4. stoletji pr. K. gotovo veliko večo polovico prebivalcev znašali sužnji in robi. V Atiki sami, kjer je bilo tedaj kakih 500.000 prebivalcev, šteje Btickh 3G5.000 sužnjev, kar si prav lehko razložimo, če pomislimo, da so imele Atene same blizu 10.001» hiš in da so imeli bogati Ateučani mnogo fa-brik in rudnikov, kjer so mnogo delavcev potrebovali. O nekaterih državah se nam poročajo take številke, da se nam skoro never-jetuo zde, na primer, da jo bilo v Korinthu 4G0.O0O, in na majhenem Aiginskem otoku 470.000 sužnjev. Le deželici Fokis in Lokris ste bili dolgo brez sužnjev in svobodni prebivalci so sami vse delo opravljali; vzrok je bila gotovo ubožnost; kajti, ko bo Fokijani, oplenivši delfsko svetišče, bili obogateli, so začeli tudi oni sužnje kupovati.
prihajajo samo od tamošnjega dopisnika „Daily-News.u Iz njegovega o 5. uri zvečer z bojišča poslanega dopisa posnemamo sledeče: Pač je bila reduta pri Grivici po  včerajšnjem ognji jako poškodovana, a ker so jo Turci po noči poptavili, bila je drug  dan popolnem cela. Rusi so sicer noč tudi dobro porabili, pomaknili so svoje šance precej naprej, naredili jako blizu baterijo oblegovalnih topov nad Grivico, v strelnej daljini strašne redute.   Ko se je dan zaznal, začela jo ta baterija, podpirana od težkih topov, streljanje proti reduti. Turški topovi daleč nesočim oblegovalnim topovom nijso mogli odgovarjati.  Včasi so turške baterije popolnem utihnile, da Be je uže mislilo, da so zapuščene.   A popravljali so jih samo,  potlej  pa  dalje  pokali.   Grivica reduta je vsakako ključ pozicije ;  ako je Rusi no nastreljavajo z vso močjo, traje obleganje lehko še teden dnij.   O naskoku zdaj še nij misliti. Krog ruskih topov pa je okolo turških pozicij vedno ožji, vendar pa ne bodo topovi odločili, nego napadajoča pehota.
Mej Ruš čukom in Gjurjevim, kakor tudi mej Vid inom in Kalafatom so vedro hude kanonade.
Iz Belgrada se poroča, da sta poveljnika Ilorvatovie in Lešanin uže odšla v Ne-gotin in Aleksinac. Poroča se, da so iz Niša turške vojne čete začele se proti srbskej meji pomikati. Prav jo, da bodo Srbi 20. t. m. vojno začeli. Turki iz okolice Trebinja in Bileka se izseljujejo, boječi se pred Črnogorci in vstaši.
Pri osvoje nji Lovce so Rusi priple-nili dve zastavi sovražnikovi in mnogo orožja,
V Atenah je bil navadno o mlaji na do ločenem mestu suženjski somenj. Sužnji so ali slečeni ali le malo oblečeni čakali kupca in prodajalec je hvalil njih dobre lastnosti, toda njihovih napak in pogreškov nij smel zatajevati, sicer si je lehko nakopal tožbo. Cene sužnjev so bile po njih starosti in porabljivo-sti zelo različne. Cene sužnjev so bile po njih starosti in porabljivosti zelo različne. Najcenejši so se dobivali n. pr. po eni mini (35 gld.); to so bili največ mlinarji, ki so po lužah z žrnvami ali ročnimi mlini žito mleli, rudokopi so se dubi \ali po 1'/o mini, taki, ki so znali kako rokodelstvo ali umetnijo po 2—G min in več, pedagogom je zamogla cena doječi 10 min, za sužnje, ki so se dali za oskrbnike, voditelje pri delu, in za stavitelje rabiti, so se veliko veče svote dajale; hetere, citralke navadne vrste so bile po 20—30 min, 700—1000 jih je bilo na prodaj, pa kakor si je lehko misliti, so tudi pri teh bitjih cene mogle biti še veliko više.
Ti sužnji, ki so se za silo naučili grščine, so se rabili za različne namene; manjšo šte-
patron in streliva. Pokopali so 2200 ubitih Turkov, razen tega je pa ruska konjica še veliko bežečih Turkov posekala.
Iz Ostroga v Črnejgori se 10. t. m. poroča angleškim „Times", da je turška posadka v Nikšiču zarad tega morala udati se, ker nij imela več smodnika ali streliva za kanone. Imela je še za triurno brambo streliva za puške, in ono strelivo, kar ga je zadnje dni za kanone rabila, bilo je stlačeno iz starih patron za puške in pištole.
