ŠSTO X71IL, STE7.41 SLOVENSKI Izdaja In tiska Casopisno-založnlško podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba, — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1 ln 3, telefon štev. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. l/n, telefon štev. 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta št. 7, telefon št. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal ttev. 29. — Tekoči rač. 60-K3 5 2-357. — Mesečna naročnina 230 din. LJUBLJANA, TOREK, 19. FEBRUARJA 1957 Cena 13 din Spremembe v poljski vladi PRVE LADJE PLOVEJO SKOZ! SUEŠKI PREKOP Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« ~Š * ’ Varšava, 18. febr. (Po telefonu) V začetku zasedanja novega Sejma, ki se bo sestal v sredo, bodo storjene v dr-žavnem svetu in vladi na Pol jskem pomembne spremembe. Istega dne bo dosedanja vlada podala novemu Sejmu ostavko* nato pa bo zaupan mandat za sestavo novega ministrskega sveta. Vodstva političnih st rank, ki so združene v naeio- r da bodo tako v državnem svetu kot v ministrskem svetu izvršene pomembne personalne spremembe. Dokončno so znana imena sedmih oci skupno 9 članov državnega sveta, ki naj bi izpadli iz novega državngea foruma, ker na zadnjih volitvah niso bili izvoljen: za ljudske poslance. To Je v prvi vrsti Franiišek Ma-zur, član CK poljske združene delavske partije, ki je v oktobrskih spremembah izpadel iz Politbiroja in bil izmenjan s položaja sekretarja CK. Z njim bi iz norega državnega sveta izpade] bivši kandidat za člana Politbiroja, in bivši funkcionar nekdanje kmečke stranke Štefan M&tušetvski. Stanislav Skr-rejzevski. j*; ;e bil prejšnja iefa zunanji minister. nat0 do-s>: d n- maršal Sejma in podpredsednik vlade Jan Dom-brovzski. predstavnik kmečke stranke Jan Domanski, Hiiar Heukowski. dosedanji predsednik vojvodskega narodnega od bora v Vroclavu, ter Aleksan- der Juszkijev.-icz, ki je imenovan za veleposlanika- v Bolgariji. Ko-t kandidata za položaj predsednika novega državnega sveta navajajo tudi podpred-nika kmečke stranke Viceka in prvaka demokratske stranke Ku-lzsinskega. ZENON NOWAK BO IZPADEL IZ VLADE Kot največjo spremembo v poljski vladi smatrajo odhod dosedanjega podpredsednika Zenona Nowaka, ki na oktobrskih spremembah ni bil ponovno izvoljen v Politbiro CK poljske združene delavske partije, prav tako kot Mazur. No\vak je ime] v preteklosti pomembno vlogo v poliKiičnem upravljanju Poljske in z njegovim imenom so zvezane mnoge koncepcije. ki so v zadnjem času doživele ostre kritike in k; so jih opustili. Odhod Mazura iz državnega sveta in Now&ka iz vlade ocenjujejo v poljskih političnih krogih kot korak naprej v utrjevanju novih političnih načel, v utrjevanju socializma na Poljskem, načel, k; so zmagala na VIII. plenumu in januarskih volitvah. ZMANJŠANJE ŠTEVILA MINISTRSTEV Kakor se je izvedelo iz dobro obveščenih poljskih virov, v novi vladi zagotovo ne bo dosedanji minister za višje šole Stefan Zilkowsky. član CK, ki namerava prevzet; svoj prejšnji položaj kot urednik nekega političnega lista. Pravijo. da tudi podpredsednik kmečke stranke in dosedanji podpredsednik vlade Stefan Signar ne bo sodeloval v novi vladi, temveč da se bo posveti! delu v stranki, ki je daues druga po moči na Poljskem. Namesto njega bi prišel v vlado nek drug predstavnik kmečke stranke. Verjetno bo en reror v vlad; zaupan enemu izmed katoliških predstavnikov. Rekonstrukcija poljske vlade pa bo — kakor se je izvedelo — obsegala tudi vrsto drugih sprememb. Predvidevajo zmanjšanje števila ministrstev, k; jih je sedaj 3-3 Kasneje bodo nekatera ministrstva združena v okviru splošnega zmanjšanja državnega administrativnega aparata, k; je v teku. Večje število pomočnikov ministrov bo izmenjanih, pričakujejo pa tudi večje spremembe v raznih direkcijah in drugih centralnih ustanovah. Hkrati so napovedane tudi spremembe v diplomatskih vrstah. Za delo novega parlamenta vlada na Poljskem veliko zanimanje, ker pričakujejo od njegovega prvega zasedanja pomembne ukrepe za nadaljnjo politično in gospodarsko utrditev države. B. Dikič Športno srečanje v El Arišu El Ariš, 18. febr. (Tanjug). Včeraj so se v taborišču jugoslovanskega odreda v okviru mednarodnih sil v Egiptu srečali v odbojki jugoslovanski vojaki in vojaki kolumbijskega bataljona. Okrog dve sto pripadnikov kolumbijskega kontingenta je skupaj s poveljnikom bataljona podpolkovnikom Cobrerom prišlo v taborišče in si ogledalo tekmo. Tudi mnogo naših vojakov in starešin s poveljnikom odreda polkovnikom Radoševi-čem je prisostvovalo tekmi. Po srečanju, v katerem so zmagali jugosiovansiki vojaki, je bila. v . oficirski menzi zakuska za starešine in športnike kolumbijskega bataljona. Fripadniki jugoslovanskega odreda so povabljeni, da danes igrajo nogometno tekmo z danskimi vojaki v taborišču norveškega in danskega kontingenta. ■ Hiši in :: iiii 11 lip 1111!! ■ iiiii /S S:S-.H.Sv iiiiiiiiiii siisissiiHsSiii;«« lipi 5® !l|l iiii! .r Suez, Sinoči sta pripluli ▼ Suez dve manjši egiptovski ladji, ki sta vozili skozi prekop od pristanišča Fort Said do Sueza. Odkar je bil pretrgan promet v Suezu zaradi francosko -britanskega vojaškega napada, sta bili to prvi ladji, ki sta vozili skozi prekop. — Na sliki: Čiščenje Sueškega prekopa pri Fort Saidu. Izrael vztraja pri treh zahtevah Azijsko-afriške države pripravljajo resolucijo, ki določa sankcije proti Izraelu — Egipt in Sudan sta se sporazumela o Asuanu — Konferenca arabskih pravnikov v Damasku — širlja se bo zavzela za konfederacijo arabskih držav VARNOSTNI UKREPI V ULSTRU LONDON, 18. febr. (Tanjug). Enote britanske vojske m policije v grofiji Tvrone v severni Irski so danes nadaljevali zasledovanje 'irskih nacionalistov, ki =.o včeraj dvignili v zrak železniški mo.st med Belfastom in Londonervjem ter poškodovali most nad železniško progo pri Pomcroyu. 15 km severno od -irske meje. Današnji londonski čas-opisi pišejo, da je bil po obisku predsednika vlade severne Irske lorda Broo-kenborougha v Londonu in sestanku s predsednikom britanske vlade Mac-mi.lanom izdelan nov načrt za ostrejše varnostne ukrepe v severni Irski, ki bodo začeli v»- Delepadfe In obiski Beograd. Državni podsekretar Za notranje zadeve FLRJ An-drija Pejovič je sprejel na protokolarni obisk g. Pierra Bre-mona, vodjo začasnega urada visokega komisarja OZN za begunce. Praga. V Beograd je prispela češkoslovaška gospodarska delegacija, ki bo z jugoslovanskimi zastopniki pogajala o letošnji blagovni zamenjavi med državama. Oller.hauer pri Dullesu AVASHINGTON, 13. febr. (AP) Vodja zahodnonemških socialnih demokratov Erich Olien-h-auer se je danes razgovapjal It vodjem State Departmenra Dullesa, pred tem pa je imei več sestankov s funkcionarji ameriške v.ade. Sestal se bo ■tudi s skupino ameriških senatorjev, natip pa bo v obrambnem ministrstvu govoril o problemih zahodnoevropske obrambe. O sindikalnih problemih bo Oller.hauer govoril z najvišjimi funkcionarji združenih sindikatov. ki bodo nocoj priredili ve čep j o njemu, na čast. Ijati takoj. Odkar je bilo potrjeno, da nameravajo irski nacionalisti povečati svoje delovanje. so uvedli varnostne ukrepe tudi v Angliji, poseono okrog občutljivih naprav in atomskih raziskovalnih središč. Juzef Cyrankie\vicz Prvo zasedanje novega Sejma bo trajalo s prekinitvami najmanj 5 tednov. V odmorih med plenarnim; sejami bodo delale parlamentarne komisije, ki jih je nad 20. V treh parlamentarnih klubih, ki so jih ustanovili poslanci, pripadniki poljske družene delavske partije. kmečke in demokratske stranke. so zadnje priprave pred otvoritvijo novega Sejma. NEW TORK, 18. febr. (AF p) Sinodi so obvestili generalnega sekretarja OZN Hammars^joelda. da ameriško' - izraelski razgovori za rešitev kriz« na Srednjem vzhodu, niso uspeli. Hammarskjoeld v tej z vezi ni dal nobenega komentarja. Azijsko - afriške delegacije pripravljajo sedaj nev načrt resolucije, k j Vb - zahtevala sankcije proti Izraeru, ker je le-ta zavrnil zahtevo, da umakne svoje čete iz Gaze in Akabskega zaliva. Domaia vse delegacije v OZN pomenijo, da bi bilo treba od Izraela odločneje zahtevati, naj izpolni resolucije Združenih narodov. Sinoči, ko je predsednik Ei-senhower znova pozval izraelske državnike, naj umaknejo svoje čete iz spornih področij, je izraelski zunanji minister gospa Golda Meier preko ameriške televizijske mreže sporočila da se bodo izraelske čete umaknile iz Gaze in Akabskega zaliva le. če bodo dale ZDA za- ZfiCETEK RAZPRAVE V OZN 0 CIPRSKEM VPRAŠANJU OZN maj pomaga Cipra Grški zunanji minister Averoff je v političnem odboru naslovil hude obtožbe na britansko vlado zaradi sedanjega položaja na Cipru NEW YORK. 18. febr. (AP). Politični odbor Generalne skupščine OZN je danes začel razpravo o ciprskem vprašanju. Prvi je govoril grški zunanji minister Averoff, ki je izjavil, da je britansko stališče prepričalo grško vlado, da ciprsko vprašanje n; mogoče rešiti brez pomoč; OZN. VREME Stanje 13. februarja: Področje nizkega zračnega pritiska se s svojimi frontalnimi motnjami pomika čez severno Italijo in Alpe dalje proti severovzhodu. V višinah doteka za njim hladen zrak in še podaljšuje nestalno vreme. Napoved za torek: Precej ob- lačno vreme, zlasti sprva še nekaj padavin. Temperature ponoči ed 0 do 4. v Primorju 6. naj-vtšje dnevne med 6 in 10 stopi-; •Jami Celzij a. Averoff je nato govoril o sistemu britanske kolonialne uprave na Cipru in v zvez; s tem zahteval, naj OZN pomaga, da bi Ciper prenehal biti »koncentracijsko taborišče, poprišče mučenja in poniževanja človeka«. Dejal je tudi. da bo ime britanskega guvernerja Hardin-ga »zapisano v zgodovin; ciprskega ljudstva s črkam; krv; in solz«. Averoff je nat.0 poudaril, da je ciprski nared pričakoval, da bo po drug; svetovni vojn; svoboden. grška vlada pa je vztrajno pospušala vplivati na britansko vlado, da bi našli miroljubno in pravično rešitev ciprskega vprašanja. Vendar je grška vlada vedno naletela na nepomirljivo. včasih celo surovo stališče britanske vlade. Averoff je izjavil, da je Ciper postal oporišče za napad na Srednjem vzhodu. OZN pa ne more iti mimo te usodne strani ciprskega vprašanja. Govoreč o britanskih trditvah, da grška vlada nud; materialno podporo gibanju ciprskega naroda za samoodločbo. j= Averoff dejal, da Grčija ni nikoli pošiljala orožja ciprskim domoljubom. marvef jim nudi le politično podporo, kar ima za svojo obveznost. Grški zunanji minister je pojasnil, da Grčija ne zahteva Cipra zase. marveč samo podpira pravico ciprskega naroda, da sam odloča o svod usodi. Averoff je nredlar«1 C7N konstruktivno rešitev c:or=ke-»a vprašanja t'»- napoved-', da bi Grčija morda pristala na to. da postane Ciper za sedaj tudi popolnoma neodvisna država, čeprav bi njegova združitev z Grčijo pomenila ugoditev upravičenim narodnostnim težnjam ciprskega ljudstva. Pred političnim odborom sta dve resolucij; o ciprskem vprašanju. Grška resolucija zahteva, naj Generalna skupščina prizna ciprskemu narodu pravico do samoodločbe, prouči sedanji položaj na otoku, ki se je zelo poslabšal, ugotovi, da je mir na Cipru življenjske koristi Za vsa Kitajski odposlanec pojde na Ziato obalo Peking, 18. febr. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, ja viada LR Kitajske sklenila poslati podpredsednika državnega sveta maršala Nieh Zung Cena kot posebnega odposlanca na bližnjo proslavo dneva neodvisnosti Zlate obale. Viada Zlate obale je povabila LR Kitajsko, naj pošlje na to slovesnost, ki bo 6. marca v Ankri, svojega odposlanca. Nove čete za Aden Londo-n, 18. febr. (Tanjug) Zastopnik Fo-reign Officea je sporočil danes, da Jemen še ni odgovoril na britansko povabilo za razgovore o vzpostavitvi miru na adensko-jemenski meji, ki ga je bila poslala britanska vlada prejšnji teden. 'Hkrati je bilo sporočeno, da bodo poslali v Aden nova ojačenja iz Velike Britanije, in sicer eno topniško enoto. področja v vzhodnem Sredozemlju, in izraz; željo, da ciprskemu narodu nudijo možnost, da sam odloča o svoji bodočnosti. Britanska resolucija pa zahteva, da Generalna skupščina pokliče grško vlado, naj stori učinkovite ukrepe »za preprečitev podpore ali spodbujanja upornikov«. Po govoru grškega zunanjega mgnistra je bila seja političnega odbora prekinjena in se je nadaljevala pozno zvečer. Kašmirski spor spet pred Varnostnim svetom New York, 18. febr. (AP) Na današnjem sestanku Varnostnega sveta je pakistanski zunanji minister Firoz Ken Nun podprl resolucijo zahodnih držav, ki zahteva, naj predsednik Varnostnega sveta odpotuje v Azijo in poskuša »na kraju samem« rešit; pakistansko-indrjsk; spor glede Kašmira, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo svoje vlade, ker resolucija zahodnih držav upošteva tudi pakistanski predlog. da bi v Kašmir poslali čete OZN za ohranitev reda in zagotovitev pogojev za plebiscit. Za pakistanskim delegatom j« govoril sovjetski delegat Soboljev, ki je dejal, da je po mnenju njegove vlade kašmirsko vprašanje vsebinsko že rešeno s tem. da se je narod Kašmira izjavil za priključitev Indiji. Zato bi Varnostni svet napravil »grobo napako«. če bi sprejel in priporočil take ukrepe, ki jih narod Kašmira sp.loh n; pripravljen sprejeti. Soboljev je nato predlagal sovjetske amandmaje k resoluciji ZDA. Britanije. Avstralije in Kube. v katerih zahteva neposredna pogajanja med Indijo in Pakistanom o rešitvi k asm irskega spora. dostna jamstva, da bodo lahko ladje vseh nacionalnosti plule po Akabskem zalivu in Sueškem prekopu. Gospa Golda Meier je predlagala načrt treh točk za rešitev sedanjega spora.: 1. Egipt, Saudska Arabija in Izrael naj bi podpisale pogodbo, k; bo jamčila vsem državam. da bodo njihove ladje lahko plule skozi Sueški kanal; 2. OZN naj pošlje svoje policij-sile na področje Akabskega zaliva, dokler ne bo zagotovljena svobodna plovba vsem ladjam Po tem zalivu; 3. Egip in Izrael naj prekineta vojno stanje. Izraelska ambasada v Wa-shingtonu je sporočila, da izraelski odgovor na ameriško zahtevo glede umika izraelskih čet če ne pomeni, da je izraelska vlada odbila ameriške predloge. KAIRO. 18. febr. (Reuter) Egipt in Sudan sta se sporazumela o glavnih vprašanjih, kar zadeva gradnje Asuanskega jezu. Sporazum določa, da bosta Egipt in Sudan izkoriščala vsak po polovico količine vode, k; jo bo zbralo akumulacijsko jezero. Al Ahran piše, da bodo predstavniki Egipta in Sudana v kratkem razpravljali tudi o podrobnosti problema za finansiranje jezu. Egiptovsko finančno ministrstvo je sporočilo, da so v zadnjih štirinajstih dneh deloma ukinili sekvester nad 272 družbami, ki so bile v glavnem last Židov ali francoskih in britanskih državljanov. Sriča kujejo, da bodo v kratkem ukinil; sekvester tudi z drugih družb. Agencija Belga poroča, da bo julija v Damasku konferenca azijskih in afriških pravnikov. Razpravljali bodo o pravnih problemih nacionalizacije podjetij, o pravici narodov do samoodločbe. o pravic; žrtev agresije, da zahtevajo odškodnino. o beguncih itd. Predsednik jordanske vlade Nabulsi je izjavil, da bo njegova vlada prevzela pobudo za ustanovitev konfederacije med Egiptom. Sirijo. Saudijsko Arabijo in Jordanom. Pričakujejo namreč, da bo britansko - jordanska pogodba iz leta 1949 tu- di formalno razveljavljena že 1f nekaj dneh. Egipt in Sirija sta začel; pogajanja o federalni uniji ža prejšnji mesec. Sirci se zavzemajo za federacijo s politično in ekonomsko združitvijo ter enotnim državljanstvom. Predsednik sirske vlade Asali je v tej zvezi izjavil. da se lahko vse »liberalne arabske dežele« pridružijo uniji. Informativni urad OZN v Kairu je sporočil, da je bil V Džedi podpisan sporazum, po katerem bo OZN nudila tehnično pomoč Saudski Arabiji. Britansko stališče o sovjetskih predlogih glede Srednjega vzhoda London, 18. febr. (Tanjug) Predlogi sovjetske vlade v zvezi s problemi na Srednjem vzhodu, ki jih je bil.a prejšnji teden poslala zahodnim silam, so zadeli ob uradno britansko rezerviranost, niso pa bili zavrnjeni. V nekaterih britanskih časopisih so izšli odkriti pozivi britanski vladi, naj ugodno odgovori na pobudo Sovjetske zveze o Srednjem vzhodu. Tudi ponovno povabilo Macmillanu, naj pride v Moskvo, je ugodno odmevalo v vrstah konservativne parlamentarne skupine. S tem so se povečala znamenja. ki po mnenju londonskih krogov dokazujejo, da Velika Britanija ne želi zapreti vrat Proces v Budimpešti Budimpešta, 18. febr. Kakor porfcča radijska postaja Budimpešta, se je v okrožnem sodišču v Budimpešti začela obravnava proti dr. Iloni Tot in skupini drugih osebnosti, ki jih dolže »poskusa premišljenega uboja, hujskanja k uporu in skrivanja orožja«. Poročilo pravi, da bo proces trajal mesec dni. za zboljšanje odnošajev s Sovjetsko zvezo. Današnji uvodnik laburistom naklonjenega »Da:ly Mirror« piše, da Velika Britanija ne sme odbiti vseh sovjetskih predlogov. Časopis predlaga obnovitev kulturnega in športnega sodelovanja, k; j« popolnoma prenehalo. Kulturno sodelovanje ne sme bit; vedno žrtev političnih prask, meni pisec. DELO ODBOROV ZVEZNE SKUPŠČINE Beograd, 18. febr. Ob koncu tedna bo pet odborov zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine začelo razpravljati o zakonskih predlogih o ekspropriaciji in obveznem obdelovanju kmetijskih zemljišč. Zakonodajni odbor zveznega zbora se bo sestal 22. februarja k razpravi o predlogu zakona o ekspropriaciji, zakonodajni odbor zbora proizvajalcev pa 23. februarja zaradi razprave o zakonskem predlogu o izpremem-bah in izpopolnitvah zakona o obdelovanju zemljišč. Zakonski predlog o ekspropriaciji bodo obravnavali tudi v odboru za organizacijo oblasti ;n upravo. Ki se bo sestal 23. februarja. Tudi oba odbora za gospodarstvo zvezne skupščine se bosta sestala 23. februarja zaradi ob- ravnavanja teh zakonskih predlogov. Razen tega bo gospodarski odbor zveznega zbora razpravljal o izpreme.mbah statuta Zveze obrtnih zbornic. O tem statutu bo razpravljal tudi odbor za gospodarske organizacije pri zboru proizvajalcev 25. februarja, neposredno pred zasedanjem zvezne skupščine. Za 25. februar sta napovedani tudi sej; mandatno-imunitetne-,ga odbora in odbora za volitve pri zboru proizvajalcev. Mandat-no-imenunitetni odbor bo razpravljal o poročilu zvezne volilne komisije o dopilnilnih volitvah v zvezno skupščino, ki so bile meseca januarja, medtem ko bo drugi odbor razpravljal o izvolitvi začasnih sodnikov v vrhovnem gospodarskem sodišču. Pogreb Toscaninija MILANO, 18. febr. (AP). —■ Pred kratkim umrlega dirigenta svetovnega slovesa Artura Toscaninija so danes pokopali v rodbinsko grobnico v Milanu. Pogreba velikega umetnika s° je udeležilo okrog 50 tisoč milanskih ljubiteljev gla.sben« funetnosti. Washingionskr razgovori o Nemčiji London, 18. febr. (Tanjug) V, Londonu so uradno sporočili, da se bodo 6. marca v \Vashing-tonu začel,; razgovori o združitvi Nemčije. Razgovori boda v okviru delovne skupine, ki jo sestavljajo zastopniki ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. Skupina je bila ustanovljena prešnji teden in je njena naloga »razpravljati o združitvi Nemčije na temelju predlogov ženevske konference ministrov za zunanja zadeve in v luči zadnjih dogodkov. Bojkot francosko delegacija zaradi Kameruna New York, 18. febr. (AFP) Francoska delegacija, ki je bila danes na seji skrbniškega sveta, je odšla z zasedanja, ko je dobil besedo britanski podanik Numazah, ki je govoril kot zastopnik »unije prebivalstva Kameruna«. Frhncoska delegacija je ugovarjala, da bi poslušali tega predstavnika, rekoč, da je bila unija razpušče« na v francoskem KameruiNI julija 1956. Pomen kongresa delavskih svetov Izjave predsednika zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine Ivana Božičeviča Priprave za kongres delavskih svetov so v polnem teku. Gospodarske organizacije so pred neposrednimi volitvami delegatov za kongres. Nedavna razširitev pripravljalnega odpeva z zastopniki SZDL, in drugih družbenih organizacij je še bolj poudarila pomen in vlogo bližnjega kongresa. Zato smo se Gbmili na predsednika zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine Ivana Božičeviča s prošnjo, naj nam odgovori na nekatera vprašanja o vlogi kongresa glede na nadaljnjo krepitev družbenega upravljanja. Kaj moremo pričakovati od kongresa glede določitve mesta in vloge delavskega upravljanja v našem gospodarskem in političnem razvoju? Delavsko samoupravljanje v gospodarstvu je ena izmed najbolj bistvenih osnov naše družbene ureditve. Da bi bili delovni kolektivi direktno ali po svojih organih upravljanja zares upravitelji podjetij, je bilo neobhodno potrebno zgraditi