i.HodilObl. k. k. Hotbiblioihck,...... AV.w St. 11. V Gorici, 17. matca 1882. Te6aj 3g „SoLa" izhaja vsak petek in velja poito prejemana ali v Oorici na rtoro po&iljana: Vse leto . . . .'. . f. 4.40 Pol leta....... :':i0 Cetvrt leta . . . . ,. i.io Pri oznanilih in j>niv tak«> pri ..po- $lanicah" ae placuje /.a mivadiiu n-istup- no vrsto: 8 kr. ct se tiska 1 knit 6 " " ," !| 3 ;,' Za vetfe et'ke po prostoru. Powmesne Sterilke ae dobirajo po 8 kr. v Gorici v tol'akarnici \ go-sposki iilici, Mizo. „treh kron". na stafefo trgu; in nunski ulici; v Trstu v Kiliakjiniici; Via della 'casetma St. 3. in v AjdovSSini pri trgovcu g. Dolencu Dojiisi naj pc Magovoljno poSHjajo urwlniStvii „SoCo" v Onrici v Hilarijanski tiukaini, nmocnina paopravni6tTu„So8a4 na Korei.ji 7 Sticsa-vi biii it, 10 II nadstr. Kokopisi se ne vracajo; dopisi naj se Magovoljuo frahkujejo. — Delalcem in (lrugini nepminoinim ae uarofinina eniia, akoie ogJase pri urednlstm Slovenskim beleinikom. S Krasa, 14. marca. Iz „BoCinihu dopisov smo z zadovoljnostjo na znanje vzeli, da Tominska bele2nika vedji del sloven-tiki uredujeta, , Ker pak gosp. d.tor Premeistein v 8. Stcvilki omenjenega lista nekako izgovortfno navaja, da no-tarji in odvetniki v Tominu vse vknji^ne proSnje v tistem jeziku piSujo, v kterem so pisaiie zeinljisane knjige, ces, da je to bolj varno za stranke, loze za notarje in lo2e za uradnika, si Stejem v dottnost, o tern nekoliko nasprotnega spregovoritr: Jedro zeinljiSCoih knjig so Stevilke zcmljiSciiih kosov, imenu dotidnib lastnikov In glede" iskavnih pri-pomockov Stevilke vloznic, vse ostalo, namrcc: Stevilke zemljiScnih skupin, imena in vrsta obdelovaoja zeinljiS6 je postrflnSCiua. Da so imena zemljiSc" in lastnikov istih skoro brezizjemno slovenska — znano je sploh; in kdo bi se predrznil tajiti, da niso tudi Stevilke, s katerimi so vloznice zemljiScnih knjig in posamienl ztsmljiScjii kosi zaznamovani slovenske! da — Se eelo vrsta obdelovanja zemljiSe ima zraven nem-Skega tudi slovensko zaznamovauje. Iz toga je raz-vidno, da se je pri osnovauji novih zewljiScnih knjig tudi na naS uarod oziralo. in da su nc more torej trdiM, da so naSe zemljiScne knjige izkljufiuo v nem-ScM pisaue. Pa pustimo zemljiScne knjige, ki 2e ta-ko sum ne spadajo, in preidemo k stvari danaSnjcga predmeta. Podlaga vknjiznih proSenj so njim priloitene po-godbe; Le so pak pogodbe — kakor gospod d.tor Premerstein trdi — vecji del slovenske, zahteva dosled-nost, da se tudi vknji^ne proSnje v ednakem jeziku spisujejo. Misel gosp. dr. Premerstein-a, da bi bilo bolj-varno za stranke, ako se vknji^ne proSnje v tujem jeziku piSejo, je u2e sama na sebi nasim natodniin prizadevam bkodijiva, pa tudi netemeljita; nam se namrefi za stranke varnejSe vidi, ako se vknji^ne kakor vse druge proSnje spisujejo v istera jeziku, kate-rega stranke govore\ kajti le vtem sluCaji je utegne-jo stranke rnzumljiw prebirati, vsebino istih — ako je treba — s prilo^enimi pogodbami primerjuti inslu-Cajne pomote odstraniti. Mnenje pak da je za notarje — ki vedji del slovenski uredujejo, lo2e vknji2ne proSnje v tujem jeziku spisavati — je naj vecja nedoslednost; tu naj bode omenjeno, da uze v slovenScini spisane pogodbe, na katere se vknji^ue proSnje opirajo, sestavljenje proSenj v slovenScini olajSujejo; kajti pogodba obsega, ali vsaj bi morala obsegati vse one braze, ki so stro-go predpisani, katerih vknjiina proSnja potrebuje, in katerih slovenske postave gotovo ne pogreSajo. Trditev, da se z nemSkimi vlogami uraduikom poslovanje olajSuje, je za narodne uradnike, ki so v slovenScini temeljito izurjeni, in ki Se celo ^ele, da bi se naSemu narodu v niCeraur krivica ne gorilla, razzaljiva; sicer pa se ni notarjem toliko ozirati na olajSanje poslovanja uradnikov, anipak na korist strank, katere zastopajo, in od katerih so za svoj trud pla-Cani. — Kar pa posledojiS naglaSano pravilnost uradova-aja gosp. dr. Premerstein-a — kot sodnijskega pove-rjenika — zadeva, opozoruje se, dajeu^e davno z as tar el razpis pravnega ministerstva od 13. no-vembra 1852. St. 16882, s katerim je za dobe po-nemLevanju uraden jezik za Tominsko sodnijo odloCen bil. Odkar si avstrijski narodi sanii postave sklepajo, in odkar je uarodna ednakopravnost vsaj v principu po obstojeCi ustavi priznana, se nam ni na neveljavne razpise naslanjati. ampakpoprijeti se iz last-ne iniciative vsake naSemu narodu korist-ne postave in privolitve. I. K. Govor poslanca g. dr. VoSnjaka, v dr2avnem zboru dne 2, marca t. 1, (Dalje.) Mtiogo slabeje je v KoroSki; 2al, da sem pri-siljen o ruzmerah v KoroSki nekoliko bolj obSirno go* voriti in visoko zbornico prosit!, da mi ne odrece svoje pazljivosti, €e bodem tudi razlifina pisma z dovolje-njem gospoda predsedaika prMital, da opravifiim ono inteipelacijo, katero sem stavil v tej visoki zbornici, katero je neka stranka tako slabo obsodila. Nikukor pa me ne bode govorecega o toll jazmerali preplaSila Cudna opazka gospoda dr. Russa, kater) je poslednjic1, kakor se ka2e, postavil nacelo, da se dr^avni posla* nee nikakor ne smc umeSavati v razmere druge de-2ele, kakor one, v katerej je izvoljeu; gospoda sma* tral sem do zdnj za strode ceutraliste, mislil sem, da je dizavui zbor (Sdavno zastopstvo, ne pa do2elno zastopstvo --* teli mislij sem bil vedno tudi jaz --dokler so bile volitvo neposreduc, in Mul bif da bi bil Se ostal; a, gospoda moju, vi ste iz tc^a vzroka vpLdjali direktne volitve, in zdoj pa pride gospod po-slanec dr. Hubs, in njega stranka ploska izreku, po katerem se meni in onim gospodom, kutcri so podpi-sali interpelacijo, kot glavno zlodnstvo uSteva, da se poslanci, ki pripadajo drugej provinciji, vender bavijo z razmerami delele, kjer nimaji, uidesar igkati. Prepustil bodem nadalje tudi cuvstvu dostojnosti gospoda dr. Bussa, Co je bilo primerno, enuncijacijo nekaterih ^upanov v KoroSk tukaj deloma pretttati, enuncijacijo, katero