Dopisnik angleških „Tim^s" popisuje natanko boj pri Lovci: „Prehodivši mesto Lovčo, pravi, prišel sem na pokopališče. Cesta in bližnja polja so bila gosto pokrita z mrliči. Ranjence pa so jako urno nosili v vojne bolnice. Ko stopim na holmec, od koder so Rusi navalili na reduto, sem se čudil, da sem našel tako malo mrličev. Bili so vsi v vrat ali v glavo ustreljeni, znamenje, da so Turki previsoko streljali. V reduti sem našel zopet razstresene mrtve Turke in Ruse. Na zapad-njem konci osupnil me je strašan prizor. Prostor kacih 50 črevljev dolg in 20 črevljev širok, bil je kakih 5 črevljev visoko pokrit s turškimi mrliči in ranjenci. Živi in mrtvi ležali so drug poleg druzega na gosto in kar kadilo se je iz njih zaradi iztekajoče krvi. Ta kopica Turkov je bila obrobljena z mrtvimi Rusi — znamenje, da je bil tukaj ljut boj. Ruski vojaki so stali na tej grmadi človeških trupel, izbirajo žive iz mrtvili. Mrliče so metali na stran, ranjence pa so nosili na kraj, kjer so nekoliko udobnejše, na nasipe naslonjeni, mogli ležati. Kake pol ure sem gledal ljudi, a kopica se nij hotela mnogo zmanj-
vilo jih je bilo po hišah, velika večina je bila po fabrikah, rudnikih in poljih. Najubožnejši ljudje so si sami stregli; pa kdor je le količkaj premogel, kupil si je vsaj enega sužnja. Za Atenčana, sredno premožnega, je bilo sedem sužnjev malo število.
Če je gospodski Atenčan šel z doma, spremljal ga je navadno vsaj po eden suženj, če je pa kam dalje se napotil, pa več sužnjev. Za Atenčauke pa je bilo znamenje ubožnosti, ali velike ponižnosti in zmernosti, če se je dala le od ene sužuice spremljati, kadar se je na ulicah kazala; še spremstvo štirih suž-nic nij bilo nič posebnega. Zlasti y poznejših časih se je število hišnih sužujev poviševalo, ko je sploh potratnost začela rasti. Rabili so se sužnji za različna hišua opravila« Učenih sužnjev, kakor v Rimu, pa po grških hišah nijso imeli. Sužnje izven hiše pa so si gospodarji na dvojni način v korist obračali. Muogi so namreč smeli na svoj račun delati, ter so se z zaslužkom morali živeti in še tudi gospodarju določen del oddajati; taki sužnji so bili gospodarju kapital, ki mu je obresti nosil. Pri
članek obračal naravnost na Nj. vel. in pripovedoval, kako je bila pred 20 leti, ko je tudi cesar tu potoval, Ogerska nezadovoljna; daljo ..V. L." naglasa, kako ima krona največ od Ogerske veljave, in take baharije. — Drugi listi magjarski in ustavoverni pa uže dve leti dan na dan hujskajo na Rusijo, na carja, na Slavjane. Magjari terjajo, naj se na5a avstrijska vojska vzdigne zoper Rusa in za divjaka Turka, oni terjajo od nas avstrijskih Slovanov, da bi zoper lastno kri divjali, da bi si sami grob izkopali.
Da! Magjarska nesramnost je Se dalje šla. Glavno glasilo bivše deakovske stranke magjarske „Fešti Napio" piše: „Kdor je prijatelj kraljev, ta je sovražnik magjarske države, in sovražnik magjarske ga naroda ne more biti prijatelj in zaveznik kraljev." Dalje pravi Magjar v istem članku : ,,Rusija je Turčijo prijela, Rusija žuga magjarski državi, Rus je naš sovražnik, Turek je naš dober prijatelj, ruske zmage so naša pobitja, turški junaki za nas bitve bijejo.'1 Kako se to veže z zgornjim, to je jasno.
In na vse to svoje magjarsko tuljenje, na vse hujskanje zoper Ruse, na ves svoj smešni strah pred Rusom — so zdaj slišali Magjari cesarjev in kraljev odgovor: „na zdravje moj emu prijatelju in zavezniku ruskemu carju."
To kaže, da je z magjarskim vplivom uže popolnem pri kraji. In hvala Bogu, da je. Zdaj bode kmalu bolje moglo biti za vse narode v Avstriji.
Zdaj po jasnih besedah cesarjevih, izgovorjenih v tako kritičnem in veleteškem času, smo popolnem rešeni strahu, da bi mogoče bilo, da pri nas vendar premaga še turkofilna in protiruska politika.
To moremo Slovanje z velikim zadovoljstvom na znanje vzeti in sklepati, da iz premembe v vnanjem in notranjem za nas na bolje ne morejo Yeč dolgo čakati se dati.
Gambetta obsojen.
Gambetta, oni mož, ki je ob času naj večje stiske zaupal se balonu in je visoko nad pruskimi bajoneti po zraku preplaval iz obkoljenega Pariza v Tours, od tam, kakor iz tal sklical tri nove velike francoske vojske
in rešil ž njimi vsaj čast imena francoskega, hrabrosti in domoljubnosti francoske, — obsojen je bil kot prvak republikanske stranke vtorek natri mesece ječein2000fran-kov globe, češ, da je v svojem govora ▼ Lille razžalil predsednika republike Mac-Ma« hona in njegove ministre. Sodišče ga je kon-tumaciralo, ker nij bil sam prišel zarad zbo-ljenja svojega zagovornika. Vlada najbrž nij pustila, da bi se bilo sojenje odlagalo, ker zlanjej francoskej vladi je bilo ležeče na tem, da je Gambetta obsojen brž, predno se volitve še bolj približajo.