ves družbeni sistem na novih načelih. Minilo je skoro sedem let delavskega samoupravljanja, polnih intenzivnega dela z-a izpopolnitev tega sistema tako v gospodarstvu kakor tudi na drugih področjih družbene delavnosti, ker je vse to neločljiva celota. Kongres bo razpravljal, kar bo ena izmed njegovih najbolj bistvenih nalog, o mestu In vlogi delavskega samo- upravljanja kot osnovne oblike naše socialistične demo- kracije tako v načelu kakor tudi s stališča konkretnih gospodarskih pogojev. To poslednje pomeni, da bo kongres proučil vse danes veljavne gospodarske instrumente in druge zakonske predpise, ki so okvir delavskega samo- npravljan.js.. Seveda bo kongres analiziral tudi prakso samo oziroma dosedanje delo in razvoj delavskih svetov. Z vso pravico moremo pričakovati, da bo kongres na podlagi vsega tega snrejel taka priporočila in smernice, katerih uresničenje bo imelo za posledico vse močnejši razvoj delavskega samoupravljanja v gospodarstvu in socialistične demokracije v naši državi sploh. Na kongresu bodo razpravljali tudi o uskladitvi odnosov med delavskimi sveti, ljudskimi odbori, zbori proizvajalcev, zbornicami in drugimi družbenimi organizacija mi. Seveda se more delavsko samoupravljanje v gospodarstvu uspešno proučiti v celoti sarmo v odvisnosti in v sklopu z drugimi družbenimi, činitelji in problemi, ki so v najbolj neposredna zvezi z samoupravljanjem. Med važna vprašanja spadajo vsekakor odnosi med podjetij in komunalnimi skupnostmi. Ta problem je treba premoiiriti v glavnem z'-dveh vidikov: 1. z ekonomskega — obseg in sistem gospodarskih obveznosti podjetja do komune in obratno (razna jamstva ljud- skih odborov, n. pr. za plače, investicije in podobno), in 2. s stakšča vsakdanje prakse — vpliv in pomoč ljudskih odborov, zlasti zbora proizvajalcev delavskim svetom za zboljšanje njihovega dela, kakc-r tudi medsebojno podpiranje in vzajemno posvetovanje delavskih svetov in ljudskih odborov o raznih važnih komunalnih problemih. Zbornicam in gospodarskim združenjem je namenjena velika vloga v našem gospodarskem mehanizmu in ekonomiki. Toda na tem področju je še mnogo problemov načelnega in praktičnega značaja. Sedaj pravkar pripravljajo nov zskon o zbornicah in združenjih. Kongres delavskih svetov utegne z velikim uspehom in avtoriteto pomagati k utrditvi vloge in značaja teh organizacij, kakor tudi pri njihovi bodeči praksi v neposredni pomoči gospodarskim organizacijam za napredek ekonomike in upravljanja. Glede na značaj delavskega samoupravljanja je povsem razumljivo, da so naše družbene organizacije posvečale v pretekli dobi veliko pozornost delovanju delavskih svetov in upravnih odborov ter podpirale njihov razvoj. Bazen tega so tudi sindikati zaradi uresničenja svojih neposrednih gospodarsko-socialnih in kulturno-vzgojnih nalog vsak dan v stiku z delavskimi organi upravljanja. Vsekakor bo koristno. da konffres prouči dosedanje odnose organov upravljan ja z družbenimi organizacijami ter priporoči tako sodelovanje in metode, ki bi po-mende prispevek k vse bolj uspešnemu delovanju tako organov upravljanja kakor trudi teh družbenih organizacij. Kakšnega pomena bo izmenjava izkušenj na kongresu za uspešnejše delo vsakega delavskega sveta posebej? Kes je. da bo kongres tudi v tem pogledu velikega pomena, in sicer na samo zaradi 'tega, ker bo sumiral izkušnje in opozoril,- kaj je d-obro in kaj ni, temveč ho tud? zaradi tega, ker bo dal močno vzpodbudo delavskim svetom za izkoriščanje izkušenj drugih kolektivov. Razen tega je prav na tem področju mogoče mnogo napraviti tudi med samimi pripravami za kongres. Pobuda v tem smislu tako delavskih svetov, kakor tudi sindikalnih REPUBLIŠKI PRISPEVEK ZA STROKOVNO ŠOLSTVO Ljubljana, 18. febr. Komisija strokovno šolstvo pri izvrš-m svetu LRS je imela danes jo, na kateri je obravnavala ■etoieme strokovnega šolstva in »fcraževanja delavcev ter nage giede na uredbo o finansi-nju strokovnega šolstva. V uvodu je predsednik komi-ie Milko Goršia v kratkih bedah obrazložil pomen nove c-dbe o fininsiranju strokovne-i šolstva, katere namen je potešiti strokovno šolstvo in čim treje izobraziti tudi tiste de-vce, ki so že v proizvodnji. O an.ju strokovnih šol pri nas ;n trošenju dosedanjih sredstev i te šole je poročal načelnik •et.a za šolstvo Oto Wi?dman. Slovenija bo letos prispevala ; potrebe strokovnega šolstva cro-g 1 milijarde 470 milijonov, i katerega zneska bodo dobili ikraji predvidoma 50 odstotkov.^ organizacij in Socialistične zveze se že razvija. Tudi odbor za sklicanje kongresa posveča v predkongresnih pripravah posebno pozornost tej zadevi. Katera vprašanja bodo po vašem mnenju v središču pozornosti na kongresu? B-azen problemov, omenjenih v odgovorih na prejšnja vprašanja, bodo na kongresu bržkone posvetili veliko pozornost tudi problemom gospodarske politike podjetij, delovni metodi delavskih svetov, notranjim odnosom v podjetju, značaju (pa tudi dosedanji in bodoči praksi) delovnih odnosov ped pogoji delavskega samoupravljanja, kakor tudi problemom gospodarskega in sp! »šnega izobraževanja delavskega razreda kot enega izmed glavnih pogojev za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja v gospodarstvu in večje udeležbe delavcev v drugih samoupravnih organih v državi. Kongres bo brez dvoma proučil z velikim zanimanjem tudi stanje in probleme sodelovanja delavskega razreda pri upravljanju v gospodarstva v drugih državah. O tem bo razpravljala posebna komisija. Na kongres bodo povabljeni zastopniki sindikalnih in^ nekaterih drugih organizacij iz mnogih držav, ki se bodo mogli ob tej priliki ne samo seznaniti z našimi uspehi in problemi v samoupravljanju, temveč tudi povedati svoja mnenja o problemih, ki so v zvezi s sodelovanjem delavskega razreda pri upravljanju v gospodarstvu v svoji državi. Ivan StojiljkoviS Jugoslovanski zastopnik na svečanostih ob proglasitvi države Game BEOGRAD, 18. febr. (Jugo-pres). — Clan zveznega izvršnega sveta Uglješa Dani.ovič bo kot zastopnik jugoslovanske vlade prisostvoval od 3. do 10. marca v Akri svečanostim ob proglasitvi neodvisnosti Zlate obale v okviru britanskega Commonwealtha pod imenom Gama. Danilovič bo odpotoval iz Beograda 23. februarja na povabilo, ki ga ja vlada Zlate obale posla,a jugoslovanski vladi. Libsraiizacifa blagovnega prometa z Avstrijo in Italijo BEOGRAD, 13. febr. (JUpo-pres). — Jugos-svija je z Avstrijo in Italijo dosegla načelen sporazum, da se 10 odstot- Zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva Komisija je na podlagi predlogov, ki so bili v razpravi, sklenila priporočiti izvršnemu svetu, naj bi od celotnega zneska, predvidenega za strokovno šolstvo, zadržala republika 30 odst. za investicije pri gradnji res nujno potrebnih strokovnih šol in za pomoč tistim strokovnim šolam, ki imajo širši pomen. Po uredbi imajo okraji pravico 10 odst. svojega sklada za strokovno šolstvo uporabiti za priučevanje in usposabljanje že zaposlenih delavcev. Komisija je razpravljala tudi o prioriteti, ki naj bi jo imele določene strokovne šole, kar pa bo treba še posebej proučiti. Obravnava o tem je bila le priprava za priporočila, ki jih bo po preučitvi in ponovni razpravi prejel bodoči upravni odbor republiškega sklada za strokovno šolstvo. K- K. Zanimanje kmetijskih proizvajalcev za zdravstveno zaščito je vedno večje. V posameznih krajih naše države poskušajo rešiti to vprašanje na svojo pobudo. Tako so na primer na otoku Braču in ne nekaterih drugih etokih kmetje stoodstotno zdravstveno zavarovani. V nekaterih vaseh v okolici Zagreba to zavarovanje pripravljajo, v drugih krajih pa šole poskušajo. Pogoji za zdravstveno zaščito kmetijskih proizvajalcev obstajajo in je doslej naša skupnost ukrenila v tej smeri že precej. Trenutno aktualno vprašanje je ureditev splošne zdravstvene zaščite, predvsem zato, ketr je pripravljen tudi prednačrt zakona o zaščiti ljudskega zdravja. 2e doslej je bila z raznimi zakonskimi predpisi zagotovljena zdravstvena zaščita kmetijskih proizvajalcev pri okrog 30 nalezljivih in drugih boleznih. V bolnišnicah imajo j.oseče žene z poroda. Majhni otroci in šoloobvezni kmečki otroci imajo prav tako pravico do zdravstvene zaščite. 2e z dosedanjimi ukrepi, brez kakršne koli protiusluge kmetijskih proizvajalcev jc dajala naša skupnost znatna denarna sredstva za ohranitev zdravja kmetijskih proizvajalcev in njihovih družin. Računajo, da znašajo izdatki skupnosti v ta namen okrog 13 milijard dinarjev na leto. C e upoštevamo tudi dejstvo, da dolgujejo ljudski odbori danes zdravstvenim ustanovam 1.3 milijarde dinarjev, od česar odpade znaten del na kmetijske proizvajalce, in da uživa- Madšarski elektrogospodarski strokovnjaki v Ljubljani V Ljubljano je prispelo šest elektrogospodarskih strokovnja-kov iz Madžarske, ki bodo imeli z zastopniki jugoslovanskega elektrogospodarstva razgovore o možnostih energetskega povezovanja obeh držav. Gre predvsem za zgraditev daljnovoda, ki b; vezal transformatorsko postajo v Varaždinu s postajo v bližini Na,gy Kamže. Ta sestanek jugoslovanskih in m ad ža rsk ih eiefct r ogosp oda rskih strokovnjakov je dejansko nadaljevanje razgovorov, kj so bili v drugi -polovici lanskega leta med obiskom elektrogospodarske delegacije Madžarske v naši državi. V skupnosti jugoslovanskega e 1 ek tr o gos p od a r st'v a op oz a r j a j o na pomen povezanja obeh držav z daljnovodi, ker je Jugoslavija mnogo manj povezana po daljnovodih s svojimi sosedi kakor druge evropske države. Pri tem opozarjajo zlasti na možno-st zgraditve večjega števila hjdro-central in možnost izvoza električne energije iz Jugoslavije v druge države. jo siromašne j ši kmetje brezplačno zdravljenje, potem gre tu za precej pomembna sredstva. Zaradi tega postaja vedno pomembnejše vprašanje zdravstvene zaščite v kateri bi materialno sodelovali tudi sami kmetijski proizvajalci. 2e lani je bil izdelan zakonski načrt za zdravstveno zaščito kmetov. Njegovo sp-rejetje bi bilo smotrno in potrebno, saj kmetje tudi zdaj sami nosijo stroške za svoje zdravljenje. Ce bi se glede na r.ašo davčno politiko in druge obveznosti kmetov našla ugodna finančna rešitev, bi lahko uspešno uresničili to zamisel. To oi pripeljalo do zmanjšanja obveznosti skupnosti in do pravilnejšega izkoriščanja sredstev kmetov. ki jih že sedaj trošijo za svojo zdravstveno zaščito. Čeprav pa prevladuje splošna soglasnost o potrebi zdravstvene zaščite kmetov, brez katere ni uspešne preventivne službe, niti izgradnje dobre in široke mreže zdravstvenih ustano-v, obstaja vendar mnenje, da bi uvajanje obvezne zdravstvene zaščite zadelo kmetijsko aktivne kraje, ker bi tako prišlo do prelivanja njihovih sredstev pasivne kraje, nadalje mestno prebivalstvo in težko obtežilo sedanje zdravstve- Akontacije na račun dohodkov Zvezni državni sekretariat za tančne zadeve je izdal nsvo-,o o začasnem plačevanju ;ontacij na račun dohodkov proračunu in iskladov go-odanskin -organizacij za leto 57. Po tem navodilu bo Ka-dna banka sprejemala v dojenem roku mesečne akonta-je za leto 1957 na račun ov-znosti za zvezni davek na biček, del dc-bička za družne investicijske sklade 'n ispevke proračunom iz črnika. Od gospodarskih orga-zac'tl, ki so do reka zapacno-akontacij predložile pristoj-mu organu zaključni račun leto 1955, bo banka spreje-ila akontacijo v višini, k* treza dvanajstini dohodkov, otovlienih po odobrenem za-jučnem računu za leto 19a6. 3d gospodarskih organizacij, do roka -'aparp-e akontacije so pred - zn.’-. ’• '-.ega ra na. se bodo akontacije spre-male v višini, ki ustreza en»-eseonemu delu dohodka po dnj.em poročilu o periodičnem obračunu, ki je bdi predložen banki. Gospodarske organizacije, katerih realizacija je neenakomerna zaradi sezonskega značaja poslovanja, bodo plačale akontacijo v višini, ki ju v smislu predpisov določi sekretariat za finance pri okrajnem ljudskem odboru. Od drugih gospodarskih organizacij. ki nimajo sezonskega značaja poslovanja, ki pa pred-.agajo letni periodični obračun, se bo akontacija pobirala v višin'. kri ustreza dvanaj-stini teh d-ohodkov po letnem periodičnem ob-ačunu. ki ga morajo te gospodarske organizacije dostaviti v roku banki, sko niso predložile odobrenega zaključnega računa za let0 1933. Navodilo pravi nadalje, da bo banka o-benem s plačeva-nljem akontacij sprejemala tudi prispevke za posebne družbene sklade v letu 1957. P/anka bo to opravljala na podlagi poroči. -o o-bračunu .prispevkov za posebne družbena sklade, Jti ne ustanove in zdravniško osebje. Ni dvoma, da bi se število za, varovancev podvojilo, če bi se vključili tudi kmetje v zdravstveno zaščito. Vendar ni treba pozabiti, da je mogoče za najmanj 30 odstotkov razbremeniti zdravstvene ustanove, če bi se spremenila sedanji sistem in politika obračunavanja v zdravstvenih ustanovah. Prav tako se veča število zd.avnikov, saj že mnogi kraji in vaške komune razpolagajo z enim ali več zdravniki. Pristaši uvajanja zdravstvene zaščite med kmete poudarjajo, da je treba omogočiti to zdravstevno zaščito v republiki ali okraju, odvisno od objektivnih prilik in možnosti, če ni pogojev za uvedbo tega ukrepa na vsem ozemlju Jugoslavije. Vsekakor je precejšnje število okrajev tako ekonomsko kakor tudi glede mreže zdravstvenih ustanov na boljšem kakor otok Brač. Računajo, da bo do prve polovice letošnjega leta prišlo do razprave o perspektivnem planu v skupščini. Tako se x> kmalu znova začela razprava za sprejem ici izdelavo zakona o zdravstveni zaščiti kmetov. I. S. GespiscSapslke nesti jih morajo gospodarske organizacije predložiti banki najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. V poročilu o obračunu prispevkov za posebne družben« sklade morajo gospodarske organizacije navesti podatke kumulativno od 1. januarja 1957 do zaključno zadnjega v mesecu, za katerega se predlaga poročilo. To poročilo mora vsebovati ime sklada, za katerega se obračunava prispevek, osnovo in stonnjo za obračunavanje. znesek obračuna prispevkov. vplačani znesek prispevka, znesek, ki preostaja za plačilo, datum pred.ožitve plačila, podpise -odgovornih oseo gospodarskih organizacij. Na račun prispevka za posebne družbene sklade, ki se obračunavajo od skupnega dohodka. bo .gospodarska organizacija plačevala za posamezne mesece v letu 1957 akontacije v zneskih, ki ustrezajo enomesečnim zneskom, obračunanih oziroma vplačanih prispevkov za leto 1957. Prodaja malajskega kavčuka Kitajski. Trgovci s kavčukom v Singapuru izražajo upanje, da bodo prodali letos okoli 75.000 tori malajskega kavčuka Kitajski. Iz obveščenih virov se je izvedelo, da'je Kitajska vlada ■ pripravljena kupiti letos 130(000 ton kavčuka v državah jugovzhodne Azije. Po vesteh Strite Times je verjetno, da bo polovico te količine dobavil Ceylon, in sicer v okviru sporazuma, ki je bil podpisa« pred ukinitvijo embarga o dobavah kavčuka Kitajski. Pripominja se, da Ceylon ne more kriti vseh potreb Kitajske po kavčuku zaradi omejene proizvodnje. Lani je celokupni cejlonski izvoz kavčuka, vključno z dobavami Kitajski, znašal vsega 90.000 ton. Za h o d n o r. e m.š ka delegacija odhaja v Kitajsko 9 Zshod-nonemška trgovinska delegacija bo v kratkem odpotovala v Kitajsko z namernem, da bi dosegla povečanje trgovinske izmenjave med tema dvema državama. To je izjavil predstavnik odbora za vzhodno trgovino nemške industrije, ki vodi največji del zahodnonem-ške trgovine 7. vzhodnoevropskimi državami, pri čemer liživa podporo vlade. Omenjeni Enotsn fugoslovcuski televizijski program Zagreb, 18. febr. Zastopniki televizijskih študijev v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani bodo proučili na posvetovanju, ki se je danes začelo v Zagrebu, možnost enotnega jugoslovanskega televizijskega programa. V teku sedemdnevnega posvetovanja bodo analizirali izkušnje eksperimentalnih programov v treh doslej ustanovljenih televizijskih študijih, kakor tudi na druge probleme organiziranja televizijske službe v naši državi. Prav tako bodo premotrilj možnost nadaljnjega prenašanja inozemskih televizijskih programov po jugoslovanskem televizijskem 0-mrežju. Požar v roški luki Reka, 13. febr. V enem izmed skladišč reške luke je danes nast?.'. požar, ki je zaje! prem nadstropje, v katerem so bile električne in vodnoinstalaterske delavnice, kakor tudi shrambe njihovega materiala. Kljub posredovanju gasilcev je požar traja.l pet ur. Skoda 3e velika. Kak0 je požar nastal. Se niso ugotovili. predstavnik je dejal, da že nekaj časa trajajo potrebne priprave in razprave, vendar do sedaj še ni prišlo do konkretnih aranžmajev. Irak izvaža cement % Čeprav obstaja znatno povpraševanje v sami državi, ima Irak glede na postavitev večjih tovarn cementa možnost, da izvaža cement. Za sedaj pa je dovoljeno izvoziti samo 100 tisoč ton cementa. Burma izvaža riž v ZSSR Q Kot javlja Tass, bo dobavila Burma 100 tisoč ton riža Sovjetski zvezi in sicer na osnovi sporazuma, ki je bil zaključen v Rangunu 9. februarja. kov jugoslovanskega izvoza v ■te države lahko uporabi znotraj držav-članic organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). S sklepom sveta ministrov OEEC z ane 29. oktobra 1956 je bilo članicam te organizacije priporočeno, naj sklepajo z jugoslovansko vlado dogovore o liberalizaciji blagovnega prometa. Zvedelo se je, da so v teku razgovori z vsemi državami OEEC, razen s Turčijo, ki je na osnovi sklepa -®veta ministrov izvzeta zaradi svodih težav v plačilni bilanci. Sodelovanj* v komiteju CERN BEOGRAD, 18. febr. (Jugopres). — Clan zvezne komisije z.a nuklearno energijo in predsednik znanstvenega sveta Inštituta za nuklearno znanost »Rudžar Boškovič« v Zagrebu prof. dr. Ivan Supek bo odpotoval v Ženevo, kjer bo zastopal jugoslovansko vlado na sestanku komiteja sveta CERN (Evropski center za nuklearna raziskovanji a j. Na zasedanju sveta, ki je bilo lani decembra, je bila Jugos.avija izvoljena v komite sveta, ki je glavni vodilni organ te organizacije. Na bližnjem sestanku komiteja sveta CERN. k! se bo začel 20. februa-ja. bodo med drugim razpravljali tudi -n delu v letošnjem letu te- o kontrl-buci.ii držav-članic za prihodnja tri leta. Zastopniki socialne ssašSite bodo obiskali Avstrijo BEOGRAD, 18. febr. (Jugo-pres). — Skupina voditeljev socialne zaščite bo pod vodstvom Radovana Papiča, sekretarja za socialno zaščito pri zveznem izvršnem svetu v začetku marca odpotovala na Dunaj. Jugoslovanski predstavniki bodo ostali v Avstriji 10 dni in bodo proučeva.i organizacijo socialne zašf/te. Obisk je organizirala OZN v okviru programa za razvoj socialne zaščite. Ruda promeftia nasraac pri Nikšiču Titograd, 18. febr. Kakor vsakega dne se je zgodaj davi odpeljalo 32 delavcev in inženirjev s kamionom znamke »Fiat« iz Nikšiča h Glavi Zete, kjer grade hidrocentralo Peručico. Pri 10. kilometru, v kraju Stu-bici se je pokvaril motor, tako da šofer ni 'mogel več obvladati kamiona, ki je zdrsnil s ceste. Kabina, v kateri je bilo 8 ljud', se je odtrgala od karoserije m treščila v prepad, globok okoli 100 metrov. Izmed vseh, ki so bili v kabini, je ostal živ, to-di hudo ranjen le tehnik Milovan Radovič. Življenje so izgubili dva inženirja in pet delavcev, medtem ko so jih 17 hudo ranjenih prepeljali v bolnišnico v Nikšiču. Stanje dveh je zedo resno. Življenje so izgubili vodja gradbišča na Glavi Zete inž. Rihard Merker, inž. Dušan Radovič iz Plve, šofer Boško Lukič iz Nikšiča, poslovodja Krsto Minic 'z Pješivca. delavec Blažo Jaredič iz Nikšiča, delavec Fran. jo Kapor s Korčule in delavec Milan Fatič iz Ivangrada. Vsi so bili zaposleni pri gradbenem podjetji’ »Crna gora« iz Nikšiča. Komisija sekretariata ra notranje zadeve Črne gore ni mo-gia ugotoviti pravega vzroka nesreče, ker je stroj avtomobdd ves razbit. Napredek ribiške industrije Split, 18. febr. 2e letos se bodo pojavile na trgu ribje konzerve v škatlah iz polivinila. LTporaba domače plastične mase namesto drage in uvožene pločevine bo pocenila ribje konzerve. ki so bile zaradi drage ambalaže težko dostopne našim kupcem. Poizkusi s polivinilom v uradu za pospeševanje ribiške industrije v Zadru so pokazali, da je ta plastična masa neškodljiva v živilski industriji. V tem uradu so tudi končali laboratorijske poizkuse, da bi dokazal; prednost strojev, v katerih predelujejo ribe z infrardečimi žarki. Po načrtih urada izdeluje prv; stroj za pečenje rib z infrardečimi žarki. Na naši obal; je 26 večjih in manjših tovarn za predelavo rib in menijo. da bo uvedba strojev te vrste mnogo vplivala za nadaljnje izboljšanje kakovost; ribjih konzerv. Lan; so izvozili v tujino ribjih konzerv za približna milijardo dinarjev. Pred podpisom sporazuma o posebnih dobavah med Italijo in Jugoslavijo Razgovori o sklenitvi sporazuma o posebnih dobavah med Italijo ih Jugoslavijo se približujejo koncu in pričakujejo, da bo sporazum v kratkem podpisan. Na podlagi tega sporazuma bodo mogli jugoslovanski gospodarstveniki kupit; v Italiji na kredit razn; reprodukcijski material in drugo blago. Vrednost teh nakupov bo znašala okoli 30 milijonov dolarjev. Spordo-m naj bi veljal dve leti. Pogajanja za sklenitev sporazuma o posebnih dobavah med Jugoslavijo in Italijo so se začela v Rimu 21. januarja. Jugoslovansko delegacijo vod. generalni direktor Jugoslovanske investicijske banke Avguštin Papič. Prejšnji sporazum o kreditiranju, podpisan 1 marca 1953, je Italija odpovedala lan; meseca novembra. (Jugopres) ZA ZBOLJŠANJE ELEKTRIČNEGA OMREŽJA Maribor, 18. febr. Danes sta prispela na obisk k elektrogospodarskim podjetjem v Sloveniji direktor podjetja Siemens - Schuckertwerke na Dunaju dr. ing. Beno Mengele in diplomirani inženir tega podjetja Heinrich Jindra. V Mariboru so ju sprejeli direktor Elektr.