iplj REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT VI	SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
IZREDNA SEJA 7	7. IZREDNA SEJA
	(10. in 14. februar 2012)
	/ // V^Nv, i| / \Vii s Ž Z Z o 2 P ^ < o —"o — m r- 4 Z 0- £ > >
	Q ¿% $ O it O* ^ Vx
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapis vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa sta dodana še indeks govornikov in legenda oznak poslanskih skupin.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 7. izredna seja (10. in 14. februar 2012)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2012
www.dz-rs.si
DZ/VI/7. izredna seja
DNEVNI RED 7. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O DRUŽINSKEM ZAKONIKU (DZ) , EPA 817-V
2.	točka dnevnega reda: LISTA KANDIDATKE IN KANDIDATOV ZA MINISTRICO IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 117-VI
3.	točka dnevnega reda: DOLOČITEV KANDIDATOV, KI BODO V SKLADU S 14. ČLENOM ZAKONA O POSLANCIH OPRAVLJALI FUNKCIJO POSLANCEV NAMESTO POSLANCEV, KI SO PREVZELI FUNKCIJO V VLADI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU GENERALNE SEKRETARKE DRŽAVNEGA ZBORA, EPA 122-VI
3
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda.............................................................................................................6
1.	točka dnevnega reda: ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O DRUŽINSKEM ZAKONIKU (DZ), EPA 817-V..............................................6
ALENKA JERAJ............................................................................................................................6
MAG. JANA JENKO......................................................................................................................6
JAKOB PRESEČNIK.....................................................................................................................7
MAG. MATEJ TONIN.....................................................................................................................7
ROMAN JAKIČ..............................................................................................................................8
ALENKA JERAJ............................................................................................................................8
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ..................................................................................................8
POLONCA KOMAR.......................................................................................................................9
MAG. MAJDA POTRATA............................................................................................................10
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ...........................................................................................................10
JOŽEF KAVTIČNIK.....................................................................................................................10
TAMARA VONTA........................................................................................................................11
MAG. BORUT AMBROŽIČ..........................................................................................................11
MAG. LEJLA HERCEGOVAC.....................................................................................................11
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ............................................................................................11
2.	točka dnevnega reda: LISTA KANDIDATKE IN KANDIDATOV ZA MINISTRICO IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 117-VI............................11
JANEZ JANŠA.............................................................................................................................12
MAG. DEJAN ŽIDAN...................................................................................................................16
DANIJEL KRIVEC........................................................................................................................16
JOŽEF HORVAT..........................................................................................................................17
MAG. LEJLA HERCEGOVAC.....................................................................................................18
MAŠA KOCIPER..........................................................................................................................19
FRANC JURŠA............................................................................................................................20
FRANC PUKŠIČ ..........................................................................................................................20
EVA IRGL.....................................................................................................................................21
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ............................................................................................................22
MAG. BRANKO GRIMS...............................................................................................................23
ALENKA JERAJ..........................................................................................................................23
MATJAŽ HAN..............................................................................................................................24
MIHAEL PREVC..........................................................................................................................25
MAG. MATEJ TONIN...................................................................................................................26
DR. LASZLO GONCZ..................................................................................................................26
ZORAN JANKOVIC.....................................................................................................................28
JOŽE TANKO ..............................................................................................................................30
JANKO VEBER............................................................................................................................31
RIHARD BRANISELJ..................................................................................................................32
IVAN HRŠAK...............................................................................................................................32
MAG. BRANKO GRIMS...............................................................................................................33
MAG. KATARINA HOČEVAR.....................................................................................................34
FRANC JURŠA............................................................................................................................34
JOŽEF HORVAT..........................................................................................................................34
MAG. MAJDA POTRATA............................................................................................................35
LJUBO ŽNIDAR...........................................................................................................................36
MATJAŽ HAN ..............................................................................................................................36
JANEZ RIBIČ...............................................................................................................................36
MAG. IVAN VOGRIN...................................................................................................................37
MATEVŽ FRANGEŽ....................................................................................................................37
4
DZ/VI/7. izredna seja
IVA DIMIC.....................................................................................................................................38
FRANC PUKŠIČ..........................................................................................................................38
MAG. DEJAN ŽIDAN...................................................................................................................39
MIRKO BRULC............................................................................................................................40
MAG. MARKO POGAČNIK.........................................................................................................41
SAMO BEVK................................................................................................................................41
SREČKO MEH.............................................................................................................................42
JANEZ JANŠA.............................................................................................................................42
FRANC BOGOVIČ.......................................................................................................................45
ZVONKO ČERNAČ......................................................................................................................45
KARL VIKTOR ERJAVEC...........................................................................................................45
TOMAŽ GANTAR ........................................................................................................................45
DR. VINKO GORENAK................................................................................................................45
ALEŠ HOJS.................................................................................................................................45
LJUDMILA NOVAK.....................................................................................................................45
DR. SENKO PLIČANIČ................................................................................................................45
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ.............................................................................................................45
DR. ŽIGA TURK...........................................................................................................................45
MAG. ANDREJ VIZJAK...............................................................................................................45
MAG. RADOVAN ŽERJAV..........................................................................................................45
3. točka dnevnega reda: DOLOČITEV KANDIDATOV, KI BODO V SKLADU S 14. ČLENOM ZAKONA O POSLANCIH OPRAVLJALI FUNKCIJO POSLANCEV NAMESTO POSLANCEV, KI SO PREVZELI FUNKCIJO V
VLADI...........................................................................................................................................46
4. točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU GENERALNE SEKRETARKE DRŽAVNEGA ZBORA, EPA 122-VI..........................................46
DR. GREGOR VIRANT................................................................................................................47
MAG. MATEJ TONIN...................................................................................................................47
JANI MODERNDORFER.............................................................................................................48
JANKO VEBER............................................................................................................................48
RIHARD BRANISELJ..................................................................................................................48
IVAN HRŠAK...............................................................................................................................48
5
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
7. izredna seja
10. in 14. februar 2012
Predsedujoči: dr. Gregor Virant.
Jakob Presečnik... Renata Brunskole.
........predsednik Državnega zbora
..podpredsednik Državnega zbora podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 10. februarja 2012 ob 10.01.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Ura je takšna, da nam principi poslovne odličnost narekujejo, da moramo začeti. Začenjam 7. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti kolegica Janja Klasinc in od l5. ure dalje tudi gospod Matjaž Zanoškar.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo k 2. točki dnevnega reda, prav tako kandidatko in kandidate za ministrico in ministre k 2. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k 1. točki dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 7. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 7. februarja 2012, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda in predloga za širitev dnevnega reda nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga dobili s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Prosim, če preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasovali bomo torej o dnevnem redu.
Začenjamo z glasovanjem. Navzočih je 74 poslank in poslancev. Za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 7. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA
REFERENDUMA O DRUŽINSKEM ZAKONIKU.
Vodja civilne iniciative za družino in pravice otrok gospod Aleš Primc je 3. februarja 2012 Državnemu zboru predložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku. V zvezi s to zahtevo bomo obravnavali
Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku, ki ga je
pripravil in v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavnici predlagatelja, torej delovnega telesa, predsednici odbora gospe Alenki Jeraj.
Prosim.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Več kot 40 tisoč volivk in volivcev je dne 4. februarja 2012 Državnemu zboru predložilo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku, ki ga je Državni zbor sprejel 16. junija 2011.	Na
podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi Državni zbor razpiše referendum v 7 dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma. V skladu s prvim odstavkom 30. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi Akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendumu, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu. V skladu s 33. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi od dneva razpisa, to je 13. 2. 2012, do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno lahko Državni zbor z navadno večino, to je večino navzočih, določi za dan glasovanja dan v času najmanj 30 in največ 45 dni od dneva razpisa referenduma. Na tej podlagi se za dan glasovanja določi nedelja, 25. marec 2012. Akt o razpisu referenduma mora biti v skladu z drugim odstavkom 30. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine DeSUS ima besedo mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci, državljanke in državljani!
6
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
Podajam stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku.
Državni zbor mora na podlagi določil Ustave, Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter Poslovnika Državnega zbora v določenih rokih razpisati referendum, ki predstavlja demokratičnost zakonodajnega postopka v Republiki Sloveniji. V Poslanski skupini DeSUS bomo spoštovali to legitimno in demokratično pravico, ki se jo je v okviru zakonodajnega postopka pri tem konkretnem zakonu z zbiranjem podpisov 40 tisoč volivcev poslužila Civilna iniciativa za družino in pravice otrok. Zato bomo predlagani odlok, ki razpisuje zakonodajni referendum in določa datum začetka opravilnih dejanj za njegovo izvedbo ter končni datum referendumskega dne, podprli.
Praksa Državnega zbora v prejšnjem mandatu ob obravnavi odlokov za razpis referendumov je bila govoriti predvsem o sami vsebini zakona, ki je bil predmet odločanja na referendumu, kar pa v Poslanski skupini DeSUS ocenjujemo, da je v nasprotju z vlogo, ki bi jo pri tem konkretnem, tako rekoč zgolj proceduralnem aktu moral imeti Državni zbor. Zaradi tega ne želim izpostavljati stališča Poslanske skupine DeSUS do samega zakona, saj je odločanje o njegovi uveljavitvi in usodi zdaj neposredno v rokah ljudstva. Želimo si in zato tudi pozivamo organizatorje kampanje katerekoli strani, da naj bo referendumska kampanja predvsem strpna, izvajana v luči spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, brez uporabe sovražnega govora in zlorabe ideoloških prepričanj posameznikov. Upamo, da volivci ne bodo odločali na podlagi stereotipov, temveč na podlagi dejstva, da ta zakonik kot celota namenja otroku ter njegovi varnosti in koristi več pozornosti, kot jo lahko pripišemo veljavni ureditvi. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Besedo ima v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Nastajanje, obravnava in sprejemanje družinskega zakonika sega že skoraj desetletje nazaj, saj se je potreba po takšnem zakoniku pokazala že leta 1994, ponovno leta 2004. Leta 2007 je bil zakonik celo tik pred sprejetjem, a na koncu umaknjen. V današnjem stališču Poslanske skupine SLS se namerno ne bom podrobneje dotikal vsebine, o kateri smo razpravljali zelo temeljito vse od začetka obravnave tega zakonika že leta 2009. Ves ta čas so se vrstili pozivi tako z javnim pismom ministru in predsedniku Vlade ter tudi v številnih razpravah tu v parlamentu, ko smo predstavnike SLS glasno opozarjali, da je zakonik glede varovanja pravic otrok za nas in verjetno za večino družbe sprejemljiv in potreben. In prav zato se nam zdi popolnoma nepotrebno, da ste v istem zakoniku spreminjali definicijo zakonske zveze in koncepta družine. Za takšno potezo ni bilo
nikakršne pravne ali dejansko utemeljene potrebe. Ta temelja celica naše družbe pa bi morala ostati opredeljena kot do zdaj - kot skupnost otrok in staršev. Z družinskim zakonikom ste nas povsem nepotrebno postavali pred osnovno dilemo, ali podpreti prizadevanja istospolne skupnosti po povsem enakopravni obravnavi tudi glede otrok ali pa se postaviti na stran otroka in njegove primarne pravice do dveh vzgojnih konceptov, do očetovega in materinega.
V	Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da bi se bilo mogoče izogniti vsem neproduktivnim, dolgotrajnim in tudi nestrpnim razpravam, ki smo jim priča. Prav lahko bi se konec koncev izognili tudi vsem stroškom, ki jih s seboj potegne organizacija in izvedba referenduma. Kajti, spoštovane kolegice in kolegi, dejansko se razprave v javnosti odvijajo le o približno 6 členih od skupno 315 členih celotnega zakonika. Skrajno nerazumno se nam zdi, da se ni bilo mogoče v dolgotrajnem postopku do danes o teh spornih členih dogovoriti, jih spremeniti in hkrati tudi uveljaviti vse ostale nujno potrebne določbe brez referenduma. Sredstva, ki jih bomo porabili za referendum bi lahko preusmerili v katero od socialnih blagajn. Žalostno je sicer, da moramo o temeljnih vrednotah in o koristih otrok, ki so odvisni od nas, odločati na referendumu, ko pa je povsem jasno dejstvo, da naravnih zakonov z zakoni ali referendumi ne moremo in tudi ne bi smeli niti poskušati spreminjati. Upam, da bomo volivci odšli na referendum odgovorno, z mislijo, da odločamo o prihodnosti naših otrok, vnukov in pravnukov.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke tako lahko samo ugotovimo, da žal poti nazaj ni in se bomo o zakoniku odločali na referendumu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Nova Slovenija mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Naj uvodoma rečem to, da je mogoče škoda, da priložnosti za pojasnitev njihovega stališča niso dobili tudi predlagatelji referenduma, to je Primčeva civilna iniciativa, skladno s prakso, ko je med drugim tudi dobil to priložnost gospod iz sindikata. Ampak ne glede na to, rekel bi naslednje, da v Novi Sloveniji obžalujemo, da so vse stranke zelo hitro in pa pavšalno zavrnile kompromisni predlog, ki ga je nedavno dala Družinska pobuda. Ocenjujemo, da bi se lahko referendumu izognili, če bi se bili pripravljeni pogovarjati. Žal te pripravljenosti ni bilo. Glede na to, da smo začeli z novim mandatom, bi se lahko vsaj poskusili pogovarjati. Mogoče bi kljub vsemu ugotovili, da so naša stališča preveč narazen, ampak glede na to, da smo začeli novi mandat, bi bilo pa vredno poskusiti, udejanjiti in uresničiti kompromisni predlog Družinske pobude. Zavedam pa se, da nekatere stranke tega niso bile pripravljene storiti, ker jim enostavno referendum ustreza.
Seveda se tukaj takoj postavlja vprašanje in nas boste Novo Slovenijo vprašali, zakaj pa smo potem zbirali podpise za referendum, in moj odgovor je zelo preprost. Za nas kot takratno
7
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
izvenparlamentarno stranko je bil to edini način in edina oblika političnega pritiska, s katerim smo tudi dosegli, da se obstoječi družinski zakonik izboljšal in se je izboljšal, to tudi lahko priznamo. Seveda pa v njem še vedno ostaja nekaj zelo problematičnih členov. Ker danes razpravljamo o odlokih, se ne bi spuščal v samo vsebino, se pa zavedam, da bodo v kampanji padale težke besede predvsem na naš račun. Gotov sem, da nas bodo zmerjali z nestrpneži, s homofobi, s fundamentalisti in ne vem čem še vsem, ampak bom zdaj zelo jasno povedal, da Nova Slovenija nima popolnoma nič proti istospolnim, če je njihov status in položaj neprimerno urejen, ga je treba urediti še boljše. Naj tudi zelo jasno povem, da Nova Slovenija nima ničesar proti enostarševskim družinam. Do njihovega položaja mora biti država še posebej tenkočutna. Seveda pa želimo različnim oblikam, prav ste slišali, različnim oblikam družine vse najboljše, še zlasti pa otrokom čim svetlejšo prihodnost.
Odlok o razpisu referenduma bomo seveda podprli, mogoče pa bo negativen izid referenduma lepa priložnost, da ta družinski zakonik še izboljšamo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospod Roman Jakič.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani kolegice in kolegi!
Po mnenju Pozitivne Slovenije družinski zakonik sledi spremembam v družbi in ustrezno ščiti tako z ustavo zagotovljene človekove pravice kot seveda pravice otrok. Zato smo v Pozitivni Sloveniji v času predvolilne kampanje podprli družinski zakonik in ga podpiramo tudi danes. Tudi zato, ker sledi vsej raznolikosti in kompleksnosti družinskega življenja in povzema univerzalno definicijo družine, ki jo je v mednarodnem letu družine 1994 sprejela Organizacija združenih narodov. Besedilo Družinskega zakonika, in to poudarjam, nikogar ne diskriminira, nikomur ničesar ne jemlje, predvsem pa nikogar ne postavlja v izključujoč položaj. Osnova družinskega zakonika je otrok in njegove pravice, otrok, ki živi v skupnosti z odraslo ali več odraslimi osebami, ki zanj skrbijo, in skupaj z njim tvorijo družino. Družino, v kateri je temelj zaupanje, skrb, ljubezen in razumevanje. Na podlagi omenjenih načel je nestrinjanje z vsebino zakonika za Pozitivno Slovenijo težko razumljivo.
Za pobudnike referenduma je problematično vprašanje ureditve odnosov v življenjskih skupnostih istospolnih oseb in njihovih otrok. Pobudnikom referenduma gre torej zgolj za omejevanje pravic manjšine, pa čeprav na škodo otrok. Zato naj še enkrat poudarimo, da zakonik ne omogoča posvojitve otrok istospolnim parom, kar nekateri vztrajno ponavljajo. Če otrok že živi v takšni družini in je en od staršev njegov biološki starš, ga lahko njegov/njen partner pač posvoji. Gre torej za pravico otrok, ki ne smejo biti diskriminirani zaradi spolne orientiranosti svojih staršev.
V	Pozitivni Sloveniji si želimo in pričakujemo, da bo referendumska kampanja temeljila na argumentih, brez izključevanja in
diskriminacije družin, brez sovražnega govora oziroma negativne kampanje, ki je je bilo besedilo zakonika neupravičeno deležno že v dosedanji obravnavi. Zato vse pozivam, da se v prihajajoči kampanji vzdržijo zlorabe otrok v politične in ideološke namene.
V	Pozitivni Sloveniji bomo v referendumski kampanji aktivno sodelovali in z močjo argumentov prepričali ljudi, da se na referendumsko nedeljo, zanimivo, na materinski dan odločijo za otroke in njihove pravice. Zato pozivam tudi, upam danes imenovano, Vlado Republike Slovenije, da se zaradi zaščite teh pravic aktivno vključijo v kampanjo in podpre družinski zakonik. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Družinski zakonik, ki je bil sprejet junija lani, vsebuje mnoge dobre rešitve, zato je slabo, da se nismo znali poenotiti okrog tistih manj dobrih rešitev. Ravno iz tega razloga smo v Poslanski skupini SDS nasprotovali sprejemu družinskega zakonika, čeprav gre za enega temeljnih zakonov, ki ureja družinska razmerja, ki so temelj vsake družbe, naroda in države. Zato bi bilo dobro, da bi se okrog njega poenotili in ga vsaj v veliki večini sprejemali, ne pa da povzroča hude delitve, da je postal celo sredstvo ideološkega razdvajanja in tudi predmet referenduma. Ocenjujem, da bi se lahko v prejšnjem mandatu z več dialoga in spoštovanjem strokovnih argumentov in vpogledov stvari odvile drugače.
Ko je civilna iniciativa 22. 6. obvestila Državni zbor o pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, je v nadaljevanju skupina poslank in poslancev s prvopodpisano dr. Andrejo Črnak Meglič Državnemu zboru predložila predlog sklepa, ki je bil septembra tudi sprejet, da Državni zbor zaprosi Ustavno sodišče za presojo ustavnih posledic, do katerih bi prišlo z odložitvijo uveljavitve zakona ali do katerih bi prišlo zaradi zavrnitve družinskega zakonika. Ustavno sodišče je 8. decembra 2011 odločilo, da se zahteva zavrne in dovolilo referendum. To pomeni, da referendum sedaj bo.
Pred nami je Odlok o razpisu referenduma in v Poslanski skupini SDS ga bomo podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Poslanke in poslanci smo 16. junija 2011 po več kot letu dni trajajoče, burne razprave sprejeli družinski zakonik. Sprejeta je bila kompromisna vsebina družinskega zakonika, ki prinaša rešitve, za katere smo ocenili, da so sprejemljive za širšo javnost, hkrati pa še vedno zagotavlja ustrezno varovanje človekovih pravic v skladu z ustavo. Konkretneje to pomeni, da smo zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko skupnost opredelili zgolj kot
8
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
skupnost moškega in ženske. Podobne skupnosti istospolnih partnerjev z enakimi pravicami, pa smo poimenovali z izrazi partnerska in zunajpartnerska skupnost in jih opredelili v posebnih členih. Kompromisna je tudi opredelitev pravice do posvojitve. Istospolnim parom omogoča družinski zakonik posvojitev otroka partnerja, ne pa tudi otroka, katerega biološki starš ni nobeden od istospolnih partnerjev. Žal se je izkazalo, da so bile za nasprotnike Predloga družinskega zakonika spremembe, ki jih prinaša kompromisni predlog, premajhne in zato je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok dne 22. 6. 2011 vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Na podlagi določil Zakona o referendumu in ljudski iniciativi smo predlagatelji tedanje koalicije podali predlog, naj Ustavno sodišče Republike Slovenije na podlagi tehtnih argumentov, ki smo jih strnili na 35 straneh presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve in morebitno zavrnitvijo zakona na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Odločitev Ustavnega sodišča je znana, presodilo je, da do protiustavnih posledic zaradi zavrnitve zakonika na referendumu ne more priti, ker bi se tudi brez referenduma zakon začel v praksi uveljavljati šele leto dni po uveljavitvi. Torej zaradi procesnih razlogov. S takšno utemeljitvijo se je Ustavno sodišče izognilo bistvu problema, in sicer presoji ali družinski zakonik res odpravlja zatrjevane protiustavnosti. Ker je odločbe Ustavnega sodišča treba spoštovati, je referendum pač treba izvesti.
V vmesnem času do vložitve zahtevka za referendum smo bile parlamentarne stranke seznanjene s pobudo druge civilnodružbene organizacije, Družinske iniciative, ki je mimogrede ves čas v razpravi tudi sodelovala, in sicer s predlogom, naj se referendumu izognemo s sprejetjem zaveze, da bomo družinski zakonik spremenili na podlagi njihovega kompromisnega predloga. Pobudo so zavrnile kar tri poslanske skupine, ki predstavljajo večino parlamentarcev tega, sedanjega sklica. Poslanci Socialnih demokratov smo jo zavrnili, ker smo ocenili, da predlog predstavlja kompromis zgolj po imenu, nikakor pa ne tudi po vsebini, četudi so ga predlagatelji pospremili z besedami, da nikomur nič ne jemlje, to še zdaleč ni res. Podrobnejša analiza vsebine je namreč pokazala, da tako imenovani kompromisni predlog prinaša na le drastično zmanjševanje pravic, ki jih istospolnim partnerjem prinaša sprejeti družinski zakonik, pač pa gre celo tako daleč, da predlaga zmanjšanja pravic v že sedaj veljavni zakonodaji, ki ureja položaj istospolnih partnerjev. Predlagatelji kompromisa so menili, da bi morali istospolni partnerji uveljavljati vsako pravico posebej, od primera do primera, po področnih zakonih, teh pa je najmanj 30. Samo predstavljam si lahko, koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli, da se jim zagotovijo iste zdravstvene, socialne in druge pravice, ki pripadajo nam, ki živimo v heterospolnih skupnostih. V nadaljevanju je kompromisni predlog vseboval tudi črtanje opredelitve zunajpartnerskih skupnosti, ki so ekvivalent zunajzakonske skupnosti in ki so različnega spola, kar je ustavno sporno.
Naj poudarim, da za Socialne demokrate sprejeti družinski zakonik predstavlja edini možni
kompromis, to je kompromis, ki ga ne moremo in ne smemo zaobiti, saj obstaja neprehodna meja -enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih vsem ljudem zagotavlja v tej državi 14. člen Ustave. Človekove pravice niso blago, s katerim bi lahko trgovali ali se o njih pogajali, zato smo predlog Družinske iniciative zavrnili, čeprav smo se zavedali, da to pomeni razpis referenduma.