Francoske republikance to hudo zadeva. Njih prvi glavar Thiers je umrl. Druga glava, Gambetta, je v ječo obsojen zarad besede, katero velika večina francoske inteligencije, kot resnico ponavlja.
Francoska vlada Mac-Mahonova se mora te obsodbe pred vsem svetom sramovati. — Vsak omikanec ve, da so francoski reakcijo-nnrji Gambetto samo za to v ječo spravili, da bi ga od agitacije odvrnili in republikance prestrašili. To ie grd in nepošten volilen manever, to je krivica, ki se mora maščevati, tiranstvo stranke, težje prenosljivo, nego ti-ranstvo posameznika!
Ali bode francoska reakcijonarna vlada s tem korakom izpridenega napoleonov-skega sodišča parižkega res dosegla, kar hoče, namreč propad republikanske stranke pri volitvah, to se bode še le videlo, Denes ne more nihče prorokovati. Vse je od tega odvisno, ali je francoski narod dovolj trden in stalen v svojem prepričanji za republiko, ali pa se bode dal ustrahovati.
Gambetta izpuhi aktivno in pasivno volilno pravico vsled te obsodbe. Ven'lar ima parlament pravico, poslanstvu potrditi mn in nasledke kazni uničiti. Voljen bode gotovo, Se na več krajih. Če bodo imeli republikanci večino, poklicali ga bodo iz ječe in imel bode potem v zbornici nedotekljivo pravico, še vse drugače resnico povedati tlačiteljem republike in pravico, nego jo je povedal v Lille.
Politični razgled.
V Ljubljani 13 septembra. V ilfžit*'»it>»n  « luna se je nadaljevalo posvetovanje o davkovskej reformi. Pet
Sati. Ne da se misliti ta klopčič človeških trupel, drugače, ako se je videlo to krvavečo he-katombo. Pri mnogih, katere so, Češ da so mrtvi, vrgli na strau, videlo se je tekar pozneje, da še dihajo; večina njih pa ne bode dolgo dihala. Rusi pri Lovci nijso imeli velikih izgub, le kakih 1000 mrtvih in ranjenih. To se imajo zahvaliti razumnemu vodji generalu S k ob e 1 ev emu."
V južnej Bulgariji Turki obešajo še vedno nadalje Bulgare in ako se turška vlada ne napije še kmalu slovanske krvi. bode bul-garski narod južno od Balkana strašno redek postal. Privatno pismo iz Adrijanopolja, datirano od 1. septembra, poroča: „Denes so obesili tri in trideset Bulgarov, in tako se godi vsak dan. Vlada izbira zdaj najbogatejše in najbolj Čislane ljudi in jemlje njih premoženje. Osemdeset najimenitnejših prebivalcev Karlove se je tukaj obesilo, in sicer so bili to oni, ki nijso hoteli bežati, ker so vedeli, da 80 nedolžni." — Stara „Presse" omenja k temu : O tem nesramnem gospodarstvu turko-ljubni listi nič ne strmo, nego prinašajo slike turških ranjencev.....
Cesar je z nami!
Nj. Vel. cesar je bil te dni dalje časa pri velicih vojaških vajah v Košicah, glavnem mestu zgornje Ogerske. Pri teh manevrih, ki so izpali na čast naše armade, bilo je, kakor je to navada, navzočnih tudi nekaj oficirjev poslancev tujih držav, višji generali in dva nadvojvoda, mej temi vojskovodja Albreht. To priliko tedaj je cesar porabil, da je pred svetom povedal, s kom on drži v tej velikoj vojski. Napil je namreč ruskemu carju, in sicernelekot svojemuprijatelju, ampak tudi kot svojemu zavezniku. Bolj jasno se ne more govoriti, in slučaj, da je ta beseda govorjena po končanih vajah a v-strijske vojske, tor baš zdaj, ko ruski car stoji v sredi osodepolne bitke pred Plevno, predno je še določeno, — to celej napitnici še večjo važnost daje.
Saj so bili magjarski časopisi, mej prvimi „Pester Lloyd," organ ministra Tisze, tako nesramni, da so navzočnost cesarjevo v Košicah pri vojski na Ogerskem porabljali v hujskanje zoper Rusijo.   Breztaktno je „P. L." svoj
Rimljanih nij bila navada, jih tako porabljati. Ali pa so za gospodarja delali, kateri jo od njihovih izdelkov dobiček imel. Če je gospodar svoja zemljišča sam obdeloval, je imel na njih mnogo sužnjev, ki so bili pod nadzorstvom oskrbnika, ki je bil navadno tudi suženj. Razun privatnih je bilo v Atenah tudi državnih sužnjev, ki jih je država rabila za mestne stražnike, oklicarje, pisarje, sodnijske sluge itd. Tem se je bolje godilo, ker so sami za-se v svojih stanovališčih živeli.