-gos,pod. skupnosti Slovenije inž. V. Korošec, predsednik upravnega odbora Mirko Zupanc in nekateri drugi elektrogospodarski strokovnjaki. -Gosta sta v spremstvu naših strokovnjakov obiskala novo transformatorsko postajo v Tetrah. trasformatorsko postajo na Teznem in si ogledala niovi aluminijasti daljnovod Fekre-Kidrtčevo. Ogledala sta si tudi hidrocentralo Vuhred, termoelektrarno Šoštanj. Jutri si bosta ogledala še ■ mestno omrežje v Celju in Ljubljani, naslednje dni pa še v Kopru. Po vsem tem bodo zaključni razgovori v Ljubljani. V krogih Elektrogospodarske skupnosti Slovenije pripisujejo obisku avstrijskih strokovnjakov za mestno električ. omrežje posebno pozornost, ker je to omrežje v slovenskih mestih v zelo kritičnem stanju. Obisk avstrijskih strokovnjakov spada v okvir prizadevanj za rešitev tega vprašanja. LTpravni odbor Elektrogospodarske skupnosti je namreč sklenil, da morajo letos izdelati natančne analize in predračune za popravilo mestnega omrežja. Ob tem obisku bodo avstrijski in slovenski elektrogospodarski strokovnjaki pregledali poleg novejših tudi mestne električne naprave, ki j,ib bo treba obnoviti, predvsem v Ljubljani, Mariboru, Celju In Kopru, kjer j« nape- tost zelo nizka. V Ljubljani se je konzum po osvoboditvi pn-večal za 358%, obtežba za 130 odstotkov, omrežje pa le za 48"/■. Zato ni nič čudnega, da znašajo iizgube energije 20% in padec napetosti na periferiji tudi do 36"'», v središču mesta pa ponekog 13 %, namesto dovoljenih 5"'V V mestu Mariboru se je število prebivalcev po osvoboditvi povečalo za 62 odstotkov, konzum za 149%. obtežba Pa za 213"'». V isti dobi pa se je nizko napetostno omrežje v Mariboru povečalo za 39%, visoko napetostno pa pa 53';«. Zato uživa v Mariboru kakovostno dobavo električne energije le okoli 5% prebivalstva. v nekaterih delih mesita pa pade napetost v konici na 160—140 voltov. Podobno stanje je tudi v Celju. Kopru, Trbovljah, na Jesenicah in drugih slovenskih mestih. M. K. Sloviti tuji zdravniki povuDijeni v juijosiavijo Na povabilo specialističnih združenj Zveze zdravnisu.h društev bo letos obiskal Jugoslavijo prof. dr. Jean Pernard, hematolog iz Pariza, ki je znan specialist za krvna obolenja. Pričakujejo tudi prihod švicarskega specialista prof. dr. A. Franceschettija, znanega evropskega strokovnjaka za kongeni-talne anomalije očesnih organov. Povabilo je bi.o poslano tudi prof. dr. Phitipu Henctiu, upravniku klinike »Mayo Cli-nic« iz Rochestra v ZDA, k: je ilet;« 1950 prejel Nobelovo nagrado za odkritje kortizona In njegovo uporabo v terapiji revmatizma- Ti ugledni specialisti bodo. predavali v jugoslovanskih medicinskih središčih in obiskali razne klinike m zdravstvene ustanove. (Jugopres) Jugosiavar.sk! zdravniki na mednarodnih kongresih Po programu specialističnih združenj Zveze zdravniških društev .»e bo letos udeležilo 24 jugoslovanskih zdravnikov mednarodnih zdravniških kongresov. Program je br’ izdelan na podlagi prejšnjega sklepa, da sodelujejo v bodoče delegati na kongresih v inozemstvu s svojimi originalnimi deli. Med največjimi kongresi, ki se ga bodo udeležili jugos.ovanskt delegati, bo mednarodni kongres psihiatrov meseca julija v Zuricliu. kjer bodo razpravljali o sodobnih naziranjih glede duševnih bolezni in moderni terapiji. Jugoslovanski zastopniki sa bodo udeležili tudi mednarodne konference za poliomielitis v Ženevi. Zveza zdravniških društev bo posla.a svoje zastopnike, nadalje na generalno skupščino Svetovnega združenja zdravnikov, ki bo od 20. do 26. septembra v Carigradu. Jugoslovanski delegati bodo poročali tudi na večjem številu regionalnih :n nacionalnih kongresih, ki bodo letos v Evropi. (Jugopres) Romani za vasi Jack London: »IGRALEC«, kartonirano 340 din, vezano 580 din. Pierre La Mure: »MOULIN ROUGE«, vezano 1260 din. Herbert Wendt: »LADJA S PREKLETIMI«, kartonirano 509 din. Bruno Frank: »HCl«, polplatno 410 din, celo platno 480 din. ... In r tisku: Pearl S. Buck: »SKRITA ROZA« Roger P«yrefitte: »KLJUČI SV. PETRA« ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« Ljubljana, Tomšičeva 1. tr OSSODKOV Hošada v Moskvi Nenadna sprememba, v sov-jrtskem zunanjem ministrstvu, jer je Anclrej Gromiko zamenjal Sepilova, je bil-a velika presenečenje za vse politične krope na svetu. Šepilov •- prevzel zunanje ministrstvo Šel e 1■ junija, lani in tik pred razrešitvijo je imel svoj prvi veliki referat preč Vrhovnim, sovjetom, ki ie referat odobril i-. jt tem dal zaupnico tudi S epi lovu. Težko je bilo torej predpo-r n vi jati, da je ŠepHop v tern kratkem, času. neuspešno vodil pmjetsko zunanjo politiko — čeprav na zahodu tudi takih rnenj vi manjkalo. Nekateri pripisujejo spremembo ne-•. -peh0-771. na. Srednjem, vzhodu < . dogodkom na Madžarskem •i Poljskem, medtem, ko mo-r'-avski dopisnik italijanskega ■ rtiiškega glasila. »Un’ta« pite. do spremembe praii gotovi mogoče tolmačiti kot nezaupnico Sepilovu za n je-pom dejavnost v zunanjem finistrstvu. Tudi moskovski -din j p v svojem, komentarju tn provinco poudaril, da. zu-nji minister ni zagrešil nobene vaval.-e pri vodenju zvin; e politike ter je to trdi->• podčrtal z velikimi po-i—nJa-nri njegovega, zunanjc- ničnega poročila. Večina zahodnih komenta-fr-rjev se pri ocenjevanju te ■■■remembr nslanja. tla. oseb-'isti Sepilova in Gromi.ka. — iitika in diplomata-, človeka -ušreva in učenca Molotova. ■da čeprav izhajajo iz istih ■lovnih točk. so zaključki. - katerih prihajajo pogosto •’netralno nasprotni. Oba • -omiko in Sepjlov sta. pore-nlucizrnarna kadra, toda prvi prišel na. površje v dobi '' nizom, drugi pa v času kongresa. (»Zinita« piše ■men-ovanju Sepilova za se-■ratarin CK — na položaj, ki • -e zaradi, preobremenjenost v zunanjem ministrstvu • ; izustil še'e v. preteklem de-■'■'1 bru — »da. bo kot človek. XX. kongresa, prinesel v se-•rptariat ne samo svoje osebic sposobnosti temveč tudi močan d'h tega. dogodka«). Po G^oimkr-vi osebnosti — v času ko ie bil predstavnik SZ v OZN so ga imenovali. »Mister N je tu -—• sklepajo nekateri, da sprememba pomeni zaostritev • sovjetski zunanji politiki, ■nediem kg drugi sklepajo, da •e bo sovjetska politika, bolj ■■'.merila na. evropska vprašanja. — razorožitev in Nemčija kajti Grom iko je vso svojo : nlomatsko kariero preživel na zahodu in ga imajo za spe-c! ali sta. za vprašanja, ra zoro-' ire in Nemčije. Pri teh do-m.nevgh se cslanja jo tudi na. ■■Mnje sovjetske diplomatske c'-cije (Bv.lgnninovo pismo c.snauerju) i-n prvo potezo -ovega zunanjega, ministra — avjetskž pozi.i.i Meliki P. rit a -■i. da ni nobenega vzroka, - bi te k m ova 1 i za v ojaš ko -emoč. kajti pomirjen je na vetu ie mogoče doseči samo ■ -.stoporna, da. se prouči in re- problem za. problemom * Torej na gre za zaostritev. Tn ■ vet se sprašujejo zahodni ko- mutatorji ka.ko nai človek, ki v el j a za. »trdega« vodi poli ti-o. ki ne pomeiv' za ostrena n ia. v.o ta morda toliko spremenil? 'lorda, bi lahko našli delen -■-l.gryv.or v moskovskem, dopisu »Unita«. kjer je rečeno, da bo mednarodna, dejavnost SZ Se nadelie stvar kolektiv- nega vodstva, še tol'ko bolj po imenovanju Gromka, ki bo prispeval svoje tehv;čne d:-piomatske sposobnosti«. Tudi na zahodu ocenjujejo novega -nv.an iega. ministra, kot dobrega izvrševalca zaupanih mu nalog, torej diplomata — uradnika in ne diplomama ■— poli-t:ka. kakršen je bil Sepilov. Upoštevajoč te predpostavke ’n. dejstvo, da je bil SepVov imenovan za sekretarja. CK. m postanejo dvomljive, tudi dnmne-v-e. da pomeni rnšada v Moskvi vrnitei' na stalinizem. Tako imajo v nizu teh ug;banj najbolj prav tisti, k> pravijo, da. bo prihodn.gst pokarala za kaj gre. A. S. Ni drage poti? Obe strani ali bolje rečemo se strani so povedale sirote; druženi narodi so izglasovali zst resolucij; ZDA so ustciv-i-'. vse kredite in vso pomoč; 'plo-matski dvoboji in silen ritisk vzdušja va sedežu 'ZN je zlomil za hip Gol do Teir, da so jo odpeljali v bol-išnico, n■ pa zlomil ne Ben ■uriona ne Izraela — doslej, -olda Meir je izraelski zuna-ji minister, ki se je po pretani živčni krizi spet lotila itke za Izrael. Izrael se noče umakniti iz laze in obale Akabskcga za-va. To je eno izmed redkih rsmih in nedvoumnih dejstev. ki je prebrodilo vse brodolome v Združenih narodih in grožnjo s sankcijami. »Med našo osvobodilno vojno smo govorili, da je naše tajno orožje to, da. nimamo druge poti. To je tudi danes naše orožje.« Te besede je izgovoril krajevni tajnik izraelske delavske stranke Histadrut na nekem, sestanku. Najbrž ni bil edini Izraelec, ki jim je govoril. Izrael je očitno prepričan, da nima druge poti. Pravijo, da bi Ben Gurion nehal biti predsednik vlade tisti hip. ko bi odobril brezpogojen umik izraelskih č.et iz Gaze in Akabskcga zaliva. Izraelci se ne čutijo prav nič krive agresije proti Egiptu. Zagovarjajo se z obrambo simji-h življenjskih interesov. *Ko n-e bi bili mi vdarili. bi udarili Egipčani. Ali ni Naser neštetokrat to povedal? Ali ni dobil orožje od. Kusov?« Tako nekako se branijo — pred zunanjim svetom ne pred seboj — hkrati pa. seveda, pozabljajo, da so tudi■ oni prejemali orožje. Združeni narodi, bodo morah danes razpravljati o tem. ali naj začno gospodarske sankcije proti Izraelu al.; ne. Vse druge možnosti so izčrpali. razen seveda, vojne proti Izraelu, ki pa ve pride v poštev. Ko tečejo zadnje ure pred usodno odločitvijo, so oči uprte v ZDA. zakaj brez ZDA sankcij ne bo. Hkrati pa. Izraelci mirno, kakor da jih to nič ne briga, gradijo svoje pristanišče Ei-lat v Akabskem. zalivu. Temelji rastejo iz zemlje kar čez noč. 1- nekaj tednih so sezidali delavske hiše. pomol in pristaniške naprave se širijo: Eilat je. danes mravljišče. Obenem pa gradijo železnico in naftovod proti Haiti. To spet pomeni. da se nočejo umakniti. Med tem pa postaja vedno bolj oči to en.o: vsi problemi, ki sn trli Srednji vzhod pred napadom, na Egipt, so še nerešeni. Ni še dokončno urejen, položaj Sueškega prekopa, nthče ve ve. kdo bo povrnil vojno škodo Egiptu, ta pa še ni jasno povedal, ob kakšnih pogojih, bo spuščal britanske in francoske ladje skozi prekop, da o izraelskih ne govorimo. mir med Izraelom, in arabskimi državami pa. ni bil še nikoli tako oddaljen kot danes. Združenim. narodom res nihče ne zavida, njihove naloge. Utegne se res zgoditi — kakor je nekdo dejal — da se bo položaj prej obrnil na slabše, preden se bo obrnil na boljše. Upajmo, da ne bo tako. toda znamenja niso posebno razveseljiva. B. Pahor SESTANEK SESTIH V PARIZU Tillcn rehabilitiran Pariz, 18. fe.br. (AFP). Centralni komite komunistične partije Francije je Sklenil rehabilitirati Charlesa Tillona. bivšega čiana politbiroja KP Francije. Sklep je bil objavljen sinoči v komunikeju KP. Centralni komite je 4. septembra 1952 »zaradi napačne koncepcije linije in načel partije-« izključil Tillona iz politbiroja, 3 mesece pozneje pa ga razrešil vseh dolžnosti v partij i. V sinočnjem sporočilu je med (Jrugim rečeno, da je Tillen ves ta čas ostal 7.vest partiji. Zadnje sporne točke Spomenica, ki jo je danes razposlala Francija, predlaga vključitev kolonij v skupno tržišče — Predsedniki vlad bodo morali rešiti tudi vpr ašanje nadzorstva nad nuklearnimi surovinami v okviru Evratoma Pariz, 18. febr. (Tanjug). Ministri za zunanje zadeve Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije, Italije in Luksemburga so se danes zbrali v Parizu, da bi proučili poslednje sporne probleme okrog sporazuma o Evratomu in skupnem evropskem tržišču. Kakor je bilo uradno sporočeno, predseduje sejam belgijski minister za zunanje zadeve Paul Henry Spaak, ki je hkrati prevzel posredovanje za odstranitev nasprotij v zvezi s temi sporazumi. Ministri so danes odobrili poročilo delovnih slkupin, ki so včeraj izdelale tri variante na 11 spornih točk o načinu ureditve notranjih uvoz. taiks in skupnih carinskih tarif nasproti državam, ki niso članice tržišča. Nato so poslušali poročilo francoskega predstavnika Christiana Pine-a-u.ia, po katerem zahteva Francija vključitev prekomorskih ozemelj v skupno tržišče. Na Sp-aa-kov predlog bodo o tem vprašanju razpravljali predsedniki vlad šestih zahodnoevropskih držav, ki ss bodo zbrali jutri dopoldne. Najostrejše debate je doslej povzročil problem vključitve kolonij v skupno tržišče. Partnerji Francije so odklanjali to stvar, poudarjajoč, da se je treba izogniti slehernemu vtisu o kolonialnih težnjah Evrope do Afrilke. Nemški predstavniki so zato svetovali zasebne, dvostranske sporazume. Francoska skupščina pa je ob zaključku nedavne debate o tem vprašanju izjavila. da bo zavrnila ratifikacijo sporazuma o skupnem tr- RABAT. Kralj Saudske Arabije Je danes prispel na uradni obisk v Rabat. Spremlja ga 70 osebnosti. žišču, če prekomorska ozemlja ne bodo vključena v sporazum. Današnja francoska spomenica je v tem pogledu skrajni kom-piomis in svetuje začasno vključitev vseh francoskih posesti in kolonij, pa tudi Alžira, v skupno tržišče, in sicer za pet let. Po tej poskusni dobi b.i svet ministrov s soglasnim sklepom odločil o bodočih zvezah zahodnoevropskega tržišča z afriškimi posestmi. Po ostalih določbah francoske .spomenice naj bi part. nerji Francije v skupnem tržišču priznali ugodnosti za vse izvozne predmete francoskih kolonij jn sodelovali v sorazmerju s svojim narodnim dohodkom pr; finansiranju sklada 175 milijard frankov na leto za razvoj teh posesti. Francija pa bi zasebnemu kapitalu ostalih držav članic olajšala investicije v francoske kolonije -;n emigracijo ter naseljevanje iz zahodnoevropskih držav. Po besedah ministra Pineauja je skupno tržišče »izredna priložnost za Evropo, da utrdi svoje sedanje postojanke.* V nasprotnem primera bi postala Evropa »navaden zemljepisni prostor in bi se sama oropala važnih afriških surovin«. Tudi problem lastništva fizij-skih potrebščin v okviru sporazuma o supernacionalni nuklearni skupnosti »Evratomu* so prepustili končni odločitvi jutrišnjega sestanka predsednikov vlad držav male Evrope. Na današnji seji so se ministri seznanili z dvema nasprotnima koncepcijama — s francosko težnjo, da bi morali uvesti skupno evra-tomsko lastništvo nam vsem fi-zijskim gradivom držav članic, in z nemškim predlogom, po katerem bi imel »Evratom« samo del materiala, ki je dan na razpolago skupnemu nadnacionalnemu organu. Bistvo tega spora je pravzaprav v nadzorstvu nad uporabo fizijskega materiala. Po določ- bah sporazuma bi se vse države članice zavezaie, da bodo uporabljale nuklearno gradivo izključno za mirnodobno proizvodnjo, razen Francije, k; ima danes v načrtu proizvodnjo atomskih bomb. Ce bi sprejeli francosko stališče bi imela Francija pravico do izkoriščanja dela svojih tvarin tudi za mirnodobno proizvodnjo, v okviru skupnosti pa bi uživala tudi pravico nadzorstva za izključno miroljubno proizvodnjo v Nemčiji in ostalih državah članicah. Po nemški koncepciji o lastništvu bi se skupno nadzorstvo nad uporabo fizijskdh tvarin omejilo samo na tisti del, ki bi ga države članice dale na razpolago Evratomu. FolJsU perspektivni načrt Varšava, 18. febr. Kakor poroča radijska postaja Varšava, dela planska komisija poljske vlade perspektivni plan razvoja narodnega gospodarstva. Načrt bo temelj za razvoj gospodarstva v novi petletki. Najvažnejša vprašanja, ki jih pretresa komisija, so delitev proizvodnih investicij in določitev najkoristnejših industrijskih vej za proizvodnjo blaga za izvoz. V kratkem bo ustanovljenih še več novih komisij, ki bodo razpravljale o razvoju industrije premoga, lesa, gradbeništva, gozdarstva, transporta, stanovanjske graditve, komunalnega gospodarstva i.i drugega. Ustanovljena bo tudi komisija za vprašanje brezposelnosti. Pri delu planske komisije sodelujejo ugledni znanstveni in gospodarski delavci Poljske. 2ukov spet doma Moskva, 18. febr. (TASS). Sovjetski- obrambni minister maršal 2u.k-ov se je včeraj vrnil v Moskvo po tritedenskem obisku v Indiji in Burmi. NEMŠKI TISK 0 SKUPNEM TR21SCU Najvažnejši načrt stoletij Po mnenju »Die Welta« je politična združitev važnejša kot gospodarska, ter predlaga, da bi sprejeli n ačrt v splošnih obrisih, posamezne spore pa bi reševali kasneje BONN, 18. febr. (Tanjug). Zahodnonemški časopisi Izražajo optimizen glede izida bližnjih posvetovanj o ustanovitvi skupnega tržišča. Komentatorji menijo, da bodo vse države udeleženke posvetovanja zaradi političnih koristi pripravljene spregledati medsebojna nasprotja gospodarske narave in da bodo predsedniki vlad šestih držav lahko prilagodili različna stališča tako daleč, da bo v splošnih okvirih mogoče oblikovati sporazum. Vladi naklonjeni »D!