Predlagatelj referenduma Civilna iniciativa za družino in pravico otrok, ki je zbrala zahtevano število 14 tisoč podpisov je 4. februarja vložila zahtevo za razpis referenduma. Na podlagi tega dejstva imamo danes pred seboj Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku, ki naj bi ga izvedli 25. marca 2012. Glede na to, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem takega odloka, bomo tudi Socialni demokrati odlok podprli.
V	strpni in argumentirani referendumski kampanji, ki je bila za nas vedno značilna, pa se bomo trudili ljudem povedati, da družinski zakonik, katerega temeljna vsebina sledi strokovnih izhodiščem in realnim življenjskim praksam v slovenski družbi, predstavlja reformo družinskega prava, katere osnovo vodilo je izboljšanje pravnega in dejanskega položaja otrok v naši državi ne glede na to, v kakšni obliki družine živijo. Družinski zakonik prinaša večjo zaščito, več varnosti in pravico do družine vsem otrokom, nam odraslim pa pravico, da si sami izbiramo obliko zveze ali skupnosti, v kateri bi želeli živeti, in iz tega izhajajo tudi enake pravice. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še v imenu Poslanske skupine Državljanske liste, gospa Polonca Komar.
POLONCA KOMAR (PS DLGV): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi poslanci!
V	Državljanski listi zagovarjamo pravico vsakega otroka do družine in vsakogar do svobodne izbire. Vsi otroci morajo imeti enake pravice ne glede na to, ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški, istospolni ali kako drugače oblikovani družini. Vsake je dragocena in vsakdo od nas ima pravico, da jo oblikuje tako, kot sam želi.
Že v predvolilnem obdobju smo podpirali družinski zakonik, ker ščiti vse otroke pa tudi državljane in državljanke Republike Slovenije. Nikomur nič ne jemlje. Tradicionalni družini ne škoduje. Določeni skupni ljudi pa je v pomoč, saj formalno ureja nekatere v praksi že živeče skupnosti. Razočarani smo, da je prišlo do vložitve podpisov za razpis zakonodajnega referenduma s strani Civilne iniciative Aleša Primca. Družinski zakonik je bil kot kompromis namreč sprejet junija lani, sedaj polagamo odločitev o njegovi usodi na pleča državljank in državljanov in po nepotrebnem trošimo državni denar. A, vendarle. Referendum kot oblika neposredne demokracije je dopusten, tako je v tem konkretnem primeru presodilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. V Državljanski listi smo prepričani, da je omenjeni zakonik vreden vse podpore.	Predlagani datum izvedbe je 25.
marec, prav na materinski dan, praznik posvečen vsem materam. Poudarjam, vsem materam. Pa naj
9
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
bo to mati v tako imenovani tradicionalni družini, mati samohranilka ali pa mati v zunajzakonski ali partnerski skupnosti. V 21. stoletju se srečujemo z različnimi oblikami družine in prav družinski zakonik je lahko ogledalo naše družbe, današnje družbe.
V Poslanski skupini Državljanske liste bomo Predlog odloka o razpisu referenduma podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o Predlogu odloka. Prva ima besedo mag. Alenka Bratušek, za njo pa mag. Majda Potrata. Mag. Alenka Bratušek se odpoveduje. Mag. Majda Potrata, prosim, beseda je vaša, za njo gospod Gašpar Gašpar Mišič.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Težko mi je pristati na stališče, da razprave o družinskem zakoniku ni bilo. Dve leti smo govorili o vsebini družinskega zakonika in se v marsičem strinjali, da je težko urejati z zakonom razmerja, ki so vendar osebna razmerja. Ima pa država v skladu s 53. členom Ustave dolžnost skrbeti za družino, spoštovati in utrjevati materinstvo, očetovstvo. In zdi se mi, da je veliko zavajanje, ko hočejo nekateri v družinskem zakoniku videti predpise, ki tradicionalno družino razvrednotijo in ki jemljejo veljavo materinstvu in očetovstvu.
Zavedam se, da je pravica do referenduma, ki ga zahtevajo državljanke in državljani s podpisi, pomembna pravica in civilizacijski dosežek, zato bom danes razpis referenduma tudi podprla. Odgovornost pa je na tistih, ki so dali pobudo za zbiranje podpisov in ki so tudi med zbiranjem podpisov marsikdaj z zelo zavajajočimi stališči pridobivali ljudi za to, da so se odločili za to, da bomo pravzaprav večinsko odločali o manjšini. Pa ne gre samo za tolikokrat poudarjene istospolne partnerske skupnosti. Kompromisni predlog, ki naj bi bil prepreka ali pa odmik od predvidenega referenduma, je v sebi imel še neko drugo neenakost, o kateri pa toliko ne govorimo. Kompromisni predlog se ni lotil spremembe definicije družine, ki je bila poprej najpogosteje očitana, ampak se je lotil definicije zakonske zveze. In v imenu svobodne izbire nasprotujem ravno tej vrednostni sodbi, kdaj ima zakonska zveza smisel. Kajti kompromisni predlog je vseboval tudi določilo, kaj pravzaprav zakonski zvezi daje smisel. In tu je bil smisel zakonske zveze povezan samo z reproduktivno funkcijo. Zakonska zveza ima pa še marsikakšno drugo funkcijo. In država, ki da kaj na dobro počutje svojih državljank in državljanov, bi morala v enaki meri podpirati vsako rešitev, ki ljudem prinaša v tej državi občutek varnosti, sprejetosti in vseh tistih reči, ki niso ideološko pogojevane. Zato je opletanje s tem, da je bil predlagan kompromisni predlog in da tisti, ki niso hoteli sprejeti kompromisnega predloga, nosijo odgovornost za referendum, zavajajoče. Odgovornost za referendum nosijo tisti, ki so spodbudili zbiranje podpisov, na državljankah in državljanih pa je, da prisluhnejo argumentom.
Prepričana sem, da bomo Socialni demokrati skupaj z vsemi tistimi, ki zagovarjamo koristi otrok, uspeli prepričati, da je družinski zakonik vreden podpore. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima gospod Gašpar Gašpar Mišič, za njim mag. Melita Župevc.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Ugotovil bom naslednje: da je razpis zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku pravzaprav referendum o temeljnih človekovih pravicah. Na žalost, v kapitalizmu tudi pravice predstavljajo tržno blago - boljši kot je marketing, bolje se pravice prodajajo oziroma kupujejo. Nestrinjanje z vsebino družinskega zakonika pomeni prav to - negacijo temeljnih človekovih pravic. Na žalost, ljudje smo po naravi takšni, da prepozno spoznamo, da smo se v hipu duševne zmedenosti odločili za nakup nečesa, česar pravzaprav sploh ne potrebujemo, zato apeliram in pozivam državljanke in državljane Republike Slovenije, da ne nasedajo marketingu, ki nasprotuje družinskemu zakoniku, saj človekove pravice niso tržno blago. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik in za njim gospa Tamara Vonta.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsednik. Spoštovani!
Tako kot sem velikokrat ponosen in vesel, da sem Slovenec ob uspehih naših najrazličnejših talentov, športnikov, umetnikov, izumiteljev, sem ob takšnih dogodkih, kot je današnji, žalosten in razočaran. Že precej energije in časa smo porabili in jo, vsaj tako kaže, še bomo porabili za to, da pred očmi slovenske javnosti, pred otroki, najstniki, odraslimi, pred kulturnim svetom razgalimo skupino posameznikov, ki so drugačni od večine v našem prostoru, in to v luči in pod naslovom, da gre za otroka. Ali lahko z zakonom določimo, kdo od bioloških staršev je do otroka bolj ljubeč? V knjižici o otrokovih pravicah med drugim piše: "Vsi otroci so enakovredni. Starši oziroma odrasli, ki skrbijo zanje jim morajo zagotavljati takšne pogoje, da se bodo lahko zdravo razvijali. Nihče nima pravice otroka zlorabljati, izkoriščati, izpostavljati ali zapostavljati. Otrok mora odraščati v družinskem okolju, v vzdušju sreče, ljubezni, razumevanja in tako naprej." Že pri zbiranju podpisov so posamezniki izrabljali in izpostavljali otroka, enkrat tistega, ki ima očeta in mamo in zaradi tega živi, v navednicah, v popolni družini. Na shodu se je pojavil celo oblečen v slovensko simbolno oblačilo. S tem smo dali temno liso tistemu otroku, ki ima drugačno mamo ali drugačnega očeta od večine in bo zaradi tega imel ali dobil v zakonu določene omejitve. In zakaj sploh gre? Gre za ideologijo. In ne verjamem, da se pri tem gleda na vse ali na vsakega otroka. V kampanji bo prisotno veliko čustev. Iz zgodovine pa vemo, kaj se zgodi, ko se med množico razvnamejo čustva. Že do sedaj so se napravile nepopravljive škode, posledic se ne da in se jih nikoli ne bo dalo izmeriti.
10
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
V osebnost otroka, v osebnost človeka ne moremo kar tako pogledati, zato je tudi nedopustno, da se igramo s sredstvi, ki človekovo osebnost ranijo in prizadenejo. Vsaka stigmatizacija očeta ali matere izredno močno čustveno prizadene njihovega otroka. In zakon, ki bi bil za vse lahko sprejemljiv, se lomi, zanimivo, na točkah, ki obravnavajo izredno majhen procent ljudi, ki so drugačni. To je tako, kot bi zavrgli ali zapustili avto, ki bi imel poškodovan blatnik.
Apeliram na vse državljanke in državljane, da gredo na referendum in da ne dajo podpore tistim, ki so vložili, in da podprejo ta zakonik. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima gospa Tamara Vonta. Za njo mag. Borut Ambrožič.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Družba je živ organizem in znotraj nje se ves čas odvijajo dinamični procesi sprememb. Tudi v oblikah in tudi v načinih skupnega življenja. To je dejstvo. To se je že zgodilo. To je naša realnost. In poglavitna naloga zakonodaje je, da sledi tej realnosti in tem spremembam, da zaščiti tiste, ki so v vrtincu spreminjajoče se realnosti izpadli iz preživetih zakonskih okvirov, ki so nezaščiteni in z okrnjenimi osnovnimi človekovimi pravicami. Prav to je namen družinskega zakonika, vse ostalo je navadna ideološka ropotija. Ne nasedajte ji. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima mag. Borut Ambrožič, za njim gospod Matevž Frangež.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!
Seveda bi bilo smotrno in pametno, kot je bilo danes povedano, uporabiti namenjena sredstva za referendum, za socialne programe, kulturo, zdravstvo in še kaj prepotrebnega v naši družbi, ampak o tem vprašanju se morajo vprašati sami predlagatelji referenduma. Vsekakor pa tudi osebno smatram, da je ključni namen družinskega zakonika, ki ga podpiram, zaščita interesa otrok, ki so se znašli v različnih oblikah družin.
Dovolite, da na temu mestu postrežem na kratko z nekaj statističnimi podatki, da bomo vedeli, s kakšnimi družinami se soočamo v Republiki Sloveniji. Zakonski par z otroki - 237 tisoč 422, kar tvori 55 %. Enostarševskih družin ima Slovenija 143 tisoč 129, 33 %, zunajzakonskih partnerjev z otroki - 49 tisoč 122, 12 %.
Pri vsem povedanem in vsej različnosti, ki jih premore ne samo slovenska družba, ampak tudi globalni svet, še enkrat podpiram predlog družinskega zakonika. Takšnega, kot je. In tudi pozivam slovensko javnost, da se referenduma, če nam je že bil vsiljen, udeleži in obkroži ustrezno rešitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima gospod Matevž Frangež, za njim mag. Lejla Hercegovac. Gospoda Frangeža ni v dvorani. Mag. Lejla Hercegovac, za njo mag. Barbara Žgajner Tavš.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi!
Vse iniciative za družino in pravice otrok spoštujem, podpiram vsako družino, v kateri je otrok srečen, v kateri se počuti varno in živi v urejenem okolju z ljubeznijo. V Pozitivni Sloveniji si želimo pravilne in korektne referendumske kampanje. V Pozitivni Sloveniji bomo aktivno sodelovali in poskušali povedati ljudem, naj se odločijo za otroke in njihove pravice. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Mag. Barbara Žgajner Tavš ima besedo, za njo dr. Andreja Črnak Meglič.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Obstoječa družinska zakonodaja datira v leto 1976. Jaz verjamem, da se strinjamo vsi skupaj, da je po 36 letih čas, da tudi na temu področju naredimo premik. Moderno zakonodajo, ki bo sledila, bom rekla, družbenemu napredku, tistemu napredku, ki ga je Slovenija doživela v 60. letih. Slovenija je postala sodobna, demokratična država v evropskem prostoru. Danes je pluralna družba, ki zagovarja enakopravnost spolov, osebno svobodo in enake možnosti za vse. Zato ni prav, spoštovane kolegice in kolegi, da se na pravicah lomijo kopja, ideološka kopja. Otroci bodo tukaj tudi po izvedbi referenduma.
In čisto za konec, skozi življenje nas vodita dve poti. Ena je odprta in sproščena, druga pot pa je tista, ki je zavrta in vase zaprta. In ta slednja pot pušča ob sebi ljudi in povzroča krivice. Jaz upam, da se bomo na referendumu odločili za prvo, tisto, ki nas vodi v svetlo prihodnost in ki daje možnost in enakopraven položaj vsem, predvsem pa sledi zaščiti vseh otrok. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Prijavljenih za razpravo ni več, zato zaključujem splošno razpravo o predlogu odloka.
Ker k predlogu odloka amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev. Za je glasovalo 69, proti 3.
(Za je glasovalo 69.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LISTE KANDIDATKE IN KANDIDATOV ZA MINISTRICO IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.
Na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 229. člena Poslovnika Državnega zbora je predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša predlagal Državnemu zboru imenovanje ministrice in ministrov Vlade Republike Slovenije. Listo kandidatk in kandidatov za ministrico in ministre je predložil 4. februarja 2012, 7. februarja 2012 pa je predložil še manjšo dopolnitev liste z določenimi podatki. Predsednik Državnemu zboru tako
11
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
predlaga, da imenuje naslednje ministre in ministrico: gospoda Franca Bogoviča za ministra za kmetijstvo in okolje, gospoda Zvonka Černača za ministra za infrastrukturo in prostor, gospoda Karla Viktorja Erjavca za ministra za zunanje zadeve, gospod Tomaža Gantarja za ministra za zdravje, dr. Vinka Gorenaka za ministra za notranje zadeve, gospoda Aleša Hojsa za ministra za obrambo, gospo Ljudmilo Novak za ministrico brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, dr. Senka Pličaniča za ministra za pravosodje in javno upravo, _ dr. Janeza Šušteršiča za ministra za finance, dr. Žiga Turka za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, mag. Andreja Vizjaka za ministra za delo, družino in socialne zadeve in mag. Radovana Žerjava za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Besedo dajem predsedniku Vlade gospodu Janezu Janši za dopolnilno obrazložitev predloga imenovanj.
Prosim gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Koalicija je oblikovala predlog Vlade za naslednji mandat, ki ste jo dobili v potrditev. Matična oziroma pristojna delovna telesa tega parlamenta so poslušala predstavitev kandidatke in vseh kandidatov in po glasovanju so prav vsi dobili pozitivno mnenje oziroma sklep, da so bile te predstavitve ustrezne.
Pred ekipo, o kateri danes odločate, je velik in težak izziv. Gre za mandat, na začetku katerega ni možno napovedati nič spektakularnega, zgolj trdo delo. Zato že na začetku te dodatne predstavitve izkoriščam to priložnost, da vsem, ki so se odločili, da kandidirajo za mesto ministric oziroma ministrov v tej vladi in ki so danes predloženi v vašo potrditev, čestitam za pogum, da so sprejeli ta izziv. To delo ne bo lahko.
Dovolite mi tudi glede na obljubo, ki je bila dana ob moji predstavitvi, ko ste odločali o predsedniku Vlade, da danes nekoliko podrobneje pojasnimo cilje in ukrepe, s katerimi želi ta vlada, predlagana s strani petih koalicije strank, uresničevati program, ki smo si ga zadali. Glede na to, da je čas omejen, in glede na to, da je program zelo podroben, boste dobili predstavitev tudi pisno na klop, ne bom vsega bral. Naj bo to pripomoček za kasnejšo razpravo. Naj opozorim tudi na to, da je podrobnejša razdelava ukrepov, katerim bo zavezana ta vlada, in tudi ciljev predstavljena na spletnih straneh vseh koalicijskih strank v koalicijskih pogodbi, ki je obsežna. Cilji in ukrepi so predstavljeni na tak način, da je možna tudi njihova preverljivost od prvega dne mandata naprej.
Kljub temu, da boste vse to dobili pisno mi vseeno dovolite nekaj ključnih poudarkov tega povzetka programa, ki sedaj izhaja iz treh ključnih ciljev, ki so pred vlado v naslednjem mandatu. Gre za konsolidacijo javnih financ, za spodbuditev gospodarske rasti in za ustvarjanje novih delovnih mest. Ko gre za konsolidacijo slovenskih javnih financ, je treba povedati, da to ni reforma. Tukaj ne gre za neke strukturne spremembe v tem smislu, da
zdaj delamo nekaj, kar bo v temelju spremenilo strukturo funkcioniranja slovenske države. To pride na vrsto kasneje. S konsolidacijo javnih financ mislim enostavno na prilagoditev, ki jo mora ta država nujno narediti, zato da bo ohranili funkcionalnost vitalnih sistemov in podsistemov, ki zagotavljajo kolikor toliko normalno življenje v Sloveniji, in da bomo v pogojih, ko tudi mednarodno okolje ne obeta kakšne velike rasti in dodatnih spodbud in stimulacij, sposobni tudi v teh oteženih razmerah zagotoviti, kolikor je možno, normalno delovanje pravne, pravične in socialne države. Za letošnje in naslednje leto pa tudi za prihodnja leta je glede na obete popolnoma jasno, da bomo lahko v grobem porabili toliko, kolikor bomo ustvarili in zbrali v proračun minus tisto, kar bomo morali od tega vračati za dolgove, ki smo si jih nabrali v pospešenem tempu v zadnjih letih pa tudi nekaj podedovanih od prej. Samo za obresti za te kredite bo šlo v proračunu za letošnje in naslednje leto nekajkrat več kot pred tremi leti. Gre za stotine milijonov evrov, kar pomeni, da bo toliko manj sredstev za ostale potrebe. Še enkrat ponavljam, da pri konsolidaciji javnih financ, natančno rečeno, ne gre za varčevanje, ampak gre enostavno za srečanje z realnostjo, ko moramo vedeti, da tistega, česar nimamo, pa tudi tistega, česar si več ne moremo sposoditi ali pa je bilo to predrago in neracionalno, tudi ne moramo uporabiti.
Če govorimo o povprečjih, lahko rečem v grobem, da moramo za letošnje leto v rebalansu proračuna, kar bo prvo srečanje z realnostjo v formalni obliki, glede na realizacijo v lanskem letu zmanjšati porabo za 10 %, s tem, da tega ni možno narediti linearno, ker ponekod ni rezerv in bo tam, kjer so, treba seči globlje. Če se komu ta številka ali ta odstotek zdi visok, predlagam, da si v mednarodni literaturi prebere, kaj so nekatere druge države, še posebej Baltske države pa tudi večina ostalih novih držav članic, s katerimi smo skupaj stopali v EU leta 2004, naredile, ko so bile pred enako dilemo. Številne od teh držav so z enim samim rezom naenkrat omejile javno porabo za 20 ali 30 %, dve Baltski državi sta, na primer, z enim samim ukrepom ob sprejemanju proračuna zmanjšali proračunsko porabo za 30 %, znižali število zaposlenih v javnem sektorju za 30 % in vsem, ki so še ostali zaposleni v javnem sektorju, znižali plače za nadaljnjih 30 %. Večina teh držav je to naredila v letu 2009 in zaradi tega imajo danes znatno gospodarsko rast, tudi rast zaposlovanja in seveda tudi rast prihodkov v proračunih, ki dosegajo sredstva ali deleže iz časov pred krizo. Torej, 10 % racionalizacija v primerjavi s tem, kar so naredile nekatere druge države, ni ravno drastičen korak, bi pa bil drastičen, če bi bili mi prisiljeni v enake reze, kar se lahko zgodi v roku prej kot enega leta, če bomo še naprej odlašali.
Dejal sem, da je možnost našega nadaljnjega zadolževanja skrajno omejena. Tukaj si je treba naliti čistega vina, koliko smo že zadolženi. V javnosti vztrajno krožijo napačni podatki o tem. Govori se o tem, kako naj bi bil naš dolg na 44 % letnega bruto domačega proizvoda v lanskem letu. To je morda delno resničen podatek za konec tretjega tromesečja. Lansko leto smo zelo verjetno končali bližje 50 % kot 49, daleč od 44. Razlika teh
12
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
5 ali 5,5 odstotnih točk pa je dve milijardi evrov. Tukaj se cela slovenska javnost ukvarja z 20 milijoni za Univerzijado, pa z milijoni, potrebnimi za organizacijo košarkarskega prvenstva, jaz vem, da to javnost zanima, to je problem v tem času, ampak mnogo večjega, 10-krat, 15-krat večjega problema nihče ne obravnava in ga nihče ne vidi. Je pa to tisto, kar je glavni izziv, ne samo za Vlado, ampak tudi za Državni zbor, ki bo moral sprejemati ukrepe, da se iz tega izvijemo.
Samo z racionalizacijo, samo s krčenjem porabe, predvsem investicij, ne bomo prišli iz krize. Enako oziroma bolj pomembno pa je, da je za to treba ustvariti določen manevrski prostor, je izvajanje ukrepov za rast gospodarstva, da enostavno več ustvarimo. Kajti, če bomo delali samo tisto prvo, se pravi, če bomo racionalizirali in zmanjševali sredstva in višali davke, potem bo tega denarja enkrat zmanjkalo in nikoli ne bomo izšli iz krize, bomo šli samo po spirali navzdol, lahko tudi po logiki kakšne uravnilovke, dokler ne bomo prišli v situacijo, kakršno lahko danes spremljamo v nekaterih drugih evropskih državah. Torej je istočasno enako pomembno ponovno narediti vse tisto, kar omogoča, da bomo zagnali novo gospodarsko rast. Tukaj gre predvsem za tri skupine ukrepov, ki so podrobneje razdelani v pisni predstavitvi in tudi v koalicijski pogodbi.
Tisto, kar je treba narediti najprej in kar je tudi najlažje, ker gre v glavnem za administrativne ukrepe za tisto, kar je možno narediti s tem, ko bomo tukaj sprejeli določene zakonske novele in rešitve, je kreiranje bolj ugodnega okolja za gospodarstvo. Na prvem mestu je treba odpraviti plačilno nedisciplino. Gospodarski subjekti, ki nekaj naredijo in to prodajo, morajo to dobiti plačano, še posebej če je naročnik teh storitev ali produktov državni proračun. Tukaj bomo skrajšali tako plačilne roke kot zagotavljali takojšnje plačevanje. Potem gre za odpravo administrativnih bremen s tem, ko se bo uvajalo poročanje na enem mestu in ko bo šlo za odpravo birokratskih ovir pri umeščanju objektov v prostor. Te ovire so marsikje razlog za velike zamude pri investicijah, kar potem za leta ali celo več odlaga nove proizvodne programe in tudi možnost novih zaposlitev.
Eden ključnih problemov, še posebej za male in srednje gospodarske subjekte, je dolgotrajno reševanje sodnih sporov. Če danes neko malo podjetje ne dobi plačano in sproži sodni spor, prvič plačajo visoko sodno takso, potem pa v povprečju čakajo 4 leta na razsodbo. V tem času mora odpuščati delavce in lahko tudi propade. Evropska norma je tukaj približno 1 leto in ta cilj bomo poskušali loviti.