Grki, zlasti Atenčani, v obče nijso tako trdo ravnali s sužnji, kakor n. pr. Rimljani. Vzrok nam je iskati prvič v mehkejšem in uljudnejšem značaji Grkov nasproti ponosnim trdosrčnim Rimljanom. Drugič pa je bila v večini grških držav ustava svobodnejša in splošna svoboda je tudi sužnjim nekoliko na korist bila; vsaj jezik so si smeli veliko bolj brusiti, nego v Rimu; zato se omenja žlobud-ravost grških sužnjev nasproti moljčljivosti rimskih. Pa recimo, da je bil njih stan pre-nesljivejši, nego pri Rimljanih, vendar je bil zaničevan stan. V opravi se sicer nyso ločili od Bvobodnih državljanov — le to se omenja,
da dolgih las nijso smeli nositi — ali oili so izključeni od gimnazij, od občnih zborov, sploh od vse boljše odgoje in omike, le v svetiščih so se smeli bogoslužja udeleževati. Gospodar je imel sužnja v svojej popolnej oblasti. Smel ga je prodati, podariti, zastaviti, za pregreške kaznovati. Kazni so bile različne.   Splošno je bilo pravilo, da z besedo karati spodobi se le svobodnega človeka, suženj pa mora čutiti, s telesom plačevati, če je kaj zagrešil. Tako so jih tepli s palicami, jermeni in biči, devali jim noge v spone, ne le za kazen, ampak tudi v ta namen, da nijso mogli tako lehko uteči, kakor je bilo najbolj v navadi pri sužnjih, ki so na polji in v rudnikih delali, vklepali bo jim noge v klado, ali celo glavo, roke in noge jim vtikali v les, ki je imel 3 ali 5 lukenj. Če je kdo pobegnil in bil zopet ujet, je bil navadno vrh druzega še b tem kaznovan, da so mu kako znamenje na čelo vžgali.   Če pa je kdo drugi, ne gospodar, sužnja trpinčil, si sicer suženj sam nij smel zadostitve iskati, ampak njegov gospodar je smel žalitelja zarad poškodovanjd tožiti; če pa je žalitev bila sramotilna, je smel vsak Atenčan se za suž-
nja, kakor za svobodnega potegniti in žalitelja zarad prevzetnega žaljenja (OfJpto;) tožiti. Usmrtiti gospodar svojega sužnja nij smel, za to je bilo treba sodnijske obsodbe. Pa če se je kaj tacega primerilo, gospodar navadno nij bil kaznovan, ampak moral se je le po obrednih zakonih madeža očistiti; ako mu pa je kdo drugi sužnja usmrtil, smel je tega tožiti zarad poškodovanja na premoženji.
Proti krutemu in neusmiljenemu ravnanju gospodarjevemu je imel suženj le edino pomoč, pribežati namreč v kako za to odločeno svetišče. V Atenah so taki sužnji v Tezejev tempelj pribežavali; s tem bo se priporočali javni milosrčnosti in prosili, naj Be piodajo drugemu gospodarju, in če se jim je posrečilo, zbuditi javno usmiljenje, ga je moral gospodar pač prodati.
Neusmiljeno so delali s sužnji pred sod-nijo. Ne samo, da ovadbe sužnjev nijso nič veljale, razen če so zadevale kako veliko hudodelstvo, tudi njih pričanje in izpovedavanje je le tedaj kaj veljave imelo, če jim je bilo na mučilnici izsiljeno.
Če Bi je kateri suženj zaslug pridobil za
J
govornikov je govorilo 11. sept. dolgo, a časniki pravijo, da predolgo. Najbrž bode sprejet Neuw!rthov predlog, naj se ta provizorna reforma odloži. Govornik Plener je cicer dejal, da je ta predlog nezaupnica finančnemu ministru, a obveljal bode najbrž. Mnogo govornikov je še vpisanih.
Kakor se iz Lvova telegrafira, poživljajo vsi pnlfsšei časopisi prebivalstvo, naj izkažejo papežu svoje spoštovanje zarad njegovega Poljakom prijaznega in protimskega •nagovora poljskim romarjem — s tem, da njegovega nuncija Jacobinija slovesno sprejmo. „Gazeta Narodova1' hoče razsvetljavo imeti.
V Ifv.i f.t' tem saboru je interpoliral poslanec V on čina vlado, zakaj časnikarstvo tako zelo preganja, konfiscira, pri čemer se protizakonito postopa. — Zastopniku Von-čini, ki je nekdaj pod Rauchom sam držal po konci vse narodno novinarstvo in tedaj zna, kaj je vredna tiskovna svoboda, služi samo na čast ona interpelacija, knjti kar počenja „narodna" hrvatska vlada z „Agra-mer Presse" — to je pravi škandal.
Iz W*eite ima .,N. W. T."  ta-le telegram: Ko se je ce3ar iz Košic peljal, klicalo je (magjarsko) ljudstvo  večkrat  ,.eljenek a torokok" t. j. živeli Turki!   —   To je ne sramna demostracija.
Dunajsk list hoče vedeti, da je Rusija obljubila SrBtiji po vojski vso Staro Sr bij o, do Prizrena, niški okraj do Sofije, a Bosne ne. Ta bi se tedaj hranila za Avstrijo, ki jo bode nazadnje gotovo vzela, če se Magjari in Nemci še tako boje slovanskega prirastka.