on proglaSa proktamacijo, take vu2nosti taka izjava pac* nima. Prisojal sem mu toliko dostojnosti, da ne bode izjave, katera ni bila naine-njena visoki zbornici, in o katerej se oticijolno nid ni vedelo, tukaj navajal, izjave, v katerej se znatnemu Stevilu poslancev z desnice, neCem reci surova, vender pa ostra ocitanja delajo, kakerSna niso primerna med izobrazenimi ljudmi. Gospod poslanec dr. Buss pa ljubi ostre izraze in tako mu je taka enuncijacija, v katerej se naha-jejo tako ostri izrazi, prav po godu. ObraCam se k stvari sami. V 186. seji stavil sem Nj. ekscelenci, gospodu naucnemu ministru interpelacijo, in prevzemam za resniCnost nje vsebine tudi popolno odgovornost; zahvaljujem se onim gospodom, ki so bill toliko prijazni, da so jo podpisali, izprevi-deli pa bodo iz mojih dokazovanj, da niso podpisali niC neresni^uega. Kmalu potem, ko se je interpelacya objavila, bilo je v Gelovci, kakor sem izvedel iz novin, v 11. dan februvarja zrebanje Stevilk za vojaSke novince pri okrajnem glavarstvu v Ce'-'Vcu. 0 tej priliki so se pregovorili ^upaui. da so pri zborovanji v nStajeiski viuotoLarniu podpisali pismo, katero jim je predlozila neka stran, neLem preiskavati katera, in v katerem. se protestuje proti trditvam v mojej inter-pelaciji. (Cujtel na desniei.) Pred to zbornico hocem konstatirati, kcr je zelo znamenito, ne le za razmere EoroSke, uego tudi za druge kronovine, da je bil tudi okrajni glavar celovSki navzoLen, in da se je ta enuncijacija podpisavala v njega navzocnosti in skoro pod njega zaSCitom. Gospoda moja, ce vam je znano, kako spoSto-vanje uradniki sploh u2ivajo med slovenskim prebi-valstvom, izprevideli boste, da, (5e se pismo v navzi»(S nosti okrajnega glavarja, skoro pod njega protekcijo, 2upanom s kmetov predlaga, da ti vsekakor morajo misliti, da je vsebina resnicna, in so uze iz spoSto-vanja do okrajnega glavarja prisiljeni to pismo pod-pisati. Posebna prikazeu tudi vdrugih dezelahje Vender, da c. kr. uradniki namere ministerstva nikakor ne podpirajo, da se povsod, kjer je meSano prebival-stvo, v obUera Stevilu branijo praktifino izvajati jed-nakopravnost. Jaz priznavam, da je nekaterim nrad-nikom neprijetno, osobito pri nas, ce morajo urado-vati v slovenSCini. A gospoaje uradniki ne smejo po-zabiti, da so zarad ijudstva tu in da imajo dol-2nost, govoriti in pisati jezik onega naroda, v cegar aredi uradujejo, in iz cegar davkov se plafiujejo. Po-slanec He vera: Tako jel) Ti 2upaui so torej podpisali izjavo, katera semi je tudi tiskana doposlala, in katera se nahaja v .Frele Stimmen", v Celoveu izhajajoaem listu. ? tej Izjavi skuSa se pobiti v treh toCkah raoja interpelacija, Naj-prej se trdi, da je moja trditev v iuterpelocui, da so innoge slovenske obCIno izrckle, da se nemsclna pou-auje kot predmet, a da se pouk mora dojatl samo v materinSeini, da je ta moja trditev ueresniCna in da so se vse obCinc mislim da v letu 1867, — izrekle za nemSki ucui jezik. Gospoda moja, povprafieval gem, predno sem stavil interpelacijo in porocam lahko v naslednjeia, kako so te stvari, Kolikor se more prebivalstvo v obClnah Se spo-minjati tego, kar se je v lotih 1667 in 1868 godilo, se mi je zatrjevalo, da se je takrat le mislifo, da gre za to, ali naj se nemSCloa sploh kot ufini predmet v ljudske Sole upelje in piebivalstvo se je—jaz mu dajem popolnem prav — izreklo, da bi bilo juko Meti, da so otroci nemfiki uW; a da ne hoce » tern nemgCina upeljuti kot udni jezik, na to se gotovo ni mislilo v obfiinah, In da jo to moje mnenje resnidno, o tern dajojo ml spricala akti, katerih jednega hoCem visoki zbornici objuvlti. Ko je numrcC de^elni Solski svet KoroSki vender ukazal, naj se nemSaina kot ufini jezik v slovenski KoroSki upelje, imelo je obfiinsko zastopstvo v SvcCah dne 24. oktobia 1869 obCiueko sejo in narcdilo u-krep, iz katerega si z dovoljenjem gospoda predaed-nika ueojam Citati nnkaj mest, ker so karakterlsticna za vse ljudske Solske razmere v KoroSki. To obCin-sko zastopstvo pravi v tern svojem ukrepu, knteri je tudi dc2elnemu Solskemu svetu objavilo (bere): „V gori omenjenvia dopisu (de^elnega Solskega sveta od 1. oktobra 1869) se nam zdi izreCeuo, da se no na* merava samo pouk nemS^ine v naSej Soli, nego da se hoLe tudi kot uLni jezik upeljati in se pri tern skli-euje na nujne 2eljc ve5 obLin.u Kdor odkritosrCno 2eli vpeljavo nemS^ine kot uCnega predmeta, ima naj jo, mi se tetnu ne protlvi-mo. A nam morajo bit! hjih Lelje toliko menj kot rav-nilo, ker vemo iz lastne izkuSnje, kako so se take 2elje in proSiije inscenirale. (Cujte I ciijte! na desniei.) Ob6ina torej posebno osvetljuje naSin, kako se peticije, bodi si med zupani ali drugod, inscenirajo. Mi izprevidamo korist nemSfiine prav dobro; mi odloCno trdimo, da je tudi slovenS6ina koristna. Oe je torej korist splOSno pravilo (norma), mo-rali bi Slovenci v KoroSki odlofino zahtevati, da se v vseh Solah v nemSkih okrajih tudi slovenSCina kot obligatni uCni predmet upelje. Kaj tacega pa bi nemSki KoroSci odloCno zavr-nili in vender bi jim bilo priucenje slovenSCine isto tako koristuo, kakor priuienje nemScine in mi trdi-mo, da bi bila nujna potreba, da se slovenScina vpe-lje v nemSke Sole, ker se Nemci po slovenskih kra-jih veCkrat kot uradniki nastavljajo in vender ne u-mejo slovenSdine. Ce Slovenci v nemSkih krajih kot uradniki slu2bujejo, gotovo nemSLiho razumejo. Ta obcina pmvi dalje: ?Mi ljubimo svoje otro-ke, mi po mOtt skrbimo za njih blagor. Ce bodemo videli, da kateri potrebuje za svoj napredek nemS6i-ne, skrbeli bodemo, ds si jo priu6i, a ne v ljudski soli, kjer se, kakor uLe izkuSnje, le cas gubi s tern, marveC poslali bodemo svoje otroke na n$mSko stran v sluZbo, kjer bodemo brez ljudske Sole in ne da bi ljudski Soli odvzimali dragi Cas, dOsegli dva namena, namrsC otroci nee se nemSki, pri tern pa tudi Sivlje-nja medtujimi ljudmi in se z njihovim poljedelstvora