Izjemnega pomena je tudi povezava znanstveno-raziskovalne dejavnosti v javnem sektorju z gospodarstvom. Tukaj so neizkoriščene priložnosti, ki se jih je treba zavedati.
Za gospodarsko rast je zelo ključno, da se znižajo, kjer je to možno in racionalno in smiselno, bremena gospodarstvu. Predvsem gre za znižanje stroškov dela, kar je primerjalno gledano eden od največjih problemov v slovenski ekonomiji.
Potem predvidevamo olajšave za investicije, postopno znižanje davka na dohodek pravnih oseb z 1 odstotno točko na leto glede na to,
kakšna bodo gospodarska gibanja, kar ni toliko pomembno za domače gospodarstvo, je pa zelo pomembno kot motivator za tuje investicije, ki jih Slovenija nujno potrebuje.
Na tretjem mestu, enako urgentna, je odprava kreditnega krča. Na moji prejšnji predstavitvi ste lahko videli graf, ki je kazal, kakšen je bil neto denarni tok med bankami in gospodarstvom v zadnjih letih, kako se je iz več kot 4 milijard tega toka v gospodarstvu v letu 2008 situacija spremenila v negativno, tako da je gospodarstvo v lanskem in tudi predlanskem letu odplačalo več bankam, kot pa je dobilo svežega kapitala za razvoj. V takšnem finančnem toku ni možno računati na normalen gospodarski razvoj, zato je nujna sanacija bančnega sistema in na tej podlagi lažji dostop do virov financiranja v gospodarstvu, še posebej malim in srednjim podjetjem, ki so tukaj najbolj prizadeta.
Vsi ti ukrepi bodo omogočili postopno nastajanje novih delovnih mest. Nova delovna mesta so edina pot iz krize in na koncu tudi edina rešitev za slovenske javne finance. Kajti vsak nov zaposleni v gospodarstvu v Sloveniji je ustvarjalec nove vrednosti in generator rasti, on prispeva v pokojninsko in zdravstveno blagajno vsak mesec od svoje plače, prispeva dohodnino, skrbi za lastno eksistenco, kot potrošnik plačuje potrošni davek oziroma davek na dodano vrednost, razbremeni socialne transfere, ker ni prejemnik nadomestil za brezposelne in drugih socialnih pomoči in tukaj zmanjša izdatke, poskrbi zase, za svojo družino. In kakorkoli računate ostaja na mizi na koncu golo dejstvo, da so slovenske javne finance dobesedno odvisne od državljanov, ki plačujejo davke, prispevke in polnijo vse štiri blagajne. Slovenija nima virov, nima rednih letnih finančnih virov od nafte, plina in tako naprej, te energente drago plačujemo in jih uvažamo, nima ničesar drugega, kar bi lahko nadomeščalo ta ključni vir, to so državljanke in državljani. Tako, da ta pregovor, da je človek naše največje bogastvo, seveda velja tudi za slovenske javne finance. In več bo v povprečju v Sloveniji bogatih državljanov, večja bo tudi javna blaginja. Krepitev srednjega razreda je tako ključ do dolgoročne javnofinančne konsolidacije in tudi do realnega povečanja blaginje v Sloveniji. Tega se je treba zavedati tudi, ko se kritično ocenjuje nekatere ukrepe v koalicijski pogodbi, ki gredo v to smer.
Že na začetku sem omenil, da bo poleg izziva izhoda iz krize, kar je ključen problem pred to državo v naslednjih letih, prav tako zahteven izziv tudi zagotavljanje kolikor toliko normalnega delovanja družbenih podsistemov v pogojih oteženega financiranja oziroma v zaostrenih gospodarskih okoliščinah in s tem v zvezi tudi pravična porazdelitev bremen. Velikokrat se v javnosti pojavlja vprašanje, ali Slovenija tak korak zmore. Seveda Slovenija ta korak zmore! Če so nekatere druge države, povprečno manj razvite od Slovenije, s katerimi smo šli skupaj v Evropsko unijo leta 2004, bile sposobne narediti še bistveno bolj drastične korake za to, da so okrevale in da se danes normalno razvijajo, potem mora biti takšnega koraka sposobna tudi Slovenija. Končno je delala v svoji novejši zgodovini tudi težje korake. Še vedno
13
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
smo isti narod in ista skupnost in samo od nas je odvisno, ali bomo tega sposobni.
Seveda pa je tu zelo legitimno tudi postavljanje vprašanja, ali je slovenska družba danes kot celota pripravljena na to streznitev. So nekateri znaki, ki kažejo, da je, so pa tudi znaki, ki kažejo, da o tem lahko zelo resno dvomimo.
Lahko bi ta dvom na začetku, če najprej pometemo pred lastnim pragom, izrazili celo v slovenski politični razred. Sosednja država Hrvaška je imela volitve takrat kot mi, 4. decembra. Sosednja država ima že mesec in pol operativno vlado, mi pa zdaj tretjič v Državnem zboru razpravljamo pravzaprav o isti stvari. Imamo postopek, ko v dveh fazah imenujemo vlado. To, kot ste videli, lahko pripelje tudi do povsem nepredvidenih zapletov in izgubljamo čas. Ta čas se meri v milijonih evrov. Ta mesec in pol, ki bi ga lahko tu pridobili, če ga izrazimo ali pa skušamo špekulirati s transformacijo v evre, bi lahko pridobili kakšnih 150 milijonov evrov, kar je pet ali šest univerzijad ali kakšnih drugih bolj potrebnih stroškov, ki bi jih morali financirati. Vsak dan, ko se ne ukrepa, vsak dan, ko so problemi z našimi dolgoročnimi obveznicami na finančnih trgih, vsak dan, ko zaradi negotovosti pada vrednost slovenskega državnega premoženja, vsak dan se lahko škoda izračuna v milijonih evrov. Mi pa se obnašamo, kot da nas to ne zanima. Že leta 2001 je bil dan predlog, kako bi poenostavili ta postopek, ampak slovenski politični razred doslej ni bil sposoben dogovora, da to naredi; niti zdaj, ko je povsem jasno, da je kriza velika.
V zadnjih dneh smo dobili tudi opozorilo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je lani nadzirala naše predčasne volitve. Nekaj desetletij, 20 let smo živeli v prepričanju, kako je pri nas z volitvami vse v redu, kako imamo popolnoma neproblematičen postopek. Bili so prepiri in različna mnenja okrog samega volilnega sistema, ampak zdaj pa imamo poročilo nevtralnega mednarodnega opazovalca, ki pravi, da je z izvedbo naših volitev veliko stvari narobe. Da imamo volilne okraje, kjer smo nekateri izvoljeni med 30 tisoč volivci, drugi pa med 7 tisoč; da imamo probleme tudi drugod, ko gre za vprašanje enakosti volilne pravice; da ni nadzora nad medijsko kampanjo, nad financiranjem kampanje in tako naprej. Te stvari bo pač treba popraviti, sicer bo naslednja mednarodna misija, ki bo opazovala naše volitve, dala kakšna drugačna priporočila. Nimamo niti postopkov, ki bi omogočili mednarodnim opazovalcem, da resno nadzorujejo naše volitve. Nikjer v naših predpisih in zakonodaji tega nimamo predvidenega, ker smo verjeli, da smo daleč najboljši.
Tudi nekatere reakcije, ki so se pojavljale v javnosti v zadnjih tednih, na vlado, ki je pravzaprav še ni, ko je bila vlada, ki je še ni, kriva za ne vem kaj, gredo nekako v smeri tega dvoma, da velik del slovenske javnosti ni pripravljen na streznitev, ki prihaja. Slišali smo celo zelo jasne zahteve, ko so nekateri razglašali to, da živijo na tuj račun za svojo pravico. Živeti na tuj račun ne more biti pravica. Je treba solidarnostno pomagati tistim, ki si sami ne morejo, ampak tisti, ki si lahko, pa ne morejo življenja na tuj račun razglašati za svojo pravico. To smo slišali. Zelo jasne deklarirane zahteve.
Prav tako se je treba dogovoriti, da nekatere stvari enostavno ne sodijo več v civilizirano državo, v 21. stoletje, še posebej če se ta država ukvarja z resnimi problemi. Nima smisla obtoževati naših zaveznikov vmešavanja v naše notranje zadeve, kot da smo v prejšnjem ali predprejšnjem stoletju, nima smisla delati nekega mednarodnega okolja, ki je do Slovenije daleč bolj prijazno, kot je bilo kadarkoli do vstopa v Evropsko unijo, sovražnega, in nima smisla, da si zapiramo vrata tam, kjer imamo prijatelje. In še posebej, nima nikakršnega smisla, in vlada se bo temu uprla z vsemi demokratičnimi sredstvi, da se tepta dostojanstvo državljank in državljanov, tistih, od katerih pričakujemo, da bodo zategnili pas in razumeli to situacijo. V tej državi je v prejšnjem stoletju na 10 tisoče in več ljudi trpelo tako pod fašizmom kot pod nacizmom oziroma nacionalsocializmom in tudi pod komunizmom. Vsi ti ljudje imajo pravico do svojega osebnega dostojanstva, o čemer nenazadnje priča tudi ena najnovejših odločb Ustavnega sodišča. In tega dostojanstva nihče nima pravice jemati.
So nekatere stvari, ki zastrupljajo ozračje, odvračajo pozornost od tega, kar je naš dejanski izziv, tako za državo kot za skupnost in za narod, če hočete. In te stvari je treba potisniti v ozadje. Smo v 21. stoletju, smo del Evropske unije in Nata, nismo sami, tudi to mednarodno okolje ima svoje probleme. Slovenija je dolžna konstruktivno in produktivno sodelovati pri teh širših problemih. Imamo pa tudi veliko dejanske in potencialne pomoči od tega okolja in tega se je treba zavedati in to je treba jemati zelo realno. S tem želim povedati, da je odgovor na vprašanje, ali bo Slovenija uspela v naslednjih 2 letih narediti potrebne korake za izhod iz krize, odvisen predvsem od nas. Mednarodna primerjava kaže, da smo bili Slovenci sposobni v primerljivem okolju dosegati enako dobre ali boljše rezultate kot drugi evropski narodi. Slovenija je bila v času, ko je bilo celotno slovensko narodnostno ozemlje del Avstro-Ogrske, bolj razviti del te multinacionalne tvorbe kot severna Italija. Potem smo šli v drugačne povezave in smo šli navzdol. Povprečna plača v Sloveniji leta 1938 je znašala skoraj 80 % takratne povprečne plače v Avstriji. Ob osamosvojitvi leta 1990 je povprečna plača v Sloveniji znašala tam dobro četrtino avstrijske povprečne plače. Potem smo prišli v 20 letih samostojnega življenja na skoraj dve tretjini in Slovenija je konec leta 2008 po kupni moči na prebivalca dosegala 91 % evropskega povprečja. V 20. letih smo bistveno nadoknadili ta zaostanek za povprečjem, kot smo takrat rekli, razvite Evrope. Vse do leta 2008 je bil ta napredek pozitiven. Od leta 2008 do danes pa je Slovenija kljub temu, da je bila celotna EU v enakem položaju, se pravi v gospodarski krizi, začela zaostajati in danes je za 5 odstotnih točk nižje. To je pač relativna primerjava, ki pove, da mi sami nismo naredili tistega, kar bi lahko. Ne moremo kriviti nikogar drugega. In tudi za naslednja leta ne bomo mogli kriviti nikogar drugega, razen nas samih. Imamo še vedno mnoge prednosti. Tudi relativna primerjava z okoljem, v nekatem smo nekoč bili pokaže, da je ta 20 letni slovenski razvoj v poprečju pa tudi zadnja leta v EU, v evroobmočju, v Natu omogočil Sloveniji bistveno
14
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
boljše pogoje kot pa tistim državam, ki v teh asociacijah še niso bile. Danes še vedno 2 milijona prebivalcev Slovenije ustvariti bruto domači proizvod, ki je enak ali celo večji od bruto domačega proizvoda Hrvaške, kjer je več kot še enkrat toliko prebivalcev, ali bruto domačega proizvode Srbije, kjer je 4-krat več prebivalcev. V teh 20 letih smo bili sposobni izkoristiti mnoge prednosti, ki smo jih imeli, in ni nobenega razloga, da teh potencialov, ki jih še vedno imamo, ne izkoristimo v prihodnje. Vendar je pogoj za to, da se da možnost vsem, ki želijo ustvarjati, da se tistim, ki danes zaman čakajo na delo pa so končali študij, v katerega je tudi skupnost veliko vložila, čim prej omogoči vsaj pripravništvo, da se velike potenciale, ki jih imamo v slovenski znanosti, inovativni miselnosti itd., čim bolj uporabi doma, ne pa da ti ljudje odhajajo v tujino s trebuhom za kruhom in se jih potem naše visokošolske ustanove branijo, celo kot predavateljev, ker se nekateri monopoli bojijo konkurence. Dogovoriti se je treba tudi, da tujih investicij ne obravnavamo kot ogrožanja naših nacionalnih interesov. Včeraj sva z bodočim ministrom za gospodarstvo govorila s predstavniki švedskega podjetja, ki odhaja iz Slovenije, ker ga je odgnal neki monopol, ki se napaja, seveda, pri javnih financah in tukaj ne želi konkurence. Ne vem, zakaj bi bil švedski oziroma norveški kapital v tem primeru problematičen. Je pa naše okolje pravzaprav sovražno do teh investicij. Tukaj je treba zelo odkrito povedati slovenskim državljankam in državljanom, če teh investicij ne bo, bo toliko nižja gospodarska rast ali toliko večja recesija. Če bomo v recesiji, bodo relativno vzeto toliko večje dajatve, toliko nižji standard, toliko več brezposelnih, itd. Treba je enkrat odpraviti s to iluzijo, kako lahko Slovenija, ki je del skupnega evropskega trga, ki ima lastni trg ne samo relativno, ampak izjemno majhen, preživi kot neka zaprta ekonomska skupnost pod krinko nekih nacionalnih interesov, s katerimi se v bistvu branijo monopoli ljudi in skupin, ki imajo od tega seveda velike koristi, plačujemo pa to vsi davkoplačevalci.
Vlada bo naredila vse, da spremeni administrativno okolje in da s tem damo drugačni signal, vendar pa to samo po sebi ne bo nič pomagalo, če se tudi miselnost pri nas ne bo začela spreminjati. Morda je ta kriza zdaj v tem smislu dejansko priložnost, da se to zgodi. Jaz apeliram na vse, da pomagamo, da se to zgodi čim prej.
Spoštovani kolegice in kolegi, pred sabo imate predlog za 10. vlado Republike Slovenije. Je najmanjša doslej. Že s tem želimo pokazati, da bo to del izvršilne oblasti, ki bo začel racionalizacijo pri sebi. Še enkrat poudarjam, da ta racionalizacija pomeni največje reze oziroma poskus varčevanja pri tistem delu funkcioniranja države, ki ne predstavlja dejavnosti, in da je to še vedno tisočkrat bolje za vse skupaj, kot da zarežemo po sili razmer, tako kot se to danes dogaja v Grčiji, kjer mednarodne institucije diktirajo število zaposlenih v javnem sektorju, višino minimalne plače, največjo možno pokojnino in tako naprej. Skratka, še vedno je bolje, da mi to naredimo na mehak način in tako, da vitalne dejavnosti ne bodo prizadete.
Vlada, o kateri boste danes odločali, se je zavezala v svoji koalicijski pogodbi, da bo takoj ponudila socialnim partnerjem predlog novega
socialnega sporazuma, v katerem bo skušala definirati te ključne cilje, ki jih je treba v prihodnjih letih doseči. In tudi tisto, kar je enako pomembno, se pravi pravično porazdelitev bremen v družbi, zato da bo to možno. Ta vlada bo tudi ponudila obema opozicijskima strankama možnost sodelovanja v partnerstvu za razvoj, kar pomeni, da bo Vlada pripravljena usklajevati predloge sistemskih rešitev z opozicijo v Državnem zboru še prej, preden bo stekla vladna procedura in še preden se začne vse tisto, kar seveda omogoča vsakemu poslancu in poslanki, da sodeluje z amandmaji in tako naprej, ampak potem, ko so že zavzeta neka stališča, ko ima koalicija, bom rekel, svojo odločitev sprejeto in ko se z amandmaji običajno da bolj malo spremeniti. Imamo pozitivno izkušnjo iz mandata 2004-2008, takrat smo v sodelovanju z večino opozicije sprejeli 53 ključnih zakonov, tudi težkih reformnih zakonov, čeprav se je to potem skušalo pozabiti. Nekaj napora je treba v to vložiti, vendar bo vlada to roko ponudila, izdelali bomo tudi pisni predlog, dobili ga boste v kratkem in računamo na pozitiven odziv. Vnaprejšnje zavračanje takšne možnosti sodelovanja, mislim, da ne bo prineslo ničesar, vsaj poskusiti je treba, da od nečesa odstopiš, je vedno kasneje možno najti veliko razlogov pa tudi izgovorov, če jih kdo hoče. Mislim pa, da smo vsi dolži poskusiti, ker časa enostavno ni veliko, interventni zakon velja do konca polletja, se pravi do konca junija. V tem času je treba zaključiti tako ta osnovni politični dogovor o teh korakih, ki jih danes predstavljamo, kot tudi predlog novega socialnega sporazuma ali pa vsaj njegov okvir, obris, kjer seveda Vlada želi, da te ključne korake sprejemamo v soglasju. Edini pogoj za produktiven socialni in tudi politični dialog pa je, da se vsi zavedamo situacije, v kateri smo, in da nihče ne bo Vlade silil, da od nekod pripelje več denarja, kot pa smo ga sposobni zbrati v oteženih okoliščinah gospodarjenja, tudi zadolževanja in seveda ob dejstvu, da je treba nujno gospodarstvu ustvariti, vsaj začasno, večji manevrski prostor za to, da začne rasti in ustvarjati nova delovna mesta.
Če boste danes podprli ekipo, ki jo predlagamo v imenu koalicije petih strank, potem bo to ekipa, ki bo delala za izhod Slovenije iz krize, ki bo pripravljena na konstruktivno sodelovanje tako z opozicijo kot s socialnimi partnerji in bo to ekipa, ki bo garancija za to, da Slovenija v prihodnjih letih s koraki, ki so pač nujni, ponovno stopi na pot normalnega razvoja. Mislim, da si ne samo ta državni zbor ampak celotna Slovenija zasluži to priložnost. Hvala lepa.
/ aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Zahvaljujem se predsedniku Vlade za to dopolnilno predstavitev.
V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora so se kandidatka in kandidati predstavili pristojnim delavnim telesom in odgovarjali na vprašanja članic in članov teh delavnih teles.
Iz poročil pristojnih delavnih teles izhaja, da so bile predstavitve ustrezne. Poročila pristojnih delavnih teles ste tudi prejeli. Zdaj bodo predsedniki delavnih teles predstavili ta poročila zboru. Najprej
15
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
je na vrsti mag. Dejan Židan, ki bo predstavil poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje.
Prosim.
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade!
Franc Bogovič, kandidat za ministra za kmetijstvo in okolje, se je članicam in članicam Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje predstavil na 2. nujni seji, ki je potekala 7. 2. 2012 in odgovarjal na njihova vprašanja.
Predlagani kandidat za ministra je svojo predstavitev predstavil v treh sklopih. Najprej je navedel nekatere podatke o svojem dosedanjem poklicnem in strokovnem delu, v nadaljevanju pa je utemeljiv razloge za vzdrževanje področja kmetijstva in okolja in podrobneje predstavil prednostne naloge na posameznih področjih obeh resorjev. V utemeljitvi razlogov za združevanje področij kmetijstva in okolja v skupne resorje je kandidat poudaril, da je osnovni razlog za združitev obeh področji in združitev pristojnosti in odgovornosti za ravnanje z naravnimi viri v okviru enotnega ministrstva. Na tak način bo po mnenju kandidata zagotovljeno bistveno bolj učinkovito in usklajeno delovanje. Kot je poudaril, se ne sme več dogajati, da različni državni organi znotraj ministrstva ali pa med ministrstvi delujejo neusklajeno. Poleg tega mora skupno področje naravnih virov in upravljanja z odpadki in misijami imeti enoten cilj, to je varovanje okolja in ljudi, hkrati pa zagotavljati tudi gospodarno in učinkovito rabo naravnih virov. Po mnenju kandidata bo skupno ministrstvo tudi priložnost za nova delavna mesta na področju pridelave in predelave hrane ter na okoljskem področju. Pri tem je kandidat še posebej poudaril, da bo pri realizaciji teh izzivov pomembno tesno sodelovanje z nevladnimi organizacijami s področja okolja in tudi s področja kmetijstva ter tudi sodelovanje z zamejskimi organizacijami. Zato je kandidat javno pozval tako strokovnjake v obeh ministrstvih kot tudi okoljevarstvene organizacije, ki budno skrbijo za okolje, k sodelovanju in iskanju skupnih rešitev za današnji čas.
Pri predstavitvi prednostnih nalog na področju kmetijstva je poudaril, da je bilo v preteklih letih storjeno marsikaj dobrega za slovensko kmetijstvo. Ena od ključnih stvari, ki je na nek način spremenila odnos javnosti do kmetijstva, je, da se je okrepilo zavedanje o pomenu lokalno predelane hrane in prehranske varnosti.
V nadaljevanju je podrobno predstavil primarne naloge večnamenskega kmetijstva, ki jih bo reševal v svojem mandatu, in sicer proizvodnja varne in kakovostne hrane, ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije, varovanje kmetijskih zemljišč pred trajno spremembo namembnosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ohranitev biotske raznovrstnosti in tipične kulturne krajine, gospodarno ravnanje z vodnimi viri, socialni vidik ter ohranitev vasi, zaselkov in posameznih kmetij.
Med posebej problematični vprašanji pa je kandidat izpostavil tržno organiziranost slovenskega kmetijstva. Za boljšo organizacijo tega področja bodo potrebne ustrezne spremembe tudi na
področju zadružnega sistema, sprejeti pa bo treba tudi ukrepe, s katerimi bi spodbujali tiste, ki se bodo povezovali v agroživilsko verigo.
V	nadaljevanju predstavitve kmetijskega področja je podal podroben vpis svojega videnja, tudi glede povezovanja in ureditve odnosov znotraj agroživilske verige, kodeksa dobrih praks, varne hrane, vloge in prenosa znanja v prakso gozdarstva, kot enega največjih še neizkoriščenih potencialov v Sloveniji, problematike čebelarstva in podobno.
V	predstavitvi okoljskega resorja pa je poudaril, da bo posebno pozornost namenil tistim vprašanjem, ki so se do sedaj reševala ločeno po resorjih, čeprav se številne naloge v obeh resorjih prekrivajo. Med njegovimi takojšnjimi prioritetami na tem področju pa bodo: preprečiti tožbe in morebitne kazni s strani Evropske unije zaradi neimplementacije zakonodaje na področju varovanja okolja, neizvajanja direktive o odlaganju odpadkov ter izvedbe ukrepov v skladu s priporočili Računskega sodišča. Pred glasovanjem so nekateri člani odbora v obrazložitvi svojega glasu poudarili, da bodo predlaganega kandidata podprli, saj gre za kompetentnega kandidata, ki zelo dobro pozna problematiko kmetijstva in okolja. S slednjim se je aktivno ukvarjal že v času njegovega županovanja. V svoji predstavitvi je tudi dokazal, da ve, kako delovati ne samo na lokalni ravni, temveč tudi na državni in evropski ravni, kar je še posebej pomembno v času, ko potekajo zaključna pogajanja o koheziji in skupni kmetijski politiki. Predvsem pa po mnenju številnih članov odbora kandidat vliva zaupanje, da bo kos svoji ministrski funkciji.