E*ftts ' <i-m-9iti \ft „National Zeitung" opominja one južno-nemške liste, ki zoper Busijo in za Turke pišejo: „Mi imamo uzrok spominjati se, da je ruski car bolj kot ka tera koli druga oblast podpiral naše dobro bitje. Ne strah ali ljubezen, temuč poli tika nas sili to zvezo ohraniti."
inf/fi~* zopet orožujejo. Arimiraliteta v Londonu je ukazala še tri oklopne fregate poslati v srednje morje. Transportna ladija „Minosa" bode 18. sept. peljala veliko živeža in 140 ton streliva na Malto. Dve prevožnji ladiji sta bili uže koncem avgusta odpluli, — ne ve se, kaj vozeč.
Dopisi.
Mm ■•In J a 11. sept. [Izv. dop.J 8. in O. t. m. je bilo naše mesto močno z zastavami okinčano, kajti imeli so požarni stražniki velik shod.   Prišlo je še precejšnje šte-
vilo teh mož, toda za polovico jih je bilo go- j tovo manj, nego se jih pričakovalo. Menda j je temu uzrok občno pomanjkanje denarja in pa ker so se take slavnosti nekoliko uže preživele. To slavnost natanko opisovati, ne zdi se mi tedaj nujno, ker vršila se je se ve da v ultra-nemškem smislu. Slovenskih zastav nij bilo več, nego pet. Potem naj si pa kdo upa trditi, da stoji naše mesto na slovenskej zemlji! Neki trgovci so res narodni, zbali so se vendar na svoje hiše slovenske zastave obesiti, kakor bi se ne upali svojo narodnost očitno pokazati! Pač pa je bilo mnogo nemških zastav videti. Je imelo društvo tudi politične govore, mi nij znano, kajti dež je zabranil na prostem shod imeti. V soboto dopoldan govoril je slavni eks-župan dr. Strafela govor, v kojem je povdarjal, kako željno (?) (menda on) smo ta shod pričakovali!
Da bi kacemu slovenskemu društvu ne bilo dovoljeno se javno na glavnem trgu razpostaviti ter tam slovenski govor imeti, to se samo ob sebi umeje. — Mnogo zastav je uže prvi dan mesto zapustMo ter se domu podalo.
Tudi nekaj Hrvatov je bilo zapaziti, toda godrnjali so močno, zakaj je vse nemško. Mislim, da ne pridejo več v naše nemško mesto.
Tudi Ljubljana je bila po dveh možeh zastopana, pa je bil jeden toliko visok, da je sam uže dva mala zastopal, — torej so bili trije. Da pa vendar pri nas nemštvo prav za prav močno hira, naj vam svedoči to, da je šla kazina rakom žvižgat, mi Slovenci imamo pa vendar vedno še narodno društvo čitalnica, koja še vedno na dobrih nogah stoji, pa bi lehko še na bolj ših, ko bi se odbor požuril, nekoliko bolje za veselice skrbeti.
Čudno je, da se pri nas na volitev še nič ne misli, ko se nasprotna stranka uže močno pripravlja. Zakaj se ne postavijo dotični odbori V Najbolje bi bilo, ako bi se možje uže sedaj posvetovali, da potem složno volimo, kajti le pod tem pogojem nam je mogoče zmagati. Sedaj pustimo vse klerikalstvo in libe-ralstvo pri miru, vsaj imamo vsi jednega in istega sovražnika, nemčurja.
Letina bi se smela dobra imenovati, ko bi toča ne bila preveč škode napravila.
Im Oorlce 12. septembra. [Izvirni dopis.l Zopet smo imeli parado minolo nede-lio! Krst nove zastave tukajšnjega slovanskega polka na našem staroslovanskem „Travniku" je bil impozanten, polno ljudstva je gledalo to ceremonijo. Botra je bila namesto cesarice baronica Pino. Nočem obširno popisa-vati, temuč omeniti mi je le, da se je vršila konečna prisega barjaku v dalmatinsko-hrvat-skem in baje v nemškem jeziku. No, dfževalo pa je prav pošteno, tako, da je zastava do-stala svoj dežni krst, kedaj bode krvavi, bomo slišali. Da bi bil Avstriji na čast in slovanskemu polku na slavo in korist!
Učeni profesor gospod Baudouin de Cour-tenny nas je obiskal ter je odpotoval v Italijo, obiskat i tam svoje prijatelje.
Dijake imamo v Gorici — pa možake, ki so došli k tridnevnemu poduku na tukaišnjej kmetijskej šoli o trgatvi. G. profesor Povše ima črez 00 slovenskih mož iz okolice goriške, s katerimi je jako zadovoljen, kpr so marljivi in za napredek v vinoreji nnvduSoni.
Sinoči smo v ožjem priintpl^kem krogu praznovali slavno zmago na^ih hrntov črnogorskih sokolov na primeren nnJ<in. 7. napitninami in slovanskim petjem. Komur na Goriškem bije slovansko srce, je radostno dvinila vest: „Črnogorska zastava vihra v Nikšiču!" Bog daj in sroča junaška, da bi v kratkem vihrala slovanska zastava osvobodenja naših bratov na Balkanu!
Domače stvari.