vpoznajo". Iz teh vzrokov pravi dalje, da ieli, naj se pri cjej vpelje slovenS5ina kot uCni jezik in no nera-S5ina in sklicuje se na dr^avni Solski zakon, po ka-terem ni narhen Sole samo ta. da se ucenci naude raznih predmetov, kar je mogoSe le v materinsCini, marveC, da mora ljudska Sola miSljenje otrok vzbuja-ti, da kot odrasteni ne bletajo samo, marvel da bodo tudi samostojnu misliti iu delati raogli. In kako se more to miSljenje drugace vzbuditi nego v mate-rinSCini? To je nemogoie v jeziku, otrokom neumev-nem. ObCinski zastop omenja dalje: nMi smo prosti kmetje, zato ne moremo umeti, da se nam hofie kot lifini jezik usiliti tuj je^k* To usiyevanje nemSfiine morarao kot josezaoje V naSs 4r^We pmvice sm^ trati. Zato moramo je z odloenostjo odbijati in zahtevati, da neni jezik pri uas ostane slovensSina*. Ko-sn&no pravi: „Da mi ne iz sovragtva proti nemSemi, ternveS jedino le iz skrbi za blagor svojih otrok gori omenjeno zahtevamo, smo uze v zapisniku uzroke ob- 'Staw'Msvdi*. .. x A ne sanio te rego tudi drage obcine ˇ K.010S-ki so prostte vpeljavo slovenScine kot ucnega jezika. To morem navesti, da je obcma sv. Jakob v Rozui dolini u2e ve&krat dezelnemu solskeinn svetn poslala pioSnjo za vpeljavo slovenskega ufcooga jezika. Tako tudi obcma Kazaze pri Plajberkn in obciua Jezero. Bazvida le uzeirlegs,da jertrditev,da se le nem-SCina zahteva za n§ni jezik, neresniana. Reklo ie je vsekakor preblvalstvu, da je potr«bno da zna nemski in da 3e nein»a le ? Ijodski Soli pri«ai. A odkar velja solaki zakon za ljudske Sole, prepricali w m v KoroSki veduo bolj in bolj, da vspehi yudski Soli ui-80 primerni. Na one vloge, katere ate prej onwnjali pred viaoko zbomico, je deielui solski svet odlocil, naj \8c ostane pri star em, namreg pri dozdanjem ufc-nem naSrtu in je ob jednem narofiil u6iteljem, naj vsaj po Veliki no& zafino pouk v nerasmni osobito Sri pisaoji, branji in jrtdnem poucevanji in z vso mar-ivoatjo nadaljujejo fCnjte! na desnici), da tako, kakor se izraza dezelni Solski svet, dobe kniaiu do-voljno Stevilo besed in oblik in naposledno vedno ve-*je razumljeoje in spretnost v nemltini, da se ta leh-ko kmalu z vspehom rabi kot ufini jezik. Torej trditev, da so vse iole ielele nemSfiino za u3ni jezik — to scm ravno dokazal — je ueresnicno. 2npaui trdijo dalje in, kakor pravijo, razjarjeni odbijajo, da se more vsled nemSkega pouka v naSih alovenskih sredujih solah lalostno zaostanje v splosni omiki, slabo gospodarenje in viduo padanje ljudskega blagoatanja zaznamenovati. Oni trdijo da so to neres-nice, da, oni celo najdejo, dase prav dobro gospoda-ri, oni se hvalijo, da jim gre prav dobro, sklepati sc mors torej, da mislijo, df se jim zarad zuanja nem§-Cine tako dobro godi. A tudi trditev ni resnftna, da je blagostauje v KoroSk tako veliko. Gospoda moja, fie je uze tako dalefi prillo, da so, kakor se godi v KoroSki skoro cele dolinu nakupile topilnice-fuzioe, in da so se kme-ge deposedirali, kakor v Teistonu, ce pride tako da-let, da so v saino jedni ob6ioi Zavrhu grofa Thurna topilnicc nakupile 40 kmetij, da so se torej vsi ti kraetje deposedirali in naredili v proletarce; da niso vec saraostojni prebivalci na svojih kmetijab, ne! da so postali suinji velikemu kapitalu (Cujte! cujtel na desnici), gospoda moja, tedaj naj se ne govori 0 bla-gostanji v Koroski. To je zalostno znamenje uazado-vanja in bojim se, da naposled pride vsa KoroSka v roke topilnicaio, v posest velikega kapitala, in da se bode kmetski stan povsod deposediral. In potem bode tern dobrim kmetom znanje nem§6ine malo ko-ristilo. ___________ (Dalje.) Dopisi IZ gOriSke OkOliCe. Dopis iz gor. okolicev4. §t. „SoCett menda se ni jenjal nekim gospodom slad-kega spanja raotiti. Je-li to dobro ali slabo zname-Dje, noCem pretresovati. Ali se morda kteri res 5utijo razialjene, zadete, krive, se jim mar krivica godi? Ce je tako, naj primejo urednika zc.-au zaljenja Lasti. A tega noCejo. Veliko raji bi izvedeli dopisnika. Zato tuhtajo, poprasajejo, suraoiCijo, natolcujejo nektere duhovue iz okolice. V Steviln poslednjih so tudi me-ni castno mesto odkazali, ali po vrednostiali nevred-nosti, to prepnSSam njih modri sodbi; ali po zaslu-2enji ali ne, tega pa ne povem. Jaz setn pa tega mnenja, da bi oni, ki se cutijo zaljeue, oni dopis stvarno pobili, dokazali, da ni res, kar je ta ubogi dopisnik objavil, (Izvedenec v 5. §t. nSofie" se je bit tega dela s takinim pognmom lotil, s kakorSnim ma(-ka hodi okoli vrele ka§e.) mesto tako nevspesoo za-sledovati dopisnika, ki bi po mojih mislih zamogel biti tudi kak „homo laicus", sicer naj dokazejo 2&-Ijeni, da ne more drngi biti, nego dnhoven. Zarad dopisov v dasnike je bil ie mnogokdo krivicno natol-ceyait in preganjan, in je zato terjal od oredniStev objavljenje, da ni bil dopisnik. Jaz tacega ravnanja nikakor ne odobrim, ker se tako laze pride dopisnika na sled. Da sem te vrstice v tej stvari wSo5i* po-slai se je sosebno zato zgodilo, ker sem od zaneslji-ve osebe izvedel, da me je med drngimi tudi nek du-hoveo visoke slu^be skoro za gotovo za dopisnika irael in me morda s~e iuia. Ce bo treba, bom stvar Se bolje pojasnil. Eden natolcevanih. Jzza Sempetra pri Gorici. (Izseljevanje). Ne prraesera novosti, da bi jih ti, draga nSoCa" prena-lala v drugs kraje, ampak pel bom vedno ono staro, za tukaj§nje razmere pa §e vedno novo pesen, giase-*o se: nPopot yanje, bratje je na§e 2ivljenje" in „ah, po svetu srece iina, le plavajmo za njo". — Beroc razne novine, razvidimo, da se tudi dandanes Ijndje preseljujejo, da, ako se bode to v?a^avalo, borao imeli tudi v devetnajstem, v omiki zclo napredujocetn ter koncn se priblizajoaem stoletju prcseljevanje na-rodov. Eoliko Nemcev n. pr. ne gw fiez atlantsko mo-rje v Ameriko, ki mislijo, da jim prvotna doraovina ne more podcliti zadostnega ziveza ali, bolje receno, da si oni v preobljudeui Evropi ne morejo prisiu^it: tega, kar imennjemo vsakdanji kruh. V nepoznane kraje prisedsnn takim ljudem pa se uavadno spreme-ne zlati zradni gradovi v ono resnifino, 2alostno ter pusto realnost, ki jih potem prisili, ali se vrniti v prvotno domovino, ali pa se lotiti tega, Sesar gotovo uiso pricakovali, .tela namreC. — Tako zapuSSajo tudi nekateri iz uaSih k»".