Odbor je s 16 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev Franca Bogoviča kot kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za infrastrukturo in prostor bo predstavil predsednik gospod Danijel Krivec.
Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani predsednik!
Zvonko Černač se je kot kandidat za ministra v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije in 230. členom Poslovnika Državnega zbora predstavil Odboru za infrastrukturo in prostor in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora.
Predlagani kandidat za ministra je v uvodu predstavitve povedal, da nova organizacija vlade poleg manj ministrstev predvideva tudi združevanje področij posameznih sektorjev. Novo ministrstvo za infrastrukturo in prostor tako poleg obstoječih področij dela dosedanjega ministrstva za promet vključuje še področje energetike, informacijske družbe ter urejanje prostora in graditve. Od teh področij je odvisno delovanje vseh ostalih sistemov in podsistemov, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj naše države. Ključna naloga, ki nas čaka v prihodnjem obdobju, je priprava in izvedba državnih projektov na področju infrastrukture, pri čemer bo treba upoštevati proračunske omejitve in finančno vzdržnost državnega proračuna. Pri tem bo potrebno financiranje iz domačih virov glede na
16
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
znano javnofinančno situacijo omejiti tako, da bo skladno z načrti za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in z ustavitvijo naraščanja javnega dolga. Investicije v javno infrastrukturo se v celotnem obdobju samostojne Slovenije izvajajo izrazito parcialno in razdrobljeno med številnimi državnimi organi in gospodarskimi družbami. Iz tega razloga je za doseganje optimalnih sinergijskih učinkov nujen enoten in celovit pristop.
V	nadaljevanju je kandidat predstavil osnovne usmeritve za posamezna delovna področja Ministrstva za infrastrukturo in prostor, izhajajoče iz obstoječega stanja koalicijske pogodbe in zaostrenih javnofinančnih okvirjev.
Na področju prometne politike je kandidat najprej poudaril, da urejena in sodobna prometna infrastruktura predstavlja zelo pomemben del državne infrastrukture, ki je tudi pogoj za enakomeren in policentričen razvoj naše države. Projekt enotne vozovnice, trajnostne mobilnosti, povečanje deleža potnikov v železniškem in avtobusnem prometu ter zmanjšanje deleža osebnega cestnega prometa se ne uresničujejo zadovoljivo. V preteklih 20 letih je država dajala izrazito prednost predvsem dograjevanju avtocestnega omrežja in omrežja hitrih cest na vseevropskem cestnem omrežju. Ostala prometna infrastruktura pa je izrazito zapostavljena. To ovira policentrični razvoj države in slabi razvojne potenciale okolij, ki nimajo ustreznih prometnih povezav. V okviru razvoja cestne infrastrukture je osnovni avtocestni program praktično zaključen, ne pa tudi program državnega cestnega omrežja s poudarkom na zagotavljanju čim večje prometne varnosti.
Področje energetike, rudarstva in učinkovite rabe energije. Kandidat je navedel nekatere glavne cilje na teh področjih: transparenten, konkurenčen in odprt trg z električno energijo in zemeljskim plinom, stimulacijo povečane rabe obnovljive energije, zagotovitev investicijskih potencialov za izkoriščanje energetskih virov za trajnostni način, izkoristek geografske danosti Slovenije pri pretoku energije in energentov skozi našo državo ob upoštevanju ustreznega varstva okolja in prostora, izkoriščanje domačega znanja in izkušenj ter prednostno razvijanje in podpiranje energetskih projektov, ki imajo v čim večjem deležu domače znanje in izkušnje.
V	nadaljevanju je povedal, da je v pripravi novi nacionalni energetski program, ki bo dal nadaljnje razvojne usmeritve energetike in ponudil odgovore na vprašanja prihodnjih investicij. Ob zaključku predstavitve tega delovnega področja je kandidat povedal, da javna infrastruktura ostaja v 100 % državni lasti.
Področje elektronskih komunikacij. Po mnenju kandidata je to področje, ki se hitro razvija tako zaradi tehnoloških sprememb kakor tudi zaradi solidno razvite konkurence. Pomembno - kandidat je ocenil, da so projekti gradnje širokopasovnih omrežij, ki se izvajajo, deloma izpolnili zastavljene cilje. Osnovni cilj je dostopnost do širokopasovnega omrežja, ki naj bo zagotovljen vsem po dostopnih pogojih.
Področje urejanja prostora in graditve. Predstavitev zadnjega delovnega področja
ministrstva za infrastrukturo in prostor je kandidat pričel z ugotovitvijo, da je prostor za državo izrednega strateškega pomena, ker je eden od pogojev splošnega razvoja. Kandidat ocenjuje, da sedanja politika urejanja prostoru v Sloveniji ni ustrezna. Kljub prenormiranosti področja se namreč na eni strani dogajajo razvojne omejitve, celo blokade v prostoru, ko predolgo in prezapleteno umeščanje infrastrukturnih in ostalih objektov v prostor hromi razvojne potenciale države.
V	razpravi so članice in člani odbora predlaganemu kandidatu za ministra za infrastrukturo in prostor postavili številna vprašanja, na katera je kandidat primerno odgovoril.
Po končani predstavitvi in odgovorih je odbor s 13 glasovi za sprejel mnenje, da je predstavitev Zvonka Černača kot kandidata za ministra za infrastrukturo in prostor ustrezna.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za zunanjo politiko bo predstavil gospod Jožef Horvat.
Prosim.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije!
V	skladu z Ustavo in Poslovnikom Državnega zbora je Odbor za zunanjo politiko včeraj, 9. februarja 2012, opravil pogovor s kandidatom za ministra za zunanje zadeve Karlom Viktorjem Erjavcem.
V	uvodni predstavitvi je kandidat predstavil svoje poglede na mednarodni položaj Slovenije in njene prioritete na področju zunanje politike. Poudaril je, da se bo zavzemal za aktivnejšo vlogo Ministrstva za zunanje zadeve pri oblikovanju lastnih stališč in odločitev znotraj Evropske unije, Nata in drugih mednarodnih organizacij, katerih članica je Slovenija, upoštevaje nacionalni interes, evropsko oziroma zavezniško zunanjo politiko. V tej lu č i je treba na Ministrstvo za zunanje zadeve ponovno vzpostaviti center za strateške analize.
V	zvezi z EU zadevami je opozoril na prednost pristojnosti iz službe Vlade za razvoj in evropske zadeve, kar bo omogočilo lažjo koordinacijo dela. Slovenija bo v Organizaciji združenih narodov utrjevala svoj položaj kot država, ki promovira človekove pravice. Slovenija bo še naprej odgovorna članica Nata, pri čemer bo pomembna odločitev o nadaljnji prisotnosti v Afganistanu. Posebej je izpostavil dobre odnose s sosednjimi državami in uresničevanje interesov slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju. Glede odnosov s Hrvaško je kot pomembno prelomnico izpostavil arbitražni sporazum, glede datuma ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške v EU s strani Slovenije pa je menil, da je to izrazito politično vprašanje in še ni mogoče napovedati natančnejšega datuma. Glede Avstrije je bil pomemben napredek dosežen s sklenitvijo dogovora o dvojezičnih krajevnih napisih, kar je pomemben korak k uresničevanju obveznosti glede zaščite slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Še posebej pa se bo zavzemal za dosledno spoštovanje določb Avstrijske državne pogodbe. Zavzemal se bo tudi za
17
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
nadaljevanje dobrih odnosov z Italijo in za napredek pri odnosih z Madžarsko, kjer je ključno odprto vprašanje nezadostno financiranje slovenske narodne skupnosti. Glede širše regije je poudaril, da mora slovenska zunanja politika nadaljevati s svojim aktivnim sodelovanjem na Zahodnem Balkanu, ker je treba okrepiti sodelovanje na političnem in gospodarskem področju ter podpirati države te regije na poti v Evropsko unijo in Nato. Zavzel se je tudi za implementacijo strateških partnerstev, predvsem s Francijo in Nemčijo. Posebno pozornost namerava posvetiti odnosom z državami BRICS, kar bi bilo treba modificirati v BRICS plus, kar pomeni vključitev nekaterih drugih strateško pomembnih držav, kot so Južna Koreja, Argentina, Turčija, saj se gospodarska moč seli na vzhod in jug. Posebej je predstavil svoj pogled na gospodarsko diplomacijo, pri čemer se bo zavzel, da to področje ostane v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, saj ni smiselno spreminjati nečesa, kar dobro deluje. Izpostavil je tudi pojem varovanja kredibilnosti Slovenije v mednarodnem prostoru, kar pomeni, da bo posebno pozornost namenil spoštovanju neformalnih obljub in zavez pri pridobivanju podpore za uresničitev interesov Slovenije. Poudaril je, da je pomembno tudi izpolnjevanje finančnih obvez Slovenije v mednarodnih organizacijah. V zvezi z racionalizacijo mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev je pojasnil, da bo treba pripraviti podrobno analizo potreb, glede na spremenjene razmere v globalnem svetu, o tem pa bo soodločal tudi Odbor za zunanjo politiko. Kandidat se je zavzel za profesionalno, transparentno in strokovno diplomacijo, ne pa politično kadrovanje znotraj Ministrstva za zunanje zadeve. Poseben poudarek pa je namenil aktivnemu sodelovanju Odbora za zunanjo politiko kot osrednjega telesa za razpravo o zunanji politiki, v okviru katere se bo poskušalo poiskati najboljše rešitve za Slovenijo.
Razprava članov odbora se je med drugim nanašala na: morebiten prenos gospodarske diplomacije iz pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve, kriterije za racionalizacijo mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije v državah članicah Evropske unije in odpiranje novih predstavništev Evropske unije, na vlogo razvojne in humanitarne pomoči, prizadevanje za znižanje finančnih prispevkov Slovenije v mednarodnih organizacijah, v katerih je članica.
Po odgovorih na zastavljena vprašanja se je kandidat za ministra posebej zahvalil članom odbora za podporo v prizadevanjih, da gospodarska diplomacija ostane pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve.
Po končani predstavitvi je odbor z 11 glasovi za in 3 proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev kandidata ustrezna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za zdravstvo bo predstavila predsednica mag. Lejla Hercegovac.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
Gospod Tomaž Gantar, kandidat za ministra za zdravje, se je v skladu z 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim
odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije dne 9. 2. predstavil Odboru za zdravstvo in odgovarjal na vprašanja njegovih članov.
Predlagani kandidat za ministra se je v uvodni predstavitvi najprej osebno predstavil. V nadaljevanju predstavitve je kandidat za ministrstva predstavil svoje usmeritve za nadaljnji razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji. Poudaril je, da je osnovni namen zdravstvenega sistema v tem, da na čim boljši način in s čim manj denarja uresničuje potrebe državljanov ter pri tem kvalitetno opravi zdravstvene storitve. Vsaka država svoj sistem zdravstva organizira glede na določene parametre, in sicer glede na ekonomski in gospodarski položaj, demografsko strukturo in razvoj dostopnosti do tehnologij, predvsem pa glede na kadrovske potrebe ter specifično obolevnost. V Sloveniji kazalniki razvoja kažejo, da se število prebivalstva ne bo bistveno spreminjalo. Poudarek, ki kaže, da je v Sloveniji dober zdravstveni sistem, je umrljivost dojenčkov, ki je med najnižjimi v Evropi, ampak bistveno bolj pomemben poudarek je, da se prebivalstvo Slovenije stara, kar pomeni večji strošek v sistemu zdravstvenega varstva, saj vemo, da se s starostjo povečuje število kroničnih bolezni.
V	nadaljevanju je kandidat za ministra predstavil glavne cilje zdravstvenega sistema, ki so pravičnost, enakost in dostopnost do zdravstvenih storitev, princip solidarnosti ter kritje stroškov iz javnih sredstev s tako imenovano košarico pravic.
Posebno pozornost je namenil predstavitvi področja kakovosti v zdravstvu, kazalnikom kakovosti, vprašanjem akreditacij in certifikacij. Nadalje, področju koncesij in načina podeljevanja koncesij preventivnim pregledom in akcijam ter promociji zdravja, življenja, zdravega življenja in odpravi zdravju škodljivih navad in razvad. Podrobneje je predstavil posamezne nivoje zdravstvenega sistema, in sicer primarni, sekundarni in terciarni nivo, prednosti in pomanjkljivosti na posameznih nivojih ter možne izboljšave, ki bodo glede na zaostrene finančne in gospodarske pogoje nujne. Pomembno vlogo ima pri tem tudi mreža dežurne službe. Omenil je tudi produktivnost zdravnikov, sistem financiranja in stimuliranja dela zdravnikov ter premik, ki bo potreben v smeri konkurenčnosti. Kot minister se bo zavzemal za ločitev javnega in zasebnega zdravstvenega sistema. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo treba spremeniti tudi zaradi Evropske unije ter na novo opredeliti vlogo in pomen Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Glede na finančno situacijo bo zavod treba razbremeniti nepotrebnih stroškov, kar bo posledično pripeljalo do nove vsebine košaric pravic.
V	nadaljevanju je večina članov odbora pohvalila predstavitev ter poudarila, da je kandidatu za ministra tematika in problematika dobro poznana, ker izhaja tudi iz njegovega dosedanjega dela.
Konkretna vprašanja članov odbora so se nanašala na projekte zdravja, delovanje področja lekarn, področje v zvezi z načinom dobička, probleme na področju ustanavljanja drogerij in veledrogerij, bančne garancije, delovanje Zavoda za zdravstveno varstvo, področje gensko spremenjenih
18
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
organizmov, področje varovanja pacientovih pravic in uveljavljanja drugega mnenja kot pravice ter kritje stroškov uveljavljanja te pravice, ukrepe, na kateri način zadržati mlade zdravnike in jih stimulirati, vlogo in pomen Zdravniške zbornice - obvezno ali prostovoljno članstvo, sistem nadzora nad vsemi področji zdravstva, uveljavljanje in nadaljnji razvoj negovalnih bolnišnic, plače zaposlenih, dodatno zavarovanje za dolgotrajno nego in načine zagotavljanja sredstev, večje konkurenčnosti, zagotavljanja zdravstvenega varstva, kjer ni zavarovanja, investicije v zdravstvu in tako naprej.
Posebno vprašanje je bilo postavljeno v zvezi z rebalansom proračuna, ki je finančna sredstva Ministrstva za zdravje zmanjšal, ter kako bo kandidat za ministra glede na to izbral prioritete, kje bo sredstva zmanjšal ter kdaj, predvideva, da bo izdelana mreža na področju javnega zdravstva; ali bo nadaljeval z reformo sistema zdravstvenega zavarovanja in kakšno je njegovo mnenje o 60. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ali bo ohranil pravico otrok in mladostnikov, ki jim pripada po 80. členu; kako misli reševati problem terciarnega nivoja in referenčnih ambulant ter urgentnih centrov.
Predlagani kandidat je na vsa zastavljena vprašanja podal odgovore in pri tem članice in člane še podrobneje in konkretneje seznanil s svojimi stališči. Kandidat za ministra je na koncu predstavitve poudaril, da se bo zavzemal za to, da bo ministrstvo oblikovalec in nosilec zdravstvene politike in zdravstvenega sistema v Sloveniji.
Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je odbor s 14 glasovi za sprejel naslednje mnenje: "da je bila predstavitev gospoda Tomaža Gantarja kot kandidata za ministra za zdravje ustrezna". Seveda pričakujemo rezultate dela.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za notranjo politiko bo predstavila predsednica gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovana predsednika, spoštovane kolegice in kolegi!
Kandidat za ministra za notranje zadeve gospod dr. Vinko Gorenak je uvodno predstavitev pred Odborom za notranje zadeve začel s predstavitvijo svoje dosedanje poklicne poti, v nadaljevanju pa je ocenil trenutno stanje na Ministrstvu za notranje zadeve ter predstavil svojo vizijo vodenja tega ministrstva po posameznih delovnih področjih. Izpostavil je zlasti področje državnega tožilstva in policije, v skladu s koalicijsko pogodbo pa je omenil tudi prehod področja narodnosti in tajnih podatkov pod okrilje tega ministrstva
Državno tožilstvo je po besedah kandidata samostojna služba države za pregon kaznivih dejanj, katere temeljna določila so urejena v ustavi in Zakonu o državnem tožilstvu. Prenos dela z delovnega področja Ministrstva za pravosodje, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva ter nadzora nad njegovim poslovanjem, pa po njegovem mnenju ni problematičen, saj Ustava državno tožilstvo uvršča v poglavje Državne ureditve in ga ne določa kot del pravosodja, pri čemer njegovo temeljno vlogo in položaj jamčita
tako ustava kot zakoni. Zagotovil je, da sta državno tožilstvo in policija podrejena samo zakonom in urejena v skladu z Zakonom o kazenskem postopku ter Zakonom o državnem tožilstvu. Slednji velja od lanskega leta in po mnenju kandidata v primerjavi s prejšnjim zakonom povečuje pristojnosti ministra na račun slabitve položaja generalnega državnega tožilca, hkrati pa ne zagotavlja samostojnosti državnotožilske organizacije. V sodelovanju z generalnim državnim tožilcem bi želel zato pripraviti spremembe zakona, ki bi okrepile njegovo vlogo in odgovornost, pri čemer pa mora samostojnost državnega tožilstva ostati nedotaknjena.
Po mnenju bodočega ministra je policija organ v sestavi in je s tem ločena od politike že od leta 1998, ko je začel veljati Zakon o policiji, pri sprejemanju katerega je kandidat tudi aktivno sodeloval. Povedal je, da Slovenija po številu policistov sodi v vrh evropskih držav, kar gre pripisati zlasti varovanju južne schengenske meje. Predstavil je stanje na posameznih segmentih dela policije in poudaril, da njega prioriteta dela na tem področju ostaja enaka, in sicer odkrivanje gospodarskega kriminala in korupcije.
Posvetil se bo tudi reševanju problematika najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada, na kar opozarja tudi Računsko sodišče, ter vprašanjem tega urada, opreme in šolanja policistov.
Ob zaključku uvodne predstavitve je kandidat povedal, da se zaveda pomena in naloga Odbora za notranje zadeve in bo zato vedno odprt za pobude in vprašanja njegovih članov.
Razprava članic in članov se je v nadaljevanju nanašala predvsem na ukrepe za povečanje učinkovitosti pregona gospodarskega in organiziranega kriminala, na spornost oziroma primernost in vsebinsko smiselnost uvrstitve državnega tožilstva v okvir ministrstva oziroma v izvršilno vejo oblasti, vpliv umestitve državnega tožilstva pod okrilje ministrstva in ta vpliv na učinkovitost delovanja ter smiselnost predvidevane odprave sodne preiskave.
Poleg teh glavnih področij so se v nadaljevanju vprašanja in odgovori kandidata vrstili zlasti okoli: kaznovalne politike prekrškov v prometu, ki je pogosto označena kot način polnjena državnega proračuna; visokih izdatkov za potne stroške policistov za prihod na delo iz enega kraja Slovenije v drugega; število predvidenih državnih sekretarjev na tem ministrstvu; področja varovanja tajnih podatkov in preprečevanja njihovih zlorab z vidika varovanja človekovih pravic; izpeljave projekta enotne osebne izkaznice in posledice za več 100 tisoč državljanov, ki jim bo v tem času potekla veljavnost tega dokumenta; načina delovanja predvidenih skupnih centrov za dežurstva glede na združitev več služb v okviru policije; izvedljivosti varčevalnih ukrepov na ministrstvu brez poseganja v višino plač ali nižanje števila zaposlenih; predvidene selitve Nacionalnega preiskovalnega urada v stavbo na Litostrojski, za kar bo treba ravno tako plačevati najemnino; morebitne izvedbe še kakšnega podobnega projekta, kot je bil projekt Libra znotraj policije; zagotovitve ustreznih pogojev dela policistov v povezavi s predvidenim varčevanjem; zagotovitve
19
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
neodvisnosti dela Nacionalnega preiskovalnega urada, večjo učinkovitost policije in Nacionalnega preiskovalnega urada pri pregonu kaznivih dejanj; morebitne predvidne spremembe Zakona o državnem tožilstvu, glede katerih je bil odnos kandidata v preteklosti kritičen, in načina sodelovanja z generalnim državnim tožilcem.
Po končani predstavitvi in vprašanjih je odbor z 9 glasovi za in 6 glasovi proti sprejel mnenje, da je predstavitev gospoda dr. Vinka Gorenaka kot kandidata za ministra ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za obrambo bo predstavil predsednik gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vlade Republike Slovenije. Spoštovane kolegice in kolegi!
Aleš Hojs, ki je predlagan za ministra za obrambo, se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 9. februarja 2012 predstavil članicam in članom Odbora za obrambo in odgovarjal na njihova vprašanja. Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je odbor z 8 glasovi za in nobenim proti sprejel naslednje mnenje: "Predstavitev Aleša Hojsa kot kandidata za ministra za obrambo je bila ustrezna."
Med programskimi poudarki je izpostavil, da je Ministrstvo za obrambo pristojno za dva podsistema, za obrambni sistem, ki je v izključni državni pristojnosti, in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega del je v državni, pretežni del pa v lokalni pristojnosti. Po pristopu Slovenije k evroatlantskim povezavam se je, kot je povedal kandidat, znatno spremenila tudi obrambna strategija in zagotavljanje nacionalne varnosti. Kljub dejstvu, da imamo na področju sprejetih tovrstnih zakonskih predlogov relativno dobro stanje, pa je treba poudariti, da bodo tako v normativnem kot operativnem delu potrebne nadgradnje oziroma izboljšave sistema. Kljub nekateri pomembnim dokumentom s področja zagotavljanja obrambe in zaščite Republike Slovenije, ki so že bili sprejeti, bo treba ponovno pregledati in novelirati in v čim krajšem možnem času sprejeti nekatere predpise, kot so obrambna strategija Republike Slovenije, novi srednjeročni program 2004 na 2018, strateški pregled obrambnega resorja in posledično spremeniti tudi Zakon o obrambi.
Dolgoročna zaveza Republike Slovenije je po njegovem mnenju članstvo v zvezi Nato, kar nam omogoča in nudi vrhunsko vojaško sodelovanje, možnost izobraževanja, najsodobnejšo vojaško zaščito, predvsem pa ne izključuje nadaljnjega razvoja lastnega obrambnega sistema.
V tej luči je potreben tudi ponoven razmislek o odločitvi o velikosti lastnih obrambnih sil, saj bosta število profesionalnih vojakov in zakonsko opredeljena starostna omejitev služenja v Slovenski vojski v prihodnjih letih lahko povzročala primanjkljaj vojaškega kadra.
Kandidat se zaveda, da je obrambno področje tisto, ki bo deležno tako s strani ministrov
kot tudi s strani poslancev ter javnosti pritiskov po varčevanju. Ob tem je opozoril, da se mu zdi nesprejemljivo varčevanje, ki bi šlo na račun usposobljenosti, opremljenosti, razvoja, predvsem pa varnosti naših vojakov in vojakinj. Nesprejemljivo je, glede na to, s kakšnimi osebnimi dohodki se ponašajo slovenski vojaki, tudi varčevanje pri njihovih plačah.
Tukaj je tudi velika težava; težava je v tem, da se je Slovenija z mednarodnimi pogodbami zavezala za 2 odstotka bruto domačega proizvoda, ki bi ga namenjala za vojsko, česar pa se dejansko ne namenja. Dejstvo je, da je ta procent od leta 2005 do leta 2008 postopoma sicer rasel, vendar ni nikoli dosegel 2 odstotkov. Z novim rebalansom se je ta odstotek znižal na 1,2 oziroma 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda.