— (Dva konja in dva človeka) sta unesrečila pri prevčerajšnjem vojaškem manevru na rebri blizu Šmarja pod Ljubljano, ko je bil tudi fzm. Kuhn navzoč. Ko so namreč vozili po rebri napošev teške novo Uha-cijeve kanone (pred katero vsako je tri pare konj upreženih) zdrsnil se je eden kanonov tako, da je potegnil za saboj voz, konje in voznike vojake, ki so na konjih sedeli; vse skupaj se je trideset metrov daleč v dol tr* kljalo. Eden konj je bil od koles tako razmesarjen, da so gi na mestu zabodli; drugega je baje včeraj konjederec dobil in tudi je crknil. Vojaka voznika sta dva ranjena, ker sta bila pod konje prišla, a nobeden ne nevarno.
državo, podarila mu je svobodo, izplačavši lastniku odkupnino.
Pa tudi zasebnik je Brnel za posebne zasluge ali pa za odkupnino sužnja osvoboditi, toda redko kedaj se je zgodilo, da bi si bil suženj toliko prihranil; po večem so gotovo zapravljali, če bo imeli priliko si kaj prislužiti, zlasti v kupčijskih in primorskih mestih, kjer si jih moram misliti kot kako razuzdano druhal.
Osvobojanje se je vršilo največ brez posebnih obredov, kakoršni so bili na pr. v Rimu v navadi; osvobojenec nij imel nič političnih pravic, ampak bil je v tacih razmerah, kakor so na pr. bili tujci v Atenah, ter je še zini-rom ostal v nekaki odvisnosti od 'svojega prejšnjega gospodarja, kateri je bil zdaj njegov zavetnik ali patron. Ako je osvobojenec zanemarjal dolžnosti proti patronu, smel ga je ta tožiti in oni je lehko zopet izgubil svobodo, Če je bil obsojen.
Samo ob sebi se nam vsili vprašanje, ali se mej izobraženimi Grki nij našlo mož, ki bi bili prišli na to, da je zužnost velika krivica. Bilo jih je nekaj. Aristoteles jih omenja takih,
ki so trdili, da črez sužnje gospodovati je , protinaravno; češ, da po naravi se svobodni človek od sužnja ne loči; le po človeških do-j ločbah da je eden svoboden, drug pa suženj, I da ta razmera pa nij pravična, ker jej je j podlaga — sila.
Oglasili so se tedaj uže v starodavnosti pohlevni glasi za oproščenje sužnjev, za uresničenje občnih človeških pravic, toda zdeli so se filozofu tako malo važni, da še imen teh abolitionistov nij zapisal.
Misel, da je sužnost naravna in pravična naprava, je bila tako ukoreninjena, da so slabi glasovi, ki so se tu in tam proti temu občnemu prepričanju vzdignili, se popolnem izgubili.
Da navadni ljudje, katerim je bila sužnost na korist, so ne morejo povzdigniti črez sebičnost do pravičnejših uzorov, temu se nam nij toliko čuditi. Ali kako sodita najimenitnejša grška filozofa Platon in Aristoteles o sužuosti V Platonu se še sanja ne, da bi moralo drugače biti, nego je. V svoji idealni državi hoče, da telesno in duševno najsposobnejši državljani vedno le na državo in vednost misleči, naj bodo vladajoči element. Kako mehanično delo
obrtnijo in poljedeljstvo pa naj opravljajo iz-moj državljanov tisti, kateri so bolj topega duha in pa sužnji. Ti naj ne bodo Heleni, ampak barbari. Svobodni naj s silo črez nje gospodujejo in z zjedinjcnimi močmi. Sicer naj z njimi pametno ravnajo, zarad samih sebe, da jim duša ne bi škode trpela; pa vedno jim je treba resnobnim, previdnim in ostrim biti proti njim, da se ne uprejo, ker je uže tako, da suženjska narava nema nič zdravega v sebi. Ako hoče Platon človeka označiti, kateri je neumen, priprost, nedostojnega mišljenja, in le po živalsko po nižavi tava, ter se svoje ničevosti in nizkosti tudi obupno zaveda — o takem človeku pravi, da je nesvoboden, da je suženjska duša, da se zaveda svojo duševne toposti in praznosti, kakor kak suženj. Ti izreki pričajo, da jo Platon bil prepričan, da suženj je po naravi uže ustvarjen za hlapčevanje, da mu tedaj po naravnem pravu ne gre svoboda. Aristoteles pa v svoji knjigi o državi obširno dokazuje nasproti nam neznanim abolitiouistom, da je sužnost neopravičena razmera.
(Konec prih.)
— (Potres.) Z Vrhnike se nam poroča 12. t. m.: Denes ob s/4 na 5 po polu dne je bil pri nas hud potres. Prišel je od severne strani in trajal nekoliko sekund, potem pa jenjal. (Tudi v Ljubljani smo ob istem času čutili precej močan stres. Ur.)
— (Umrl.) Foroča se nam 12. t. m.: Pretečeno noč je v Št. Martinu pri Velenji g. Josip Gospodaric, dekan v pokoji umrl. — Bil je mož — hud nemškutar.