« IVečtc imenuje načrt o skupnem trži- Malodušje republikancev Tudi katoliški ljudski republikanci dvomijo, da bi lahko rešili alžirsko vprašanje na osnovi vladne januarske deklaracije Pariz, 18. febr. (Tanjug.) - Voditelji katoliškega ljudskega republikanskega gibanja so danes pozvali vlado Guya Molleta, naj se takoj loti politične rešit ve alžirskega vprašanja. Ob zaključku dvodnevnega zasedanja vodstva stranke so izrazili globoko malodušje glede možnosti za naglo končanje triletnega spora v Alžiru na temelju vladne deklaracije iz januarja. Ljudski republikanci so kot tudi vse druge stranke v Franciji, izrazih že prej pomisleke glede načina reševanja alžirskega problema po tej deklaraciji. Vodja gibanja Pierre Pflim-lin je zategadelj izjavil, da bodo katoliki še naprej podpirali sedanjo vlado, da pa to nikakor ne pomeni, da odstopajo od svojin bistvenih koncepcij. Takšno stališče francoskih katolikov se opira namreč na mnenje, da je bil izid glasovanja v Generalni skupščini o Alžiru samo »taktični uspeh« francoske vlade. Po njihovem mnenju je Franclja g tem, da je pred OZN prevzela formalne obveznosti, dejansko internacionalizirala to vprašanje, ki ga je bila doslej obravnavala kot izključno domači problem. Razen tega je Francija pred OZN prevzela tudi obljubo, da bo rešila alžirski sipor na temelju programa, katerega vlada doslej ni mogla izvesti in za katerega prav slabo kaže, da bi ga ▼ prihodnosti lahko uresničila. Bistvo kritike ljudskih republikancev se omejuje na obsojanje »samovoljnega ravnanja vlade«, ki je objavila deklaracijo z dne 9. januarja in prevzela mednarodne obveznosti tedaj, »ko je predsednik vlade prosil za po- moč ostalih strank, da bi mogel skleniti mir v Alžiru«. Reuter poroča iz Bruslja, da je generalni sekretar mednarodne federacije svobodnih sindikatov Oldenbruck danes vložil pri mednanodni organizaciji dela v Ženevi protest proti kršitvi sindikalnih svoboščin v Alžinu. V protestu je rečeno, da so »francoske Oblasti v Alžiru prekršile sindikalne svoboščine«. ŠOU najvažnejšo stvar zadnj:h stoletij za razvoj Evrope. Ko omenja nekatera pojmovanja v zveznj republiki, ki jih zastopa tudi sam minister gospodarstva Erhardt, o prednosti večjega evropskega tržišča pred skupnim tržiščem šestih držav z uvedbo svobodne trgovinske cone poudarja komentator, da so takšni načrtj v sedanjih razmerah neizvedljivi. Po mnenju časopisa bi se zanimanje Velike Britanije za svobodno trgovinsko cono poleglo, brž ko bi šest držav ma.ie Evrope opustilo načrte o skupnem tržišču. Časopis piše dalje, da postavlja Zahodna Nemčija politično potrebo po združitvi Evrope nad gospodarskimi ugodnostmi skup- Kandidata za predsednika avstrijske republike: kandidat ljudske stranke in neodvisnih dr. Wolfgang Denk (levo) in kandidat socialistične stranke dr. Adolf Scharf nega tržišča. Zato sklepa, da *« bo kancler Adenauer zavzel, da b; že na pariškem sestanku sprejeli besedilo sporazuma vsaj v splošnih obrisih, sporna vprašanja držav članic pa bj reševali. ko bi izgrajevali skupno tržišče. Zato meni časopis, da s sklenitvijo sporazuma ne bodo odstranjena nekatera zelo važna nasprotja in da bodo »dramatični spori« nastal; šele, ko ga bodo države začele izvajati. Enakega mnenja je tudi neodvisni časopis »Frankurter Rundschau«, ki piše, da načrt sporazuma ne daje odgovora na mnoge probleme. S tem je podan povod za stalno nastajanje trenj, k; bi utegnila resno motiti delovanje skupnega tržišča. Časopis našteva tri stvari, k; so ostale v sporazumu nerešene: možnost samovoljnih političnih pustolovščin posameznih članic, različni sistemi socialne politike in neenako stabilnost valut. TELEGRAMI WASHINGTO\. Bivši predsednik ZDA Truman je, kakor je sporočilo ameriško ministrstvo, za zunanje zadeve, odklonil povabilo. naj bi prihodnji mesec obiskal Grčijo in Turčijo ob desetletnici »Trumanove doktrine«, češ da ,1e preveč zaposlen. V sporočilu ministrstva je rečeno, da predsednik Eisenhower in minister Dulles obžalujeta, da Truman ne more odpotovati v Atene in Ankaro. AMAN. Jordanski kralj Husein Je sprejel povabilo egiptovskega predsednika Naserja, naj 26. februarja pride na sestanek šefov štirih arabskih držav. Na posvetu bo kralj Saudske Arabije poročal egiptovskemu predsedniku, jordanskemu kralju in sirijskemu predsedniku, kaj sta govorila s ameriškim presednikom Eisen-hoverjem, ko Je bil na obisku V ZDA. TOKIO. V Japonskem mestu Kagošimu na otoku Kiu-Siu je nastal velik požar, v katerem je zgorelo 13 ljudi, med njimi trije otroci. Požar je uničil osrednjo mestno tržnico. TOKIO. Danes se je začelo posvetovanje diplomatskih predstavnikov »ahodnonemške vlade na Daljnem vzhodu. Na sestanku so navzoči državni sekretar za zunanje zadeve bonnske vlade Walter Halistein in 21 diplomat- ■ skih predstavnikov Zahodne Nemčije v Aziji. Razpravljajo o povečanju vpliva Zahodne Nemčije na azijskem tržišču, računajoč tu tudi LR Kitajsko. Volitve v Indiji Kam gre Indija? To vprašanje vsak dan znova bega duhove, ki spremljajo razvoj štiristomilijonskega ljudstva; 5 tem vprašanjem se ukvarjajo na Zahodu, o njem razpravljajo na Vzhodu, od indijskega razvoja Je v marsikaterem pogledu odvisna usoda Azije, o poti, ki jo bo Indija ubrala, pa .ie seveda predvsem odvisna prihodnost indijskega ljudstva. Giede odgovora na to vprašanje se mnenja križajo: nekateri poudarjajo, da so razmere v Indiji takšne, da bi znala kongresna stranka, brž ko bi zgubila Nehruja, kreniti p e poti kitajskega Kuomintanga; drugi spet govorijo drugače, češ da je Indija že »zrela za komunizem«; so spet tretji — in to zlasti sam Nehru — ki vneto zagovarjajo mnenje, da bo Indija šla naprej po čisto svoji poti, neodvisni od drugih političnih tokov, ki prevladujejo v sodobnem svetu. Pred leti je nekdo izjavil: »Indija je Nehru!« S tem je nemara hotel poudariti ugled, k; ga uživa ta »demokratični diktator« med indijskim ljudstvom, povedati pa je najbrž hotel tud:, da jo napredna pot, k*i jo zdaj ubira Indija, v marsičem odvisna od teže, ki jo daje na tehtnico Ja-waharlal Nehru; »Indija z Jawa-h-arlalom je eno, Indija brez Ja-vvaharlala bi bilo nekaj drugega«. je gornjo misel dopolnil nekdo drugi. Izven Indije poznajo ljudje Indijo samo po njenem voditelju, po njegovih izjavah in po njegovem prizadevanju. da bi dal prebivalstvu tega prastarega p od kontinenta sodobno obliko, moderne nazore in mu začrtal napredno pot v prihodnost. Toda zunanja politika je eno, notranje razmere pa so vsaj v Indiji nekaj drugega.. . Od 25. februarja do 12. marca bodo v Indiji volitve v osred- nji parlament v New Delhiju in v posamezne državne skupščine. Nehru — in z njim še mnogi drugi — menijo, da so indijske volitve največji »demokratski eksperiment* na svetu. Morda nam bi bežen pogled na ta velikanski eksperiment pomagal razjasniti vprašanje, ki je bilo zastavljeno v začetku tega članka. Najprej nekaj številk, kd naj nam pokažejo veličastni obseg teh volitev. Volilnih upravičencev je bliz.u 200 milijonov. Pr; prejšnjih volitvah leta 1952 je bilo 176 milijonov upravičencev, V’ petih letih pa je to število naraslo za dobrih 20 milijonov! Tedaj je volilo 107.500.000 žensk in moških. Tokrat pričakujejo večjo udeležbo pri volitvah. Volilnih žar je 2,960.000. pripravljenih pa je 510 milijonov glasovnic. Te glasovnice ne nosijo imen kandidatov, pač pa- »simbole«, zakaj čes 80 odstotkov volivcev je nepismenih, zaradi česar bodo glasovali za svojo »stranko« samo po simbolih; kongi-esna stranka ima za svoj simbol volovsko vprego, druge stranke so si izbrale klas žita, dve roki, ki se rokujete, jn podobno. Leta 1952 je nastopilo pri volitvah kar 75 strank in struj, poleg njih pa še 3049 neodvisnih kandidatov. Volivci so imeli torej hudo delo, še težjo izbiro, saj niso veliko vedeli o programih kandidatov . . . Fred petimi leti so volitve pokazale naslednji uspeh: v new-delhijskem parlamentu je 496 sedežev. od teh je kongresna stranka dobila 363 sedežev, neodvisni so zasedli 36 mest. KP Indije 27, socialisti 12. Kripalanijeva K. M. P- P. — 10. Hlndu Mahasabha (skrajna desnica) 4. ,Tan Sangh (desnica) 3, Zveza kategoriziranih kast 2. ostali — 32 (preostala mesta so bila zagotovljena poslancem iz Kašmira in Nikobarskih otokov). - Socialistična stranka in stranka K. M. P. P. (Ljudska stranka delavcev in kmetov) sta se pozneje združili, z dodatnimi volitvami sta pridobili še 6 mest in tako postali najmočnejša opozicijska struja v nevdelhijskem parlamentu. Ta podatek pa kaže dopolniti še s procenti oddanih glasov: kongresna stranka je dobila 43Ce, KP Indije S",,, socialisti m«, K. M. P. P. pa 5Vr. Indijski socialisti so torej dobili razmeroma veliko glasov, toda njihovi volivci so bili hudo raztreseni po vsej Indiji, zato pa so glede mandatov imeli večji uspeh komunisti, ki so svoje sile osredotočili predvsem v Andhri na jugu in Bengaliji na severu. Kakor so bile volitve — posrečena ali ponesrečena — kopija evropskih volilnih sistemov, tako se je tudi pokazala v parlamentu težnja po polarizaciji (levica — desnica) v parlamentu. Povedali smo že, da sta se združili socialistična in delavsko - kmečka stranka, prav tako pa se je združila tudi desnica z nekaterimi neodvisnimi. Ta pojav as v ie bolj drastični obliki kaže pri sedanjih volitvah. Volilni boj se je usmeril v štiri velike struje, se pravi v štiri vseinclijske stranke. Kakšne so »platforme« teh strank? Nehru je v razglasu kongresne stranke poudaril zahtevo po »socialistični in zadružni družbi«. -Nehrujev socializem ni dogmatičen. temveč le praktična oblika moderne družbe, zakaj »kapitalizem je zastarel«. Nehru se tudi zaveda težav, ki stojijo pred Indijo, zato poziva ljudstvo, »naj trdo dela in naj varčuje«. »Socialistična pot* Vseindijskega kongresa je v marsikaterem pogledu zmedla socialiste. Nehru si je želel, da bi se socialisti spet vrnili v Kongres, iz katerega so izstopili, ker se jim je zdel »preveč kapitalističen«. To je bilo leta 1953. Jayaprakash Narayan. ideološki voditelj indijskih socialistov, se je tedaj že umaknil iz političnega življenja, da bi se pridružit »gibanju za prostovoljno razdelitev zemlje«, ki ga je vodil Vinoba Bhave. Med socialisti pa so nastali dve struji: tista, ki jo je vodil Asoka Mehta, in druga, ki ii je stal na čelu dr. Lohia. Mehta je bil za sodelovanje z Nehrujem, Lohia pa se je zavzemal za boj na tren frontah: proti Kongresu, proti komunistom in proti desnici. »Praja socialisti« (socialisti združeni s Kripalani-jevo stranko) se niso vrnili v Kongres, toda kljub temu se Je od njih ločit dr. Lohia, ki Je ustanovil svojo »Indijsko socialistično stranko*. Te notranje razprtije na eni strani, na drugi strani pa socialistična smer Kongresa so v marsikaterem pogledu ohromili moč socialistov. Zato pa tudi njihov program ni nič posebnega: zahtevajo večjo udeležbo mladine pri upravljanju državnih poslov, zahtevajo tudi pravico sindikatov do stavkanja tn poleg tega prekinitev odnošajev z britanskim Commomvealtom —■ brž ko bi bilo mogoče. V ostalih pogledih tako zunanje kot notranje politike so indijski socialisti zelo blizu Nehruju. Glede zunanje politike tudi indijski komunisti niso daleč proč od politike, ki Jo vodi Nehru. Značilno Je, da je Adjay Gosh, generalni sekretar partije, podprl Nehrujevo politiko glede Kašmira. češ da gre »za nacionalni problem«. Komunisti ocenjujejo Nehrujevo politiko prijateljstva s Sovjetsko zvezo kot »progresivno«, toda centralni komite je razglasil, da ,ie notranja politika kljub temu še »naprej v glavnem reakcionarna in nedemokratična«. Komunisti zahtevajo najširšo nacionalizacijo rudnikov in industrije (Nehru pa je povedal, da kaže nacionalizirati Eamo strateško industrijo!), potem pa zagovarjajo čimprejšnji izstop iz Britanske skupnosti narodov. Desnica zastopa težnje hindujskih višjih kast. Ti ljudje hodijo po stopinjah Hitlerja in lahko bi jim rekli, da so »junkerji Herren--volka«, saj zahtevajo naturalizacijo vseh nehindujcev (Indija pa ima 45 milijonov muslimanov, da ne omenimo drugih verstev in sekt). »Voditelj« H. S. S. (»Organizacije za varstvo naroda«) Gol-ivalkar podžiga skrajni šovinistični nacionalizem in se zavzema za »korakanje«, češ da je to nujno, ker je treba »strankine člane privaditi na poslušnost«. Desnica kot celota nastopa proti načrtom indijske vlade na vasi, zagovarja skrajno versko ortodoksnost, noče nič slišati o zadružništvu in mehanizaciji ter o metodah, ki naj bi zmanjšale uporabo človeške delovne sile. Pač pa so na desnici mnogi, ki se zavzemajo za nacionalizacijo težke industrije, poleg tega pa še za militarizacijo države. Ta skopi pregled nam vsaj malo približuje obzor političnih razmer pred v-o.itvami. Pri volitvah leta 1952 ja šlo za to, da se potrdi uspehe, ki jih je dosegla kongresna stranka s svojli.m bojem za neodvisnost. Druse volitve pa imajo nemara že širše obeležje: kaj je Indija napravila od svoje osvoboditve do danes? Ali so indijske nepregledne množice doživele kakšno preobrazbo In koliko so s* »boljšal« razmere? S tem vprašanjem pa že pre hajamo na področje indijski! pet.etk. Prva .petletka je bil. le eksperimentalnega pomena drugi petletni gospodarski .na črt pa teče šele 10 mesecev Uspeh ali neuspeh plana je ne kaj relativnega, vsaj kar se tiče podatkov. V Indiji se ambi ciozne številke iz načrta pola goma spreminjajo v konkretni jezove, tovarne, električne cen trale, namakalne naprave, je klarne (n tovarne; indijski de lavci si z vsakim dnem pridobivajo večjo spretnost in kmet je so .po agrarni reformi dobil tiemujo. Pri vsem tem pa gre za občutek, za prepričanje, z; vero, alj se vse skupaj premiki nekam naprej. Da bi indijska industrija in indijsko kmetij stvo bilo samo približno podob n-o sodobni industriji in sodob nemu kmetijstvu, bi bilo potrebno vztrajno in samozataju joče delo mnogih pokoienj Volitve naj bi zlasti pokazale ali je ljudstvo spoznalo, da s; obljube in napovedi v skladu napori, ki jih vlaga za dosege tega cilja. Nehru je .pred neka; dnevi govoril v Aurangabadu »Včasih mislim, da bodo Selt bod-oča poko.enja dosegla ts cilj (gospodarske neodvisnost: in socialne pravičnosti)... Vendar bi bilo dobro, če bi ga utegnili uresničiti že za na£egi življenja«. Ali je indijsko Ijud. stvo toliko potrpežljivo, da lahko čaka? Na -to nam bodo dat« odgovor volitve in glasovi, M jih bo dobila Nehrujeva stra» ka. Dr. D. S»TB*t j ¥ železarni Ravne Investicijska dejavnost v železarni 'Ravne na Koroškem se je v preteklem -etu normalno odvijala. Gradbena in splošna investicijska dela v tovarni in izven nje so opravili v glavnem z lastnimi sredstvi. V tovarni so dokončali obnovo uničene ilistiilnice in njen podaljšek, vgradili so dodaten obrat valjarne, postavili 20-tonsko mostno tehtnico, vpeljali dodatno kurjenje Siemeas-Marti- že zgradili do tretje faze. Nadalje so dok-ončali hotelski trakt in 42-stanovanjiki blok ter nadaljevali gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš. Pri vrstnih h'.šah so načrte spremenili cn bodo namesto -20-družinskj'h stanovanj dobili 30 družinskih stanovanj in. •40! samskih so-o. Posebna pridobitev ravenskm žeiezarjev je nj.ihov počitniški dom v Portorožu, ki je v pretekli sezoni sprejel 514 gostov. osvojili tudi štiri vrste k.adiiv za sekanje ter rekonstruirali zakovična kladiva. Posledice nove gospodarske politike Preusmeritev naše Sospocar-ske politike se Oe najbolj odrazila v komercialnem in finančnem poslovanju podjetja. 'Za razliko od prejšnjih let je nastal problem s prodajo zlasti »s*. V - ;■ * mm m »fui Delo v oddelku topilnih peči železarne na Ravnah novih peči z mazutom oziiroma katranom, izpopolnili pripravo peska livarne, zgradili acen-lensko postajo čn kisikarno s celotnim omrežjem, iz katerega je zadnje dni leta 1956 že pritekel prvi kisik. Investicijska dejavnost v tovarn.; je fcltla omejena na rekonstrukcije In izpopolnjevanje obratov zaradi izboljšanja tehnološkega procesa. povečanja proizvodnje in znižanja proizvodnih stroškov. IVTed letom =o začel; graditi tudi industrijsko šolo za 340 učencev. 2-a to gradnjo so do- bili pc tona sredstva liz skla- da za kadre pri Zvezni industrijski zbornici. Stavbo so v cb.ikii 3-nadstropnega poslopja Stroj za prsmje steklenic Podjetja za pridobivanje mi-neralne vode v Rogaški Slatini In v Radencih so imela predvsem pred leti velike težave, ker niso imela primernih naprav za pra-n.ie steklenic, v katere so pozneje nalivala mineralno vodo. Nekatera podjetja so to nevšečnost rešila z uvozom modernih strojev z?- pranje steklenic. Ker pa sc tal;sni uvoženi stroji silno dra-ki (okoli 13 milijonov dinarjev) in si jih ne more privoščit’, vsako podjetje, se je delovni kolektiv »Ključavničarstva« v Rogaški Slatini odločil za izdelavo enake naprave. Pri tern se je kolektiv okoristil z izkušnjami, ki si jlli je pridobil pri popravilu uvoženih strojev za pranje steklenic. Prizadevanja niso bila zaman. Kolektiv je izdelal stroj, ki ea zdaj uspešno uporabljajo v Radenski Slatini in ki v ničemer ne za ostaja za uvoženim. Razlika Je le v tem, da stane doma* stroj in milijonov manj, to je okoli 3 milijone dinarjev. Stroj Ima zmogljivost I.trOO do 2.000 steklenic. Ima dva rezervoarja in sicer za lužno in toplo vodo. Lužno vodo segrevajo do temperature 65 do 77 stopinj, toplo vodo pa od 35 do 40 stopinj Celzija. Vodo med obratovanjem stalno segrevajo. V steklenico najprej vbrizgajo toplo vodo. za tem lužno, nato jo znova očistijo s toplo vodo in končno splaknejo z mrzlo. Pri takšnem čiščenju je zagotovljena 100 odstotna sterilizacija steklenic. Izboljšanje tehnološkega procesa V delovnem kolektivu so si močno prizadevali, da bi izbo. jšali teh.nololšk.i proces izdelkov. Topilnica je na primer izdelala novo brzorezno jekio z visokim odstotkom kroma, ki je tudi pri neposrednem litju orodja dalo zadovoljive rezultate. Pripravili so tudi poskuse za vlivanje ingotov 3 trefo dn mehko kvaliteto za proizvodnjo platiranih industrijskih nožev 200 milimetrov širine cn so pri tem delu doseg.i lep napredek. Valjarna je končno vpeljala šestoglato jeklo itn. osvojila nove profile za tehtnice 'in nože. Mehanska obde-lovalnica je začela s serijsko proizvodnjo 21.8 kg težkega vrtalnega kladiva RK 21. Prav tako so (ravenski fužinarjl .serijskih artiklov. Prodajni aparat ni bi- v zadostni men pripravljen na hiter učinek zmanjšanja investicijske dejavnosti. Tako je nastal zastoj pri prodaji pnevmatskega orodja, kolesnih dvojic in jeklene litine. Samo znižanje cen Izdelkom Se ri rodilo zadovoljivega uspeha. Z-ato je bila tovarna pil siljena, da se čim tesneje poveže in zbliža s potrošniki svojih izdelkov. Vpeljali so posebno mesto prodajnega inženirja ter uvedli sta-ne obiske potrošnikov. Izdali so vršilo prospektov za uveljavljanje svojih i-zdelkov v tujini in sicer v angleščini, francoščini in španščini. Skozi vse lato 1956 niso mogli v železarni zadovoljivo rešiti problema okoli nabave kvalitetne ognjeodporne opeke. Prav tako so zaostrili borbo zoper izmeček, ki so ga precej znižali v jek.olivami, kovačnici, in vz-metarni, medtem ko se je v topilnici, valjarni in mehanski obdelovai-nici povečal. Samo jeklarna s topilnico in livarno ni izpolnila planskih nalog, medtem ko so vsi ostali obrati tako v skupni kakor v blagovni proizvodnja .etrui plan dosegli ali pa celo presegli. Zaradi pomanjkanja električne energije Je bda najbolj prizadeta jeklarna, kar se 1 o odrazilo predvsem pr; proizvodnji surovega jekla. Nova gospodarska preusmeritev je vplivala tudi na povečanje števila nerednih plačnikov in na neupravičeno povečava-nje zalog. Z ostrimi ukrep; so v železarn* zaloge postopoma zniia.i ter >so se samo v drugem polletju zmanjšale za 145 milijonov dinarjev. Skrb za vzgojo kadrov Z raznimi tečaji za kvalificirane, visokokvalificirane in polkvaliificirane delavce in s pomočjo industrijske šole so izboljšali strokovno izobrazbo zaposlenih, V tečajih je bfto vključenih 262 sode.aveev. V metalurška industrijski šoli je z novim šolskim letom vključenih 240 gojencev. iZa strokovno vzgojo skrbijo tudi s štipendiranjeim na visokih tn srednjih šolah. Skupno imajo 43 štipenčVatov, za katere plačajo mesečno okrog 200 tisoč dinarjev štipendij. Kot važen vzgojni organ se je uveljavil tudi »Koroški fužiner«, kn ga skrbno ureja požrtvovalni Avgust Kuhar. Izšel jo v štirih številkah z obsegom 600 strani debele knjige. V tem listu so b: .e objavljene pomembne strokovne razprave o železarstvu. Perspektive v letu 1957 Delavski svet železarne je na svoji seji sprejel glavne po- K C LT83KN1 H A 25 kljub zelo težkim pogojem uspešno delovale. Knjižničar, ki z ljubeznijo opravlja svoje delo, premosti marsikatero težavo. Zato so v okraju knjižnice, ki so po dva-do štirikrat obrnile svoj knjižni fond in izposodile qo štirikrat toliko knjig, kot jih premorejo. Vse priznanje zaslužijo za to agilni knjižničarji, Id vztrajno in neopazno opravljajo pomembno ljudsko prosvetno delo. Pravilno je važno vlogo knjižničarjev ocenil tudi sosvet za knjižnice pri okrajnem svetu Svobod, ki je organiziral lani začetni tečaj za knjižničarje in jim pomagal tudi pri nabavi novih knjig. Zlasti so pri tem upoštevali obmejne knjižnice, katere so tudi materialno podprli. Seveda je ta pomoč skromna, ker razpolaga svet Svobod samo s subvencijami ODO. V bodoče bodo morale knjižnice v večji meri dobivati subvencije od gospodarskih organizacij in podjetij ter občinskih ljudsrdh odborov. Ugotovitve, ki smo jih slišali na letnem občnem zboru, so dovolj resne in narekujejo hitre ukrepe. IP- Ljudske knjižnice t kranjskem ekrajn V kranjskem okraju je , Ti o ob Koncu lanskega leta RO ljudskih knjižnic 5 104177 knjigami. V vseh knjižnicah je bilo izposojenih 133317 knjig 91114 obiskovalcem. Ort teh je II občinskih kniižnic s 55941 knjigami. Te so izposodile 128500 knjig 50353 Obl-skovalcem. Neugodna siika sp nam pokaže, če primerjamo: od vseh knjižnic je pet knjižnic z uačL 501)0 knjigami; te knjižnice Imajo 50470 knjig ter so izposodile 125451 knjig G74.37 obiskovalcem. Torej ima 35 knjižnic le 52233 knjig, izposodile so o7£96 knjig 2.7527 obiskovalcem. Stanje knjižnic se je v zadnjih letih nekoliko popravilo, vendar nam gornje številke kažejo, da bo treba še precej naporov, da bomo imeli ijud. knjižnice take, kot si jih želimo, kot morajo kiti. Z utrditvijo obe inskih knjižnic bomo prišli do smotrnega razvoja ostalih knjižnic. ki si bodo knjige izposojale iz občinske knjižnice ali na bodo ustvarjale lastne knjižnice, kar bo pač za krajevne razmete bolj ugodno. Da bomo more 11 v bodoče posvečati več pažnje knjižnicam, nam kaže primer občinske knjižnice v Kranju. V občini Kranj je 2Ct knjižnic, kljub umu pa so lansko leto prihajali redni bralci iz več kot »o krajev bli/.r je in daljnje okolice v k: m.isko knjižnico. Kranjska ljudska knjižnica je imela oh koncu lanskega leta l sodelovanju z upravo komunalne dejavnosti bo izvedla SZDL takoj spomladi široko »čistilno« akcijo, ki bo zajela vse hleve, skednje, vrtove, d.vorišča. S upe. slene ulice. ozke prehode itd. m obenem napovedala neusmiljen boj vsemu mrčesu. Tako bo pomagala izbo1 jšati splošne higienske pogoje v mestu. — Takšna akcija bi bila tem pomembnejša. ker ne bi mogla ostati omejena na eno samo četrt, ampak bij o go-tovo posnemale še druge četrti in ostala mesta ob obali. Kako potrebna so tega! F. M. Bohinjske Bele v šolo v Bohinj ali na Jesenice, ker imajo pač boljše prometne zveze. Enako je tudi z otroci v zasipu. Ce pa bi imeli primerne pnostccre na Bledu, bi lahko vozili otroke z avtobusi v šolo tja. To bi tudi celotno prosvetno službo dokaj pocenilo, saj je znane, da so stroški največji ravno v malih šolah, kjer pa niti nimajo vseh učil niti drugih možnosti za sodoben pouk. Po okrajnem planu je gradnja blejske šole na tretjem mestu, vendar tudi to ni prav nič razveseljivo, ker bo to prišlo na vrsto šele čez več let-B. B. Mariboru je sprejem, odkar so povečali graški televizijski oddajnik. kar zadovoljiv. Najooljse pa se televizijski sprejemniki on.jenojo v Radgoni in okolici z&raiii na.i- l»oIj nerodne Konfiguracije terena med. Radgono in gra.kim televizijskim oddajnikom, kjer je doseg valov neoviran. 