*jev svoja ognjiSCa* starSe, otro-ke, ter hi gredo iskat po svem boljaega kmha, misled, da je domncl kruh pretrd ali ce!6 prcte^ok, d.i se po svetu laze in boljSe z mmjstin tiudom zivi, kot dom.i. Nt-kiiteri so. ki zapustijo za vselej svoje domovje, preselivsi se v juine toplejSe kraje, drngi gredd pn kakor na§e selivke lastavice, le v nekateri li letnih dobah od Ijnbljenega doma. — Kaj prinesd ta-ko§»« selivci s6 seboj doai>v? MLdruzega, kakor lie¦ koliko stare obleke, ki m jo morda nakupili od ju-dovskili barantacvv, in ki je prisla pri nan uze tako iz navade, da jih potem upotrebljuje Saljiva se inla-dina, ki iskavsi po vseh kotih primernih oblaCil, sna-me tako§no iz mode piislo obleko z zebljov in gre potem v ^maskaio"; iak§ni ljudje pridep nadalje raz-vajeni domov, kajti tarn so se navadili le „fare la bolla gauiba". Ooma se jim pa navadno druga igta, kjef treba delati, ako se hofie ziveti. — Med temi, ki radi zapu§gajo svojo domovino, imamo tudi starve, in to posebno inarere §s ne doiaslih otrok. One puste doma vbogemu uiozu §e mlatlu deco, ki odras-te, pa ue ve" kaj je matetina ljubezen in odgoja. „Otroci ti sc klatija navadno po ves dan od nemile-ga do nedragega; kajti na dora jih ne veze ni5. Ne-snazni, umazani, raztrgani, divji, se vlafiijo taki rev-(eki po hisah; kajti oLe ne more sedeti vedno pri njih, ker mora all delati in si preskrbeti vsakdanjegit 2iveza, ali pa mora gledati, da fiirn preje tem bolje zatolLe napoleone, ki mu jih je poslala varcua zena. Ni Cudo tedaj, de so taki v vsakein obziru zapusceni otroci bolehui kajti nesua^nost jih tudi veCkrat trpiu-Li in ni se cuditi mozem, ki delo popusfivSi, romujo od gostilne do gostilne, ampak zalostno je to, da imajo taki ljudje dovoljenje, razpustiti dom in iti od svojih domaeih od svoje druline* — Vsak lahko razvidi, da bi iz te navade bolje receno, razvade, zamogli nasta-ti pozneje 2alostnt nasledki, katerih bi ne bilo mo-go^e tako lahko odstraniti. — Prihodnjost lazsodi — dotlej „pomozi dragi Boze" I "______ SCipkov. \l Rlfenberga, 23. febr. (Izv. dop.) Mila le-to§uja zinia ozlvela je na§o domafio 1 i p 0, 0 katerej je uze vse mislilo, da je za vselej usahnila; saj je bilo nekda 0 svojent fiasu celo ok'insko naceloi§tvo sporoCilo viSej oblasti, da iipice vefi ni, da je zamrla. A godilo se jej je menda, kakor mladenicu v evangel iju, katerega je zvelifiarjeva vsemogocna beseda probudila iz smrtnega spanja: ni bila mrtva ampak spala je in resna zdru^ena volja na§ih rodoljubov o-btidila jo je zopet v 2ivenje. Da, nasa lipa katero je pred Ieti usadifa rodoljubna roka nepozabljenega ranc. zupuika v. t gosp. Pirca, v piijazni Rifenberski vrt, zeleni zopet, in co Bog da in sreia junaSka, ne posmodi je nobena slanica ve6, ne omaje je strast viharja, ne rcztre§ai sovra^nih elementov sila, ki jej pret6 od vseh strani iz zbirajocih se ernih oblakov. nBratje mi stojimo trdno kakor zid in skala," gromi iz mladih prs na§ih vrlih mladenicev, katerr so novo ziveiije vdihuili v hirajoCo lipo, ter jo hoCejo odsihdob skrbno gojiti in braniti in vamvati zoper vse, kar jej vtegne od katere koli strani nemilega groziti; in upamo, da semladenicem skoro pridruzjjo §e tisti veljavni mozaki kateri zdaj morda §e nezaup-no opazujejo mlado zelenje, Se§: kar je zima rodiia, zima lahko poinori. Pri tem se ozirajo v ono belo prostomo hi§o na holmeu, iz katere veje neprestauo sovra^ni piS upirajofi se v na§o se njezno lipo ter jo zeli pokoneJati, — pls5, koji zadrzuje in odvrafia 2ali-bog tudi take samostalne moze, katerim bi Bog me! ponos na njihovo veljavnost ne smel dopuSCati, da se sufiejo po tafeih vetrovih. Potrpiaio! potrpimo v za-nesljivi aadi, da prej poaeha vihar, kojega je rodiia slepa htrast, nego preneha na§a pomlajena 5ital-nica, naslanjajoga se na krepka ramena na§ih rodo-ijubnih mladenicev. Mo^je, ne bodite salobarde! S Krasa, 8. marca. (Bolniine dokladelek proti njini. Cesar uradniki in slovenScina). Bral sem v 9. St. nSoaett 0 ogromnih dokhdah na c, kr. davkih. Kes je, da KraSovec mora plaSati pa trpeti; rea je, da cestui odbor ne dela dosti ti drugega nego komi-sije, in te delajo vedno v enem kraji, ravno kakor jaz, ki vedno v eno krCmo zahajaia. Pa jaz si ne morem pomagati, ker je le ena pri nas, cestui odbor bi si pa Iehko, ker ima vefi potij v podroCji. Res je, da k BoSnjakom se ne obrne, ker se boji, da je bliza Lab, da ga poz>e\ prav ima, naj se varuje i naj se roirno v svojem kotu tiSci. Kaj pa bolaiSni BtroSki 1 Ti me grejejo, se tako Intro mno26, da je joj i da se jim ne more v okora priti. Moja mati mi je rekla, kedar sem stopil kot novinec v vojaSIco armado: „Izredila sem gn, zdaj pa gre naj boljsi Las izgubljat numostu da bi me doma podpiral". Ne, jih nisem izgubil; daroval sem jih za blagor cesarju i drzavi. So pa matere, ktere svoje otroke vzredijo in potem pa v mesta aluzit dajo ali pa uLtt v rokodelstvo (mojstiijo). Kaj se pa ti nau-Ce ? SliSal bo§ od ujih le spakedrano laSdino in Se celo nem§5ino. Ali kaj je ta lamina! edino prekliujanje, da je groza! med tem, ko so vsluibi, si kupijo suk-njo, i tako so med prostim ljudstvohi gosposki. Kaj se pa med tem, ko sluzijo, vefikrat pripeti. One doma zboli in odmrjn, sred smrtjo naredi oporoko, glavne-ga dediea (verba) postavlja starejsega sina, kteri je vedno doma detail se delal i trudil. Kaj pa onim, ki st vraestu? Tem odloft pavgotovini, in sicer toliko, da mora starejsl brat ve6 kot kupiti premoietije, ako ga hoce imeti, ali z zaupanjem do Boga prevzeme dolg. Pride doba za odrajtovauje dedSine: ubogi