— (Skozi Vi dem-Krško) je šel 11. t. m. nadvojvoda Rainer v Novo mesto na vojaške razglede.
— (Skozi Trst.) Grških prostovoljcev je šlo zopet te dni mnogo skozi Trst na Grško in mnogo jih je še na potu, tudi orožja iz Busije preko Trsta mnogo na Grčko vozijo.
— (O Višnjanih.) V Novem mestu je žtiri dni trpela pred porotniki obravnava zoper one Višnjane, ki bo po ranjcem Bregarji krali. Znano je, da je trgovec Bregar, vdovec brez otrok, lani naglo umrl. Njegova trgovinska hlapca Alojz Peče in Franc Jaklič, in nje gova sestra Beza Bregar, so hitro, ko so za smrt zvedeli, pobrali gotovi denar in več blaga. Občinska svetovalca Franc Vovk in Franc Mavring sta jim svetovala in pomagala. Janez Itupnik jim je blago v svojej hiši spravil in jih bodril, naj le jemljo. Tudi Neža Zavrl in Alenka Volk sta spravljali ukradeno blago, ravno tako I lozu lij a Mohorčič. Kazen U ga sta Peče in Jaklič sama priznala, da sta uničila v knjigi svoj dolg in dolg Josipa Hribarja izpod Gabra (368 gold.) in Blaža Muhriča iz Višnje gore (4 gold. G6 kr.), ker sta ju ta dva dolžnika prosila in priganjala. Zatorej so stali vsi imenovani pred porotniki, dokazano jim je bilo dejanje, a novomeški porotniki so jih — nek rive izpoznali. Dopisnik uradne „Laib. Ztg.u, katerega imamo menda iskati v novomeškej okrožnej sodniji, se čudi zlasti, da šest moških obtožencev nij bilo obsojenih, ker se je to za gotovo pričakovalo, o ženskah
pa pravi, da je bilo dvomljivo, kako jih bodo porotniki sodili. Mi predsodke in narodna pravna čutila precej poznamo; zato menimo, da se daje ta ljudski sod takole razlagati: Naš kmet navadno nema za greh, če po smrti koga, ki nij nič svojih ljudij zapustil, vzame ostalino, kdor prej zraven pride, ali kdor je pri pokojniku služil. Zdi se mu, da je taka ostalina neka „res nullius". Kaj tacega je morda tudi novomeške kmetske porotnike navdajalo. To se bode juristom in še marsikomu čudno zdelo, ali j e tako.
lin ah r vesti.
* („Dvoboj.") 5. t. m. sta se dvobo-jila poleg Temešvara dva para. Lajtenant grof Crony je obležal ustreljen od svojega na sprotnika. Drug par se je bil se sabljami in je stotnik C. bil smrtno v obraz ranjen. Ti so se zares dvobojih 1
* (Otročja vstaja.) Znano je, da je bil pred nekimi tedni upor delavcev po ameriških železnicah. Pregovor pravi : kar mačka rodi, miši lovi, in to je res. Te dni se je v St. Louisu nabralo nekaj sto snirkovcev, ki so naredili „upor". Z velikim škafom so bobnuli črez mesto in eden je nesel zastavo iz papirja, na katerej je bilo pisano: „Mi nočemo kruha. Mi hočemo potic in tort — ali pa krvi !*• Ta tUniostracija je v/budila povsod strašen smeh, in otroci so zares dobili toliko potic in drugih sladkarij, da ne bode čudno, ako bodo še kdaj s škafom in papirnato zastavo šli skozi mesto.
mm bolnim noć in zdravje brez lek> in brez »t roško v po k vrstni
Mirnim ii Barry
SO let mie j« M\ bolecni, ki bi jo ie bila oidra-
tla ta prijetna zdravilna hrana,  pri odraščeuih i • joih brez medicin in stroškov; sdravi vse bolezni telodcu, n« živcih, daljo prsne, i na jetrah; ilozt ;uuiuho, bolečine t ledvicah, jotiko, kašelj, nepre »»vljenjo, zaprtje, prehlajenje, neapanje, slabosti, zlate silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo •imenje v nioBih,  slabosti in blo vanje pn nosečih >coinost, tiibet, trganje, shujšanje, bledicico in pre lienie: nosečo a*» n-in->roca xa dojenee in je bolje.
nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 ■pride-al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-»vala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-oga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega svetnika Dr. Angelatema, Dr. Shorelanda, A . Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Caatle-tiuart, Markize de Breban n mnogo druzih imenitnih »sob, se razpošiljava na poeobno zahtevanje zaatonj.
Kratki likaš is 80.000 šprice valov.
Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. vVurzerja,
Bonn. 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih na* gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t <L pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v •calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih mehurji, trgauje v mehurji i. t. d. — Najbolje in u neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prs->ih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. L. S.) Bud. W u r z e r, zdravilni avetovalec in člen umogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, oolne čutnice in vodenico. Prepričal Bem se sam glede a&ega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel a te in, tajni san it avetovalec. »pričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uze bolehal S tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij. mogel, je v sled rabe Vaše Kevaleuciore du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Barkart, ranocelnik. Spričevalo št- 72.618. La Boche aur Yon, 30, julija 1868. Vaša BevaleBciero ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutuicmh boleznij, katere so ae deset let .-.učilo.