8eveda bodo sprejemniki pri nas prišli pc- vsern do veljave Šele, ko fco uresničen. načrt »Evro vizi j e« in bo mogoče gledati in poslušati oddaje vseli evropskih postaj. V ta namen bodo postavili relejni postaji na Pohorju in na Boču. -ip Kranj Kranjski ribiči, ki Bo imeli doslej dve ribiški družini, so se združili v eno. V vodah ene družine, ki obsegajo Savo od Zbiljskega jezera do Kranja ter Kokro in Rupenščico, je precej sulcev, lipanov in postrvi vseh vrst. K novemu revirju spada tudi ribnik v Bo-bovku, v katerem bodo gojili ščuke. Prav gotovo bo združitev obeh družin koristna. B. B. Škofja Loka Kmetijska zadruga v Skorji Loki bo priredila te dni v gostilniških prostorih v Pušt.siu gospodinjski tečaj, ki je namenjen dekletom iz sosednjih hribovskih vasb Na tečaju se bodo dekleta seznanim s kuho in peko ter drugimi gospodinj skatm deli: šivanjem, prikrojevanjem, delom ne vrtu itd. Ob zaključku tečaja bodo priredile tečajnice tudi razstavo. * Kulturnoprcisvetno društvo iz Rateč pri Škofji Loki je te dni gostovalo v Škofji Loki s spevoigro »Pri belem konjičku«. Gostje so nastopili dvakrat ob dokaj zasedeni dvorani. Navzoči so bili s prireditvijo prav zadovoljni. D. G. Presenetiti hočejo Vzgajališče v Logatcu je te dni prejelo obvestilo, s katerim vabijo gojence vzgojno poboljševalnega zavoda v Radečah k proslavi pete obletnice obstoja zavoda. Gojenci vzgajališča so to vabilo z veseljem sprejeli in se domenili, da bodo na proslavi sodelovali s folklorno skupino in novim tamburaškim zborom. Folklorna skupina vzgajališča v Logatcu ni neznana, saj so gojenci z narodnimi plesi z uspehom nastopili na raznih prireditvah in z njimi razsveseljevaji tudi tabornike, ki so razpeli šotore po raznih krajih Slovenije. Da bi folklorno skupino izpoiool-nili, so pred nekaj dnevi ustanovil; tamburaški zbor. ki pridno vadi. Kakšni bodo uspehi obeh kulturno-umeitniških skupin bomo imeli priložnost videti na proslavi v VPZ v Radečah. Zagorje V Zagorju ob Savi so ustanovili občinski svet Svobod in prosvetnih društev, ki naj bi v bodoče koordiniral delo med društvi na območju občine in skrbel za prirejanje kvalitetnih predstav. V Zagorju je občutno pomanjkanje pevovodij in režicerjev, zato bi bilo prav, da bi prirejali tudi razne režiserska in pevovr.dske tečaje. Svet bo imel preej dela tudi z drugo dejavnostjo. Občinski ljudski odbor v Pomurju se pri izpolnjevanju lanskoletnega družbenega plana in proračuna niso dovolj uveljavili. Za uporabo sredstev iz družbe-n;h skladov niso sestavili najboljših načrtov, kar se je najbolj odražalo pri skladih za stanovanjsko izgradnjo. Le tako se je lahko zgodilo, da so nekateri občinski ljudski odbori prispevali skoraj polovico sredstev v teh skladih za gradnjo privatnih stanovanjskih hiš. Po drugi strani pa je bilo premalo budnosti in nadzorstva pri izkoriščanju sredstev gozdnega sklada in skla-da za pospeševanje kmetijstva. V razpravah in pripravah za novi družbeni plan igra pomembno vlogo proračunsko vprašanje, ki je izredne važnosti za normalno funkcioniranje okrajne občinske uprave in raznih ustanov. Zaradi določitve pravilne proračunske potrošnje morajo občinski ljudski odbori primerjati proračune z narodnim dohodkom, z osebno potrošnjo. s številčim prebivalstva itd. Vsekakor pa mo rad o pri tem stremeti za utrjevanjem politične in gospodarske samostojnosti organov ljudske oblasti, da bi tako okrepili zanimanje državljanov za upravljanje na vseh področjih našega javnega življenja. Posamezniki v razpravah o proračunih pričakujejo pomoč c,d »države« namesto da b; sami pokazali na neizkoriščene lokalne vire za ustvarjanje večjih proračunskih sredstev. Takšna razprava je zelo pogosta med kmečkim prebivalstvom, ki je. Rajonski cdbor SZDL v Zagorju je pred časom napovedal tekmovanje vsem. osnovnim organizacijam v občini Tekmovali so predvsem v pripravah na občne zbore. Po-sebna komisija, knl je spremljala delo osnovnih organizacij, je prisodila prvo mesto bsnov-ni orgsinizaciji SZDL Loke — Kisovec, kri je dobila v dar od občinskega odbora SZDL album o 200-letoici rudnika v Zagorju im priznanje. Druga najboljša .ie bila vaška organi— racija v Kolovratu, ki je prejela denarno nagrado in priznanje. M. L. »Diega Ruih« na odru v Sevnici »Gledališče mladih« Svobode v Sevnici se je pred kratkem predstavilo gledalcem s komedijo »Draga Ruth«. Lep obisk :n zadovoljni gledalci — to je vsekakor najlepše priznanje mladim igralcem, ki so v ožil. v igro mnogo truda. Komedija je v režiji Bože Savič popolnoma uspela. Upajmo, da bodo mladi igrale; tudi na gostovanjih po ostalih krajih Zasavja zadovoljili gledalce. ck ?odvelka V Breznem bodo gradil!. Kmetijska zadruga v Breznem bo letos začela graditi svoje upravno poslopje, v katerem bodo uredili pisarne, dvorane za kulturno-pro-svetne prireditve in trgovino. • Nova kinodvorana. Občinski ljudski odbor v Podvelki namerava preurediti sedanjo prosvetno dvorano v kinodvorano. Kinodvorana je sedaj začasno v prostorih tovarne lepenke. Za uresničitev te zamisli so že naročili ns&-te pri Mestnem projektivnem biroju v Mariboru. • Reorganizacija šolstva. Svet za šolstvo občinskega ljudskega odbora je razpravljal o reorganizaciji šol v občini. Menili so. naj bi pri osnovni šoli v Podvelki dogradili dva razreda in ustanovili gimnazijo. Okrati pa bi ukinili višje razrede osnovnih šol v Lehnu. Breznem in Ožbaltu. Ti učenci bi lahko obiskovali gimnazijo v Podvelki. Otroci iz Lehna moralo sedaj hoditi v gimnazijo v Ruše, kar je precej daleč in v zimskem času zelo neprimerno. M. K. Pot v Pluženji ski vrh Prebivalci Pluženj imajo travnike visoko v Pluženjskem vrhu, odkoder so do nedavnega spravljali seno na posebnih vejah, kar je bilo zaradi velike strmine nevarno in naporno. Fred leti so napeljali tri preproste žičnice, vendar te niso bile praktične, niti ekonomične, ker je mnogo sena popadalo v grapo. Lansko jesen pa so začel; graditi v hrib cesto, po kateri bodo lahko prevažali seno na domove z vozovi. Sredstva so dobili za to pot po zaslugi tov. Slabeta že od bivšega OLO v Tolminu. Nova pot bo do pomladi povsem dograjena. P. S. Mladinski kino tudi v Idriji Letos so tudi v Idriji ustanovili mladinski kino. čeprav so nameravali storiti to že lansko leto. Doslej so predvajali že tri filme, ki jih je bila mladina zelo vesela. Upravni odbor pa je sklenil, da bodo vsaik teden predvajali nov film. Predstave ao v dvorani kina bilo leta 1956 deležno ugodne konjunkture pri prodaji svojih kmetijskih pridelkov. Več znakov zgovorno dokazuje, da se je življenjska raven kmečkega prebivalstva v Pomurju povečala. Na vaseh je v zadnjih časih zrasla ‘»rsta novin stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Lam so kmetje v-Pomurju prodali »a 1 milijardo 972 milijonov dimarjev svojih pridelkov. Za leto 1357 pa znaša plan kmečke dohodnine 455 milijonov in 3 odstotne doklade v višini 55 milijonov dinarjev, kar je približno enako, kot lani. Z odmerjanjem dohodnine po sedaj veljavnih predpisih ne krijejo plana za okrog 40 milijonov dinarjev in morajo za ta znesek predpisati doklade preko 3 odst. Lani so kmetje plačali 596,5 milijonov dinarjev davka in taks. Kl.iub ugodnemu zaslužku pri prodaji kmetijskih pridelkov pa kmetje dolgujejo še vedno Zadnja se-ja Sveta za turizem in gostinstvo pri okrajnem ljudskem odboru Gorice je bila zelo živahna. Največ s-o razpravljali o Trenti oziroma o tem, kdo r.aj bi prevzel o upravljanje stalno planinsko razstavo v Trenti. Ta naj bi se namjreč postopoma š® razvijeta in dopolnjevala in končno prerasla v poseben planinski muzej. Pred »Zvezda«. Upravni odbor pogosto razpravlja o tem, kakšne filme bi nabavili, da bi bili mladi gledalci z njimi čimbolj zadovoljni. R. T. Račna pri Grosupljem Pred nekaj meseci so ustanovili v Račni pri Grosupljem mladinsko organizacijo, ki je pokazala doslej že razveseljive uspehe. Zlasti se navdušuje za ‘smučatratvo, saj je priredila celo tekmovanje v smučarskih skokih.. Te dni pa se je mladina že predstavila domačinom s t rod e jan k o »Poslednji mož«. Gledalci, ki so povsem napolnili dvoran«, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Nedvomno se bodo ti mladi igralci že kmalu lahko lotili zahtevnejših in boljših deL -15 Jubilej v Metliki Spoštovan in čislan od vsega prebivalstva Metlike in okolice je praznoval 80-le'tnico rojstva upokojeni državni cestni mojster Jože Mihelčič. V pokoj je stopil leta 1S48, potem ko je 33 let vzorno skrbel za cesto od mosta na Kolpi do Trnovca. Za svoje vestno delo je prejel več priznanj. Pri proslavi redkega jubileja je bilo okrog očeta zbranih vseh devet otrok s kopico vnukov. Jubilant je doma iz Notranjske in izhaja iz tiste rodbine Mihelčičev, ki nam je dala vrsto glasbenikov. —a Dolenjske Toplice Na občnem zboru Zveze bor-'cev so poleg drugega razpravljali tudi o skrbi za otroke padlih borcev, ki jim bodo podelili štipendije za šolanje in druge podpore. Kaže, da bodo odslej v Toplicah zelo dobro skrbeli za otroke padlih borcev. Na zboru so še sklenili, da bodo uredili posebno grobišče za žrtve iz Pcdhoste, Meniške vasi in Toplic, ki so jih Italijani ustrelili leta 1942 v Vavti vasi in so pokopane na tamkajšnjem pokopališču. Zgradili jim bodo tudi nagrobni spomenik. Za vse civilne potrošnike kruha je v Novem mestu samo ena pekarna. Ta obratuje noč in dan in še komaj dobavi dovolj kruha za vse potrošnike. Ce bi prišlo v 'tej do večje okvare, b; nastalo zelo resno vpraša- nje preskrbe Novega mesta in bližnje okolice s kruhom. Da b; razbremenili edino pekarno za civilne potrebe in se tudi zavarovali pred proble- mom, da nekega dne v mestu ne bi bilo kruha, je podjetje »Pekarija« ob pomoč; občinskega ljudskega odbora, ki je preskrbel kredit, uredilo manjšo pekarno na cest; Herojev nasproti osnovne šole. Nova pekama bo pričela v kratkem obratovati. . * Nevarno križišče pred mostom v Kandij; bedo, kot predvidevajo, pričeli urejevat; letos. V ta namen bo treba odstraniti stavbo nasproti hotela Kandija. ki zapira pregled proti urvostu in obratno. okrog 25 milijonov dinarjev na davkih in taksah. Tako so pomurski kmetje dobili lani za jajca in mleko toliko denarja, da so lahko plačali polovico predpisanih davkov, doklad in taks. Seveda velja to le za prodajo prek kmetijskih zadrug Znano je namreč, da so kmetje nekaj svojih pridelkov prodali tudi mimo kmetijskih zadrug ter so razen lega poiskali druge vire zaslužka s prevozi in drugimi uslužnostnimi dejavnostmi. Pr; odmeri obrtniške dohodnine predvidevajo v Pomurju 15 milijonov manj kot lani. Svet za družbeni plan ;.n finance je že razpravljal o znižanju oziroma oprostitvi nekaterih strok občinskega prometnega davka, ki ga predvideva v viširii 50 milijonov dinarjev. Vaški krojači, šivilje kolarji in kovači naj ne bi plačevala tega davka. nekaj leti je planinsko društvo iz Tolmina c.b izda*.n; podpori bivšega ekraja preuredilo za stalno planinsko razstavo prostore v bivših kasarnah. Razstavo si je doslej ogledalo precej domačih in tujih turistov. Ker trna planinsko društvo iz Tolmina dokaj široko delovno področje, je sklenilo, da bo to stalno razstavo ukinilo oz. odstopilo tolminskemu muzeju ali turističnemu društvu, če je ne bi prevzel kdo drug. Tolminski planinci 50 si obetali od tega tudi znatne gmotne koristi. Denarna sredstva, ki bi jih tako dobili, bi uporabili za gradnjo planinske koče na Razo-rju. Okrajni svet za turizem in gostinstvo pa je bil mnenja, da taka rešitev ne bi bila najboljša. Po daljši razpravi so prišli do zaključka, naj bi to stalno razstavo prevzela goriška turistična podzveza oziroma njen svet. v katerem naj bi bila zastopana po svojih članih planinska in turistična društva v Posočju. Planinskemu društvu v Tolminu pa bi dala primerno odškodnino tn priznanje za njegovo do- sedanje delo. Končno je svet še odobril 150.000 din za nekatera najnujnejša popravila in za redno vzdrževanje. Stalen turistično - planinski muzej v Trenti bi vsekakor precej prispeval k pospeševanju turizma, zato so že izdelali načrte za postopno ureditev tega muze.ja. Obsegal naj bi še gorsko favno, ribištvo, smučarstvo in gozdarstvo. Na sej; so razpravljali tud; o planinskem parku v Gornji Trenti. Tu nekatere rastline že degenerirajo. Razstiimstvo naših planin bodo Letos bodo končno pričeli tudi z urejevanjem Partizanske ceste, to je od mostu v KandiV' mimo pljučnega in internega oddelka bolnišnice proti železniškemu prelazu pri kandijski postaji. Ta cesta je zelo prometna, zraven tega gre mimo dveh oddelkov bolnišnice, prah ali blato pa nista ravno najboljša zaveznika zdravja in bolnikov. Računajo, da bodo cesto uredili letos vsaj do bolnišnice. Na tej cesti je potrebno zgraditi tudi nov most čez .potok Težka voda, vendar zanj zaenkrat še ni denarja. V- načrtu je letos še proti-prašna obdelava ceste od postaje v Bršljinu čez naselje do klanca v Kačji rid; ter od mostu v Kandij; do križišča v Žabji vasi. Prah v poletnih mesecih ter blato v jesen; in spomladi, sta res dve hud; nadlog; na dolenjskih c e sit ah. Ce ne povsod, vsaj skozi naselja b; morali to nadlogo nekako odpraviti. Slovenske Konjice Gradnja stanovanjskega c loti. Občinski ljudski caoor v b.(.venskih Konjicah namerava letu., gl aditi lG-stanovanjski blok oo. pou-nožju Skale za potrebe delavcev Ln uslužbencev v občini. Tatio bedo vsaj cielr.o ublažiil pereče stanovanjsko vprašanje, saj je na občinski stanovanjski upravi nad 109 prošenj. Ena tretjina stanovanj v občini je razen tega v piitl.č-nih. pred dve sto leti zglajen.n stavbah, kjer so stanovanja ztlo vlažna in nehigienska. Lam so z adaptacijo pridobili šest stanovanj ter iz občinskega stanovanjskega sklada porabili il milijonov dinarjev. Frizadevajo si. da b. zgradili tudi upravno središče. Tukaj bi uredili prostore za okrajno sodišče, kataster in zemljiško knjigo. Zasebniki so lani v občin; zgladili 17 stanovanj, medtem ko jih letos gradč okrog 30. * Želijo sl boljše prometne zveze. Prebivalci Slovenskih Konjic so zadovoljni 3 prometnimi zvezami z Mariborom, Celjem ter Ljubljano. Pogrešajo pa avtobusno zvezo z Vitanjem. Prebivalci želijo, da bi Avtobusni promet :z Ceha podsljšt.l ie obstoječo avtobusno progo celje—Vitanje do Konjic. Novo avtobusno podjetje? Občinski gospodarski svat v Slovenskih Konjicah je predložil ustanovitev lastnega avtobusnega prevoznega podjetja. To podjetje nai bi vzdrževalo promet na prog' Konjice—Zreče—Vitanje in Konjice— L-oče—Poljčane. line od drugod, saj jih imajo celo z Urala. Nekateri sr. Predlagali, naj bi to uredil; z zamenjavo naše redke gorske flore s floro v tujini. Za vzdrževanje tega parka so predvideli za letos 100.000 din, za izdelavo oziroma pripravo turističnega prospekta za leto 1953 250.000 din. za dotacijo turističnim društvom 359.000 din. 73t izredne potrebe razvoja in po speševanja turkma. ustanovitev novih turističnih društev in redno poslovanje turistične pod-zveze pa ostala sredstva od skupnega predračuna, k; znaša 1.2 milijona di.n. Člani so razpravljali tud; o prometnih zvezah. Zavzemali so se za uvedbo motornega vlaka med Gorico in Ljubljano ter morjem. kajti sedanje zveze niso nič kaj ugodne. Razpravljali so tudi o lokalnem avtobusnem prometu, ki prav tako ne zadovoljuje vseh potreb. Menili so tudi, naj bi občinski ljudski odbori posvetili več pozornosti razvoju gostinstva. Ne bi bilo prav, če bi s posebnimi obdavčitvami obremenjevali ti- ste zasebnike, ki se za nekaj dni utesnijo in prepustijo nekaj postelj turistom. J. P. Beneški fantje v Tolminu Nedavno so gostovali v Tolminskem gledališču z »izbranim programom« Beneški fantje. O gostovanju je razpravljal na svoji seji tudi občinski svet za kulturo in prosveto. Vsi člani sveta., ki so si prireditev ogledali, so ostro grajali in obsodili program, ki so ga izvajali beneški .fantje po naših primorskih krajih. V gledališki dvorani v Tolminu se je zbralo okoli 500 ljudi, v blagajni pa okrog 26.000 din. Prišli so celo ljudje iz okoliških krajev, s Kobariškega, Livka, navzočih pa je bilo tudi nekaj beneških Slovencev. Vsi smo bili prepričani, da bomo slišali mnogo lepega in domačega v pesmi in glasbi o naših sosedih Beneških Slovencih. Toda bili smo zelo razočarani. Razen dveh pesmi in nekaj poskočnih, ki bi bile lahko tudi gorenjske ali tolminske. je bil ves program zabeljen s starimi gostilniškimi dovtipi, ki spadajo kvečjemu v beznico, ne pa v kulturni dom. Med izvajanjem programa je bilo slišati v dvorani klice ogorčenja in negodovanja, še bolj pa so bili ljudje jezni in nerazvoloženi po končani prireditvi. Občinski svet za kulturo in prosveto je sklenil, da ne bo več nikomur dovolil gostovanja. če ne bo prej predložil točnega programa, kajti mišljenja je. da je treba tudi ljudem na podeželju nuditi res dobre in kulturno izredne programe. na naj bodo resnega ali zabavnega značaja. Preprosto in razumljivo Maribor 51. K. Planinska razstava v Trenti Prevzel naj bi ia poseben svet goriške turistične podzveze nedvomno lahko dopolniti, teže pa bo nadomestiti redke rast- Iz Novega mesta Motiv iz Trente, ene najlepših gorskih dolin Na Koprskem še mnogo dela J)ve novi (ko&mt Za zaposleno Seno in sploh la zaposlenega človeka nj na Koprskem še dovolj preskrblje. treba pomisliti na to, da Je človek, ki ima urejeno prehrano, mnogo zadovoljnejši in če no, zlasti kar zadeva urejeno je osebno zadovoljen, je tudi prehrano; čeprav so restavracije n. pr. v Kopru, kjer pa so cene tako visoke, da jih delavec ali nameščenec ne zmoreta. Obratnih kuhinj, ki bi pomenile rešitev, saj bi nudile cenejšo. a zdravo prehrano, pa ni. Tako sj mnoge delavke kuhajo same doma kar na hitro roko, ko pridejo iz službo, pač zato, da ni treba plačevati visokih cen v menzi in pa, zlasti mlajše, da sj lahko kupijo lepe obleke, žal, pogosto na račun rdravja. Čeprav je n. pr. v Izoli zapo-elenin precej ljudi, a največ deklet — njihovo število pa se med poletno sezono še poveča za 250 — nimajo obrtne menze. Da bi nekako rešili problem prehrane teh deklet, bo žensko društvo sporazumno z Rdečim križem in podjetjem začelo pripravljati teplo malico in Rdeči križ bo pomagal, da bo ta cenejša. Tudi v Kopru se podjetja Se niso sprijaznila z mislijo na topel obrok hrane za delavce, Čeprav so izkušnje drugod po Sloveniji pekazaie, da se je s toplim obrokom povečala tudi delovna storilnost, jim vseeno to kar ne gre do »živega«, sicer se ne bi moglo zgoditi, da so podjetja odklonila pomoč RK za prehrano mladih delavcev in to kljub temu, da se Koper ne more pohvalit; niti z enp menzo. Da bi rešitev prehrambenega vprašanja le kako našli, je dala občina vsem gospodarskim organizacijam priporočila za osnovanje obratnih kuhinj. Ne. dvom.no ne bodo ta priporočila naletela na gluha ušesa, saj j« njegov uspeh pr; delu večji. Uvedba obratnih kuhinj pa b; prav gotovo mnogo pomagala zaposlenim ženam, ki imajo doni?, družino; svojim družinskim odnašanje hrane domov. Prav bi bilo, da bi se ta zamisel tudi uresničila. Toda ne samo prehrana, zaposleni ženi je treba tudi drugače odvzeti del bremen, katere ji nalaga skrb za družino. Zveza ženskih društev v Kopru se zato že ukvarja z mislijo, da bi mem novem nasilju, kjer je precej družin, mislili na ureditev pralnice, oziroma na pralne stroje, vendar pa kar nekam oklevajo, boječ se, da bj se dragi stroji kmalu pokvarili, ker ne bi imele stranke do njih pravilnega odnosa. Tako so, kot je videti, na Ko- organizirala. pomoč v gospodinj- prskem zaceli orati ledino, kar stvu, in sicer v obliki gospodinjskega hiroja. Z ozirom na zadeva razbremenitev žene. Zveza ženskih društev in okrajni veliko število zaposlenih žena zavod za pospeševanje gospo- č.lanom bi lahko kar Iz tovarne na poti domov prinesla hrano im je ne bi bilo treba šele pripravljati. Da bi se začelo