lmiet radi slabe letine, radi ogromnih davkov ue more placati. Kaj potem? Ali brafje i sestre, ki so v meatu, imajo morda usmiljenje ? Kratko nikdar! Giejo k sodniji, napravljo tozbo in tako. hajdi premolenje na boben; bratje i sestre dobe kaj tnalega starejsi brat pa nid— i tako je starej§i brat % obilo otrok na cesti, prezivi naj ga obcina. Kaj pa z drngimi ? Hajdi z denarjem v mesto; saj na dezeli ga ue vedo rabiti, v mestu se dobe tovarSije, in se vrzejo v pijaucevarjje in tako gre do poslerinjcga vinurja. Potem §e le m lotijo delati; ako ne morejo delati, pa 0 bolnico; saj plafia obcina! In tako ngromne doklado rastejo i obcine siromaSne postajajo. SliSal sem, da so zupanstva politiCuega sezauskiga okrajn peticijo vlozile, da bi se omenjeni dolg izgubil, in to, da bi morali hlapci i dekle od bukvic v enaki rneri odraj-tovati, kar ne bi bilo praviCno. Prav je, da hlapci i dekle plaLujejo, ali ue od bukvic, ampak odstotnino (0(o) od vsakega zasluzenega goldinarja, boji si v meitu ali ua dezeli, pod odgovornostjo ob&iiiskega predstojnika. Pomisliti je: v mestu dela, v mentu potior i mestu koristi; potem pa dejtela naj zanj plaCa! Zakaj pa bi sam ne placal, ko bi ne vedel kudaj, ne pa da morejo ravno zavoljo istih ponestva hi rati, in tako tudi, ako se ta stvar ne pteobrnu, bodo prav konec jemala. — Nek Stajarski kmot je vlo^il proSnjo do cosarja, ktero pro§njo je tudi presvitli cesar zaslisal i sloven-ski nsgovoril, kmeta, reko6: ,,Je uLe dobro/ Eavno tako se spominjam tudi jaz leta 1373. Ko sotn bil na Petavskem polji v taborji (logaiji), piiSel je bil presvitli cesar ogledat si vaje i tabor. Kedar k nam pride, praSa nas naravnost: „Kako vam ka,j gre, fan-tje ?K Na to smo, jednoglasno zaupili: „Dobro zivili, na§ cesar Stt Pri nas pa delajo vse nasprotno. Na Primorskem v uradih ne sli§i§ drugega, kakor fuilanSci-110, itaIjan§Lhio i nems&no, i Se celo nagovorijo te v tujem jeziku, in ako ne znas odgovoriti, si Le §klaf, itd. Sami med seboj ne znajo drugega, kakor fur-lanScino in nemsCiiio. Tedaj v strau z ljulko, da pie-nice ne zatre — in naj pridejo na mesto taki inozje, da bodo cesarja posnemali. Iz Brd, 2. marca. (Sodnije in enakopravnost „Slogau. Vodniki. Veselica.) ^alostnim sreem moram ti spoioCiti, dragi Citatelj, da §e vedno, kakor setn se nedavno preprieal, navzlic prosnji oziroma pritozbi, objavljeni v 2 Stev. letosnje „Soce", italijanski in le italijanski nadvrutni napisi na§o c. kr. mestno — de-legirano okrajuo soduijo v Gorici krasijo, ter da je ostala moja proSnja, oziroma prito2ba nglas upijodega v puScavi", katerega je sicer veliko njih aliSalo in eitalo, a nihee ne usliSati hotel. — Jako bi mi bilo ustiezeno, ce bi mi kdo povedal, ali misli v tem 0-ziru na§e politifino dru§tvo nSlogaB*) kaj storiti, Mnogokdo porefie, da so to malenkosti, radi katerih ni vredno, da bi se d>-u&tvo »Sloga" mueilo in na§i voditeljt glave belili. Po mojem menenji pa tako pre-ziranje slovenskega obfiinstva in naroda sploh ni ni-Kaka malenkost, marvec stvar jake vaiuosti, Le se pomisli, da nekako priznavati hofiemo prvenstvo ita-lijauskemu elementu v nasi deleli, ako vse to trpe molcirao, dasi brojimo 2[3 tukajsnjega prebivalstva! — Tega pa ne moremo in ne smemo storiti, te ne-Ccmo biti mi sami izdajice naroda in podvreci se tuj-fievi peti. — „Kdor samega sebe ne spoStuje, pravi stara prislovica, ni vreden, da bi ga drugi spoStova-iia. Ce mi sami ne spoStujemo naaega jezika in ne zahtevamo z vso enerzjjo, da se mu Qdloii v naSih krajih, na ua§i zemlji ono mesto in ona veljava, ki mu pristoja po naravni poti, zaman bodemo pricakovali, da mu nasi nasprotniki, nasprotniki razvoja in napredka ua§ega jezika, to mesto in veljavo prosto-voljno privo!6. Naloga na§a in geslo na§e mora torej biti: Zahtevati, zahtevati neprestano iavtako dolgo zahtevati, dokler se nam ne da, kar nam gre in kar drugi narodi v nasi vecjezicni di^avi u2e dolgo imajo *) Kakor jc sliSafci, ho dunajska vlada na to stran ne-kaj vendar atorila in sicer tadi za Primorsko. Od drusjtva wSloge" pa mi ue upamo ui6 potem ko smo Be tolikofcrftt na» njo naslanjali, vselej brezvspeSno. 0 emMb. drastdh kmtliu ie kako Bprcgovoriwo, r/r, in ufcvajo. V dosego tega pa je treba delovanja, neu-mornega, vsestranskega delovauja. Ne zadostuje So, du se ljudski shodi sklicujejo, pri katerih sc pirotes-tuje in apeticira"; ni dovoljno Se, da st> iiarodna drQ&tva, snujejo utmaoie, katera sieer naS ^ivelj krep-Cijo, in i*ekel bi, utemeijujejo, a treba je, da na§i vodniki pcticije, ki jih pri takih shodih sklenejo ter sprejaiejo, tudi izvedejo, in ne nehajo, dokler jim vlada zahtevanega ue privoli; prav tako j« treba, da se druga narodna druslva strogo drie postavljeuih si pravil in naineuov ir ae odjenjajb, za pirico'ue, od teh. — Ni dovoljuo, da nasi vodaiki pri ljudskih sbo-difr povdarjajo iu zbraoi mnozici na srca polagajo, naj se pri vsaki priliki narodnega slov. jezika posiu-2ujejo, pri sodnijah in drugih uradih blovenske spise zahtevajo, med seboj le slovensko govorijo ltd., morali bi marvefc oni sami v prvi vrsti tako delati in tako manje naobraztuii mnozici pravo pot kaznti. A Zalibog, tega vsi naSi vodniki vseskoz ne storijol Irael sem ceatokrat priliko sliSati, ko sem ee v Go-rici po opravkih mudil, kako so nasi vodniki mod seboj nemScino iotnili. Zalostuo nicer, a l'esiiicno! Kako hocejo ti iu taki puporoSati to, Cesar se oni ogibljejo ?! Poslugujte &« v prvi vrsti Vi jezika, ka-terega braniti imate Cast, saj je lep; in videli boste, da se ga ne bo sramoval rabiti tudimanje izobra&mi clovek, videc, da ga Vi cislate. -- Kar se tifie slov. spisov, ni fiudo, da jih pri nasih uradnijuh, osobito pri naSih sodnijab, ne. uahajaS. Ali se bode tnorda zahtevati hotelo, da naj v to nas kmetie pripomore, Ce na&i uarodni odvetniki za slovenskcga kmetica kr-vavi denar le v tujem, itaiijauskem ali nem&kem je-zikn