(Gospa) A rman d a P rov ob t, posestnica.
V plehartih pušioan po pol funta 1 gnld, 60 kr.c l unt 2 gold. 50 kr., 2 funta £ gold. 50 kr, 6 rhn-tov 1C gold., 12 fantov 20 gold., 24 fan ov J6 gold.
Rovaioaoiortt-Bisouiten v paaioah in Kevalesciere-Chocolatee v prahu iii ta* .1 gld, 50 kr., 2i tM 2 gl. >j tu., 48 u .a fk gl. 60 kr., v prahu ca 120 tu s tO 4L Prodaje: Du Bartv dComp. na Da ufl, WaJJ-:lieuit*B»e au 8. kakor v VMQ cueitih pri dob:ih .ekarjih m špecerijskih cr^ovoib; čudi ri-.poiiija du-Asjak* hiia na vse kraje po poštnih .iakazmoah ali povzetjih. V iLJobljsuU i.C-., iflaar, J. Svob oda, lekar pri „»latem orlu", v Reki pri lekarja J. Plodimo, v Celovcu pri lekarja Birn uaoherj a, 9 Bpljetu pri lekarja A lj i novica, v Trat u pri lekarja Jakoba Serravallo, pri drogeriatu P. Boo o a i   J. Hirschu, v Zadru pri Androviču. (130)
lil
5' H "0 •t *  P o
1 risi
i 8$9
C* O« g
2 w^
3 n F
S' a. o k
99 S
>i NJI 9
II grl E?s I « f I
ffiI a
fl> O
m m ■
ct — — a- W N E-
I
S Ž i I
11S s
7?. a'
F3 o
•"§«2
0
• pr
* it
X -t i G
ti p< n< rr
• p. a m
O   c <—.
p?
< < m
— * as as
♦ "-i
r.
o m
^1 u^OOH 1/3
O Sr CJ'      ~1 CTl Ol ^
cm 2
o   u. d t" i 1 o I o r"
Zahvala.
Za mnogobrojno dokaze milega sočutja pri pogrebu ljubljenega brata
Ar. Aleksandra Hodeča,
izreka vsem udeležnikom, posebno visokočr-stiteuiu gospodu knezoskolu v Kranj i in urad-nijam najtoplejšo zahvalo.
(260) Žalujoča sestra.
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi.
Po končanem izrednem občnom zboru dne 28. septembra t. 1. zborovali boste takoj
skupščini družabnikov oda. 1. i D., ter ođd. IV. i V.
Dopolnitveno volitve v nadzorovalno odbore (poleg S- H. odd. 1. in 11. in §. 3. skupnih določb za odd. lV. in V. p sobnih pravil banke „Slavije".)
Povenlno liste izdaja glavno ravnateljstvo v Pragi vsak dan od 8. do 1'2. ure do pohulno incl. do 27. t. m. in se morajo v ta namen polico predložiti.
Oddelnili .skupščin udeložiti so imajo pravico vsi gg člt ni banko „Slavijo" brez obzira na zavarovani kapital in kako dolgo bo užo Členi banke „Slavijo".
V Pragi, dne 8. septembra 1877.
Opravilno svetovalstvo
vzajciiiiio-zavaiovaliic banke „Slavije"
(261) \ ivii-i.
Orodje za špecerijsko štacuno,
kompletno, jako dobro ohranjeno, so po coni prodaja. Več o tem poroča ekspedicija tega lista. (259)
1
S
ffi
XX XX XX
XX XX XX
Optični institut E. Rexinger
v I j ubijani poleg Hradeckega mostu, Mallijeva hiša,
priporoča gledč bližajočo so glediščne dobe in odpretja različnih dijaških zavodov razen uže znanih optičnih predmetov sledeče novo došle predmete po uizkej ceni.
Operna gledala,
v   najpriljubljenejaih in  najnovejših praktičnih  formah, izvrstna
kvaliteta.
NIJ. Rabljena operna gledala se po dostojnoj ceni zamenjavajo.
Risala in njih posamezni deli,
vsakovisina, za dijake vseh razredov, iz najboljših delavnic, laitifu tudi za vuukojake tehnike.
>» i K 1«».-. 1.. <i 1 > i in lni>c vsakovrstnih oblik in povek-šanj, termometri in barometri svoje konstrukcije, za vsako \iuucino legulnani, in so povsod dajo lehko piouašnti.
Specijalitete očal, cvikarjev
in drugih očmb stekl, ki so po natančnem, premotrenji vida in z czirom na individualni poklic posameznega izročajo po kim t i ja 1 isi u gosp« ut.iiMi iu viu^« iju, iaprašanem optiku.
ttMB* Bepaiatuie ~3M5
vseh optičnih, iizikaličnib in matematičnih predmetov se najboljše, najcenejše in jako hiiro vršč. Čestilini prebivalcem po deželi se na zahtevanje pošlje brošira ta tavou k rabi očal, kakor tudi ilustrovani cenik franko in gratis. (258—1)
Izdatelj in urednik Josip Jurcic.
Lastnina m m-k »Kaictine tiskarne.
\