vprašanje prehrane čimprej reševati in bi se tako premaknilo « mrtve točke, pripravlja tudi organizacija Zveze ženskih društev med drugim okrajno Posvetovanje o važnost; zdrave prehrane. Tudi okrajni zavod za napredek gospodinjstva, ki sedaj urejuje svoje prostore, ima namen organizirati kuhinjo za bi bil ta nedvomno marsikateri ženi dobrodošel. NEIZKORIŠČENI PRALNI STROJI K uslužnostnim obratom, ki imajo namen nuditi cenene usluge, spada tudi pralnica. Tako imajo tudi v Kopru pralnico in čistilnico, k; sta bili ustanovljeni na pobudo Zveze ženskih društev, občina pa jo je investirala kot uslužnostn; obrat. Izkušnje v pralnici pa so pokazale, da so pralni stroji pravzaprav neizkoriščeni. Kje je vzrok? Bržkone v ceni, ki je tako visoka, da preneha biti usluga. Ljudje se zato pralnice ne poslužujejo. Vzrok visoke cene Pa je morda v tem, ker pralnice ne smatrajo uslužnostn i obrat in ima zato enake dajatve kot ostale gospodarske organizacije. Medtem ko se pralnica ne obnese, seveda zgolj zaradi visoke cene. pa se ljudje tem bolj poslužujejo čistilnice in kopalnice. Za olajšavo pri pranju name. rava okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva urediti manjše pralnice, kjer bodo žene lahko same prale. Vendar ie uresničitev te koristne zamisli še odvisna od denarnih sredstev' . .. Prav bi bilo, da bi tudi v sa- dinjstva si prizadevata, da bi tu čimprej uspela, vendar pa je potrebna pomoč prav vseh. da bo vrsta vprašanj zadovoljivo rešena, čaka iili torej še obilo dela. V. K. ALI POZIVAMO NORICE? V knjižnic; centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani je v kratkih presledkih izšlo že nekaj brošur, k; smo jih dotlej pogrešali. Tem sta se sedaj pridružila še dve brošurici in sicer »Prehrana nosečnic«, k; sta jo spisali predstojnik centralnega ginekološkega dispanzerja dr. Bogdan Tekavčič in medicinska sestra Marija Dernovšek ter brošura »100 vzorcev«. Prvo brošurico bo z veseljem sprejela vsaka žena. k; pričakuje otroka, saj ji bo svetovalec za prehrano vso dobo nosečnosti. Na prvih straneh seznanja pisec bralko o sestav.; hrane in 6 snovmi, k; služijo za gradnjo telesa. Obširno govor; o beljakovinah, mleku, mesu, drobovini, jajcih, dalje o rudninskih snoveh in tud; o tem, kaj Se Zgodi z otrokom, če vsega tega nima. Tudi o vitaminih in ogljikovih hidratih pisec obširno seznanja nosečnico in ^ to na zelo poljuden način, tako da je brošu.rica vsaki, še tako preprosti žep; razumljiva. V drugem delu brošure go praktična navodila za prehrano med nosečnostjo. Obsega 1° jedilnikov, k; vsebujejo recepte jedil. katerih sestava najbolj ustreza potrebam nosečnic. Nedvomno hi namen, da bi nosečnice jedle samo tu opisana jedila, temveč služijo ta le kot primer, po katerem naj se ravnajo, oz. po katerem bodo znale same izbirat) tudi drugo, vendar enakovredno hrano. Po tej brošuric; bodo nedvomno rade segle nosečnice, prav pa bo prišla tud; babicam na terenu in patronažnim sestram, ki bodo lahko posredovale ženam preizkušena recepte in navodila. Druga brošura ?a bo prišla zelo prav tistim, ki rade izrabijo svoj prosti čas 7.a pletenje. Kar sto pletenih vzorcev nam posreduje. Ob tej brošuri Se bodo lahko navdušila za pletenje tudi tista, ki ji to ni bilo kdo ve kaj pr; srcu, morda zaradi tega, ker ne pozna osnovnih pojmov pletenja. Ti pa so na prvih straneh dokaj jasno napisani. Tem na-navodilom slede nato popisi vzorcev opremljeni z nazornim; fotografijami, ki nazorno pokažejo vzorec. Tako smo s tema dvema brošuri cama lahko spet obogatili našo domačo knjižnico. —ra NEKAJ JEDILNIKOV Kosilo: »ložganova Juha z opečenimi žemljicami — Žabji zreški — Krompir — Solata. Večerja: Groblja — Kompot Kosilo: Pruska Juha — Jetrni polpeti — Izdatna solata. Večerja: pečeni krompir — Špinača kot prikuha. Kosilo: Goveja juha z jetrnimi vložki — Kum3rčna pečenka — Domači široki rezanci — Limonin zvitek. Večerja: Hrenovke z eorcico — Caj — Pecivo. SARMA: Vi kg svete zmlete svinjine preclišavimo s poprom, čeuuiu, peirsnjem, česnom in pndeuemo 5 cikg riža in tiorlamo žlico smetane. V slanem kropu prevremo liste 1 zeljnate glave ter pazimo, tla se ne raztrgajo. Na ohlajene liste damo nadev in jih zavijemo vsakega posebej skupaj v klobasico. Posebej Kuhamo 1 kg kislega zelja. Iz 10 dKg masti in S dkg moke napravimo prežganje. pridenemn sesekljano čebulo, žlico paradižnikove mezge, razredčimo z vodo in prinenemo kislo zelje. Nato damo v široko kozico plast zelja, naložimo nanjo klobasice, povrh zopet zelje in menjaje toliko časa, da vse porabimo. Zadnja plast mora biti zelje. Sarmo parimo l uro. POSEBNA KLOBASA S KROMPIRJEM. Posebno klobaso olupimo, prepražimo na masti s krompirjem, ki ga zrežemo na tanke listke. Ko se nekoliko prepraži, zlijemo čez to 1 do 2 žvrkljana jajca In pustimo za par minut v vroči pečici. ŽABJI ZREZKI: Na masti prepražimo žlico sesekljane čebule in peteršilj, pridenemo 1 obribano v vodi namočeno in ožeto žemljo ter 5 žlic mleka. To mešamo na ognju, da postane gladek peša-mel. Zabe csnažimo, jim poberemo meso od kosti, sesekljamo in dodamo dišave, nakar vse skupaj zmešamo s pešameJoin. Ce je preredko. dodamo nekoliko drootin. Iz tega oblikujemo zrezke, ki .ph spečemo na vroči masti ali olju. Moška kravata Norice so nalezljiva, po drob- hraste, ki kmalu odpadejo. V redkih primerih se mehurčki za seboj nem, nevidnem virusu povzročena bolezen, ki se pojavlja v večjem številu primerov prav v sedanjih zimskih mesecih. So zelo lahko nalezljive in da jih naš: otroci nalezejo, je dovolj, da so nekaj časa v 'bližini svojega sovrstnika, pr; katerem se morda nit; niso še pojavili znaki bole-zni. Ko se mal; bolnik — norice so bolezen otroške dobe — okuži s povzročiteljem, traja navadno 12 do 18 dni, da se pojavijo znak; bolezni. Značilen izpuščaj, k; ga spremlja temperatura 37 do 38 stopinj Celzija, se pojavi po obrazu a-!; pa po prsih, trebuhu ali hrbtu. Rdečim pegicam, ki So velike kot proseno zrno ip so lahko tudi ovalne Oblike, slede z bistro tekočino napolnjeni mehurčki. katerih vsebina pa kmalu ppstane motna. Po približno treh dneh se posušijo v Novo društvo prijateljev mladine V Braslovčah so nedavno Ustanovili Društvi prijateljev mladine. Doslej se je najbolj izkazala sekcija za izobraževanje staršev, ki ima na sporedu vrsto vzgojnih predavanj naših znanih pedagogov. Društvo je priredilo tud; dvomesečni pri-krojevalni in šiviljski, tečaj, za katerega se je prijavilo 40 deklet. Polet; nameravajo omogočit; .letovanje vsem otrokom, ki obiskujejo osemletko v Braslovčah. Del potrebnih sredstev si bodo pridobil; z uničevanjem divjega hmelja. 2ene, ki so vključene v društvo, posvečajo mnogo skrb; predvsem prehrani socialno šibkih šolskih otrok. Za šolsko kuhinjo so nabrale za 60.000 din prispevkov. Vseskozi skrbijo tud; za pripravo jedil v šolski kuhinji. Društvo je v najtesnejših stikih z učiteljstvom, kar se je izkazalo kot zelo koristno. Člani Društva prijateljev mladine v Braslovčah so vsekakor pravilno dojeli emisel in nalogo te organizacije. zato prav gotovo tudi uspeh zagno j e m zapuste brazgotine. Po prvem izpuščaju pride po nekaj dneh nov, v vaeh razvojnih štadijih, od pege do hraste. Mehurčki se pojavijo tudi v ustih, na veznici in včasih celo na coženici. Kakšne so komplikacije noric? Včasih nastopi vnetje srednjega ušesa, redkokdaj pa se vnetje razširi v ustno votlino. Kako negujemo našega bolnika? Da se ne okužijo Se drogi otroci, ga moramo predvsem osamiti v posebni, nekoliko zatemnjeni sobi, dokler mu ne odpadejo še zadnje hraste. Kožo, kri nepnijetnosrbi in — posebno lasišče — mu posipamo s posebnim praškom, ki mu ga skupaj s sredstvi proti vročini predpiše zdravnik. Ustno votlino naj si izpira s kamiličnim čajem. Dnevno mu dajemo kozarec oranžnega ali limoninega soka. Skrbimo za. to, da leži v sveže prelikanem perilu. Kopamo ga šele po koncu bolezn; v blagi hipermanganovi raztopini. Norice niso nevarna bolezen in se navadno ugodno končajo. Vendar moramo v -kompliciranih primerih klicati zdravnika, ki odred; nadaljnje zdravljenje. Dr. A. M. Elegantna temnomodra coctail obleka iz jerseya, ki Ji daje svojevrstno lepoto nenavaden kroj Vsa moška moda ima tako skromen obseg, da ostaja -kravata še vedno njen edini atribut. Čeprav svoč, e oblike bistveno ne spreminja, le da.j« moški obleki obenem z zanemarjenim ah negovanim videco-m tudi nekakšen modni pečat. Včasih tako cenjene široko črtaste kravate so zadnja leta zamenjale enobarvne ali prav drobno vzorčaste. Kravata je postala nevsiljiva, zato pa toliko bolj ZDRAVNIK SVETUJE RADOVLJIČAN: Občutek zgage Imajo lahko bolniki, pri katerih ugotovimo preveč solne kisline v želodcu, kakor tudi bolniki, ki imajo premalo želodčne kisline. Za zdravljenje, t. j. za predpis diete kakor tudi za izbiro zdravil. pa je treba zanesljivo ugotoviti, kako je s stanjem želodčnih sokov. Svetujem Vam, da si daste ponovno pregledati želodčni sok na oddelku za notranje bolezni najbližje bolnice in se z rezultatom ponovno obrnete na posvetovalnico. Glede česna pa sledeče: Česen je priljubljeno sredstvo pri raznih prebavnih motnjah in raznih boleznih dihal. Posebno v južnih krajih uživajo mnogo česna pri raznih prebavnih motnjah, ki imajo za posledico driske, napenjanje in stalen občutek na veliko potrebo. Ljudska medicina smatra česen .za dobro sredstvo proti poapnenju žil ali arteriosklerozi. Nadalje uživajo ljudje česen ali ga uporabljajo v obliki klistira za odpravljanje črevesnih zajedalcev. Danes poznamo celo vrsto preparatov Iz česna. Vendar so pa pripravljeni tako, da ublažijo neprijeten vonj po česnu, ki je posebno neprijeten za človekovo okolico. Česen lahko uživate po navodilih ,kakor Vam Je bilo nasvetovano, vendar ne morete pričakovati kaj večjega uspeha pri vaših težavah. Poskus sam pa ne more škodovati. G. B.: Intertrigo Imenujemo vnetje kože, ki se pojavlja predvsem v dimljah, pod dojkami, pod pazduho in med prsti na nogah. Poleg raznih mehaničnih vzrokov igrajo pri nastanku vnetja važno vlogo tudi znoj in drugi izločki, ki mehčajo kožo in tako odpirajo pot raznim bakterijam in bolezenskim klicam. Vnetje zdravimo tako, da kožo razkužimo z raztopino hiperman-gana, nadalje z obkladki 3*?t-ne raztopine borove kisline, s posipanjem s talkom in s tem, da vlagamo gazo med površino kože, kjer se ti dotikata. V primeru, da so se na vneti koži naselile razne glivice, mažemo vneto kožo z lcfe-no raztopino joda v alkoholu. vpadljiva po svoji brezhibni obliki in vedno strogo harmoni-rajoča z barvo srajce in obleke. Predvsem pa se je spremenila kakovost blaga, ki ga za kravato izbiramo. Tanke volnene kravate s-o sicer še cenjene, vendar nikakor ne dosegajo vrednosti perlon in nylon kravat. Te se hitro iti enostavno pere-jo, =e ne mečkajo -in imajo z mešanico drugih vlaken tudi to lastnost, da ne izdajajo svojega »porekla«, ki ni vedno prijetno, predvsem pa os, kadar je blago »prozorno«. Ce govorimo o modni barvi kravat, je to predvsem siva, v vseh odtenkih. Rdeče skoraj ne poznamo več, rjava je prav tako zanemarjena, modra naj bi Moški pulover (kako ga pletemo, smo prebrale na družinski strani 5. t. m.) preteklo leto prevladovala v moški obleki, pa do na5 še ni prišla in kaj ostane? Vsi neizraziti barvni odtenki zelene (umazano zelene!), neizraziti odtenki blatno rjave, oblačno sive In za spremembo kdaj pa kdaj kakšna prav izrazito »čista« barva. Skoraj vse? Seveda, sko-ro vse barve, vendar pa nikdar ne prav tiste osnovne barve, ki jih poznamo iz škatlice barvastih svinčnikov. Moški imajo pri izbiri kravat prav posebne želje, ki se kdaj izražajo v ne preveč trdnem poznavanju »mode« in »lepega«. Ljubljanske izložbe jim lahko pri izbiri kravat precej pomagajo. Čeprav ne vedno, so vendar v večini toliko skrbno opremljene, da barva kravate in srajce barvno in kvalitetno har-monirata. Ce bi naš; aranžerji izložbenih oken vnesi; za stekla še nekaj več osnovnega smisla za celotno opremljanje izložb, bi marsikateremu moškemu lahko svetovali, naj si pred vstopom v trgovino izbere že kaj pred njo. Prodajalk; bi namreč morali svetovati več in pogumneje, kadar je kupec moški, ki želi izbrati kravato, pa n-iiti tega ne pomisli, h kakšni srajci in obleki jo bo nosil. Prav tako kot izbira kravate, ki je ni mogoče svetovali na splošno, je važna oblika kravate. Spodnje skice kažejo način vezanja. Pri tem načinu se vozel ne zrahlja, kravata pa ohrani lepo obliko. D. P. ne bo izostal. S. D. »Glejte, mojster, kako izglc ključ, katerega mi prosim napravite takoj!« Nedavno sem se sprehajala staviš zdaj tu zdaj tam, kjer »i ček za copate in druge malen- rijem? Izdelajmo jih - z malo nasproti drugemu, temveč lahko dilni pribor — tudi njemu se ni je .pač v danem trenutku in kosti, prostor za steklenico in vec fantazije, kombinirajmo tu za njo intimno je m kramlja ? posrečilo ohranit; stare znana razpoloženju najbolj želiš. A če kozarec,' plošča na vzmeteh, da polico, tam predal, ob strani do 8 oseb. oblike: rezila nožev so krajša jih že ravno pustiš na zidu, kaj na n|jsj lahko pišeš ali ješ, vdolbino kot nekak tahemakel, In njena dekoracija. Tisoč in širša, zobje vilic so krajš; -in prav res morajo bit; kvadratne vgrajen pepelnik in celo zvo- nekje montirajmo poševne ste- možnosti! Progasti prti in prtič; vrzeli med njim: komaj opaziš, raznimi predmeti, k; nikakor ali pravokotne, razporejene ne- nec, če s; kljub vsemu le ne- klene plošče, na katerm bodo z enakimi krožniki, tako da jih žlice, čudno asimetrične, nekako niso spadal; v to — arhitekte n- kako simetrično po vseh stenah? kaj pozabil •—in seveda če imaš počivale revije ;n večie knjige, skoraj ne vidiš, prt, na katerem poenostavljajo krožn; gib roke, s>ko čisto drugačno — okolje. Čemu ne bi bile rombi al; ro-m- koga. ki se na to zvenenje lah- tako da se ti bo zdelo, kakor je en del rumen, drugi beige, a vse je nekak0 remboidno iri. Preberem letak na vratih: For- boidi ali še kaj bolj nepravil- ko pojavi. Vse to pa ne zavze- da svobodno lebde v zraku, iz- zelen al; siv in na katere po- — dve osebi nimata nikdar ena- po Rue Royale eni od tistih nekaj ulic, ki diktirajo modo v svetu, in nenadoma je pritegnila mojo pozornost izložba z mes et idees dTtalie in razumljivo, da sem takoj vstopila. Ta razstava je zadovoljila prav to mojo željo po svetlobi, enostavnosti in udobju, skratka, težnjo po moderno urejenem stanovanju. Mnogo sonca, zraka, luči, sa- malo bolj nevsakdanje, drugo me toplote, vesele, žive pastelne barve. Otoček modernega V STAREM PARIZU tem postaviš servis v teh istih kega; čaše. steklenice, pladnji, barvah, samo ne barvo na bar- solnice, pepelniki in neka zlož-v.0-, Pa sp-loh ne uporab- Ijiva naprava, ki se lahko po- Ijaš prtov, temveč samo prtiče loži od enega do drugega konca (kar vse bolj prevladuje v sve- dolge mize, podobna orglam in nega? Čemu jih ne bi pritrdil do druge, eno iznad druge, malo bolj v desno ali malo bolj Nobene dragocen« ebanovine, v levo? Morda pa lahko dobe tikovine, rožnega lasa in kaj obliko dolgega, ozkega traku, ma nič več prostora kakor za -vsega tega pa skrijmo di- tu in j« tud; mnogo bolj prak- vem še česa, pohištvo »je svet- k; se vleče od enega do dru- kakšna stenska garderoba in skretno indirektno razsvetljavo tično in ekonomično), na kate- lo, 'kakor ga' izdeluje tudi naša gega zidu. In čemu bi bila olje, one strašne nočne omarice. in celotni vtis bo neverjetno rih je že vse narisano in se »Lesnina«, še bolj pa prevladu- pastel al; grafika, ko pa je lah- In pisalne mize! Mar o; te lep. je 'bela barva, oblike so glad- ko keramika, ultra moderna, ki res morale biti težki kosi po- In _ _ _ ke, enostavne, čiste in praktič- te spominja na Maskareliijeve hištva, kakor so jih imel; že dragocene, stare, perzijske, ko pravljanja mize, ne slike na steklu, ali Pa na stare naš; pradedje? Čemu ne bi bi.e pa take temu asabientu nit"; ne več zmotiti. ne, beli naslonjači (ogrodje je lahko 'tudi jz kovine) prevlečen; razbite kose izkopanin, s svetlo rumeno ali mišje sivo plastično snovjo. Vrata niso ve iz jekla, ki ti daje mnogo več- bi ustrezala. Vzemimo raje nečemu bi postelja moral; biti jo svobodo oblikovanja, oprem- vtralno enobarvno vrečasto tka-mesto, ki. ti odvzame vsako na- Mene z različnimi podstavki na nino in jo pribijmo ali pa pri- k; ji po mil; volji menjaš obliko, ker je sestavljena iz iz-lomljenih cevi, iz katerih s« dvigajo krajš; ali daljši, ožji ali širš; tulci, v katere zatikaš raznobarvne sveče, nekaj cvetlic na dolgih pecljih, cvetočo vejico in kar kot celota predstavlja lepo in okusno dekoracijo. Mogla b; še in še pisati o idejah teh sedmih italijanskih , . 1.., -j i- , arhitektov in dekoraterjev (Gio Porcelana j« bilo videti le n i- »ti •*, , , ,J . , Ponti, De Poli, Melotti, Romano malo, prevladuje keramično po- ^ w . ' ’ tako niti ona gospodinja, ki se In preproge? Ali morajo biti ni nikdar spoznala s pravili pribi mogla samo vrata, dolgočasna lesena daljnjo voljo do dela, ker ni- premičnih vzmeteh, kamor lah- lepimo prek poda. Se lepša (al; sodje, s čudnimi ploskev, prevlečeš jih raje z maš kam postaviti vsega tiste- ko postaviš telefon, pisalni žai tudi mnogo dražja) je pa vzore; in napisi, ra vzorčastim blagom, grobega tka- ga> ,kar ,bi ti t>;;0 za to potreb- stroj, svetilko, pepelnik in ki ona ;z kamelje al; konjske dla- oživljajo oblike kip nja (al; bombažni saten), na ka- n0> vrtajati se ti pa tudi ne da jih po mili- volj; odmikaš, ka- ke v več niansah od čisto bele, stičnih templjev, v ♦ DTBITI JtAl ^11 I 1 i1. fl 1 — —— A X I — - _ I _ A — ‘ n t. L i.. žžL-jLrjL&JiJ KOT.ED AR Torek, 13. februarja: Miroslav. * rnKAVNlSKA DE2UPNA SLUZ-\ ZA NUJNE PRUIKRE Od 16. o 23. februarja t.9i7 — norija od do T. ure. eb nenel.lah in praznikih vcj dan. . TiPAYSTVr.NI BOH CENTER: v. Zargi Rado, tel. 23-363, Be-■ ■■ •'ovnova ui. 4: : 'r. Pupis Hubert, tel. 31-052, Titova o. 25B-II. PPAV5TVENI DOM BEŽIGRAD: L.V. Orel Vladimir, tel. 32-380, , o v a c. 77 :■-dravstven: bot SiSka: Ponikvar Rafko, tel. 20-7-18, C‘ipvika “6 avstven; dom viCs K »dalič Milzn. tel. 20-497, -•ionska c. 2. samo v slučaju od->- n05ti klicati tel. 22-749 ali 21-ii :urie’iah 21-7.97 ; ’ D H A V S T '• * r- NI DO .vi T? U D XIX: Kio.iči Fedor, tei. 2H-767, • -/. 18, v primeru odsotnosti ■ -vn'k s klicati tel. L.M 20-500 ZDRAVSTVENI DOM .MOSTE: Or. Čuček Joža, telefon 20-525, - .'\ šetov3 C0 ZDRAVSTVENI DOM ŠENTVID: '•Z 731 ali 741 PItANTNCI: Ohčni zbor Planinškega društva Ljubljana - matica ■•o v četrtek, 21. februarja eb >.3o v tivorani »Doma železnf--;nev:(, trg OF št. 3. Udeležite ga polnoštevilna. Dvorana bo kurjena. -.-Odbor. GE JAVA. Uprava cest O L. O ? jubltana javl.ia, ‘ da .ie zaradi :vare mostu čez Podlipščico na : t i III. reda št. 1208 cesta zaprta • \ . jiromet v odseku od ocice-pa ceste št. 1204 v km 3.00 do l-ic.y;u .u Cesta je zaprta za nedoločen čas. Dne :z. decembra 1955 je odšel od f Antniln, sin Ste-f.mo in Terezije Tratnjek, rojen 2 febr. ‘or-s v Ivanjeih. okraj ~ 'ur. Sphofa, . nazadnje stanujoč Nedelica 48, okraj Mur. Sobota. ZA OBČUTLJIVO KOZO NAJBOLJŠA KRENIA! ■.d':Nvd^ visoke postave, mečno razvit, kostanjevih las. oblečen v temnomoder površnik, sivo obleko, obut v neke črne čevlje. Vsakdo, ki o njern kaj ve. ali ga je videl, naj sporoči na OLG, tajništvo za notranje zadeve. Murska Sobota. »TEINT BELL« kozmetična mačka napravi Tvoj obraz mladosten in svež. Žrtvuj par minut za masko predno greš v družbo in ne bo ti žal. ŠMINKE »EVELINE« v 8 -i- 1 MODERNIH BARVAH — enakovredno najboljšim francoskim — poskusite na vzorcih v drogerijah in Na-Ma (Ljubljana, Kranj, Maribor) 1 Šminka za. ustnice, hol- LYWOOD — INDELIBLE, odlične kvalitete in TUS za bujnejši iz-glocl in rast trepalnic, HOLLY-ivoOT). dobite v drogerijah in NA-MA. Za nego rok RIELODERM GE-LEF. KREMA v drogerijah. »FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pasi na znamko »FLnX«l GLEB&LIgea DRAMA — LJUBLJANA Torek, 19. febr. ob 20: Moličre: Sola za može. Izsiljena ženitev. Abonma red G. Sreda, 20. febr. ob 15: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). Zaključena predstava za I. gimnazijo Kranj. Četrtek, 21. febr.: zaprto. Petek, 22. febr. oo 15.30: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Po-gied z mostu. Abonma Petek i popoldanski. Sobota. 23. febr. ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Pogled 7. mostu. Izven in za podeželje. Nedelja, 24. febr. ob 15: Moder- A.jdič: Janko in Metka. Izven in za podeželje. — Ob 20: Axel-rod: Sedem let skomin. Izven in za podeželje. Jr ObveSčamo občinstvo, da smo po okrevanju Igralcev ,T. Cesarja in S. Severja ponovno uvrstili v repertoar Axelrodovo komedijo »Sedem let skomin«. Prva predstava bo v nedeljo, 24. februarja zvečer. Rezervacije: pismene na Glavno tajništvo SNG, Cankarjeva 11 ali na telefon 22t526. OPERA — LJUBLJANA Torek, 19. febr. ob 19.30: Baletni večer: Handel: Ljubezen ln pravda, Pia Mlakar: Plesalec v sponah, Vilko Ukmar: Lepa Vida. Gostovanje Veronike Mlakarjeve v vlogi Lepe Vide. -Abonma red H. Sreda. 20. febr. ob 19.30: Donl- zetti: Ljubezenski napoj. Abon- ma red E. Četrtek, 21. febr. ob 19.30: Baletni večer: Handel: Ljubezen in pravda, Pia Mlakar: Plesalec v sponah. Vilko Ukmar: Lepa Vida. Abonma red F. Petek, 22. febr.: zaprto. Sobota. 23. febr. ob 19.30: Verdi: Othello. Gostovanje Josipa Go-stiča. Abonma red U. Nedelja, 24. febr. ob 15: Smetana: Prodana nevesta. - Gostovanje Cirila Cvetka. Popoldan, predstava. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Torek. 10. febr. zaprto. Sreda. 20. febr. ob 20: M. Gorki. Malomeščani. Abonma LMS II. Četrtek, 21. febr. ob 2fi.30: A. Camus, Pravični ljudje. Abon-ma GSS. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 22. febr. ob 20: 1. Cankar — F. Smerdu, Martin Kačur. Zaključena predstava. Sobota, 23. febr. ob 20: I. Cankar — F. Smerdu, Martin Kačur. Izven. Nedelja, 24. febr. ob 15: Anatole France: Crainciuebille. Izven. Popoldanska predstava. — Ob 20: Večer v čitalnici - Vilharjeve šaloigrer Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sreda, 20. febr. ob 20.30: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, veseloigra. Red D. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota. 23.' febr. ob 20: Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Izven. Nedelja, 24. febr. ob 16: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, veseloigra. Popoldanska predstava. -Izven. — Qb 20: Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. -Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860 OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sreda, 20. februarja, ob 20. uri: Patri k: »Vroča kri.« Predprodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave. Rezervirajte na telefon 22-633. EKSPERIMENT. GLEDALIŠČE LJUBLJANA Križanke — Viteška dvorana Sreda, 20. febr. ob 20: Flaton- Sovrč: Poslednji dnevi Sokrata. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Četrtek, 21. febr. ob 17: J. Malik: »Žogica Marogica«. Sobota, 23. febr. ob 17: Pengov-Simončič: »Zlata ribica««. Uprizorjena prvič v sezoni. — Ob 20.30 Fr. Pocci: »Čarobne gosli«. Santo za odrasle. Nedelja, 24. febr. ob 11: F. Bevk: »Lenuh Poježuh«. — Ob 15: Taufer-Novy: »Mojca in živali«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 24. febr. ob 17: Simon-čič-Pengov: »Medveda lovimo«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje (razen nedelje) od. 10 do 12' ha Upravi', Resljeva cesta 28, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 19. febr., ob 20. url: Ari-stophanes: »Llsistrata«. - Izven. Petek, 22. febr., ob 20. uri: Alojzij Remec: »Magda«. - Premiera. Sobota, 23. febr., ob 20. uri: Alojzij Remec: »Magda«. — Izven. Nedelja, 24. febr., ob 16. uri: Alojzij Remec: »Magda«. — Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 19. febr., ob 19.30: Richard Nash: »Vremenar«. - Gostovanje v Velenju. Sobota, 23. febr. ob 20: Ugo Betti: »Zločin v sodni palači«. lil!!! \ \ Kamisija nabavo unitarni m logarsko osebje pil gozdnih gospodarstvih NR BiH razpis u j © LICITACIJO za: 1. okrog 1700 letnih uniform s kapami, sivo-olivne barve; 2. okrog 1700 parov čevljev, tipa gojzeric, z usnjenimi in gumijastimi podplati; 3. okrog 1700 kosov desnih, nepremočljivih plaščev; 4. okrog 200 kosov kraikih bund, podloženih z ovčjim krznom, siva-oiivne barve; 5. okrog 2G0 kosov zimskih uniform s kapami, sivo-oiivne barve. Vse navedeno bomo nabavili po konfekcijskih številkah, s kvalitetnim prejemom pri proizvajalcih, a kvantiteinim prejemom pri koristnikih, t. j. gozdnih gospodarstvih s središčem v Sarajevu, Foči, Travniku, Jajcu, Mostaru, Livnu, Zavidovičih, Doboju, Tuzli, Zvomiku, Banja Luki, Bihacu in Prijedoru. Rok prijave za uniforme pod točko 1. je 20. maj 1957. leta, a za ostalo je do 1. julija 1957. leta. Licitacija je pirmena in bo v prostorih gozdnega gospodarstva v Sarajevu, JNA, št. 25, dne 7. marca 1957. leta ob 11. uri. Fismene ponudbe s primerki dostavite na naslov: StJMSEO GAŽDINSTVO, SARAJEVO, JNA, br. 25. do vključno 7. marca 1957. leta, do 10. ure. Za podrobnejše informacije se obrnite na Sumsko gazdinstvo ..Sarajevo (telefon 41-9") 857-R i!iilI!igil!!!!tlii!!!!!B!;iii!l!hl!li!!ii!:h!i!li:!i'|ia,l,!! ............. OKRAJNO GI-FDAL.I5CE PTUJ Torek, 19. febr. ob 20. url: B. Nu-i>ič: »Narodni poslanec«. Red A in izven. Četrtek, 21. febr., ob 16. urit B. Nušič: »Narodni poslanec*. Red: LMS - II. PUTNBf SLOVENIJA obvešča: SKOPJA LOKA — POZOR! PUTNIK SLOVENIJA prireja v sredo, 2-0. februarja s pričetkom Ob 20. uri PREDAVANJE »IZLET V ITALIJO«. Predavanje bo v dvorani kulturno umetniškega društva na Spodnjem trgu. Predavanje spremlja 200 barvnih diapozitivov. Vstop prost! LJUBLJANČANI! PUTNIK SLOVENIJA prireja v četrtek, 21. februarja s pričetkom ob 20. uri PREDAVANJE »IZLET V ITALIJO«. Predavanje b«o v stekleni dvorani hotela Union (vhod skozi restavracijo). Predavanje spremlja 200 barvnih diapozitivov. Zaradi velikega zanimanja je to že tretja ponovitev predavanja. Vstop prost! * 200 barvnih diapozitivov spremlja nadvse zanimivo, pripovedovanje o šestdnevnem avtobusnem izletu, ki ga je priredil »PUTNIK - SLOVENIJA« koncem lanskega leta v ITALIJO. Na predavanju boste lahko informirani o zanimivem programu izletov in potovanj,- ki jih je pripravil PUTNIK - SLOVENIJA za letošnje leto. Izbire je za. vsakega dovolj. K številni udeležbi vabi PUTNIK - SLOVENIJA PREDAVANJU GOSPODINJE. — V četrtek, dne 21. februarja 1957 bo. drugo predavanje iz ciklusa »Dom in gospodinjstvo« ing. Klemenčič Ivana — »Ogrevanje stanovanja«. Predavanje bo ob 20-, uri v dvorani Prirodoslovno - matematične fakultete, vhod iz Gosposke ulice. -P Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na pol.tudno-znanstve-no predavanje prof. dr. Svetozarja Ilešiča: Kako reke živijo. Predavanje, spremljano z diapozitivi, bo danes ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi, vhod z Gosposke ulice. -P Društvo slovenskih filmskih delavcev prireja danes ob 17. uri v Ulici talcev 6, predavanje z naslovom »Kako spremljajo otroci film »Džungla na asfaltu«. - Predava dr. Mihajlo Rostohar. Prijatelji filma vabljeni! P Geografsko društvo Slovenije vabi na predavanje asistenta Milana Šifrerja z naslovom »Nekaj o periglacialu na Slovenskem s posebnim poudarkom na Kamniški B-istricl«. Predavanje bo v sredo. 20. t. m. ob 20. uri v balkonski predavalnici na Univerzi. RAZPISI KONCERTI V petek, 22. februarja koncert za zeleni abonma. Dirigent Slavko Zlatič iz Zagreba. - Solisti: Vanda Geriovlčeva, Božena Gla-vakova, Janez Lipušček in Danilo Merlak, pianisti Marijan Lipovšek, Pavel Šivlc, Zdenka Lu-kec-Carjeva, Jeni Srebot Komarjeva. Slavenskega »Pečalbare« in Stravinskega »Svatbo«, izvaja mešani pevski zbor Slovenske filharmonije s spremljavo instru- mentalistov. K RADIO SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 13.00, 22.00 ln 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) -vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik. 8.05 »Koroška v narodni pesmi« (pisan spored koroških zborovskih in solističnih narodnih pesmi). 8.50 Igra harmonikarski zbor »Kajuh« p. v. Janeza Kuharja. 9.00 Radijski roman — An atoli j Vinogradov: Paganini V. 9.20 Antonin Dvorak: Koncert za klavir in orkester. 10.10 Od melodije do melodije. 11.15 Za dom in žene. 11.30 Iz solistične glasbe. F. Chopin: Balada v F-duru. M. Ponče: Sonata breve. F. Liszt: Valse im-promptu. 12.00 Kmečka godba in Fantje na vasi igrajo in pojo za veselo opoldne. 12.30 Kmečka univerza — Ferdinand Trene: Organizacija izkoriščanja kmetijske mehanizacije. 12.40 Krešimir Ba-ranovič: Makedonska suita (igra simfonični orkester Radia Beograd, dirigent avtor). 13.15 Zvonimir Krkljuš poje zabavne melodije. 13.30 Pester operni spored (odlomki iz oper Giuseppa Verdija. Bedricha Smetane, Giacoma Puccinija in Ermana Wolfa Fer-rarija). 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 Tečaj francoskega jezika — 13. lekcija. 15.55 Tečaj angleškega jezika — 40. lekcija. 16.10 Popoldanski simfonični koncert. Blagoje Bersa: Dramatična uvertura. Aleksander Glazunov: Peta simfonija. 17.00 Napoved časa in poročila. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 13.00 Športni tednik. 13.30 Samospevi jugoslovanskih skladateljev Marjana Kozine. Josifa Marinkoviča, Stevana Mokranica. Izidora Bajiča, Stanislava Biničkeg^ in Pavla Sivica (pojo Sonja Draksler, Janez Lipušček in Stanoje .Jankovič). 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 Makedonske narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka škobe^neta. 20.30 Radij- ska igra — Camus: Obsedno stanje (prva izvedba). 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. - 22.15 Iz komorne glasbe: Paul Hin- demith: Sonata za fagot in klavir (Ivan Turšič in Marjan Lipovšek). L. M. Škerjanc: Godalni kvartet št. 5 (Ljubljanski godalni kvartet). 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. "I. program za torek 12.30 Melodije v duru in molu. 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 13.10 Simfonični koncert. 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.35 Naši mladinski in otroški zbori poio. 15.00—15.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 22.15—23.00 Plesna glasba. MARIBOR Torek, 19. februarja. Dežurna lekarna: »Planinka« Glavni trg 10. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Red B. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05—8.15 Objave. 8.1S—8.40 Domači napevi. 8.40—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajtel 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10 do 17.20 Objave. 17.20—17.30 Nekaj zabavnih zvokov. 17.30—17.40 Iz naših mest in vasi. 17.40—18.00 Skladbe in priredbe slovenskih avtorjev poje moški zbor Angel Besednjak p. v. Albina Horvata. 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: jugoslov. film »Pesmi iz Kumbare«. Murska Sobota: ob 20: danski film »Se ni prepozno«. MALI OGLASI KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE in kovače, kvalificirane in polkvalificirane ličarje, kolarje, karoseriste in avtokleparje, nekaj skladiščnih delavcev in nekvalificiranih delavcev za priučitev, sprejme takoj »Karoserija«. Ljubljana, Kamniška ul. 25. R 442-1 KMEČKO DEKLE, vestno in pošteno, sprejme takoj planinska postojanka. Ponudbe v ogl. oddelek Slov. poroč. pod »Za vsa dela«. 2908-1 SPREJMEMO S TAKOJŠNJIM NASTOPOM SOMOSTOJNEGA REFERENTA za prodajo in reklamo. Pogoji: Srednja strokovna izobrazba s komercialno prakso. Tovarna »TEOL«, Ljubljana, Zaloška 54. R 438-1 RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Ilirska Bistrica, razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34—371-55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51—424-53) MESTO DIREKTORJA Obrtnega podjetja »MIZAR« v Ilirski Bistrici. Ponudniki za razpisano mesto direktorja morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Popolna srednja šola s 5-letno prakso v mizarski stroki. 2. Nepopolna srednja šola z 10-letno. prakso v mizarski stroki in sposobnost vodenja obrtnega mizarskega podjetja. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in dokaznimi listinami pošljite komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru II. Bistrica do vključno 10. marca 1957. -H TELA, Ljubljana Rimska cesta 17, išče: 3 strojne ključavničarje in 2 mlajši ženski moči za poantersko službo. — Nastop službe lahko takoj. Interesenti naj se javijo na upravo podjetja. 872-R Po dolgotrajni, mučni bolezni, je dotrpela naša draga mama in sestra ANGELA TAVZELJ Pogreb nepozabne pokojnice bo 20. februarja 19157, ob 15. uri iz Krištofove mrliške veže na Zalah. Globoko žalujoče družine Bašin, Tavželj, To-bijas, Kolman, Mihelič in ostalo sorodstvo. Družbene organizacije terena Poljane I. naznanjajo vsem svojim članom, da je zadeta od srčne kapi umrla naša članica in neumorna sodelavka, tovarišica FRANJA BABŠEK drž. uradnica v pokoju Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 20. februarja ob 16.30 na pokopališče v Stepanji vasi. Ljubljana, 18. februarja 1957. SZDL terena Poljane f., Zveza borcev »24 talcev« In osnovna organizacija ZK terena Poljane I. Umrla nam je ljuba sestra, dobra teta, svakinja in nečakinja Francka Babšek uradnica MIO v pokoju Do pogreba leži na Žalah v Nikolajevi mrliški veži. Pogreb bo na pokopališče v Stepanj o vas, 20. februarja 1957, ob 16.30 od štepanjskega mostu - Kodeljevo. Žalujoči: sestre, bratje, svakinje in svaki, nečakinje z nečaki in ostalo sorodstvo. SPORED ZA TOREK •UNION«: amer. Darv. nlm »POLETNO POTEPANJE«. Brez tednika. Predstava ob 15, 17, 19 in 2». V gl. vlogah: K. Hepburn in Kossano Brazzi. •KOMUNA«; franc, film »OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ«. Tednik F. N. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. v glavni vlogi: Rooert Lamoureux. »SLOGA«: amer. tum »TROBENTE OPOLDNE«. Tednik: Otok galebov. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 je matineja istega filma. — V glavni vlogi Ray Milland. »VIC«: amer. barvni film: »BITKA V SOTESKI«. Tednik: F. N. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. -V glavni vlogi: Jeff Chandler. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Sloga pa od 9 dalje. »SOCA«: amer. film »2ELIM TE«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ulica 8: Predvaja slov. film »TRENUTKI ODLOČITVE«. - Predstave so vsak dan ob 10 in 15. »SISKA«: amer. barvasti film »V KOLORADSKIH KANJONIH«. V gi vlogi: nichard Basehart in Fhyllis Kirk. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. - Na sporedu samo še danes in jutri. •TRIGLAV«: amer film »SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA«. Tednik. V gl. vlogi: Herbert Marshall in Margaret OBrien. Predstave ob 16. 18 in 20. Pro- daja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjič. - Jutri italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«. Doni »JLA«: amer. barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDE«, ob 20. - Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. -LITOSTROJ«: amer. film »VE- LIKA URA«. F. N. št. 5. Ob 20. Prodaja vstopnic uro ored pričetkom predstave. Zadnjič. Kamnik »DOM«: avstrijski film »ZDAJ SMO PA TAM«. BLED: franc, film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«, ob 20. Novo mesto »KRKA«: amer. film »DAR NA VRVICI«. Kranj »STORŽIČ«: mehiški film »Ml.ADI '"vrZi. Ob 16. 18 in 20. - Zadn.1iB Kranj »TRIGLAV« - Primskovo: prem. amer. barv. filma »HOU-DINI«, ob 19. Kranj »SVOBODA« - Stražišče: amer. film »MAŠČEVALCI«, ob 13 in 20. Jesenice »RADIO«: avstrij. film »DOKLER BOS PRI MENI«, ob 13 in 20. - Zadnjič. Jesenice »PLAVŽ«: amer. barvni film »AVANTURE DON JU« AVANA«, ob 13 in 20. SPREJMEMO ŠOFERJE C ln D kategorije. Zglasite se na upravi ECZ — Ljubljana, remiza. K 374-1 GOSTINSKO PODJF.TJE »RIO« Ljubljana, potrebuje za letno sezono od* maja do oktobra natakarje -ice, točajke. Prošnie dostavite osebno ali pismeno na gornji naslov. R 408-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj: Janežič, Staretova 26. 289S-1 KRATEK KLAVIR, preprogo <3x 2.5), pozlačen, baročni lestenec, karnise prodam. Naslov v ogl. odd. 2900-4 SPALNICO jesenovo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 2899-4 ZLATO ZA ZOBE, prodam. Na-slov V ogl. odd. 2895-4 ISCEM DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani ali bližnji okolici, najraje na Gorenjskem, proti dobri nagradi. Plačam event. adaptacije ali dograditve Dober najemnik. Naslov v ogl. odd. 2908-9 POŠTENEMU DEKLETU, ki bi mi v dopoldanskem času pazilo na otroka, nudim hrano in stanovanje. Ponudbe pošljite pod »Poštena« v ogl. odd. 2892-9 NAJDITELJU UHANA — KA3VIE-JE, plačam pclno vrednost. Naslov v ogl. odd. 2901-10 OD BREZOVICE DO VICA je bila najdena ročna ura, dobi se pri Murselovič Milki. Brezovica. 2898-10 FRIZERSKO VAJENKO sprejme salon Vida, Gosposvetska 13. 2891-1 V ODLIČNEM STANJU prodam kavč. 2 fotelja in mizico. Kri-ževniška 2/II, vrata 20. Ogled od 14. ure dalje. 2890-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 2882-4 OČALA SEM IZGUBIL v Hranil-nlški ulici. Bežigrad. Vrnite: Vavpetič, Titova 35. 2888-10 Zahvaljujemo se vsem prijateljem tn znancem, ki so spremili našo drago, nepozabno sestro in teto Cenko vdovo po dr. CEPUDRTJ na njen poslednji dom ln počastili njen spomin s cvetjem. Ljubljana, 19. febr. 1957. Žalujoči: sestra Ruža Santel, sorodniki in Francka Ivančič. GLAVNI ODBOR CIRILMETODIJSKEGA DRUŠTVA KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV LRS, SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL JOŽA VOVK 2UPNIK NA JEZERSKEM, CLAN GLAVNEGA ODBORA CMD, PREDSEDNIK POKRAJINSKEGA ODBORA ZA GORENJSKO, TAJNIK OKRAJNEGA ODBORA CMD KRANJ IN CLAN UREDNIŠKEGA ODBORA NOVE POTI ZASLUŽNEGA IN AGILNEGA DRUŠTVENEGA DELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM IN ČASTNEM SPOMINU! CIRILMETODIJSKO DRUŠTVO KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV LRS ■gr »y« i»w ^ z*TW ji »* Volčja draga«, kateremu pa uprava ni mogla poravnati do-lga, ki ga tudi ni naredila. Ta dolg izvira iz let 1953 in 1954 in ga do polovice sestavljajo obresti in sodni stroški. Podjetje je doseglo rubež na hranilno vlogo v višini 50.000 din, tako da društvo ni moglo nabaviti peči za telovadnico. Uprava mora resnici na ljubo izjaviti, da co bili pristojni ljudje v podjetju toliko razumevajoči, da rubež še ni bila izvršena, ni pa našla razumevanja pri eni osebi v kolektivu in prav ta je povzročila rubež. Čeprav so bili veslači lani močno zaposleni z delom za evropsko prvenstvo na Bledu, je vendarle tudi življenje v klubih teklo redno. Prireditev' v domačem okviru je bilo eelo rekordno število. razen tega pa so imeli veslači lani tečaj za trenerje, ki je dal 23 novih # strokovnjakov. Uspehi tega izpopolnjevanja vodilnega kadra so že vidni. Zdaj se skoraj ni treba več bati, da bi tudi veslaški šport ne zajel širšega kroga privržencev. Materialna osnova veslaških enot ni razveseljiva, vendar je utemeljeno upanje, da se bo letos tudi po tej strani izboljšalo. V Splitu bodo ustanovili osrednjo delavnico za izdelovanje športnih čolnov, kar bo gotovo pripomoglo k izboljšanju in pomnožitvi plovnega parka. Ker je šport družbeno po- trebna dejavnost, ni treba dvomiti, da mu bo družba zagotovila tudi sredstva za vzdrževanje. Z zadovoljstvom so zborovalci ugotovili, da priteka zadnji čas v veslaške vrste precej mladine. Novemu upravnemu odboru bo tudi naprej ostal na čelu tovariš Boris Kocjančič. Na plenumu odbojkarske zveze so temeljito pregledali razmere na tem športnem področju po vsej Sloveniji. Sekretar zveze tov. Šinkovec je predvsem pohvalil delavnost primorske podzveze v Kopru, ki je veliko storila za nadaljnje širjenje te igre. Se zmerom premalo je odbojka razširjena na podeželju in koristno bi bilo, da bi inštruktorji in močnejša društva delala več propagande zanjo. Tehnični strokovnjaki so ugotavljali med drugim, da je naša odbojka odšla v neko šablono, ki ne obeta prida napredka. Tudi ženska odbojka prej nazaduje kakor napreduje in treba bo zastaviti prav tu, da ne bo prišlo do najhujšega. Sicer pa je ustanovitev podzveze najboljše jamstvo, da se bo ta igra vendarle razvijala dalje, kajti zdaj podrobno delo ni več osredotočeno na en kraj, marveč decentralizirano, tako da imajo podzveze, klubi itd. večje možnosti za samostojno delovanje. Tuji humor k Ski . .. ne .. . whisky . MARIBORSKI D 0 C 0 0 K I V soboto so gostovali v Mariboru boksarji Ljubljane, ki so v zanimivem prijateljskem dvoboju pred 309 gledalci izgubili srečanje z ekipo Maribora s 3:17. Za goste sta osvojila točke Kropež z zmago nad Čakšom in Vuk, ki je boksal s Kobanc.m neodločeno. Za Maribor sta nastopila le dva borca iz prve garniture. XXX Prvenstvo Slovenije v sabljanju za II. razred, na katerem je nastopilo samo S tekmovalcev in tekmovalk domačega Branika in 4 s Tabora (Ljubljana), je dalo najboljša mesta Mariborčanom. Med mladinci je zmagal Masten pred Vogrincem in Frangežem (vsi Branik), med mladinkami pa Beloglavčeva pred Drofenikovo in Kranj čevo. XXX Mariborski