spisujejo?! Tudi v tem oziru morali bi Vi biti kafcipot, ter vsaj slovenskemu obfiinstvu slovensko spi-BOvati; kakor je to delal neumrli, za slovenski nai'od prezaslu&eui dr. Lavrie. — Dokler je ta posnemanja vredni, pravi sin inajke Slave in izgledni odvetiiik slovenskcga naroda, Se zlvel, videla se je pri naSih sodnijah mnogokatera to2ba mnogoteri vgovor v pravdnik zadevah pisan v slovenSeini. — Zakaj na§i narodui odvetniki ne nadaljujejo tega, kar je bil Lav-riC zacel, mi ni znano. Narodui odvetniki pocnite slovensko pisati na sodnije, vsaj za slovenske stranke in preveijeni boditi, da bo tako VaSe pocetje slovenskemu jeztku in njegovi veljavl vec pripomoglo, kot shodi in petiuije. Pokazlte svetu, da Vain je mar za narod slovenski in njegove pravice, ter da ima i on jezik, v kattrem se dajo piavdne vloge skladati. Po-staviii si boste s tern med narodoia lep in vefieu spo-minek ter zagotovili si ob enem tudi med nasprotni-ki naroda uaSega spostovanje, Na delo torej, uarodni odvetmki, in narodova zahvala Vam gotovo ne izos-tane. ~ Slovenskih strank naloga naj pa bode naSe odvetnike v tem pocetji podpirati. — Onim stran-kam pa, ki se v pravdnih zadevah ne posluiujejo od-vetnikov ter se sami zastopajo, svetovai bi, naj ra-bijo edino fa- samo slovenski jezik pri obravuavah narekih itd., in naj ne posnemajo neko clovefie ki je, kar sem sain slisal, na vprasanja odvetnika italijanske narodnosti stavljena inu v lepi in gladki slovenSCini, italijausko odgovaijati hotelo; a italijanSCiua katere Be je ono clovece poslu^evalo, oila je taka, da se bo-gu vsmili. Vsi nazoci so se smejali; mene pa je bilo sram. Ko bi bil Dante to sliSal, kar zajokal bi bil, da se njegov jezik tako pokvarja. Toliko Slovencem, ki imajo pri sodnijah iu drugod sploh z Italijani opravljati, v svarjenje. §e nekaj druzega hoeem sporociti. — Vrli rodo-Ijubi v Kozani napravili so pustni ponedeljek domaCo zabavo zdruzeno s plesaim veucem. Svirali so douiaci godei — samouki — prav izvrstno. Veselice se je so bili njihovi pradedje. — Malo nas je, a »fejst,B fanti smo. Vedete to, da pust je bil pri nns zelo zno-rel, pa tudi opital se je, posluSajte! M.i Ravnah so ga pokopali na ujivo, da bode rodovif?:.>j^a; na Avsi so ga ustrelili, ker se je neki pregresii in gospo ^u-panko oKtrASil; na Livku pa — ker je hil masten — so ga — snedli. Da bi dobio teknilo! Nekaj o italijanski financi, iu o Italijanib, ki nas pogosroma obisktijejo, prihodnjiS. ___________ Pitifuzelj. Politifini pregled. ljene, zakaj se vsakemu praSajoSemu po „slov. dopis-nici" „carta di corrispondenza" podaja? To se ne povdarja iz fanatiSne oarodne obzirnosti, ampak po pravict se moramo posluzevati te^ko priborjenih slov. tiskovin, za katere se tudi posebno za sodnijske u-rad>' tcliko poganjarao, da nam ne bodo mogli so-vrnztiiki o^itati, da se slov. tibkovin niC ne razpeca, akoravi o so nam bile od visoke vlade dovoljene. To v ujiomiio slavuemu slovenskemu obCinstvu, narodoja-kom, )H»-t:bno pa slov. dijakom, da naj vselej za pontile nam.'ne slovenske tiskovine pri kupovanji izredno ?a\ htevajo. Sieer pa se obrnemo na kompeteatiso me-sto, ako bi dotiCni prodajalci poStnih mark na vefi-kratoa opominjanja trdovratni ostali. udele^ilo mnogo odlifinega obainstva bli2njih vasij; vsakemu, ki se je te veselice delefcl, bralo se je ua obrazi, da je bil popoluoma zadovoljeu. — Pied no Brno se razSli, pili smo za popotuico se kozarfiek prav dobrega brica, iu tu zacele so se napituice da ni bilo ne konca ne kraja. Iz vsacega govora pa vel je duh, da smo Siovenci in Avstrijci, ter da necenio druzega kot to biti in le tovo3tati. Posebno ugajale so napit-nice gosp. Antona Znidercii-a, vrlega Vedrjanskega Lupana, Antona JakonCica, veleposestnika v Smartne.m N. Skolarisa in Janka Kocijan6ifia iz Vipol2. — Vi-poliki narodnjaki so pri tej priliki obljubili napraviti po veliki noci enako veselico. Bog daj, da bi se ta obljuba ures^icila. ___________ Lorak. IZ LlVka, 12. t. m. Clovek bi si mislil, da prijaznega Livka §e na svetu ni, ker uikdor se ne o-glasa v nobenem na§ih listov. Pri nas — segodScudne reCi, da dale6 okoli ne tako. No hoCem, poroeati vse, kar bi utegnilo zanimati. Tam, okoli vseh Svetih, prikazala se je po§ast iz pekla v podobi jelena, (tako je namreS rekla ^e-na, katera je prva zagledala jelena), katero so Stirje lovei, komaj pobili. Pri streljanji je lovec, ker ma peteliu pii pu§ki ni hotel vzgati kapseljna, tolkel s sekiro po petelinu, iu res, ~ pu§ka je pocila in jelena zadela. Pri gospodu 2upanu Iv. MaSera, je bil dya centa te^ki jelen, razpostavljen, obCudovan iu po-pivan dva dni. — Ta dan je bii za Livcaue prav enamenit, in ostane vedno v liv§ki zgodovini zapisau, d(V bodo potomci v pp^uejih Casih vedeli, kako hrabri Dr^avni zbor je spreje! finaneno postavo v drugem branji. Zdaj pride v obravnavo postava o volilni reform i. Grof Wolkcnstein imenovan je poslanikom na ruskem dvoru, To imenovanje Je velike vaL« nosti, osobico za ugodno reSitcv dunavskega v-praSanja, v katerem je grof Wolkenstein jako skuSen veg^ak in ruskeniu dvoru prijetni oseba. NemSko-avstrijski kmetovalci, 10.000 njih, bo izrofiili vladi petieijo, v katerej prosijo za jako bistvene prenwmbe postav, katere naj bi utrdile blagostanje kmetovalcev. Zahtevajo veli-ko, morda Se preved, pa kazejo vendarle, dase zavedajo svojih pravic! Avstrijski poslanee je bil v slovesni av-dijenci v Belgrudu sprejet, ko je novemu serb-skemu kralju Milauu fiestital v inienu naSega cesarjakveselemu dogodku proglalenja vkralja, Globoko ginjen oil je kralj ter je rekel, da se hofie za to lastnoroeno cesarju Fr. Josipu za-hvaliti in da lioee vselej Avstriji prijazno poli-tiko ohraniti. Kon6an je boj! gopet \ -11 se je v KrivoSije mir, ljudstvo upognllo Be je zopet zakonu in pri tem najvccje zasluge ima fral, Jo-vanovifi. V treh dneh torej m je prav za prav posregilo Cctarn zasesti