Problem samega varčevanja v vojski je po kandidatovem mnenju tudi to, da se že danes namenja skoraj 62 % obrambnega proračuna za zagotavljanje plač. Natovi standardi oziroma priporočila so, da bi ta znesek bil tam nekje med 50 oziroma 55 % obrambnega proračuna.
Mogoče prihranke kandidat vidi v sistemu javnih naročil, kjer je mogoče z bolj odprtimi razpisnimi pogoji kar nekaj prihraniti. Naslednja rezerva, ki jo vidi kandidat, je počasno ustavljanje oziroma zagotavljanje večjega števila rezervnih pripadnikov, določene prihranke oziroma dodatne prihodke pa vidi tudi kandidat v centrih, kot je na primer Večnacionalni center odličnosti za gorsko bojevanje v Bohinjski Beli.
Kandidat za ministra razmišlja o spremembi zakonodaje, ki bi vsaj na simbolični ravni izvzela vojake iz sistema javnih uslužbencev.
Prav tako je govoril o tem, kako je na področju zaščite in reševanja treba izpostaviti, da imamo v tem sistemu 45 tisoč prostovoljcev, pretežno gasilcev, in da je treba zagotoviti tudi njihov status.
Od 10 do 13 članov odbora je razpravljalo in obrazložilo svoj glas za kandidata za ministra. Predlagani kandidat za ministra je odgovoril na postavljena vprašanja ter člane seznanil s svojimi stališči, pogledi in mnenji kot tudi s konkretnejši predlogi za ukrepanje na posameznih izpostavljenih področjih delovanja ministrstva za obrambo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Poročilo Komisije za odnose za Slovence v zamejstvu in po svetu bo predstavil predsednik gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi, predsednik Državnega zbora, predsednik vlade, lep pozdrav!
Ljudmila Novak se je v skladu s 112. členom Ustave, 230. členom Poslovnika 7. 2 2012 predstavila članom Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu kot kandidatka za ministrico brez resorja na področju odnosov med Republiko Slovenije in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednih državah in med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Po krajši osebni predstavitvi se je Ljudmila Novak osredotočila na svoje dosedanje izkušnje, ki
20
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
jih ima s poznavanjem tematike Slovenci, živečih zunaj meja Republike Slovenije.
Poudarila je pomembnost povezovanja lokalnih skupnosti s pripadniki slovenske narodne skupnosti tako v sosednjih državah kot in po svetu, kar je sama tudi kot županja občine Moravče spodbujala in v vzpostavljanju teh vizij tudi aktivno sama sodelovala.
Kot poslanka v Evropskem parlamentu se je seznanila s položajem slovenske narodne skupnosti tako v Republiki Italiji, na avstrijskem Koroškem ter predvsem v času predsedovanja Republike Avstrije Svetu Evropske unije opozarjala na 7. člen avstrijske državne pogodbe. Dejala je, da je pomembno, da se Slovencem zunaj meja Republike Slovenije omogočijo pogoji za ohranjanje slovenske kulture, jezika, da se omogoči tudi stik z domovino matičnega naroda na vseh področjih in da se spodbujajo stiki predvsem znanstvenem, kulturnem, gospodarskem in na področju izobraževanja.
Poudarila je tudi, da bo nadaljevala s tistimi projekti, ki so se v preteklosti v okviru delovanja Urada Vlade Republike Slovenije za donose s Slovenci v zamejstvu in po svetu izkazali kot dobri.
Glede oblikovanja in izvajanja strategij za gospodarsko sodelovanje in za delo mladih je dejala, da je treba preveriti potrebne, torej proučiti in preveriti ustrezne rezultate na temu področju.
Ob koncu predstavitve je kandidatka povedala, da je sodelovanje znanstvenikov slovenskega porekla, ki delujejo v tujini, treba še bolj spodbujati in jim omogočiti vračanje v Republiko Slovenijo tudi z odpravo sedaj še vedno prisotnih birokratskih ovir.
Članice in člani komisije so kandidatki za ministrico brez resorja postavili številna vprašanja. Med drugim tudi o stališču glede notifikacije sporazuma o ponovni vzpostavitvi samostojne demokratične Avstrije, torej notifikacije avstrijske državne pogodbe; o tem, ali je smotrneje imeti ministrico za kulturo kot pa ministrico, pristojno za odnose s Slovenci zunaj meja Republike Slovenije glede na to, da se v okviru Evropske unije bolj spodbuja promocija različnih kultur in se zanjo namenja tudi več sredstev; o konkretnih rešitvah, ki bi posameznikom slovenskega rodu omogočali lažje gospodarsko in znanstveno sodelovanje s partnerji v Republiki Sloveniji; o pobudah za združevanje krovnih organizacij v smeri enotnega zastopstva slovenske skupnosti tako v tujini kot tudi doma; o boljšem delovanju Sveta Vlade Republike Slovenije za donose za Slovenci v zamejstvu in po svetu; o kandidatkinem stališču glede opredeljevanja posameznikov za pripadnost dvema narodoma. Potem o možnostih, da bi se strategije za sodelovanje na različnih področjih, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije, preoblikovale tudi v potrebne resolucije Državnega zbora; o pobudi po ustavni spremembi za izvolitev dveh predstavnikov iz vrst Slovencev v zamejstvu in Slovence po svetu kot poslanca v Državnemu zboru ter seveda o dobrem sodelovanju in obveščanju o položaju in razvoju slovenske skupnosti zunaj meja.
Na postavljena vprašanja je kandidatka seveda odgovarjala. Tako se je predlagana kandidatka v svojih odgovorih opredelila glede
lažjega sodelovanja z zainteresiranimi vlagatelji, potem se je opredelila okoli združevanja in poudarila, da morajo to združevanje opraviti organizacije same. Seveda se je opredelila tudi do ustavnih sprememb in poudarila, da je to pravzaprav najpomembnejša odločitev poslank in poslancev Državnega zbora.
Člani so bili s predstavitvijo kandidatke zadovoljni, zato so po njeni končani predstavitvi glasovali z 10 za in nobenim glasom proti. Želimo jim veliko uspeha v delu slovenske vlade.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Poročilo Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo bo predstavila predsednica gospa Eva Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, poslanke in poslanci!
Kandidat za ministra dr. Senko Pličanič je v začetku uvodne predstavitve izpostavil pomen pravne države kot enega ključnih stebrov države ter poudaril, da se jo lahko doseže samo ob brezpogojnem sodelovanju vseh treh vej oblasti. Po mnenju kandidata lahko o pravni državi govorimo, ko imamo odlično delujoča pravosodni sistem in javno upravo, ki delujeta kot servis državljanov.
V	nadaljevanju je kandidat za ministra predstavil pristojnosti ministrstva ter poudaril ključne cilje in naloge ministrovanja po posameznih področjih, in sicer v pravosodju, javni upravi in lokalni samoupravi.
Na področju pravosodja je izpostavil zlasti naslednje cilje: popolno neodvisnost sodne veje oblasti, pri čemer je zlasti vmešavanje politike v delo sodstva nedopustno; uvedbo poskusnega mandata sodnikov skupaj z uvedbo obveznega izobraževanja in preizkusa znanja, kar bo pogoj za izvolite v trajni sodniški mandat; hitrejše sodne epiloge, zlasti v odmevnih kazenskih zadevah; reševanje čim večjega števila sporov, zlasti gospodarskih, na alternativne načine, kot sta mediacija in arbitraža.
V	zvezi s prenosom delovnega področja organizacije in statusa državnega tožilstva in nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva na Ministrstvo za notranje zadeve je kandidat poudaril, da ne vidi možnosti za vplivanje na delo tožilcev v konkretnih zadevah, ne glede na to, v okvir katerega ministrstva je državno tožilstvo uvrščeno. Kljub temu pa se mu zdijo argumenti velikega dela pravne stroke, da takšna rešitev iz vrste strokovnih razlogov ni ustrezna, prepričljivi, zato bo predlagal, da se koalicijska pogodba ob soglasju vseh koalicijskih partnerjev o tej rešitvi ustrezno spremeni.
Na področju javne uprave se bo kandidat za ministra zavzemal zlasti za bolj racionalno organizacijo državne uprave in v zvezi s tem za ustanovitev upravnih okrajev; za racionalizacijo upravnih postopkov oziroma odpravo administrativnih ovir; za nadgradnjo portala e-uprava z novimi vsebinami in poenostavitev njegove uporabe; za možnost vzpostavitve učinkovitejšega sistema nagrajevanja uspešnih in sankcioniranja neuspešnih zaposlenih v javnem sektorju; za krepitev osebne odgovornosti javnih menedžerjev za doseganje ciljev organa, ki ga vodijo.
21
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
Na področju lokalne samouprave, tej je sicer namenil manj časa kot ostalima dvema področjema, je poudaril potrebo po poenostavitvi in debirokratizaciji vseh postopkov na lokalni ravni, poenotenju postopkov in metodologij v vseh občinah ter spodbujanju občin k povezovanju.
Ob zaključku uvodne predstavitve je kandidat za ministra poudaril, da bo omenjene cilje mogoče doseči le s sodelovanjem vseh akterjev v Sloveniji, ki jih ta področja zadevajo, ter izrazil željo po sodelovanju s poslanci Državnega zbora.
V nadaljevanju so članice in člani odbore kandidatu za ministra postavili tudi vrsto vprašanj. Poslance je zanimalo zlasti, kako si bo kandidat prizadeval za ponovno vzpostavitev oziroma povečanje ugleda ter avtoritete sodstva, ko je nezaupanje sodstvu med ljudmi vse večje. Zanimalo je poslance tudi, kako bo pristopil k odpravi sodnih zaostankov ter k reševanju prostorske problematike slovenskih zaporov.
Izpostavili so tudi problematiko notarskih tarif, vprašanje statusa Odvetniške in Notarske zbornice Slovenije ter povezovanje zemljiške knjige s katastrom.
Organizirani in gospodarski kriminal ter korupcija so v Sloveniji vse pogostejši, zato je poslance zanimalo, kako bo kot bodoči minister pristopil k reševanju te problematike.
Poslance je tudi zanimalo, na kakšen način bi javna uprava postala prijaznejša, kvalitetnejša in odgovornejša, kako bo v prihodnje potekala plačna politika ter politika zaposlovanja v javnem sektorju.
Zanimalo jih je tudi, kaj menijo o sprejemu zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, ki bi zagotavljal transparentnost negospodarskih dejavnosti.
Po končani predstavitvi je odbor s 16 glasovi za in nič glasovi proti sprejel naslednje mnenje:" Predstavitev dr. Senka Pličaniča kot kandidata za ministra za pravosodje in javno upravo je bila ustrezna."
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko bo predstavil predsednik mag. Andrej Šircelj.
Prosim.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, spoštovani predsednik Vlade, cenjene kolegice in kolegi!
Dr. Janez Šušteršič se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 9. februarja prestavil članicam in članom Odbora za finance in monetarno politiko in odgovarjal na njihova vprašanja.
Kandidat za ministra dr. Janez Šušteršič je članicam in članom odbora v uvodni predstaviti podrobneje predstavil ključne poudarke bodočega vodenja Ministrstva za finance, ki temelji na gradnji treh vsebinskih prioritet. Prva prioriteta je znižanje javne porabe, druga davčna razbremenitev in poenostavitev davčnega sistema in tretja predstavlja povrnitev kredibilnosti Slovenije kot potencialnega partnerja za želene investitorje.
Znižanje javne porabe je tako v deležu bruto družbenega proizvoda kot v nominalnem obsegu nujno iz več razlogov. Prvi je ta, da se Slovenija ne more bistveno več zadolževati, saj bi ob ohranitvi dosedanjih trendov kaj kmalu dosegla nesprejemljivih 55 % do 60 % dolga v bruto družbenem proizvodu. Moramo si prizadevati, je poudaril kandidat, da bo javni dolg ostal pod 50 % bruto družbenega proizvoda s trendom postopnega zniževanja. Po drugi strani velja upoštevati, da visoki primanjkljaj in javni izdatki, kot so bili evidentni v preteklih letih zlasti na gospodarskem področju, niso dali pričakovanih rezultatov, predvsem pa niso uspeli rešiti gospodarske krize. Ob tem je poudaril, da bi morebitno dvigovanje davkov le še dodatno izčrpalo že tako oslabljeno gospodarstvo.
Kandidat je za izhod iz krize navedel tudi ustvarjanje potrebnega prostora za davčno razbremenitev ne samo na gospodarskem, pač pa tudi na področju zaposlovanja s posledičnim nujnim ustvarjanjem delovnih mest, kar naj bi za evropski prostor predstavljalo jasen signal, da se slovenska politika na področju javnih financ dejansko spreminja. Gre pa tudi za obveznost na osnovi koalicijske pogodbe, ki v letošnjem letu predvideva znižanje javne porabe za približno 800 milijonov evrov, je poudaril kandidat, kar pa ob nadaljevanju ustaljenega načina nenehnega zadolževanja ne bo mogoče doseči. Izmed ustreznih načinov za dosego prej navedenega cilja je bila navedena tudi možnost podaljšanja interventnega zakona, vsekakor pa gre za ciljno številko, ki jo bo mogoče zastaviti ob neposredni pripravi skorajšnjega nujnega rebalansa državnega proračuna.
Kandidat za ministra je poudaril, da lahko rezultat varčevanja na področju javne porabe v določenem pogledu predstavlja nov začetek socialnega partnerstva, kjer bodo predvideni načini za ozaveščeno varčevanje vseh udeležencev javnega sektorja.
Poudaril je, da je prepričljiv pristop k rebalansu proračuna z zgrajeno spremenjeno prakso ravnanja z javnim denarjem možen argument za podaljšanje interventnega zakona v dogovorih s socialnimi partnerji, ob hkratni odprti možnosti morebitnih prilagoditev na tem področju.
V	zvezi s prioriteto, ki se nanaša na davčne spremembe - gre za razbremenitve, poenostavitve in uskladitve davčnega sistema s sistemi, ki veljajo na področju delovnopravne in socialne zakonodaje. Kandidat za ministra je med davčnimi ukrepi navedel razširitev za investicijske olajšave, dvig olajšave za vlaganje v razvoj, zniževanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.
Kandidat je poudaril, da bomo z zagotovljenim kapitalom tujih investitorjev dosegli ustrezno poslovno prestrukturiranje, ki bo imelo pozitiven vpliv na ostala podjetja v smeri nove poti razvoja, novih delovnih mest in v končni konsekvenci na večjo gospodarsko rast.
V	nadaljevanju predstavitve so članice in člani odbora kandidatu za ministra postavili vprašanja, v katerih je bila zlasti izpostavljena problematika načina zapisa fiskalnega pravila, razmerja med načrtovanim precejšnjim zniževanjem
22
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
javnih izdatkov in socialno državo, predvidenih učinkov davčnih razbremenitev, upravljanja državnega premoženja, usklajevanja delovanja Ministrstva za finance z ostalimi ministrstvi, organizacije Ministrstva za finance... / znak za konec razprave/... davka na finančne transakcije v Evropski uniji.
Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je odbor s 15 glasovi za in nič proti sprejel mnenje, da je predstavitev dr. Janeza Šuštaršiča kot kandidata ministra za finance ustrezna.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za podano poročilo.
Poročilo Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino bo predstavil predsednik mag. Branko Grims.
Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni poslanke in poslanci, vsem zbranim prav lep pozdrav v imenu Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino!
Dr. Žiga Turk se je kot kandidat za ministra predstavil pristojnemu odboru dne 7. 2. 2012 in v svoji uvodni predstavitvi glede področja kulture poudaril, da se bo zavzemal za priznanje njenega posebnega družbenega statusa, za odprtost, za podporo slovenskemu jeziku in ustvarjalnosti ter za vlaganje v kulturno dediščino in povezovanje na muzejskem področju.
Pri izobraževanju je poudaril, da mora biti družba odprta, da bo treba več poudarka dati slovenski zgodovini in vrednotam, na področju znanosti in visokega šolstva pa se je zavzel za ustanovitev slovenske tehnološke univerze, za spremembo financiranja visokega šolstva in za večjo neodvisnost Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu.
Na vprašanja je kandidat kasneje odgovoril, da je prva naloga šolstva, da je ideološko neobremenjeno in da obenem gradi na vrednotah, vzgoja za vrednote mora postati ena od osrednjih nalog celotnega šolstva. Pri varčevanju pa je poudaril, da bi bilo treba več odgovornosti in več pravic, več pristojnosti torej, prepustiti direktorjem, rektorjem in ostalim vodilnim delavcem na področju izobraževanja, ki neposredno odločajo o teh stvareh.
Glede vprašanja v zvezi s političnimi čistkami na javnem zavodu RTV Slovenija - kjer, kot veste, se očitno nezakonito posega v MMC, v enega najboljših spletnih portalov v Sloveniji -, je kandidat za ministra poudaril, da je treba zagotoviti s strani države pogoje, zakonodajo in okolje poslovnih priložnosti, da so mediji dejansko svobodni in med seboj tekmujejo. Pri tem se je posebej zavzel za uresničitev zaveze iz koalicijske pogodbe, da država ne bo posegala v svobodo dela novinarjev in medijev; nasprotno - postaviti mora okvir, da je ta svoboda čim bolj in v največji možni meri uresničena.
Glede sporazuma Acta je povedal, da ni zagovornik tega sporazuma in da ne bo podprl zakonodaje, ki bi kakor koli omogočala prisluškovanje prometu na internetu, ob tem pa tudi
opozoril, da so nekateri očitki temu sporazumu neutemeljeni.
Glede financiranja univerzijade je pojasnil, da bo v prihodnje storil vse, da ne bo prizadet ugled države, ki se je k določenim aktivnostim zavezala, vendar da bo dejansko upošteval kot minister tudi trenutno finančno situacijo, ki vlada v Sloveniji, in enako bo veljalo tudi za organizacijo evropskega prvenstva v košarki leta 2013.
Napovedal je, da bo ministrstvo podpiralo domače leposlovje in znanstveno literaturo ter se zavzemalo za to, da bo več slovenskih knjig dostopnih v obliki elektronske knjige, katere naraščajoči pomen je posebej poudaril in obenem, da se bo s tem povečal tudi odkup avtorskih pravic, ki jih je treba dosledno spoštovati.
Poudaril je, da se bo v prihodnosti zavzel in izpeljal modernizacijo javnega sektorja v kulturi, kar pomeni intenzivnejše sodelovanje z različnimi organizacijami, kot so Asociacija in druge. Modernizirati pa bo po njegovem mnenju treba tudi javni zavod RTV Slovenija, da bi se tudi na ta način izognili nadaljnjemu dviganju naročnine.
V	zvezi z izobraževanjem je na koncu poudaril, da so učitelji ključni pri tem, da šole dobro delujejo, in se zato zavzel, da mora učiteljski poklic postati bolj cenjen.
Na področju visokega šolstva, kot rečeno, se bo zavzel za ustanovitev slovenske tehnološke univerze, saj visokošolski prostor po njegovem mnenju potrebuje več konkurence. Pri financiranju tega področja pa se bo zavzel za regresivno financiranje in za nagrajevanje kakovosti, kar naj bi postala stalnica pri delovanju tega ministra. Srečno.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo predstavila preslednica gospa Alenka Jeraj, prosim.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Pred Odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je dne 9. 2. predstavil kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak.
V	uvodni predstavitvi je kandidat najprej podal splošno oceno stanja v Republiki Sloveniji. Na vseh področjih beležimo drastični padec gospodarske aktivnosti in posledično temu delovnih mest. Približno 50 tisoč državljank in državljanov je manj zaposlenih, kar ima za posledico večji pritisk na socialne transferje in transferje iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
V	nadaljevanju je predstavil svoje stališče za delo, omenil, da je zelo pomembno načelo socialnega dialoga in medgeneracijskega dogovora, zato bo ena izmed kratkoročnih nalog bodoče vlade doseganje novega socialnega sporazuma z medgeneracijskim dogovorom, bremena pa bodo morala v prihodnosti biti sorazmerno porazdeljena med generacijami. Čim prej je treba doseči sporazum s socialnimi partnerji na ključnih vsebinskih področjih.
Izpostavil je potem posebej tudi trg dela. Brezposelnost se je v zadnjem obdobju povečala z 69 tisoč na sedaj registriranih 116 tisoč oseb, kar bo
23
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
treba sanirati - strateške cilje -, do leta 2015 pa povečati zaposlenost na 75 % starostne skupine 20 do 40 let in znižati raven brezposelnosti na raven, ki je bila leta 2008. V dogovoru s socialnimi partnerji je treba znižati število in obseg pasivnih oblik pomoči brezposelnim na račun povečanja aktivnih politik zaposlovanja in čimprejšnjega vključevanja brezposelnih v delu. Ocenjuje, da je javna dela treba organizirati tudi v zasebnem sektorju. Njegov cilj je, da bi brezposelna oseba bila na zavodu za zaposlovanje manj kot dva meseca, da se čim prej vključi v delovno okolje, tudi v javna dela na številnih področjih. Pomembno pri tem je, da brezposelni v temu času pridobi novo poklicno kvalifikacijo in se nato v okviru tega prezaposli ali samozaposli.
Poudaril je ustanovitev sklada za odpravnine, krepitev ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zlasti za mlade in starejše. Prioritetni cilj je vključevanje mladih v delo, posebna skrb pa bo namenjena starejšim, da se jim, če ostanejo brezposelni, omogoči nadaljnja aktivnost. Pri tem je kandidat posebej izpostavil povezovanje generacij z mentorskimi shemami in s podobnimi povezavami med tistimi, ki vstopajo v zaposlitev, in tistimi, ki so pred upokojitvijo.
Zavzemal se bo za razvoj regijskih štipendijskih shem. Poudaril je tudi, da je potrebna prenova Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, zato da bi zagotovili hitrejšo odzivnost na razmere na trgu dela, racionalizirali postopke pri vključevanju brezposelnih v zaposlitev. Zavod bo treba razbremeniti določenih nalog in del, ki jih že delajo druge institucije, še posebej v povezavi z izobraževanjem in štipendijami.
Pri programu aktivne politike zaposlovanja bo treba zmanjšati razdrobljenost programov in se posvetiti predvsem učinkovitim programom. Učinek pomeni kakovostno zaposlitev, ki traja nedoločen čas in kjer zaposlen prejema pošteno plačilo za pošteno delo. Učinkoviteje bo treba nadzorovati trg dela, največja anomalija je zaposlovanje in delo na črno, neplačevanje dela in prispevkov ter izkoriščanje, torej kršenje načel varnega in zdravega dela.
Togost delovnopravne zakonodaje je prav tako velik problem, zato je že vlada iztekajočega mandata pripravila novelo zakona, ki jo bodo na ministrstvu proučili in s socialnim dialogom poiskali skupne rešitve.
Na področju pokojnin je poudaril informativni osebni izračun, ki naj bi spodbujal vključevanje v pokojninsko zavarovanje, dajal tudi informacijo o tem, kaj lahko pričakujemo na starost, in na ta način krepil povezavo med vplačanimi prispevki in dejansko pokojnino, ki jo bomo po zaključeni delovni dobi lahko prejemali.
Novi zakon o pravicah iz javnih sredstev je preglednejši, pravičnejši, preprečuje zlorabe, bolj upoštevane premoženje posameznika pri pridobivanju pravic, uvaja enotne vstopne točke, vendar pa zaradi kompleksnosti še ni zaživel, zato bo treba pogledati, kaj se s sistemom dogaja, in šele nato vanj posegati.
Na področju sociale oziroma institucionalnega varstva je kandidat poudaril, da je
preveč poudarka na krepitvi institucionalnega varstva, manj pa so razvite druge oblike.