Kovinar je priredil polfinalni turnir za prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 12 moštev v dveh skupinah, razen tega pa so ekipe Ljubljana III, Jesenice II. in Triglav IV.. ki so tekmovale izven konkurence. Vrstni red v I. skupini je naslednji: Ljubljana III. 10, Kovinar 8, Jesenice II. 4, Škofja Loka 4. Kemičar (Hrastnik) 2 in Radovljica 2 točki. V II. skupini je zmagal Fužin ar 10 pred Ilirijo 8, Triglavom IV. 6, Branikom 4, Koprom 2 in Novo Gorico brez točke. V finale slovenskega prvenstva so se plasirale ekipe FuŽinarja, Kovinarja in Ilirije iz Ljubljane, ki je v odločilnem srečanju premagala Škofjo Loko 5:3. Štajerska namiznoteniška pod-zveza je v Mariboru premagala Gorenjsko 5:2. XXX Za republiško prvenstvo v kegljanju za moške sta v Mariboru tekmovala Triglav in Jesenice ter Gorjanci iz Novega mesta in domača Lokomotiva. Triglav je premagal Jesenice s 4.815:4.771, Lokomotiva pa Gorjance 4-303:4.526/ Za consko prvenstvo sta tekmovali Kovinotehna in Drava iz Ptuja. Zmagali so Celjani s 4.521: 4.5C5. Poštarji iz Maribora so gostovali v Zagorju, kjer je v prvenstveni tekmi vzhodne cone premagal kegljače Vrelca iz Rogaške Slatine s 4.173:3.957. V Celiu je Tekstilec iz Maribora porazil Bratstvo iz Hrastnika 4.525:4.373. XXX V prvi letošnji nogometni tekmi v Mariboru je Maribor premagal domačega Kovinarja 6:0 (1:0). G-ole za Maribor so zabili Sinov-čič 3, Vidic 2 in Grahovec 1. XXX Košarkarji Ljubljane so v Mariboru pred 130 gledalci -Izgubili tekmo z Mariborom 66:74 (32:31). Maribor je odlično začel, Ljubljana pa se je znašla šele v sredini igre, vendar je naposled morala kloniti pred izrednim fi-nišem domačih. Za Maribor so dosegli največ košev Rudi Vračko 25. Potrč 21. Dobrila 12, za goste pa Zupančič 20, Vranič 14 in Konič 14. da so na mednarodnem prvenstvu Francije v namiznem tenisu odigrali v nedeljo zvečer tele partije: finale moških parov: Flisberg — Melstrom : Leach — Vogrinc 3:1 (13:21, 22:20, 21:19, 21: 15); finale posamezno: Stipek : Vogrinc 3:1 (21:18, 19:21, 21:19, 21: 17) itd. da je v Kalinjinu hokejska ekipa beograjskega Partizana odigrala mednarodno tekmo z domačo reprezentanco in izgubila 0:4; Vičanom več pomoči Zahodni del Ljubljane je bil več let po vojni brez športnega društva. Nekaj najpožrtvovalnej-ših funkcionarjev je pričelo akcijo za ustanovitev ŠD »Svobode«, vendar so bile možnosti kaj slabe. Ni bilo ne igrača, ne opreme potrebnih strokovnih kadrov, skratka ni bilo ničesar, razen veliko dobre volje in požrtvovalnosti. Ko smo na petem občnem zboru »Svobode« poslušali referate o uspehih rokometašev, košarkarjev, atletov in nogometašev, predvsem pa o delu gradbenega odbora, ki je »pričaral« športni park iz nič, smo se dejansko zavedli, kako veliko je bilo delo teh nesebičnih delavcev. Ni čudno, da je bila »Svoboda« s ta-Kimi ljudmi zmeraj v prvih vrstah borcev za pravilno linijo v našem športu — amaterizem. Pri vsem tem delu, pa niso zanemarjali strokovnega dela v klubih (čeprav je marsikdaj precej trpelo). To nam najbolje dokazujejo lanskoletni športni uspehi posameznih ekip. Pred dvema letoma so se, še povsem neznani košarkarji, uveljavili med najboljšimi v Sloveniji in so bili poraženi šele v finalni tekmi za prvenstvo LRS. Pionirji in pionirke rokometnega kluba so o-svojili republiško prvenstvo, ženska in moška ekipa pa sta osvojili drugo mesto v republiški ligi. Atleti so celo v z.veznem merilu dosegli vidne rezultate: Solarevič je nastopil celo v državni reprezentanci. Izboljšanih je bilo tudi več republiških rekordov predvsem pri mladincih. Tudi nogometaši so se zelo izpopolnili. Vsi ti uspehi vse bolj približujejo »Svobodo« našim najboljšim društvom. Naivec težav je bilo z denarnimi sredstvi in menimo, da bi glede na velike uspehe, dosežene v izredno težkih pogojih, SD »Svoboda« morala dobiti več pomoči. Stari odbor je bil skoraj v celoti ponovno izvoljen, predsedoval pa mu bo tov. Martinčič. M. V. da Je madžarska namiznoteniška reprezentanca doma premagala izbrano moštvo Kitajske 5:2; da je švedski drsalec Knut Jo-hanesen osvojil prvo mesto na svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju s 183.932 točk pred Siljkovim in Zibinom (oba SZ): na 1500 m je bil prvi Siljkov s časom 2:13,9, na 10.000 m pa Jo-hanesen s 16:33,9. da je v Caracasu brazilski klub Flamenko premagal madžarsko enajstorico Honveda 5:3 (4:1); da je na atletskem tekmovanju v dvorani v New Yorku Irec De-laney, olimpijski zmagovalec na 150 m. pretekel miljo v času 4:05.3. V teku na dve milji je zmagal Tabori (Madž.) z 8:53.4. Na istem tekmovanju je CTBrien sunil kroglo 18.16 m daleč, Richardson pa je skočil ob palici 4.67 m. KAJ JE S KOŠARKO NA VRHNIKI? Pri TVD Partizan-Vrnnika Je bila pred tremi leti ustanovljena tudi košarkarska sekcija, kamor se je vključevala predvsem mladina. Društvo je kmalu poslalo enega svojih najboljših igralcev na inštruktorski tečaj in igralci so se še z večjim veseljem lotili naloge. Toda vaditelj ekipe je lansko jesen prenehal s športnim delovanjem, kar je vplivalo na voljo in veselje ostalih igralcev. Mlado moštvo je bilo prepuščeno samo sebi, pa tudi tekmovalnih uspehov ni bilo več takšnih, kakšme so mogli pričakovati. Zimski treningi so bili zelo slabo obiskovani, nekateri so prenehali igrati, skratka, košarka v takih pogojih ne more napredovati. Ta nič razveseljiva ugotovitev naj bi zganila predvsem samo društvo, ki se naj pozanima za težave svojih košarkarjev. Le-ti si želijo predvsem pravega strokovnega vodstva. * BKONSTEIN IX TALJ VODITA Na šahovskem prvenstvu SZ so se končale prekinjene partije iz prejšnjih kol takole: Boler.lavski — Mikenas 1:0, Keres — Banjik 1:0, Holmov — Tajmanov n:l. Ha-šin — Mikenas 1:9, Aronjin — Holmov l:o, Banjik — Klaman 1:0, Bronstein — Aronjin 1:9, Ivorčnoj — Boleslavski 1:0, Sto-Ijar — Banjik remi, Gurgenidze — Toluš remi in Spaski — Hašin remi. Po XVIII. kolu Je stanje na tabeli takole: Bronstein in Taij 12, Keres 11.5, Spaski in Toluš 11, Petrosjan, KorčnoJ in Holmov 10.5 točke itd. Š E,NEKAJ ZOPET PONEVERBA Nekako pred dvema letoma Je bil Alojz Rogač zaposlen kot poslovodja samostojne trgovine »Dom« v Murski Soboti. Poslovalnica je imela izredno majhen promet. Izkazalo se je, da je nerentabilna, zaradi česar je bila tudi odrejena njena likvidacija. Med likvidacijo so ugotovili, da znaša primanjkljaj v likvidirani poslovalnici 332.358 dinarjev. Preiskava Rogačevega dveletnega poslovanja v tej poslovalnici pa je ugotovila še druge stvari. Izkazalo se je, da si je Rogač postopno prilaščal v trgovini razno blago, ki ga je uporabljal zase. Na ta način je vzel v trgovini blaga za 93.800 dinarjev. Primanjkljaj, ki je nastajal, pa je bilo seveda potrebno na nekak način prikriti. Rogač je začel v inventurne popise vnašati lažne podatke o dolžnikih trgovine, ki jih v resnici ni bilo, in tako zviševal aktivnost poslovalnice. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal, da Je v podjetju prejemal le 600/o plače in da je nameraval vse poneverbe kriti, če bi se mu posrečilo, da bi podjetje dvignil, tako da bi bile 1000/o plače zagotovljene. Ta njegov zagovor pa ni povsem trden, saj so ugotovili, da je bil del poneverjenega blaga v raznih alkoholnih pijačah, zlasti v buteljkah vina. Sodišče je upoštevalo njegov težavni družinski položaj, njegovo skesano priznanje in iskreno pripravljenost za povračilo škode ter ga obsodilo le na 7 mesecev zapora in na povračilo povzročene škode. NEZNAN ŠOFER POVOZIL STARČKA Ko je f3 letni Franc Jerkič rinil proti domu naložen ročni voziček, se je umaknil na skrajni desni rob ceste, ko je videl, da mu nasproti prihaja tovorni avtomobil. Komaj je vozilo šinilo mimo njega in je še vozil po skrajni desni strani, ga je nenadoma podrl na tla osebni avtomobil »Fiat 1190«, ki je vozil iz Nove Gorice proti Ajdovščini. Nesreča se je pripetila pri Dobravljah in jo je po vseh znakih sodeč povzročil neki inozemski šofer, ki je nadaljeval vožnjo. ne da bi se zmenil za nesrečo. Starčka, ki je dobil hude poškodbe na glavi in hrbtenici, je šofer podjetja »Transport« iz Maribora, ki je kmalu po dogodku privozil mimo odpeljal v Ajdovščino, kjer v tamkajšnji ambulanti dobil prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v bolnišnico v Šempetru. J. P. V ROKAH MU JE EKSPLODIRALA MINA Dvajsetletni kmečki sin Aleksander Košič iz Prvačne na Vipavskem je našel na polju pri delu 6 kg težko mino italijanskega izvora iz druge svetovne vojne. Namesto, da bi o najdbi obvestil postajo Ljudske milice, je odnesel mino domov v klet, da bi ji izpraznil strelivo, ki ga je nameraval uporabiti pri razstreljevanju trdega laporja pri obnovi vinograda. Oče je sinu odsvetoval tvegani poizkus in velel fantu, naj odstrani nevarni predmet iz poslopja. Drugače sicer priden in. marljiv fant, tokrat ni poslušal svojega očeta. Te dni, ko je bila megla in je rosil rahel dež, ki je onemogočal delo v vinogradu, je odšel v klet, da bi odstranil iz mine razstrelivo. Ko je tolkel po mini s kladivom in iztresal vnetljivo snov, mu je mina v rokah eksplodirala s tako močjo, da mu je kladivo vrglo iz rok in ga pognalo skozi lesen pod naravnost v vrhnje prostore. Fantu pa je pokvarilo roko in je dobil še hude poškodbe po spodnjem delu telesa in po nogah. V MARIBORSKI BOLNIŠNICI STA KRADLA Tridesetletni Franc Anželj je bil že od 1. 1853 zaposlen kot bolničar v kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice v Mariboru. Tu se je leta 1955 zaposlil tudi njegov sostanovalec Franc Petek iz ptujskega okraja. Anželj je v bolnišnici začel po malem izmikati že Zapustila nas je za vedno v 83. letu starosti naša dobra mamica in nepozabna stara mama, tašča MARIJA VALENTINČIČ Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 20. februarja 1957, ob 15.30 iz Jožefove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: otroci Mici, Anica. Karla, Ciril, Jože z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Bled, Turjak, Grosuplje, 18. februarja 1957. pred tremi leti, ko pa se je seznanil s Petkom, sta se dogovorila, da bosta začela izrabljati svojo službo in začela v bolnišnici krasti razni material. Franc Anželj je imel za tatvine prilike dovolj. Kot dežurnemu bolničarju sta mu bili zaupani v popoldanskih urah skladišče ki-rurgičnega oddelka in priročna blagajna. Povsem sistematično je začel odnašati iz lekarne razna draga zdravila, sanitetni material, alkohol, špirit itd., iz skladišča pa rjuhe, posteljne prevleke, brisače, frotirke in drugo perilo. Po približni ocenitvi je bila vrednost ukradenih predmetov namanj 153.132 dinarjev. Ukradene predmete je Anželj izročal Petku, ki jih je v aktovki odnašal mimo vratarja domov. Petek je kradel tudi sam in si je na internem oddelku, kjer je bil nekaj časa zaposlen kot strežnik, prilastil več gaze in nekaj rjuh. Omejevala se nista le na tatvine v bolnišnici, temveč sta ob neki priliki ukradla z zaklenjenega kolesa v Valvazorjevi ulici dinamo z lučjo in aktovko, napolnjeno s koruzo, — mislila sta pač, da bosta dobila dragocenejši plen. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru sta svoja dejanja priznala, zanikala sta le, da nista toliko pokradla, kolikor jima je očitala obtožnica. Sodišče se je prepričalo o njuni krivdi in obsodilo Franca Anželja na eno leto strogega zapora. Seveda bosta morala povrniti vso škodo, ki sta jo povzročila. TATVINE BAKRA IN MEDENINE V SLOVENSKI BISTRICI V preteklem letu so v tovarni »Impol« v Slovenski Bistrici ugotavljali, da neznanci vlamljajo v skladišče bakra in medenine ln odnašajo znatne količine tega blaga. Končno so prišli na sled dobro organizirani skupini, ki je baker in medenino kradla in prodajala postopoma poslovalnicama »Odpada« in »Surovine« v Slovenski Bistrici, deloma poslovalnici »Odpada« v Mariboru. Preiskava je ugotovila, da so se Zdravko Pristovnik, Srečko Gajšek, Leopold Flis. Franc Soster. Stanko Bolko in Stanko Podgrai-šek dogovorili, da bodo vlamljali v tlmpolova* skladišča in izvršili skupno okrog trideset vlomov. Sestajali so se običajno v večernih urah po predstavah v kinematografu, nato pa so odšli k zaprtim Skladiščem. Tam so se splazili pod ograjo iz bodoče žice na skladiščni prostor ah pa so odtrgali leseno lato, v barako pa so prišli na ta način, da so odtrgali vratne zapahe. Tako je sodeloval Zdravko Pristovnik pri 20 vlomih, Srečko Gajšek pri 18 vlomih, Leopold Flis pri 15 itd. Tako so skupno ukradli najmanj 658 kg bakra in 367 kg medenine v skupni vrednosti 3o7.6ii din. S to skupino je bil povezan tudi že kaznovani Milan Pušic, ki je stalno brez posla. Obtožen je bil, da je od vlomilcev prejemal ukradeno medenino in baker zaradi prodaje. Posebno prebrisanost je pokazal Pušič, ko je v skladišču podjetja »Surovina« ukradel 17 kg medenine in jo takoj odnesel v poslovalnico »Odpada«, kjer jo je prodal za 2.380 dinarjev. Ko je zaslutil, da se mu tla majejo pod nogami, se je s svojim prijateljem Stankom Bor-kom odpravil v Vuzenico in hotel pobegniti z njim v Avstrijo. V zvezi s to tatinsko druščino je Imel važno vlogo tudi Ladislav Lah, ki je bil pri podjetju »Odpad« v Slovenski Bistrici zaposlen kot odkupovaiec medenine in bakra. Pri njem so tatovi prodajali nakradene kovine. Vedel je dobro, da je prineseno blago sumljivega izvora, a ga je klub temu nakupoval, ne da bi v smislu predpisov prodajalce legitimiral. Ko so ob neki priliki ugotovili v njegovi poslovalnici ukradeno medenino in baker, je nekaj ča*a prekinil nakupovanje nakradenega blaga, ko pa je mislil, da je vsa zadeva Že pozabljena, je take nakupe nemoteno nadaljeval. Na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Mariboru so tatovi in njihovi pomagači kazniva dejanja odkritosrčno in brez pridržkov priznavali. To njihovo priznanje ie sodišče upoštevalo in jim kazni omililo. Tako je bil obsoien Franc Poster na er.o leto in šest mesecev, Stanko Borko na leto in mesec dni strogega zapora, Zdravka Pristovnika na 7 mesecev zapora, Srečko Gajšek, Leopold Flis na Stanko Podgraišek na šest mpsecev zapora, Ladislav Lah na pet mesecev in Miloš Pušič na štiri mesece zapora. »ELEKTBOBOSM«, el skiro kemijska industrija — MICE razpisuje natečaj za: GLIVNBGI INŽENIRJA POGOJI: tehnična fakulteta z 10 let prakse. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati upravi podjetja. Plača in ostalo po dogovoru. 85S-E Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša zlata mama. stara mama MABSARETA VALENČIČ roj. OCVIRK Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo. 20. februarja 1957, ob 14.30 iz Petrove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: hčerka Milena por. Prodan; sinor-i: Bogomir, Stane, Marjan, Tone in brat Henrik Ocvirk z družinami. Ljubljana, Pula, Prilep, Beograd, 18. februarja 1957. PRENEHALO JE UTRIPATI SRCE NASE LJUBLJENE Gizele Dular-Peršin roj. VOLKAR POGREB BO V SREDO, 20. FEBRUARJA 1957, OB 17.30 IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA POKOPALIŠČE ZALE. ŽALUJOČI: TONE FERSIN, OTROCI DESANKA POR. ROFOTAR, PUNCI, KATKA, MARIJANA IN TONtEK TER RODBINE VOLKAR, KESSLER, GORSlC IN DULAR LJUBLJANA, 18. FEBRUARJA 1957. ItilP V sobi, v kateri je Josui preživela svoje deklištvo, je ležal Ali en poleg nje kot njen mož. Starši so se umaknili. Vrnili so se po obredu v templju in v kratki dobrodošlici je dr. Sakai povedal Allenu, da ga sprejema v hišo. Nobenega odbijanja ne bo-več. Prihaja in odhaja naj, kadar hoče. Odšel je prej, preden se mu je Allen utegnil zahvaliti. Gospe Sakai nista niti videla. Yumi je postregla mladima z večerjo v Josuijini sobi, a po jedi je, še zmeraj v popolni tišini, brez smehljaja razprostrla svilene odeje po preprogah na tleh, da jima pripravi posteljo. Nato se je globoko priklonila, spustila zaveso in ugasnila luči na hodnikih. Tako sta bila končno sama. Tako sta ostala končno sama in nihče ni stal med njima. Nista mislila na otroka to noč. Zaljubljenca ne mislita. Čutita le svojo ljubezen, ki se poraja tako ogromna in nejasna, objemajoča ves svet; in vse tisto, kar vidita in čutita, je ljubezen. A tedaj dobi tisto, kar vlada in kar je brezoblično, obliko, toda to je njuna lastna oblika, oblika moža in žene, ki se približuje in vse bolj raste v moči in ritmu, v krvi, ki bije v želji telesa. Otrok, ki nekje čaka, pride takrat na svet — toda onadva tega nista vedela. Mati je bila mlada in deviška, a vsaka devica ne zanosi tako naglo kakor božja mati. Prvi obisk ni zmeraj dovolj. Ali pa je nemara nesreča v očetu. Niso vsi očetje bogovi. Ta dva nista niti sanjala o otrokovi duši, vznesenost se je vsak trenutek približevala neki znani točki, stanju bitja. Starši se niso zavedali otroka, ki čaka — otroka tega sveta. Vedela sta le drug za drugega, za svoje roke in telesi, ki sta drhteli, dokler nista doživeli ljubezni. Kot je bilo lahko videti, sta bila sama v hiši. To je bila velika hiša in nedvomno sta bila stara dva nekje ločena. Toda, kjerkoli sta že bila, Allen ni videl nikogar razen tihe služkinje. »To je zares prečudovito od tvojih staršev,« je rekel Josui naslednjega dne, »toda jaz ne želim, da bi mislili, da morajo . tako delati. Midva lahko greva v hotel.« »Ah, ne,« je vzkliknila. »Na tuje? Ne, to je želja mojih staršev, ker nimava svoje hiše. Kdaj pozneje se jima morava za to zahvaliti.« Nobeden od njiju ni spregovoril o otrocih. Otrok kajpak ne sme biti. On mora oditi čez nekaj ur in ostala bo sama. »Ne za dolgo, ljuba,« ji je rekel. »Morda samo za nekaj tednov.« Toda tedni so leta, Če ostane samo nekaj ur, ali dan ali dva, za ljubezen. Jokala je prvo noč, drugo, poslednjo noč in ljubezen je čakala utehe. Bila je polna čudnih slutenj, da ga ne bo nikoli več videla, da bo utonil v morju, ali da se bo letalo razbilo ob gori, ali da ju bo kdo na njegovem domu ločil. To je bilo njuno edino skupno življenje in čutila je, da drugega ne bo. Držal jo je v objemu. Majhna, kot je bila, se je vsa privila k njemu in jokala na njegovih golih prsih. Na noben način je ni mogel prepričati, da bi verjela njegovum obljubam. Bilo jo je groza. Čas, ko bosta ločena, se lahko za dolgo podaljša, je zatrjevala. Ločili ju bodo in nikoli več se ne bosta videla. To je vedela. »Toda, kako moreš kaj takega misliti, Josui?« jo je vprašal, ko je postajal po malem jezen. »Zakaj bi med sto drugimi, ki potujejo preko oceana, ravno jaz utonil v morju ali se razbil v gorah? In kako moreš dvomiti v mojo družino, če je niti ne poznaš, in vame, ko me vendarle poznaš?« Navsezadnje je moral postati celo grob. »Josui, mar misliš, da je bilo to zame lahko? Če bi te ne ljubil, misliš, da bi bil tukaj?« Na ta strah in vprašanja je bil samo en odgovor. Vedno znova in znova sta se predajala ljubavnemu zanosu, s telesom ob telesu, s srcem ob srcu, medtem ko je otrok čakal. Naslednjega dne pa je prišlo do tega strašnega razstanka. Ni ji hotel dovoliti, da bi ga spremljala na vlak, niti si ni tega sama upala. Oče in mati sta se pojavila čez nekaj minut in se priklonila. Moža sta si stresla roke, nato pa sta ostala mlada spet sama. Mogel bi priseči, da krvavi, ko se je moral odtrgati od nje. Začutil je bolečino svežih ran, ko je osvobodil svoja roke od njenih. »Vsak dan ti bom pisal,« je obljubil. »In jaz tebi,« je zašepetala ona strtega srca in obraza, ki je bil vlažen od solz. »Vse si bova povedala,« je obljubil. »Misli name, ljuba, delal bom dan in noč, da boš prišla v Ameriko. Sedaj se mi pa nasmehni, ljuba — za ta poslednji trenutek! Misli na najino zadnjo noč. Ah, ti si mi vse.« Stekel je in obrnil glavo in jo videl, kako stoji na pol onesveščena pri izhodu. Še enkrat je stekel k njej in jo spet močno objel. »Ne smem se obrniti,« je vzdihnil. Prisili se je, da je gledal samo naprej, in ujel vlak ravno v trenutku, ko se je pomikal s postaje. DRUGI DEL Gospa Kennedy je bila pripravljena na sinovo vrnitev domov. Polkovnikova žena, s katero se ni bila nikoli spoznala, ji je bila obširno pisala. »Dovoli, da pišem jaz njegovi materi,« je rekla polkovnikova žena svojemu možu. »Če boš pisal ti, bo mislila, da sem z njim kaj imela in da se ga hočeš znebiti.« Tako je pisala ona, kot da je dovolj stara, da bi bila Allenu mati, kakor je pisala gospe Kennedy, in da dela sama tisto, kar bi storila, če bi bila Allenova mati. On da je sijajen oficir, je sporočala, desna roka njenega moža in mož, ki ga je treba na vsak način rešiti. Težko da mu je bilo dovoliti oditi v trenutku, ko preizkušajo toliko novih političnih ukrepov zaradi spremenjenih navodil od zgoraj, da pa je bil njen mož pri* pravljen na takšno žrtev. »