vse KrivoSije. V 8. dan prigela se je akcija in dnc 10. t. m. vihralaje uze cesarska zastava na razvalinah stra^arnice v Dragalji in to brez posebne izgube na detail. Zdaj ko je mir nastal v Krivosijah, priCakovati je z gotovostjo tudi, da se bode jednako brzo in brez velikih izgub pomirila tudi Hercegovina. Pape2 Leon XIII. je v 13. dan t. m. spre-jel v avdijenci prnskega speeijalnega poslanika pi. Schlozerja in pri tej priliki se izjavil, da bi bil mir s cerkvijo uze davno sklenen, ee bi bilo to jedino le od njega zavisno. Bismark je zopet bolehen in stari eesar Viljem obiskati ga je moral na domu, da mu je bolnik porocal o politicnih razmerab. Mej Carigradom in Berolinom je velika prijaznost. NomSki izvenredni poslanik knez Rad-ziwill bil je v avdijenci pri sultanu in ta gaje posebno odlikoval ,kot prijatelja nemSkega cesarja Viljema. Iz Paname poroda „Standard Herald", da je stra§en potres v drzavi Costarica unidil me-sta: Alajuela, Sanramon, Grecia Heridia. V Ala-jueli je pobitih ve6 tiso6 ljudij, pre2ive6i so pod milim nebom.___________ Domade stvari. Slov. podporno druStvo v Gorici priredi prihoduje tri nedelje, to je dne 19. in 26. tek. me-seca in 2. aprila vsakrat ob 8. uri zveCer v druitve-nih prostorih v Stabile-jevi liiSi na Travniku podu5ne in zabavne govore in brawja, h katerim uljudno vabi vse p. n. druStvenike in njihove rodbine. Po konca-nem branji bo vsakrat doma&i zabava. Vstop je brez-platen. Priporocamo obilno delezitev in prosimo ob e-nem naj bi delezniki toCuo prihajali, da ne bodo mo-tili predavanja. Senat tega druStva si je precast, gosp. dekana P. Kobala izbral za svojega predsednika. Slovenske dopisnice, slov. vo2ni listi, slov. postne nakaznice itd. se sploh po goriskih tobakarnah, kdec se po§tne raarke prodajajo, vkljub zahtevanju slov. kupovalcev ne dr2e. Vzlasti v toba-karni na Travuiku se vsaka poni^na proSnja po slov. poStnih tiskovinah nza denara se zasmehovanjem in malomarnim preziranjem odbija. To se ne zgodi en-krat, dvakrat, ampak zmirom brez malo izjem. Koliko Casa bi se moglo tako zanemarjenje prenaSati? Ako so navlf^ poStne tiskovine tudi m Slovence naprav Castno obfianstvo je podelila obCina Bovec g. namestnistvenerou svctovalstvu fa vodltelju okr. glavarstva toininskega AleksandruSchemerl-u. Ta (East je stopinja, s katere ni treba kakor So ko-rak do — dcielnega zbora. Na Prlraorskem smo sreS-ni ljudje, tudi ko bi nas fte posebo ne hvnlili 1 Proti veliki politiki naSih trgov se mi pritlikovcl brezvspo-fino upiramo. Po drazbi m bo oddajalo v dei hISi v Gorici zopet nekaj del za poprave pri uimiljenih bratlh, in nicer 17. t. in. od 11—12 ure dopoludno. Tudi to pot je M, odbor i^dal svoje naznanilo samo v ital. jeziku; „SoCoH se ve da je prezri. Le naprej I Castiti bralci vidijo, da smo dobre volje v svetih postnih dnevib, Zidanje kinetijskih naSih Sol so prevzeli Labi. Od izvirka So6e nam pi^ejo: V Trent! all pa v Soci se ustanovi s prihodnjim lolskim Ictom s o 1 a r o C n i h d e 1. Obiskuje namreC letos na dr-^avrie stroike ena domadih deklet iolo za roftna dela v Idriji, in ta deklica bode podufievala iolo oblska-joce deklice v rofiuih delih. mvm, prav potrebno u na§e kraje, ker po zimi bi si na§o lenstvo mnogokak novec lehko zaslulilo z raznimi izdelkl. Nektera do-kleta hodijo tudi v Trst; kako bi si lehko boljSo slu2bo doolie, ako bi ne bile v lensklh delih tako nevedne, kakorlne so Zalibog zdaj. Zatoraj so nade-jamo, da bo ta Sola veliko pomagala, da se uailm u-bogim ^enicam zboljSa materijalno stanje, in 2elimo, da bi le ved takih Sol ounovali v na§ih goratih in zimnih obCitmh. Dober zafietek! „L'Eco del Litorale" bil je v nedcljo lase-2en zarad uvodnega presojevalnega spiaa: „Una riso-luzione della Camera Viennese". Sto let je preglo 14. marca, odkar je bil doSel pape2 Pij VI. v Gorico fa je tu prenocil v Lan* thieri-jevi palaCi na starem trgu, ob priliki, ko je petoval na dunajski dvor obiskat cesarja Jozefa II. Novo volitve za triaSki obdinski zastop in de^elni zbor bodo 8. maja in bodo va2ne tudi za tr^aSke Slovence. V obCe so te volitve ravno letos pomenljive, ker se bo iz njih razvidelo, koliko se je polozje spremenilo na boljse. Znano je, v kakeni du-hu so se seje tega zastopa in zbora vrslle, zlasti zadnje leto. Avstrija ni mogla na nje z veseljem gle-dati; Siovenci pa tudi ne. Daj Bog, da bi zraagal duh v zmislii sedanje dunajske vlade; drugace ne propade Trst samo v materijalnera, ampak Se v ka-kem za bodoCnost uevarniSem oziru. Cas pa je skra-jen, <5e tudi se Se vedno zibljejo nekateri politiki v sladkem optimizmu. Posestnikom vina! C. kr. namestnlStvo v Trstu je izdalo razglas, iz katerega to le posnemamo: Lastniki Vinogradov na Primorskem imamo po starej Segi in postavi pravico, svoje pridelano vino na malo prodajati (krCmariti); in to ue le tam, kder so doma, ali kder le2i vinograd, temufi tudi v vsakeni drugem kraju na Primorskem; le da si od ondotnega 2upan-stva in potem tudi od financnega urada pridob6 do-pust (licenco). Ali bo kaj P Slovenski driavni poslanci obr-nili so se do izvrSevalnega desniCoega odboraznujno proSnjo, naj energicao podpira njih narodne zahteve. Prof. Kvicala bo v sporazumljenji s slovenskimi poslanci stavil predlog, ki zahteva: 1. v Ljubljaui po-polno slovensko gimnazijo, 2. na sedanjih gimnazijah v Rudolfovem in Kranji in na u&teljiSCih v Mariboru in Ljubljani slovenski u(5ni jezik, 3. na gimnazijah v Celji, Mariboru, Gorici in na realki v Ljubljaui slovenske paralelke za Stiri spodnja leta. Za „Narodni dom" so nabrali celo na Ko-roSkem ze nekaj darov. Tudi lepo znamenje. Spremljevalci goveje Mvine (Hornvieh) do-bijo naju^ui ^eleznici posebe izdelane pottie liste brezplafino, in sicer eden, ako ima seboj tri va-gone take 2ivine, 2, ako spremlja 4—6 vagonov divine. Morajo pa taki potniki vedno voziti se z istim vlakom, kateri 1)elje 2r..iio. Ta polajSba ve^aod 