Večina razpravljavk in razpravljavcev je pohvalilo odlično predstavitev kandidata. Izrazili so tudi pričakovanje za čim boljše sodelovanje.
Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je odbor z večino glasov, 9 za in 2 proti, sprejel mnenje, da je predstavitev mag. Andreja Vizjaka kot kandidata za ministra za delo, družino in socialne zadeve ustrezna.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Še zadnje poročilo je poročilo Odbora za gospodarstvo, ki ga bo predstavil predsednik gospod Matjaž Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Kolegice in kolegi!
Bom skušal biti čim krajši, ker ste obsežno poročilo prejeli na klopi.
Predsednik Vlade je 4. 2. 2012 predsedniku Državnega zbora posredoval listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre vlade, za kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je predlagal gospoda mag. Radovana Žerjava, ki se je dne 7. februarja 2012 predstavil članicam in članom Odbora za gospodarstvo in odgovarjal na njihova vprašanja.
Predlagani kandidat za ministra je v uvodni predstavitvi orisal svojo dosedanjo poklicno in dolgoletno politično pot. V nadaljevanju pa je predstavil svoje poglede in usmeritve na nadaljnji gospodarski razvoj v pogojih poglobljene gospodarske in finančne krize ter slabih obetov za gospodarsko rast v naslednjem letu tako pri nas kot na celotnem evrskem območju. Poudaril je, da bo mogoče perspektive razvoja Slovenije, ki jih nakazuje koalicijska pogodba, doseči le z zaustavitvijo in vzpostavitvijo konkurenčnega poslovnega okolja za gospodarske subjekte. Tega je mogoče zagotoviti s finančno in administrativno razbremenitvijo slovenskega gospodarstva. Razbremenitvi sta povezani s sprejetjem vrste ukrepov, kot so sprememba dohodninske lestvice, uvedba socialne kapice, povečanje davčnih olajšav na eni strani ter spremembe na področju umeščanja objektov v prostor na drugi strani.
Menil je, da so ukrepi za konkurenčnejše poslovno okolje povezani predvsem z odpravljanjem kreditnega krča, z večjo podporo malim in mikro podjetjem, tujimi investicijami, s podporo SID banke, spodbujanjem kreativnosti, inovativnosti in lastnih blagovnih znamk, z večjo povezavo gospodarstva in znanosti ter spodbujanjem hitrejšega razvoja turizma. Večjo odgovornost za hitrejše prodiranje slovenskih podjetij na tuje trge in pridobivanje tujih investitorjev bodo morale po njegovem mnenju prevzeti tudi naša diplomatska in konzularna predstavništva. Odpravili naj bi zastoj pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev in približno 3,5 milijarde evrov še razpoložljivih sredstev v naslednjih letih usmerili predvsem v izgradnjo strateških inovativnih projektov.
V nadaljevanju so članice in člani odbora kandidatu za ministra postavili vprašanja, v katerih so izpostavili zlasti problematiko nujnih ukrepov za
24
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
zagon slovenskega gospodarstva, odpravo kreditnega krča in z njim povezano sanacijo bank, zagotavljanje ustreznih pogojev za pridobivanje tujih investitorjev v slovenski gospodarski prostor, prodajo oziroma možnost dokapitaliziranja posameznih podjetij ter ohranjanje uveljavljenih blagovnih znamk, kot so Mercator, Pivovarna Laško, Gradbeno podjetje Primorje, Gorenje in druge. Posebno pozornost so namenili tudi zmanjševanju razvojnih razlik med posameznimi regijami in možnosti zadolževanja lokalnih skupnosti za infrastrukturne projekte.
Predlagani kandidat za ministra je v odgovorih na postavljena vprašanja članice in člane odbora še bolj podrobno in konkretno seznanil s svojimi stališči, pogledi, mnenji ter predvidenimi ukrepi.
Po končani razpravi o predlaganem kandidatu je odbor z 12 glasovi za in 1 glasom proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev mag. Radovana Žerjava kot kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ustrezna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovana kandidatka in kandidati za ministre, spoštovane kolegice in kolegi!
Potem ko so se že pred dobrim letom dni začele kazati prve razpoke vladajoče koalicije in ko je 5. junija lani na referendumu padel celoten paket vladnih zakonov, je bilo jasno, da je zgodba te vlade zaključena. Osem mesecev je minilo od tedaj. Osem mesecev smo, žal, izgubljali dragocen čas, namesto da bi delali na osnovi stabilizacij javnih financ, da bi delali na protikriznih ukrepih, da bi nudili operativni servis državljanom, gospodarstvu na najvišji ravni v času, ko ga morda najbolj potrebujejo.
Danes je dan, ko izbiramo novo ministrsko ekipo, tako, ki bo že danes pridobila prav vsa pooblastila in ki bo imela na volitvah pridobljeno legitimnost. Tako ekipo, ki lahko že jutri začne z delom in da naredimo tisto, kar smo si konec koncev vsi želeli, vključno s širšo slovensko javnostjo - postavljamo operativno ekipo za izhod iz krize.
V Slovenski ljudski stranki smo zelo zadovoljni s tem, kar smo imeli priložnost slišati na pristojnih odborih ob zaslišanjih ministrskih kandidatov. Predstavitve so bile strukturirane, jasno usmerjene, največkrat tudi zelo realne, brez leporečenja. Prav vsi kandidati se še kako dobro zavedajo, kakšno odgovornost so prevzeli. V večini primerov je celo opozicija priznala, da gre za dobre poznavalce področij, da gre za ljudi, ki nosijo vse kompetence za vodenje svojih resorjev.
Na tem mestu bi se mogoče dotaknil tudi kritik o politični vladi in pomanjkanju strokovnosti. Ne samo da so zaslišanja dokazala ravno
nasprotno, še več; v Slovenski ljudski stranki mislimo, da bodo prav te politične izkušnje v bližnji prihodnosti ključne za uspešno uveljavitev reform, ki nas čakajo. Slovenija je namreč na prelomnici, prihajajoči mandat bo verjetno najtežji v naši kratki samostojni zgodovini. Samo strokovna podlaga in pripravljanje zakonodaje ne bo dovolj. Potrebn bo: veliko komunikacije, številna usklajevanja, iskanja kompromisov,	pojasnjevanja,	medijska
izpostavljanja, skratka tudi veliko tega, kar imenujemo politika.
Zakaj v Slovenski ljudski stranki ocenjujemo, da je ta vladna ekipa posebna? Ker je to vlada peterice samostojnih, enakovrednih političnih strank, ki so sposobne pogovora in tudi končnega dogovora. Gre za stranke, sicer z različnimi stališči, a ki se hkrati zavedajo, da je samo od njihove zmožnosti doseganja dogovora odvisno, ali se bo določen premik zgodil ali ne. To se je pokazala tudi na konstruktivni seji Državnega zbora kot tudi v tem kratkem času po njej, ko so potekali izredno intenzivni pogovori, da bi se do največje meri pospešili vsi postopki za dosego končnega cilja - postavitev polno operativne Vlade Republike Slovenije.
Ta ministrski zbor bo po skupnem dogovoru vseh strank poskušal narediti vse, da se bo ukrepalo hitro, vendar ob popolnem sodelovanju prav vseh segmentov naše družbe. Rešitev vidimo samo skozi temeljite pogovore in soočanja konkretnih argumentov ob jasni volji in zavedanju vseh sodelujočih, da brez sprememb pač ne bo sprememb. Če poenostavim; za pogajalske mize se bo sedlo tolikokrat, kot bo potrebno za dosego najboljše končne rešitve.
Če se še dotaknem vsebine dela bodoče vlade. Skupna značilnost razvojnih, prednostnih nalog koalicijske pogodbe je tudi zavedanje, da bo vsak ministrski resor moral delovati z manj sredstvi kot do sedaj. Varčevanje je tista beseda, ki se je po tihem vsi bojimo, a se je hkrati zavedamo, da jo bomo morali vključiti v vse pore naše družbe. Temeljna naloga Vlade bo, da socialno šibki ta del občutijo čim manj. Mnogi v Sloveniji svarijo pred varčevanjem, češ da to zavira potrošnjo, poglablja krizo. Upam, da med njimi ni tistih, ki so v samo nekaj letih uspeli podvojiti državni dolg.
Slovenija je v zelo specifični situaciji. Namreč, ne spadamo v kategorijo držav z dolgoletno demokratično tradicijo, ki so dolga leta prikazovale visoke proračunske presežke, ustvarjale finančne rezerve, ki se danes odražajo v finančnih injekcijah svojim gospodarstvom. Slovensko gospodarstvo je namreč dobro desetletje usmerjalo vse svoje moči in resurse v tranzicijsko transformacijo. Tudi zato ob mnogih, verjetno napačnih odločitvah v preteklosti, smo danes gospodarstvo, ki letno pridela eno milijardo in 700 milijonov manj, kot na koncu potroši naša država.
Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana slovenska javnost, danes smo na prelomnici, da po dvajsetih letih neodločnosti naredimo oster rez - ne pri dnu, ne pri ljudeh, ki so se znašli v nezavidljivih situacijah in se soočili z revščino, oster rez je potreben pri ukinjanju vseh tistih privilegijev, ki so si jih skozi leta priborile posamezne neformalne interesne skupine.
25
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
Nova vlada se tega ne sme prestrašiti. Nova vlada bo pri svojih reformnih potezah imela zaupanje državljank in državljanov samo v primeru, če bo dajala občutek, da ustvarja pravično družbo, kjer ni izbrancev in privilegirancev, kjer pravila in zakoni veljajo za vse.
Zato je po osmih mesecih dovolj velikih besed. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke verjamemo tem dobrim namenom, zato bomo danes z veseljem podprli ta ministrski zbor in mu dali mandat, da nemudoma začne z delom. Srečno.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Mag. Matej Tonin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
Prosim.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Drage kolegice, dragi kolegi!
Pred nami je najmanjša vladna ekipa doslej; pred nami je, drznil si bom reči, najbolj izkušena vladna ekipa, ki jo v tem trenutku Slovenija premore.
Minister je politična funkcija, s tem se boste najbrž strinjali vsi, in njegova temeljna naloga je, da učinkovito in dobro vodi resor. V preteklosti se je marsikdaj ustvarjal vtis, da mora biti minister najboljši strokovnjak s področja, ki ga pokriva posamezno ministrstvo. Posledica tega pa je bila, da so se ti ministri, profesorji vse prevečkrat spuščali v posamezne strokovne odločitve in pozabljali na učinkovito in dobro vodenje ministrstva. In kaj se je dogajalo? Videli so drevesa, niso pa videli gozda. In ker se je to dogodilo, je največkrat ministrstvo vodilo ministra in ne minister ministrstva.
Nekateri ste v tem obdobju, ko so bili hearingi, prehitro obsojali posamezne kandidate, preden so sploh lahko pokazali, kaj zmorejo in kaj znajo. Omenil bom prekaljenega in izkušenega večkratnega ministra, političnega mačka, če se malo pohecam, Karla Erjavca. Ne bi ga kar tako odpisal, mislim, da se je že večkrat izkazal kot velik diplomat in da bi lahko na tem mestu še marsikaj dobrega naredil.
Samo za primer, ker je v Sloveniji problem, če ministrske funkcije zasedajo politiki in nekaj primerov s severa. Če grem najprej k nemškemu primeru. Angela Merkel je bila najprej ministrica za mlade in ženske, potem ministrica za okolje in šele potem kanclerka. Mogoče je to prehud primer za Slovenijo, pa poglejmo enega klasičnega nemškega parlamentarca Wolfganga Schaubla: bil je minister za posebne naloge, bil je minister za notranje zadeve in minister za finance. V redu, če nemški premier niso v redu, pojdimo potem še na avstrijske: Wolfgang Schussel - minister za ekonomske zadeve, minister za zunanje zadeve in šele potem kancler; Jozef Proll, na primer - minister za kmetijstvo, minister za finance. Mogoče vam niso všeč avstrijski in nemški premieri, čeprav se večkrat radi z njimi primerjamo, pa bom nekoliko bolj eksotičnega. Pa poglejmo britanski primer: Winston Churchill je bil minister za trgovino, bil je notranji minister, minister vojne mornarice, minister za
oborožitev, finančni in gospodarski minister in predsednik vlade. Ta je imel, recimo temu, bogato politično kariero, pa mu ni nihče oporekal, da je politik tudi minister.
Pred letom 2004 smo velikokrat poslušali zgodbe, kako ta naša prelepa Slovenija zmore samo eno vladno ekipo, za drugo vladno ekipo imamo premalo strokovnjakov. Celo več, govorilo se je, da ima vladno ekipo usposobljena samo ena stran, druga pa je nima. Ampak mislim, da je bilo leto 2004 tisti končni dokaz, ko se je dokazalo, da ima Slovenija več vladnih ekip in da je zdravo in pametno, da se te vladne ekipe tudi med seboj izmenjajo na oblasti.
Odgovornost za vodenje države v tem letu prevzema podobna koalicija, kot jo je prevzela leta 2004. Mene oziroma nas v Novi Sloveniji to navdaja z optimizmom, ker takrat je bilo narejenega veliko dobrega, številni koraki so bili narejeni naprej.
Seveda ni treba poudarjati, da imajo kandidati našo podporo, naj pa opoziciji izrečem, kljub neprimernim opazkam, zahvalo, ker se je na odborih vendar pokazalo, da je opozicija svojo konstruktivnost izpričala tudi s tem, da je podprla kandidate. Izrekam vam našo pohvalo. Seveda pričakujem, da boste to svojo konstruktivnost nadaljevali tudi danes, ker si potem težko predstavljam besede gospoda Zorana Jankovica, ki je večkrat rekel, da ne smemo enega govoriti, drugo pa delati.
Če zaključim, samo to: pričakujem, če ste podprli ministra in ministre na odborih, potem bi bil velik znak konstruktivnosti, da to storite tudi danes. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Dr. Laszlo Goncz bo predstavil stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Prosim.
DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Z današnjim dnem se začenja obdobje, ki je bilo objektivno pričakovano že vsaj pred osmimi meseci, torej najmanj od takrat, ko so zaradi vsem znanih okoliščin propadle nekatere pomembne zakonske rešitve danes odhajajoče vlade. Ali so bile tovrstne politične spremembe potrebne, ali so pretekli meseci bili zamujeni čas ter ali se v naši družbi prepočasi prihaja do konkretnih rešitev, vključno s formiranjem nove vlade, so vprašanja, na katere bi v naši izrazito politično pluralno obarvani družbi težko oblikovali enoznačne odgovore. Zato je v tem trenutku najbolj pomembno, da smo tik pred potrjevanjem nove, po vrsti 10. vlade v samostojni Republiki Sloveniji.
Vsi, verjetno pa prav posebej nova vladna ekipa, se zavedamo zahtevnosti današnjega časa in tudi tega simbolnega trenutka, torej danes. Pričakovanja so več kot velika, morda do določene mere tudi vprašljivo realna, vendar kljub temu upamo, da bo nova vlada zmogla breme in bo uspešna.
26
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
Na predstavitvah ministrskih kandidatov smo lahko dobili vtis, da gre za prave ljudi, ki razpolagajo z dobrimi in večinoma realnimi idejami, ter da je njihova pripravljenost za spreminjanje in ustvarjanje dodane vrednosti v naši družbi nedvoumna. Pri kandidatih, navkljub nekaterim subjektivnim parcialnim očitkom, smo lahko zasledili dovoljšno mero strokovne podkovanosti za opravljanje pomembne ministrske funkcije. Se pa verjetno vsi skupaj zavedamo, da v danih, izredno težkih okoliščinah zgolj to ne bo dovolj. Simbolno rečeno: celotna družba mora biti pripravljena na korenite spremembe. Pri tem je pomembno poudariti, da je oziroma bo najvažnejša objektivna odgovornost prav na izvršni veji oblasti.
Na terenu dobivamo občutek, da se večina državljanov točno zaveda situacije, v kateri smo, in so vsi, ki objektivno presojajo sedanjo situacijo, tudi po svojih močeh pripravljeni zagristi v kislo jabolko v pričakovanju, da se bodo zadeve dejansko začele spreminjati na bolje. Dejstvo je, da nova oblast, predvsem pa nova vlada preprosto nima manevrskega prostora za napake, kar pomeni, da bo morala pristopiti k vodenju države odločno, precizno, spoštljivo do problemov in državljanov, predvsem pa pravično in učinkovito.
Ob tej priložnosti bom izpostavil zgolj kriterij pravičnosti. Vlada in tudi mi vsi skupaj, ki smo soodgovorni za sedanjost in prihodnost države, moramo pošteno oceniti in presoditi, kje so možnosti in rezerve za začetek sanacije nastalega stanja.
Žal danes v naši družbi obstajajo skupine ljudi, ki so brez svoje krivde v taki socialni situaciji, kjer zategovanje pasu ne more priti v poštev. Ta pas se je namreč, žal, že zdavnaj pretrgal. Zato je treba z vidika zmanjšanja proračunskega primanjkljaja privarčevati tam, kjer za to še obstajajo možnosti oziroma kjer so objektivno možni zamiki na področju dejavnosti in programov.
Ocenjujemo, da so usmeritve nove vlade v zvezi s tem vsaj za začetek pravilno naravnane - z vidika zaupanja ljudi v pravno državo, ker brez tega bodo, žal, vsa prizadevanja neuspešna, bo potrebna izjemna učinkovitost na področju dejavnosti sodstva. Na tem področju je v zadnjih letih že prihajalo do določenega kvalitativnega premika, s čimer bo treba še bolj uspešno in intenzivno nadaljevati.
V okviru naše poslanske skupine bova podprla predlagano vladno ekipo premiera Janeza Janše. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, pa kljub temu, glede na določene komentarje, da še vedno do določene mere situacija ni razjasnjena, moram poudariti, da sta najino odločitev pogojevala predvsem dva važna dejavnika. Najino stališče, ki je v celoti uživalo podporo vseh in prav vseh organizacij madžarske in italijanske narodne skupnosti, je bilo, da poslanca avtohtonih narodnih skupnosti lahko prispevata svoj glas pri potrditvi mandatarja in nato tudi vlade, če sta izpolnjena dva osnovna pogoja. Prvič, potencialni mandatar oziroma njegova vlada mora upoštevati predloge in pričakovanja, ki se nanašajo na obstoj in razvoj avtohtoni narodni skupnosti. In drugič, da se sestavi stabilna vladna koalicija med strankami, ki so pripravljene sodelovati in sprejemati odgovornosti
tako, da do odločitve lahko pride tudi brez glasov poslancev avtohtonih narodnih skupnosti. To ne pomeni, da sta poslanca narodnih skupnosti drugačna ali manj pomembna kot drugi poslanci, ker temu ni tako, temveč zgolj to, da je njuno poslanstvo na osnovi ustavnih načel pri določenih vprašanjih oziroma odločitvah in glede načina izvolitve specifična.
Še enkrat poudarjam, da bi bilo politično in moralno nesprejemljivo, da o strankarski barvi vladne koalicije odločata poslanca narodnih skupnosti, ki nista izvoljena na strankarski osnovi niti sta člana koalicije ali opozicije. Oba pogoja sta v primeru imenovanja nove vlade izpolnjena, zato jo bova danes z zadovoljstvom podprla.
Proti koncu stališča naj poudarim, da je na področju problematike narodnih skupnosti kljub nedvoumno pozitivni naravnanosti Republike Slovenije do tega vprašanja treba še veliko postoriti, ker upadanje števila pripadnikov naših skupnosti je, žal, še zmeraj preveč intenzivno. Vzrokov je za to veliko, med najpomembnejše vsekakor sodijo pomanjkljivosti pri izvajanju sicer s pravnoformalnega vidika primerne zakonodaje, težava pa so tudi v marsikaj pomanjkljivo prijaznem okolju do tega občutljivega vprašanja.
Zato je pomembno, da se je potencialna nova vlada zavezala za sistemsko nadgradnjo manjšinske zakonodaje v ospredju s splošnim zakonom o avtohtoni narodni skupnosti za ustvarjanje boljših gospodarskih pogojev na narodnostno mešanih območij ter za ustvarjanje miljeja, ki na osnovi vzajemnega spoštovanja in sprejemanja drugačnosti želi prispevati k uspešnejšemu ohranjanju in razvoju narodnih skupnosti. Upamo, da bomo pri tem skupaj uspešni.
Čisto na koncu, če mi dovolite odziv na neodvisno mednarodno poročilo o predčasnih volitvah, predvsem tudi zato, ker se je do tega v svojem uvodnem nagovoru opredelil tudi predsednik Vlade.
V omenjenem poročilu se zanika tudi dvojna volilna pravica pripadnikov narodnih skupnosti, kar v nasprotju z ostalimi, verjetno utemeljenimi pripombami, po našem prepričanju ni utemeljeno, ker je to sprejeto v okviru rešitev na področju kolektivnih pravic madžarske in italijanske skupnosti, ki temelji med drugimi na mednarodni obveznosti in pozitivni diskriminacijami. Ta pravica je specifična možnost participacije omenjenih skupnosti, ki nikomur drugemu ničesar ne jemljejo. Z vidika osnovnih načel Evropske zveze in Sveta Evrope pa tudi pomeni že zagotovljeno pravico, zaradi katere je bila Slovenija zmeraj omenjena kot vzorna država na področju spoštovanja človekovih in narodnostnih pravic. Zato bi spreminjanje le-te pomenilo zmanjševanje oziroma omejevanje že zagotovljene zakonske ravni, kar verjetno ni interes Evropske skupnosti niti kogar koli v Sloveniji, prepričan sem, da še najmanj nove slovenske vlade.
Novi vladi želim veliko uspehov, vztrajnosti in predvsem, glede na dejanske okoliščine, veliko prijaznega okolja za izvajanje načrtovalnih nalog. Hvala lepa.
27
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Gospod Zoran Jankovic bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
Prosim.
ZORAN JANKOVIC (PS PS): Spoštovane kolegice in kolegi, dober dan. Vidim, da nas je nekaj malo v dvorani, žal mi je, da tudi ni predsednika Vlade, da bi to poslušal.
V tej dvorani nas je več kot 60 % novih obrazov, ki se prvič soočamo s hramom demokracije, z današnjo izvolitvijo vlade se bo ta procent še povečal in sam tudi pričakujem - brez zamere do starejših kolegov, ki tukaj sedijo že več mandatov -, da bodo tudi nekaj novega prinesli.
Tako je naša skupna odločitev, danes pred to sejo, da ne bomo sodelovali v razpravah danes, kajti to nalogo so opravili že odbori. Po mojem mnenju so to nalogo opravili izvrstno, zelo dobro, kajti videlo se je, da so posamezni kandidati dobili maksimalno število glasov, se pravi, soglasje za svojo kandidaturo, ki ga dokazujejo s svojim strokovnim programom in pa tudi s tem, da so s svojim dosedanjim delom izkazali zaupanje, da to znajo uresničiti. Videlo se je tudi, da se glasuje po stroki, kaj kdo misli, kaj kdo čuti ob teh predstavitvah, da so bila vprašanja različna, ampak na koncu so vsi kandidati dobili soglasje.
Zato menim, da je čas, da tudi državljanom in državljankam pokažemo, da smo lahko drugačni, da ni danes čas, v teh težkih časih, ko koristimo te minute za nastop na televizijah in prenos v naše domove tako, da pljuvamo, blatimo posamezne kandidate. Mi se tega ne bomo posluževali in bomo vsem kandidatom in kandidatkam zaželeli dobro delo. Torej, razprave z naše strani ne bo, to je bila naša odločitev.
Glede tega, ali bomo glasovali proti vladi -osebno ne bom glasoval proti vladi, tudi poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije se bodo pri tem vzdržali in ne bodo glasovali proti vladi.
Sam dojemam to kot mandatarsko funkcijo in predsednik Vlade ima pravico, da si izbere svoje sodelavce, sodelavke, ki jim zaupa in ki bodo skupaj delali v dobro te države. Če tega ne bo, bo prevzel tudi odgovornost. Potem ko si je zbral svojo ekipo, ko je dobil legalno pravico, da sestavi vlado - danes o legitimnosti ne bom govoril, glede na volitve, da ne bo kdo mislil, da sem užaljen -, se mi zdi, da je treba povedati, da vlada, ki danes nastopa s svojim programom, naj kar začne delati takoj danes.
Danes je predsednik Vlade in tudi predhodniki so v razpravi omenjali, da to praktično ista koalicija, ki je bila že v letih 2004-2008, v letih debelih krav, v letih gospodarske evforije, in so hvalili dobro delo te koalicije, ki so jo sedaj ponovno vzpostavili. Osebno mislim, da temu ni bilo tako kajti, če bi bilo to res, potem bi 2008 tudi dobili naslednje volitve, pa jih niso. In tudi vodilna stranka, ki je od 2008 do 2011 praktično sodelovala pri vseh reformah kot protireformistka in je ustvarila vzdušje, da je treba reforme zrušiti, najbolj znane so od 5. junija, trikrat proti in četrtič proti vladi - sedaj dobiva težko nalogo, da svoje delo nadaljuje.
Sam si ne želim, da se ponovijo zgodbe iz tega mandata na področju gospodarstva; zanima
me, kaj se bo zgodilo sedaj pri podjetjih, ki so bila omenjena: dve največji državni banki, Pivovarna Laško, Luka Koper, Hit Nova Gorica, Primorje Ajdovščina, in to je čas, ko je vladi treba dati 100 dni miru, da pokaže prve korake, kajti osnovna ideja programa se mi zdi dobra. Če ne bomo zmanjšali števila nezaposlenih, potem praktično ni možnosti, da bi bili uspešni. Ob tem je treba dodati tudi na ta program prepolovitve državnega primanjkljaja, kar je prav, se pravi milijardo 700 zmanjšati za 800 milijonov, vendar sem prepričan, da to ne bo šlo samo z varčevalnimi ukrepi. Končno je tudi cel svet, predvsem pa Evropa v Davosu spoznala - in tudi gospa Merklova je prvič javno povedala, da je treba vlagati v investicije, spodbujati investicije, iskati nove zaposlitve, sicer nobena vlada v svetu nima možnosti, da uspe. Tako tudi jaz tu ponujam tisti nepopularen ukrep in ne bom nič užaljen, če boste prevzeli DDV in ga dvignili za eno točko, predvsem to zgornjo stopnjo, kajti ta proračun bo res treba popraviti in ga na področju primanjkljaja prepoloviti.
Zanima me tudi, ali bo vlada zdaj sprejela nova stališča glede medijske zakonodaje, da ne bo počela isto, kot je počela v letih 2004-2008. Želim, da to stopnjo, ki smo jo zdaj dobili, glede medijske svobode in smo napredovali v lanskem letu za 10 mest, ohranimo tudi naprej in smo tudi svobodni.
Zelo me zanima, kako bo s sodstvom, kajti bili so številni primeri, ko temu ni bilo tako -sodstvo, pravo in pravičnost v tej državi.
Ne nazadnje me zelo zanima vprašanje, kako bo vlada ravnala v primeru zaščite človekovih pravic in svoboščin. Zdaj je idealna priložnost referendum, ki bo 25. marca, glede Družinskega zakonika, da ga vlada podpre. Ni ji treba trošiti sredstev za kampanjo za referendum, lahko samo izrazi svoje jasno mnenje, da Družinski zakonik, ki zagotavlja človekove pravice, podpre. To bo tudi dokaz temu, kako misli delati naprej.
Na področju gospodarstva in človekovih pravic, varstva svobode, varstva sodstva, neodvisnosti tožilstva in sodstva me zanima, ali misli opravljati tisti kadrovski cunami, ki ga je enkrat že pokazala. Pa ne gre za to, da nima pravice zamenjati kadrov, predvsem tiste, ki so na ministrstvih po politični liniji, ne gre za to, da nima pravic tam, kjer je država večinski lastnik, gre preprosto za to znano dejstvo, da so zamenjave v letih 2004 do 2008 praktično pripeljale posamezna podjetja od propada. Ne bom jih našteval, kajti nismo na volitvah, ampak samo opozarjam, da bomo zelo pozorni in kot konstruktivna opozicija bomo gledali pod roke, predvsem na teh področjih, ki sem jih omenil.
Torej, ne bomo glasovali proti vladi. Zdaj je vaše vprašanje, če bomo to vlado podprli. Tudi tega ne bomo naredili, tudi tu se bom vzdržal in ne bom podprl vlade, ne bom glasoval za. Glavni razlog pa je to, da tisto roko, ki smo jo kot opozicija ponujali pri sprejemanju Zakona o vladi, pozicija ni sprejela. Nismo mislili nič slabega, ampak predvsem dobro. Hoteli smo tisto, kar je gospod Erjavec kot izkušen pravnik in danes omenjen kot izvrsten politični tiger, ki se znajde v vsakem položaju, na enem od pogajanj prepričal dva doktorja prava, gospoda Viranta in gospoda Vlačiča, da tožilstvo ne spada pod notranje zadeve, ampak da mora ostati pod
28
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
pravosodje, in sta oba sprejela. In me zanima, kako bodo zdaj glasovali - gospod Erjavec in gospod Virant in SD glede tega vprašanja, kajti mi smo ponujali, da se Zakon o vladi popravi, celo gospod Gorenak je napovedal amandma, pa je potem to svojo besedo snedel, kar ni lepo, in dobimo zakon, ki bi dobili soglasje vseh poslank in poslancev. To je prvi razlog.
Drugi razlog je ukinitev Ministrstva za kulturo. Ob samem sprejemu Zakona o vladi sem gospodu Janezu Janši predlagal, da vrne Ministrstvo za kulturo in da če opozicija predlaga eno ministrstvo več, ima pozicija izjemno lahko nalogo, da reče: "Spoštovali smo predlog opozicije, to je njihov predlog, to naredimo." Sam sem v času volitev zagovarjal, če se ne motim, največje število ministrstev med vsemi kandidati, mislim, da sem govoril o 11, drugi vsi o manj, in z veseljem bi podprl tudi 13., ministrstvo za kulturo, kajti v tej združeni Evropi je to področje simbolno; tisto, ki ohranja podobo naše države, naše besede in je naš najmočnejši način boja za samostojnost in prepoznavnost.
To sta dva razloga, zakaj ne bom podprl te vlade. Na vsak način pa želim Vladi uspešno delo. Mogoče se vam zdi čudno, ampak ne, če bo delo vlade dobro, če bodo državljanke in državljani zadovoljni, pomeni, da smo vsi na dobri poti izhoda iz krize.
Predsednik vlade je omenil partnerstvo za razvoj, ki ga bo ponudil tudi opoziciji. V medijih sem že prebral, da so zdaj ta predlog dobili, mi ga še nismo dobili. Počakali bomo, da vidimo, kaj tukaj piše; ampak ali ga podpišemo ali ne podpišemo, ostali bomo na istih stališčih, da vse tiste dobre predloge, ki so dobri za državljane, državljanke, so dobri za državo, bomo podpirali. Sam sem bil zadovoljen s srečanjem v Vili Podrožnik, ki ga je še danes današnji predsednik Vlade, gospod Borut Pahor, organiziral, povabil vse predsednike strank in predsednico stranke in predstavil nekatere nujne programe. Tam smo doseli visoko soglasje, celo visok nivo potrebnih ukrepov, ampak zgodilo se je nekaj drugega. Od tistega pogovora, ki je bil očitno lep in dober za kamere, se je potem zadeva ustavila. Vlada ima to pravico, da ustavi, ampak takrat bi pač moral povedati, da so zakoni preslabo narejeni - zakoni so dobri - in da jih bodo popravili. Še vedno zagovarjam, da dana beseda naj velja, da naj tisto, kar rečemo, tudi udejanimo, ne pa, da stalno spreminjamo.
Vlado in državo čaka izjemnih težkih pet mesecev, obdobje do 30. junija, ko se bo treba dogovoriti z vsemi deležniki v socialnem dialogu o potrebnih reformah - z združenjem upokojencev, sindikati -, ki imajo vsak od njih svoje zahteve. Pred dobrim mesecem in pol so nam dali rok, so soglašali s tem, da so se pripravljeni dogovarjati in pogovarjati, iskati konsenz, iskati stališče in tudi dogovor, ki bo omogočil zaščito najrevnejšega sloja, obenem pa tudi razvoj cele države. Tukaj se bo pokazalo vaše delovanje, ali je tisto, kar ste govorili, tudi resno mišljeno ali bo prišlo do drugačnih stališč. Sam osebno kot poslanec nikoli ne bom predlagal referendumov, ker se mi zdi, da to dejanje ni namenjeno nam. Tu, v tej dvorani imamo pravico, da se dogovorimo za boljše ukrepe; to je tista
pravica, ki je prepuščena državljankam in državljanom, če niso zadovoljni z rešitvami vlade, če niso zadovoljni z zakoni, ki jih sprejema državni zbor, da svojo pravico izkažejo. Ampak danes je čas, ko je treba stopiti skupaj.
Sam sem imel drugačne poglede na mnogih točkah glede razvoja države Slovenije, ampak zadovoljen sem s tem, kar sem danes slišal, ko je rekel gospod Janez Janša, da je treba pri državljanih ustvarjati pozitivizem in optimizem. In to je res. Z lastnim primerom je treba pokazati, da želimo državi vse dobro. Da ne bomo temeljili delovanja vlade na tem, kdo je bolj naš ali ni naš; da bomo spoštovali tiste, ki svoje delo opravljajo dobro, in ni pomembno, kakšno strankarsko izkaznico imajo.
Mogoče je meni lažje o tem govoriti, ker smo mlada stranka in nismo tako obremenjeni s preteklostjo. Ampak spoštovanje naše zgodovine, spoštovanje pridobitev, ki smo jo dobili, je tista osnova, ki nam daje tudi osnovo za nadaljnji razvoj. Narod, ki ne spoštuje zgodovine, tudi prihodnosti nima. Pa ne bi citiral ne Churchillove zgodovine ne gospe Merklove, ki je nedvomno uspešna, kaj vse sta naredila, ker sploh ni pomembno, kaj je kdo do danes delal, kajti danes bomo dobili vlado. Ocenjujmo to vlado po tem, kako uspešna bo: ali bo uspela prepoloviti primanjkljaj, ali bo standard državljanov višji, ali bo, konec koncev, letna gospodarska rast čez štiri leta 4 %. Ne pozabiti tega, kar so rekli menedžerji na Združenju Manager. Dr. Kraljič je rekel: "Vi ste premalo ambiciozno, ste preozki." Ne le med petnajstimi državami v Evropski uniji, vse možnosti imamo, da se uvrstimo med petnajst najboljših držav na svetu! To pa je utemeljil z več k-ji. Med drugim je govoril o kadrih - da imamo v Sloveniji ljudi, ki znajo, ki zmorejo in ki hočejo. In če bomo dosegli poenotenje na področjih gospodarstva, potem bomo imeli tudi gospodarske uspehe. Ti pa nam bodo zagotovili javno zdravstvo, javno šolstvo, zagotovili socialne pravice, zagotovili solidarnost, ki je nujna v naši državi.
Torej, z naše strani pričakujte konstruktivno opozicijo. Pozitivna Slovenija bo spremljala vsa dejanja vlade. Tiste, ki bodo dobra, bomo z veseljem podpirali, tam, kjer pa bomo menili, da gredo v škodo države, bomo pa trdo opozarjali, kaj ni dobro, vse s ciljem, da gre Sloveniji bolje.
Toliko glede stališča Pozitivne Slovenije. In še enkrat čestitke odborom, da na zaslišanjih ni prevladala ideološka razprava, temveč stroka. Ko sem ta zaslišanja spremljal v medijih - njihove zaključke, kar je prikazala televizija, nisem jih spremljal v celoti -, sem bil vesel, da je bodoči minister dobil poleg vseh glasov tudi aplavz. Kar pomeni, da lahko gremo preko delitev in da lahko spoštujemo tako program kot dosedanjo zgodovino dobrega dela.
Naj bo dobro delo tudi v prihodnje, in dobro delo bo v Pozitivni Sloveniji dobilo podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
29
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav!
Po vseh povolilnih zapletih smo pred dvema tednoma izvolili mandatarja Janeza Janšo. Kakšen dan prej smo sprejeli opozicijski zakon o vladi, sicer dopolnjenega, danes pa odločamo o mandatarjevem predlogu za njegovo ministrsko ekipo. Gre za majhno, za tretjino manjšo ekipo od njene predhodnice, ki pa bo morala biti bistveno bolj homogena, da bo sposobna pripraviti učinkovite ukrepe, ki jih država potrebuje in pričakuje zadnja tri leta.
Razmere niso enostavne. Smo na poti med najbolj ogrožene države Evropske unije. Stanje in trendi so slabi, slabi so obeti, saj napovedi našega Umarja in napovedi v okviru Evropske unije niso obetajoče. Gospodarska rast naj bi se upočasnila, nekateri napovedujejo novo recesijo. Boniteta države in bonitete naših finančnih institucij se hitro znižujejo. Likvidnega denarja je vse manj in njegova cena narašča. Potrebnega razvojnega optimizma ni, vrstijo se propadi družb, vrste na zavodih za zaposlovanje pa se daljšajo.
V takšne razmere, ko zaradi javnofinančnega in siceršnjega stanja gorijo rdeči alarmi, bomo danes, tako vsaj upam, umestili deseto slovensko vlado. Ta ne bo imela možnosti, tako kot njena predhodnica, da bi lahko visoko dvignila proračunsko porabo in z njo pokrila svoj stil vladanja, svoj stil vodenja. Naj spomnim, da si je dosedanja vlada za vsako leto mandata vzela za svoje delovanje vsaj 1,7 do 1,8 milijarde evrov več, kot je zaslužila, in da smo zaradi tega dospeli zelo blizu meje 50 % javnega dolga v deležu bruto produkta, morda pa smo tudi že čez - bomo videli, kaj bo pokazala analiza po primopredaji. Odhajajoča vlada je samo v treh letih javni dolg popeljala iz varnega temnozelenega področja v nevarno temnordeče stanje. Lučke so se prižigale prav v nasprotnem zaporedju kot na znamenitem vladnem semaforju. Ni bilo pa to edino področje, na katerem so se prižigale lučke v napačni smeri, isto se je dogajalo na trgu dela, pri bančnem sistemu, pri financiranju gospodarskih družb in še kje. Vsakodnevno spremljamo težave v delovanju bančnega sistema, odstopajo direktorji, menedžerji največjih finančnih institucij v državi. Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami usmerja svojo kadrovsko politiko na nek prav specifičen poseben način in upam, da to, kar se je dogodilo in se dogaja, ne bo prišteto h kadrovskemu cunamiju vlade, ki prihaja.
Nova vlada bo morala takoj pričeti z ustavljanjem zadolževanja. Cilj prvega leta bo zmanjšanje porabe za okoli 10 %, kar pomeni, da bodo potrebne korenite spremembe miselnosti v konceptih, pristopih, organizacijskih oblikah, sodelovanju in še čem. Potrebujemo vlado, ki se bo dela lotila takoj, saj praktično ni časa za uvajanje. Ta lista ministrov obeta, ker so med njimi kandidati, ki so se na odgovornih tudi ministrskih mestih že dokazali, imajo potrebne izkušnje in občutke. Nekaj pa je novih, ti so opravljali pomembne naloge na
drugih mestih v javnem sektorju ali v gospodarstvu. Delo ministrov bo še posebej težko in zahtevno, saj bo treba sočasno peljati združevanja in reorganizacije v večini resorjev, ne bodo smele umanjkati racionalizacije ter takojšnja priprava najnujnejših ukrepov za preobrat. Veliko bo težav, treba pa bo veliko razsodnosti, poguma in kooperativnosti ne samo znotraj resorjev, ne samo znotraj političnega prostora, ampak precej širše. Pozitivna participacija pri ukrepih, ki jih bo predlagala vlada, vsi ne bodo reformni, se pričakuje od ekonomsko-socialnih partnerjev, delodajalcev, sindikatov, drugih civilnodružbenih ali interesnih skupin in tudi od opozicije. Vsi ti so že dokazali, da se znajo prilagoditi potrebam države, kadar je to najbolj potrebno. Ker so makroekonomska izhodišča znana, znani pa so tudi cilji, ki jih mora Slovenija doseči, če se hoče ponovno prebiti ne samo med obetajoče, ampak med uspešne države, je treba sodelovanje postaviti na primerno raven medsebojne	spoštljivosti,	upoštevanja,
argumentacije in občutka za pravo mero.
Kot sem že povedal, bo ekipa ministrov precej zmanjšana. Večina ministrov bo morala poleg doslej običajnih zadolžitev v resorju prevzeti še nove, nekateri celo več. Nastali so nekateri tako imenovani superresorji, zaradi česar je bilo zasejanih že veliko dvomov v javnosti. Mnogi so se spraševali, kdo bo zmogel obvladovati tak superresor. Postavili so se dvomi v sposobnosti kandidatov, še predno so bili ti kandidati sploh predlagani.
Vendar če pogledamo malo čez meje države, hitro opazimo, da imajo nekatere precej večje države, nekatere desetkrat ali večkrat večje, ravno toliko ali morda le kakšno ministrstvo več kot Slovenija. Ali se kdo vpraša, kako to tam zmorejo in kako so tam lahko še učinkoviti? Ali res nismo sposobni drugega kot večnega dvoma v politično nasprotno stran, njene predloge, poteze in kandidate? Ne da bi vedeli, kdo bo nalogo opravljal, in ne da bi počakali na rezultate njegovega dela, so letele ostre puščice dvoma. Toda tudi tisti, ki jih streljajo, so imeli podobne načrte: zmanjšanje števila institucij, števila resorjev, torej preoblikovanje vlade in državne uprave na isto ali približno isto število ministrstev in tudi tam bi se na koncu precej podaljšal spisek nalog ter pristojnosti ministrov in ministrstev.
Morda bi se kaj kako drugače zložilo, vedno so možne različne kombinacije, vendar na koncu bi bilo vse skupaj precej podobno in prav tako bi bilo treba opraviti vse naloge. Menim, da je treba vsakokratni vladi omogočiti, da si razdelitev resorjev in institucij prilagodi in oblikuje tako, da bo lahko delovala kar najbolj učinkovito, saj najbrž to tudi potrebujemo.
V zadnjem času se je pojavilo veliko vprašanj ali celo nasprotovanj drugačni umestitvi kulture, tožilstva, okolja, prostora in nekaterih drugih področij. Cilj drugačne umestitve v resorje ni poslabšanje stanja, ampak izboljšanje, racionalnejša ureditev, tako kot na tistih drugih, nespornih področjih, ki se niso spreminjala.
Nič ni pomenilo, da smo v prejšnjem mandatu imeli na primer samostojno ministrstvo za kulturo in ministrico za kulturo - menda sta bili tako
30
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
stranka kot ministrica zapriseženo predani kulturi. In ravno v prejšnjem mandatu je bilo 60 milijonov evropskih sredstev, rezerviranih za investicije v kulturi, razporejenih za druge namene, morda tudi za telekomunikacije. V prejšnjem mandatu tudi ni ravno vzorno deloval, recimo, Filmski sklad, ker je bilo tu veliko kadrovskih špetirov. Prav tako veliko potencialov iz vseh sfer kulture ni dobilo pričakovane ali iskane podpore, tujina pa je nekatere podprla, jih tudi nagrajuje in zunaj meja kljub temu žanjejo uspehe, velike uspehe.
Vemo, da ni vse v denarju, da so še drugi pomembni kriteriji, vendar poskusimo z novo organizacijo; če se ne bo obnesla, lahko še vedno popravimo, morda že v tem ali pa v naslednjem mandatu.
Podobno je tudi na drugih področjih. Marsikje bo treba odstraniti kakšno nalepko ekskluzivnosti oziroma privilegijev, ko so nekatere privilegirane skupine uspele doseči tako zakonsko rešitev, da se jim enostavno ni mogoče izogniti, zato so marsikje rešitve komplicirane, dolgotrajne, po nepotrebnem drage in ne dopuščajo, da bi si državljan lahko kaj storil sam. Take primere imamo pri urejanju prostora, imamo v pravosodju in še kje in te anomalije, te nalepke bo treba odpraviti v najkrajšem možnem času.
Zaslišanja ministrov so bila opravljena. V poslanski skupini ocenjujemo, da so bile predstavitve izčrpne, odlično pripravljene in da so bila ustrezna tudi dodatna pojasnila kandidatov na postavljena vprašanja.
To kažejo tudi glasovanja na odborih. Za vseh 12 kandidatov za ministre se je od 192 možnih glasov opredelilo 160 poslancev, kar 146 jih je glasovalo za. V povprečju od vseh glasov so dobili kandidati več kot tričetrtinsko podporo.
Če so glasovanja na delovnih telesih, na katerih se je kandidate temeljito izprašalo, pošteno merilo, pošten kriterij, če so bila glasovanja opravljena na osnovi vsebine in kvalitete njihovih predstavitev ter zaupanja vanje, potem bi morala biti izvolitev te vlade podprta z veliko večino in z le malo glasovi proti.
Spoštovani predsednik vlade, spoštovani kandidati za ministre! Vaša naloga bo težka, vendar ne nerešljiva. Želimo vam uspešno delo, želimo, da bi Slovenijo ponovno vrnili na pot perspektivnih, vzornih evropskih držav in da bi država in čim več državljanov začelo živeti od sadov svojega dela.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo listo vladne ekipe, ki jo je predložil mandatar Janez Janša, podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Gospod Janko Veber bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Prosim.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo in lep pozdrav tudi v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Že v uvodu lahko povem, da se Socialni demokrati zavedamo, v kako težkih okoliščinah nastopajo svoje funkcije ministrica in ministri. Globalna ekonomija gre v drugi krog krize, zato
upamo, da že občutite razliko med nastopi v odboju predvolilne kampanje, ko ste z veliko lahkotnostjo ponujali všečne rešitve ljudem, pogajanjem pri vnašanju koalicijskih zavez, nastopih pri zaslišanjih na odborih v Državnemu zboru in realnostjo, ki vas čaka v primeru izvolitve.
Razumemo, da ste si vzeli tudi čas za pripravo in preoblikovanje ministrstev skoraj do srede aprila, ko je planirana prva redna seja Državnega zbora. Toda, naj že na začetku povem, da naše podpore pri imenovanju ne boste imeli, ker vam ne želimo dajati potuhe, ampak bomo od vas terjali resno in odgovorno delo, ki ga bomo spremljali kot državotvorna opozicija. Poudarjamo, da bo naša konstruktivna politika, ki vnaša v družbo mir, varnost in stabilnost, ter argumentirano odločanje, ki postavlja vsebino pred obliko in ne služi pristranskim interesom najmočnejših, ključna karakteristika delovanja Poslanske skupine Socialnih demokratov v opoziciji.