25. jan. 1882 naprej, dokler se ne preklice. Pokojni Pavel Varaun iz Sent Kocijana za-pustil je y svoji oporoki 1% tieoC gold, v Obligacijalj 2a dijaSke ustauoye in sicer 3 za gimnazijalce, 3 za | realce, jcuuo pa za medicirice na Dunaji. Dai bi naSel | mnogo posnemalcev! Mnogo obdin na Kranjskem se zaporedoraa ogla§a s prognjami do drzavnega zbora za vpeljavo slovenskega jezika v srednje Sole in za napravo del n a d s o tl n i j e v L j u b 1 j a n i. M. Poberaj, krojač za moško obleko, na Travniku Sf. 12 v Gorici, se prelepo zahvaljuje SLOVENCEM ga dosedanje zaupanje, in se jim enako toplo priporoča s točno in pošteno postrežbo obile svoje zaloge tudi zauaprej. \a prodaj. Seme detelje lucerne po 85 kr. kilogr. Seme „Soja Jiispida* a 30 „ „ Lastni pridelku Augelo Casagrande v Ajdovscini. Nam je doiel ta-le dopis od iupanstva iz Kanala: Cestita gospa Joiefa Ifylie rojena Kohar v Kanalu, bivajoca sedaj v Trstu je z dopisom od dne 20. jannarija t. 1. it. 48 prostovoljno da* rovala ^cmi kanalski 5 obligac.ij po 100 gld. vrednosti od kterih se imajo le obresti med uboge in sicer: Za katastralno obCino Kanal 3 » , „ Morsko 1 „ „ „ Bodrei-Loga 1 razdeliti. V priznav.mje tega je stareSinstvo v svoji seji dne 1. marca t. 1. se enoglasno njej in njeni druiini z zivio-klici zahvalilo. Vosoii listi aea 1MERIH0. Ima jib A. RKIF, V, ^ zganjem in 3oIjb. G. Senitsky. c. k. finanCui komisar I. r. Z Vasim francoskim zganjem s soljo sem dosegcl naj* boljie vspehe, za Icate.e se Vam neskoLno zahvaljujem Alojz IGobafiar, zupnik in dakan v pokoji. Prodaj a se v izvirnih boteljkah pa 40 kr. samo pri G. Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku t Gorici na Travniku 14. pri Skofiji. Le enkmt se ponuja tako dobra prilika, da Be more izvrstna ura za polovico ceno kupiti. | Velika Razprodaja. v Po vsej Evropi nastalo politične razmere se tudi Švice niso ognofc i zato se jo mnogo delalcev izselilo, vsled česar se rušijo tudi fabrike. Tako je i prva naj-znameniteja iiramica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imenovane IVVashington žepne ure so najboljše uro na svetu, izvanredno krasno vzrezljane i vezeno i po ameri-kanskem sestavu napravljene. Yse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroštva i stroge sofidnosti se s tem javno obvezujemo, da hočemo vsako uro, ki ni po volji, nazaj vzeti i zamenjati. 1000 žepnih remdnfotr ur, navijajo se brez ključa, s stalnim, zaklopcem, izvanredno točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu clektrogalvjini-ški pozlačene, v. verižico, medaljonom itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po ia gld. 25 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim ploimatim steklom, poprej gl. 21, zdaj ena le gl. 7.25, vse na sekunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem iz srebro-nikla, kristalnim plošnatim steklom na 8 rubinih, n»j-natanjdniše repasirane, z verižico, medaljonom i žametnim etuisom, poprej gl. 15, zdaj ena le gld. 5.60. 10Q0 ur na Jkotvo, iz čistega 13 lotnega srebra, po e. k. puncovnem uredu pregledane, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniše regulirane. Te ure so poprej stale 27 gl., zdaj pa stoje le gl. 13.40. 1000 Washington remontoir žepnih ur iz pravega 13 L teškega srebra, po c. k. puncovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so najtcčniše na sekunde repasirane, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka nra je veljala poprej gld. 3o, zdaj. pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gl. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, e-tui k žameta i ključ. 1000 pravih zlatih ur za gospe, na 10 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali go-spd, prej 100 gl., zdaj 40 gld. 650 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprrj 6 gl. 75 kr. 650 ur ftudilnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjcniše regulirane, tudi pripravne za mizne pisače; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 650 ur z nikalom v najlepše izdelanej visokej gotiškej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtočnišo na čas regulirane, izvanredno lepe i krasne. — Ker'ima taka ura še po 10 letih dvojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker je taka re3 krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gld., zda" pa iz"emno le 15 gld. 75 kr. Kcdar se naročujejo are z nihalam, treba je priložiti za-gotovščlno. Napis: Razprodaja ur urarniee Mi. I^romniie Wien, Rothenthuumstrasse 9, parterre. Vloznih in spekulaeijskih popirjev nakup v vseh kombinacijah P proste spekulaclje, konsorclj In 4 premij ^ izvrSuje pripozuano reelno in diskretno po ori-K ginalnih kursih na ^ dunajski borsi ^ za Avstro-Ogrsko jedino mcrodajna banka wIjeithatt 3 (Halmai), Wien, Sehottenring 15. StrokovnjaSka, na- ^ gla in skusena infurmacija, telegr. avizi, na pos- f kuhiijo gtevilke iin»nc. in ureckanJHkcga listft *tei- L tha", kakor bogflto brosuro (vse evrop. sre6kanj«ke € naerte, pojasnilo za. vloge in spekulacije in spekula- f cijske popirje i, t. d. franco in gratis. No veje soillie zdrav, veljakov o Franc-JoMow eeiita stutlencn nnjuspesiH'jsi grenki vodi: Prof. ill*. Biesiadeeki, Lemb'erg. M: ielni zttriivittvfni roferetit, UiSinJii, Lo ne Ju lis malo vzame, dti gte (utuvu oil Clovi'ku pa lirez huloiilii | pri daljii rnbl no xgubi mofii In ne zu znftnem nnglem in znnti- Ijivem ui'-ltiku to gtenhv vodu; Zi4tu prlpurofiam nujtoplejn to Todo botnim (foitpom Dtiniij 187:», Il»» "li'misiiS "l»«L7r"^frruVni7!^r»viti«h»"voi'tj*. VuTlaVrnac VI. J^IIIUIJ liUhcl. jojjofuvcfft gfini,, ;ft (.tu.lencd r»- blU a.; jc ¦/. nnjboljjhu v*puliom v. tukajSiiJI iirllnl buinljdniui kot cHtilni puDHii'eli, ker ima maioro jemlJoJ. A*a pa jo jemljcS VHiiJInn, ti poiim({ft najbuljo proti Jronlinemu iclodcnomu in i'rcveHrioiuu kuloru In ozdnivl z/i dolgo L•!» brtc neprljotnostl tudi n»ji!il»kojisc