Dinamika sprememb v svetu je vse hitrejša, zato so naša pričakovanja uprta v to, da jim boste sledili in s tem preprečili poslabšanje položaja slovenskega gospodarstva in posledično vseh nas. Potrebne ukrepe za obvladovanje resnih razmer bomo podpirali, čeprav se je dobra praksa koordinacije predsednikov strank o dogovoru po izvedbi potrebnih ukrepov zaključila na način, da niste podprli Zakona o javnih financah, ki ga je pripravila vlada Boruta Pahorja. S tem je bila zamujena priložnost, s katero bi umirili trend padanja bonitet Slovenije. Toda prepričani smo, da je treba pri tej koordinaciji vztrajati tudi v prihodnje.
Opozoriti pa je treba na bistveno razliko med Socialnimi demokrati in vsebino koalicijske pogodbe bodoče vlade predvsem v odnosu do državnega premoženja in donosu kapitalskih naložb. Ko smo odločanje o prodaji kapitalskih deležih v podjetjih in njihovo upravljanje umaknili iz kabineta predsednika Vlade in posameznih ministrov, se je povečeval donos kapitala. Dokazali smo, da država lahko funkcionira kot vsak zasebni lastnik premoženja. Skupna knjigovodska vrednost neposrednih deležev Republike Slovenije v družbah je bila konec leta 2010 8,65 milijard evra. Dobiček iz poslovanja je porasel za 45 %, in sicer na 289 milijonov evrov.
Iz koalicijske pogodbe je mogo če zaslediti neoliberalni pristop vladanja, kar pomeni, da se bo premoženje slovenske države prodalo. Zato ne bomo pristajali na tezo, da je država slab gospodar, ker se s takšno trditvijo v javnosti upravičuje nujnost prodaje državne lastnine. Dejansko pa se za tem skriva interes za bogatenje zasebnikov na račun donosov, ki bi lahko bili priliv v državni proračun.
Socialni demokrati smo tudi za rešitev glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke, na podlagi katere bi Evropska banka za razvoj in še nekateri finančni investitorji dokapitalizirali banko. Smo tudi za rešitev, na podlagi katere bi zaposleni v Novi Ljubljanski banki dokapitalizirali banko. Toda država mora ostati največji lastnik in ostalo lastništvo mora biti razpršeno, ker ne želimo, da se upravljanje z banko prenese v tujino.
Poleg popolnega prevladovanja kapitala nad ljudmi opozarjamo tudi na izčrpavanje javnih financ na področju vzgoje in izobraževanja, kjer se
31
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
bo tako zasebne vrtce, šole in univerze financiralo z javnimi sredstvi. To pa samo po sebi še ne zagotavlja dviga kvalitete šolanja in študija. Zaznati je tudi trend uvajanja šolnin, kar bi bistveno omejilo dostop do šolanja.
Socialni demokrati se zavedamo, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili varno starost, kar bi lahko zagotovili že z našo pokojninsko reformo, zagotovo pa z uvedbo individualnih računov tega ne moremo zagotoviti, ker dejansko omogoča varno starost samo privilegiranim skupinam.
Potrebna bo tudi zdravstvena reforma, ki bo ukinila dodatno zdravstveno zavarovanje. Menimo pa, da je uvajanje konkurenčne zdravstvene zavarovalnice prispevek k drobljenju sredstev, ne pa k racionalizaciji delovanja zavarovalnice.
Tako za prevladanje kapitala nad ljudmi, kar bi se odražalo v dostopu do šolanja, zaposlovanja, v dostopu do zdravstva in predvsem pri pridobitve ustrezne pokojnine, menimo, da povečuje razlike med ljudmi, kar za nas ni sprejemljivo. Temu bomo odločno nasprotovali in dokazovali, da obstaja tudi drugačna rešitev in da to alternativo lahko zagotovimo Socialni demokrati.
Upoštevajoč dejstvo, da gre za pomembne programske in vrednostne razlike med Socialnimi demokrati in nastopajočo vlado, bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov glasovali proti imenovanju ministrice in ministrov. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Gospod Rihard Braniselj bo podal stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade!
Danes volimo jubilejno, 10. slovensko poosamosvojitveno vlado. Ne le v tem, še v mnogo čem bo ta vlada nekaj posebnega v naši zgodovini. Gre za projektno vlado, ki bo morala Slovenijo popeljati iz krize in pretežni del ukrepov bo moral biti temu podrejen. Gre za vlado, od katere se izjemno veliko pričakuje, njena uspešnost pa bo odvisna od zaupanja ljudi, socialnih partnerjev, civilne družbe in sodelovanja celotne slovenske politike. Vlado sestavlja pet dokaj različnih političnih strank, kar je po eni strani lahko šibkost te vlade, prepričani pa smo, da je to lahko tudi njena moč, udarnost in prednost. Ukrepi vlade zagotovo ne bodo všečni, morajo pa biti pravični, učinkoviti in odločni, takšni, da jih bodo državljani razumeli, in predvsem takšni, ki bodo državo stabilizirali in popeljali tako iz gospodarske krize kot iz krize vrednot. Pri tej vladi gre za optimalno kombinacijo političnih in strokovnih izkušenj, kar obeta uspeh in vliva optimizem.
Volimo vlado z doslej daleč najmanjšim številom ministrstev, zgolj 11 plus 1. Spomnimo se, Demosova vlada je imela 26 ministrstev in 4 podpredsednike vlade. V dvajsetih letih torej zmanjšanje števila ministrstev kar za dve tretjini ter prav za toliko zagotovo povečanj obsega dela, kar pomeni izjemno odgovornost in pogum celotne ministrske ekipe. V nobeni vladi doslej vloga
finančnega ministra ne bo tako ključna; od tesnega sodelovanja s predsednikom vlade ter usklajenosti celotne vlade ekipe je odvisno, ali ta vlada uspe ali ne.
Državljanska lista bo predlagano listo ministrov podprla z iskreno željo, da bo vlada uspešna, v dobro Slovenije in vseh nas.
Da ne bo preveč besed, naj torej vlada s svojim delom začne oziroma kot vzklik iz srednjeveških viteških iger: naj vas spoznamo na delu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Spoštovani podpredsednik, spoštovani predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede liste kandidatke in kandidatov za ministrico in ministre Vlade Republike Slovenije.
Naj začnem predstavitev stališča Poslanske skupine DeSUS glede liste kandidatke in kandidatov za ministre nove, desete slovenske vlade z navedbo enega od slovenskih tednikov, ki je novo vlado poimenoval "ekipa za težke čase". Takšnemu poimenovanju se pridružujemo tudi v naši poslanski skupini, saj nova sestava prevzema vodenje države v najtežjih časih po osamosvojitvi Republike Slovenije.
Zagotovo bo imela nova vlada izjemno težko delo, na kar nakazujejo kritike, ki so se pojavile, še preden so bili znani kandidati za ministre. S tem seveda mislim na novelo zakona o vladi, ki je razburkala slovensko javnost, še posebej različna interesna združenja, ki se bodo očitno težko sprijaznila s tem, da je potrebno varčevanje na vseh področjih. Državna blagajna ni vreča brez dna in s tem se bomo morali slej ko prej sprijazniti vsi.
Breme reševanja finančne in gospodarske krize si bomo morali s socialnim dialogom medsebojno porazdeliti in sprejeti kompromisen socialni sporazum, ki bo slovensko državo čim hitreje in čim manj boleče popeljal ven iz krize.
V Poslanski skupini DeSUS ocenjujemo, da je nova sestava vlade koalicijsko uravnotežena, kar pomeni, da bo tudi odgovornost med vsemi člani ministrske epike enakomerno porazdeljena. Skupaj bodo torej nosili vso težo odgovornosti za uspehe kot tudi za morebitne neuspehe, za dobre in morebitne slabe odločitve, za dobre in morebitne slabe rezultate.
Poslanki in poslanci Poslanske skupine DeSUS smo prepričani, da se vsi kandidati za ministre zavedajo, v kaj se podajajo, in da se te naloge lotevajo s polno odgovornostjo. Prav tako smo prepričani, da bodo svoje delo opravili dobro, še posebej če bo opozicija držala besedo, da bo konstruktivno sodelovala in ne bo nagajala novi vladi.
Mislim, da se vsi, ki danes sedimo tu notri, pa tudi državljanke in državljani Republike Slovenije strinjamo, da nova vlada ne bo imela lahkega dela. Žal je državna blagajna bolj ko ne prazna, prihodkov
32
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
je vse manj, zadolževanje postaja predrago, zato bomo morali rezati stroške in varčevati. To nove vlade zagotovo ne bo naredilo priljubljene; mnogi, še posebej tisti, ki so bili leta in leta deležni privilegijev, bodo prisiljeni deliti usodo večine državljank in državljanov, zato z njihove strani nova vlada pričakuje največ kritik in protestov. Žal se varčevanju ne moremo izogniti, lahko pa vsi skupaj začnemo manj kritizirati in več ustvarjati, predvsem pa drug drugemu, torej tudi novim ministrom, dati priložnost in možnost za delo in ustvarjanje dodane vrednosti naši državi. Vlada mora čim prej postati operativna in začeti z normalnim delom, da ne bo Evropska unija postala stečajni upravitelj naše države. Prepričan sem, da si tega niče od nas ne želi, zato je nujno, da končamo s stokanjem in začnemo s konkretnimi ukrepi tlakovati pot iz krize.
Poslanki in poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo predlog za imenovanje ministrice in ministrov podprli. Predsedniku vlade in bodočim ministrom pa želim veliko uspeha, modrosti, strpnosti in vztrajnosti pri njihovem delu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Besedo ima mag. Branko Grims. Pripravi se mag. Katarina Hočevar.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo. Vsem, tudi prihajajoči vladi, prav lep pozdrav!
Kaj lahko pričakujem od nove vlade in kaj bodo njene prve naloge? Na nek način nas to uči zgodovina, kajti zgodovina je za to, da se iz nje kaj naučimo, sicer se rada ponavlja. Najprej poglejmo zapuščino, ki jo sprejema sedanja vlada. Na nek način je to zelo podobno tistemu iz leta 2004. Takrat se boste spomnili, da je Ropova LDS in SD, to se pravi tranzicijsko-levičarska vlada, sprejela odločitev o povečanih nakupih orožja in o nakupu oklepnikov 8x8 in se pri tem zavezala tudi pred mednarodno javnostjo, tudi s podpisom izjav o tem. Nato je naslednja vlada to dediščino morala uresničevati po najboljšim močeh, da bi Slovenija ostala verodostojna in bila zato štiri leta, še do danes se nekatere stvari vlečejo, zmerjana z orožarji.
Zgodovina se ponavlja! Kajti v odhajanju je Pahorjeva vlada podpisala sporni sporazum Acto. Acta, če ne bi zadevala tudi elektronskih medijev, bi bila najbrž zelo dobra stvar, tako pa so nekatere stvari v njej, blago rečeno, vprašljive, nedorečene. In kar je najhuje, bile so sprejemane daleč od oči javnosti, nihče pravzaprav ni niti vedel v najširši javnosti, celo v stroki ne, o tem, dokler ni bila podpisana. Kaj je torej nauk? Zelo verjetno se bo na naslednjo vlado - nekateri naslovi danes v rumenem tisku to že kažejo: "Nova vlada podpira Acto". Ja, čakajte! Prejšnja jo je pa podpisala, ljudje božji! Prejšnja nosi odgovornost za to, nova nosi odgovornost za vprašanje verodostojnosti. In zgodovina se očitno spet namerava ponavljati, da se bo proti novi vladi bilo neko sveto vojno za nekaj, kar je v resnici storila prejšnja vlada pod vodstvom gospoda Pahorja, daleč za hrbti ljudi, v nasprotju z lastnimi besedami o svojem transparentnem delu.
Tisto, kar je torej prvo, kar velja pričakovati od nove vlade, je, da bo delala javno in transparentno; da bo vlada, ki bo omogočila ljudem in stroki, da izrazi svoje mnenje, in bo ljudem znala tudi prisluhniti. Že če to doseže, bo to drastična, ogromna razlika od delovanja dosedanje, prejšnje, sedaj že propadle koalicije in vlade. Tisto, kar pa je njena temeljna naloga, pa je doseči nov razvojni krog za Slovenijo. Tudi v tem obdobju, ki ga je sicer začela objektivno neka mednarodna finančna kriza, bodo v veliki meri popoprala Sloveniji s svojo nedejavnostjo tudi sedaj že propadla vlada in njena koalicija, je gospodarsko stanje, ki ni dobro, je ogromen dolg, ki zapira manevrski prostor za nadaljnje razvojne korake. Toda tudi v teh okoliščinah so se našli ljudje, podjetniki, ki so našli nove produkte, tržne niše, uspešno stopili na poslovno pot in ti zaslužijo vsi podporo, tudi finančno s strani države v tistem delu, ki ga Evropska unija dopušča; ne tisti propadli velikani, ki dobivajo še kar od odhajajoče vlade neke finančne injekcije, ki v resnici okoli ovinka samo dodatno zalivajo ali pa, če želite, popravljajo navzven bančni sistem, ki je ves politično navrtan. Podjetniki, tisti, ki imajo dobre produkte, ki lahko zaposlijo dodatne ljudi, ki lahko odprejo nova kvalitetna delovna mesta, ki so nosilci razvoja, ti zaslužijo pomoč! Pomoč v obliki ustreznega okvira zakonodaje, ustreznih institucij, ki bodo dejansko delovale v tej smeri, in tudi finančne pomoči v tistem delu, ki je v Evropski uniji dopustna.
Kaj torej to pomeni? To pomeni, da mora podjetništvo postati vrednota in da je treba ustvariti pogoje, da bodo pogoji za podjetništvo v Sloveniji vsaj primerljivi, če ne boljši, s sosednjo Avstrijo. To je celo več, kot piše ta trenutek v koalicijski pogodbi. To pomeni, da bi moral biti petletni moratorij za plačilo davka na dobiček, da bi morali imeti dobro delujoč bančni sistem, da bi morali imeti ustrezno pravno zaščito, delujoče pravosodje torej, in ustrezno finančno disciplino in da bi zmogli toliko poguma, da bi že predrli tisti nepremičninski balon, tudi umetno napihnjen zaradi špekulantov in zaradi bančnih portfeljev, v katerih se seveda umetno napihuje preko nesorazmerno visokih cen nepremičnin njihova uspešnost in se na tej osnovi izplačujejo ogromne nagrade določenim ljudem v upravah, nadzornih odborih, da bi torej to ustrezno znižali, da bo cena nepremičnin za enega podjetnika, ki bo želel kupiti nekaj v Sloveniji, vsaj približno primerljiva z Avstrijo. Danes ni. Danes je cena nepremičnin v Avstriji kvadratnega metra zazidljivega zemljišča, ustrezno opremljenega, blizu avtoceste, štirikrat do petkrat višja v Sloveniji, kot je v sosednji Avstriji. V Avstriji je petkrat nižja. Kupna mo č in finan č na disciplina pa je tam neprimerljivo večja in prav tako pravna varnost. In se odliva ta najsposobnejši sloj ljudi, ki je motor razvoja povsod po svetu, iz Slovenije v Avstrijo. Zlasti na Gorenjskem zelo občutimo ta problem. Zadeva gre celo daleč, da se zdaj že selijo mlade družine tja in s seboj nesejo vse, če želite, tudi našo skupno prihodnost.
Ta proces zaustaviti in narediti Slovenijo po naklonjenosti podjetništvu primerljivo s sosednjo Avstrijo, je po mojem prepričanju ključna naloga naslednja vlade. In z glasom za novo vlado, za
33
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
katero sem prepričan, da je sposobna to izvesti, svoj delež odgovornosti danes tudi sprejemam.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Katarina Hočevar, pripravi se gospod Franc Jurša.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DLGV): Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Pred nami je vlada, ki jo je oblikovala koalicija za izhod iz krize. Ta koalicija je svoj prvi test uspešno prestala, ko je dokazala, da je sposobna sodelovati. Sodelovanje pa je tisto, kar bo morala dokazovati tudi v prihodnje. To bo njen najpomembnejši test. Zato bom danes glasovala za, ker verjamem, da bo imela posluh tako za socialne partnerje kot tudi opozicijo. Veseli pa me, da ta koalicija ni ideološka in da nima namena odpirati tem, ki razdvajajo slovenski narod. Glasovala bom za, ker menim, da je treba najprej ustvariti in šele nato deliti. Glasovala bom za, ker sem skupaj z Državljansko listo za razvoj podjetništva, zdravega gospodarstva, za odgovorno javno upravo in za Slovenijo brez nedotakljivih. Glasovala bom za, ker sem za pokojnine brez privilegijev. Glasovala bom za tudi zato, ker menim, ker si želim več kulture in manj birokracije. Z razočaranjem pa ugotavljam, da imamo v tej državi tudi kulturo zmerjanja in sovraštva. Takšna kultura, spoštovane kolegice in kolegi pa, roko na srce, potrebuje prej kaj drugega kot pa ministrstvo za kulturo. Slovenija ni samo Ljubljana in nikoli ne bo. Državljanska lista se bo zato v tem mandatu še posebej prizadevala za decentralizacijo in bolj uravnotežen razvoj vse Slovenije.
Moj glas pa danes ni bianko menica prihajajoči vladi. Poslanke in poslanci smo del Državnega zbora in najvišjega predstavniškega telesa državljank in državljanov Republike Slovenije. V skladu z ustavo glasujemo po svoji vesti in nismo vezani na nobena navodila. Ko mi vest ne bo dovoljevala, da podprem predloge nove vlade, bom glasovala proti.
V upanju, da bo koalicijska pogodba postala realnost in da bo vlada izpolnila pričakovanja Slovencev in Slovenk, bom danes vlado podprla. Na koncu pa vam bodoči ministri in gospa ministrica želim veliko uspeha, predvsem pa trdne volje pri vašem delu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Jurša, pripravi se gospod Jožef Horvat.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Še enkrat lep pozdrav predsedniku Vlade kakor tudi kolegicam in kolegom!
Časi, ki so pred nami, so še bolj zahtevni, kot so bili pred dobrimi tremi leti, ko se je dejansko začela gospodarska in finančna kriza. Danes je kriza praktično zakoreninjenja v vse pore vsakdanjega življenja naših državljank in državljanov. Kot da to ne bi bil dovolj velik udarec za
Slovenijo kot majhno državo in tako sploh še bolj odvisno od drugih, smo se morali soočiti tudi s politično krizo. Z namenom presekati politično nemoč prejšnje vlade smo s predčasnimi volitvami dobili ne samo novo sestavo državnega zbora, ampak bomo danes dobili tudi novo vlado.
Verjetno se vsi strinjamo, da potrebujemo odločno in tudi zelo učinkovito vlado. Takšno vlado, ki bo zmogla pravilno ovrednotiti prioritete, ki so ključne in najpomembnejše za izhod iz težke gospodarske krize. Zato bomo potrebovali kompatibilno in kredibilno ministrsko ekipo. Poslanska skupina, kateri pripadam, je sodelovala v vseh predstavitvah kandidatov in kandidatke. Na podlagi opravljenih zaslišanjih ocenjujem, da je predlagana ekipa ministrice in ministrov izpolnjuje prej navedene lastnosti. Pričakujem, da bo ministrska ekipa s premierom na čelu sposobna odkritega dialoga in povezovanja med seboj kot tudi v razmerju do socialnih partnerjev in opozicije, predvsem pa v razmerju do vseh državljanov in državljank, ki jim dolgujemo, da se ta država pripelje iz težke situacije.
Naj vam povem, da bo poslanska skupina enotno v celoti podpirala rešitve, ki jih zahteva koalicijski sporazum. Ni za pričakovati, da bi podpirali rešitve in predloge, ki bi načeli ustavne pravice in ustavni red v naši državi, in v takšnih primerih, ko bi prišle na vrsto stvari, ki ne zadevajo koalicijskega sporazuma in programa naše stranke.Za to si bomo še posebej prizadevali.
Želimo si, da bi naša stranka bila enakovredna stranka vsem ostalim koalicijskem partnerjem. To poudarjam predvsem zaradi tega, ker v prejšnji vladi ni bilo tako. Seveda se bomo zavzemali za krepitev socialne države. Tu imam v mislih upokojence, delavce z minimalnimi plačami ter mlade, ki so končali šolanje in želijo delati, pa ne dobijo ustreznega delavnega mesta, kakor tudi tiste nezaposlene, ki si želijo delati.
Novi vladi želim uspešno delo in hiter vzpon v težkih gospodarskih situacijah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Horvat, pripravi naj se mag. Majda Potrata.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik Vlade, spoštovana skorajšnja ministrica in ministri!
V 20 letih samostojne Slovenije bomo danes dobili deseto slovensko vlado. Dva meseca in slab teden po pravih predčasnih volitvah. Po začetnih zapletih zaradi deficita veščin političnega dialoga imamo vlado relativno hitro, glede na stanje v državi pa zadnji trenutek. Kompetentna ekipa z izkušnjami, z dobršno mero tudi inženirskega znanja daje upanje. Po predstavitvah kandidatov za ministre sem pomirjen in zadovoljen. Dali so besedo državljankam in državljanom, da bodo ministrovali z razumom in s srcem. Enako za vse državljanke in državljane Republike Slovenije, in to brez prišepetavanja evropsko preživelih naukov in inštrukcij botrov slovenske tranzicije, ki žal še ne kaže znakov svojega konca. Prav stanje duha v
34
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
Sloveniji, obremenjeno z zavorami tranzicije, ne dopušča popolne svobode pri razvoju in sproščanju intelektualnih podjetniških in drugih potencialov, ki jih je v Sloveniji nadpovprečno veliko. Doklej še? V zadnjem času namreč vse več teh predvsem mladih potencialov gledamo iz Slovenije v tujino. Pričakujem in verjamem, da bo prihajajoča vlada uspela ustvariti okolje, v katerem bodo boljše možnosti za vsakega, ki bo želel svoje potenciale in ambicije razviti do maksimuma v lastno zadovoljstvo in za dobro vseh. Pričakujemo okolje za razvoj socialno tržne ekonomije. Okolje, v katerem bomo končno razumeli aksiom "ekonomija smo ljudje". Okolje, v katerem bomo razumeli, da o premoženju odloča lastnik. Da o državnem premoženju odloča država oziroma njene inštitucije, ne pa centri moči iz ozadja. Sicer pa vlada, ki bo šele danes prisegla, že slovi po enem rekordu, po napadih v zadnjih dneh. Nezaupljivost do oblasti je vsekakor temelj demokratičnih principov, toda količina hkrati izstreljenih besednih salv je tako velika, da je vredna razmisleka. Ampak ta razmislek, gospe in gospodje, nas v koaliciji še bolj utrjuje. Žal mi je, da tako imenovani mojstri slovenske besede v zadnjih dneh niso sledili pozivu enega največjih slovenskih pesnikov, domoljubov in pokončnega človeka Toneta Pavčka, ki vabi z besedami, "treba je mnogo preprostih besed, kakor kruh, ljubezen, dobrota". Tako imenovani sodobni mojstri slovenske besede, ki jim seveda ne oporekam umetniškega ustvarjanja, pa so v zadnjih dneh uporabljali besede z dna slovenskega besednjaka, ki niso preproste besede, kot kruh, ljubezen, dobrota. Naj razume, kdor more.
Spoštovane kolegice in kolegi! To današnje zasedanje Državnega zbora spremlja Slovenija pa tudi Evropa. Prepričan sem, da bo Sloveniji ponujena roka evropskih voditeljev, evropskih prijateljski držav, ki pa seveda od Slovenije najprej pričakuje učinkovite protikrizne ukrepe, ukrepe z razumom in srcem.
Ko stiskam roko novi slovenski ministrski ekipi s čestitko za pogum in z najboljšimi željami, imam že prvo željo. Ta je, da vlada nadaljuje z dobro prakso obiskov na terenu. To je bila dobro sprejeta praksa v mandatu 2004-2008. Če bo eden prvih obiskov v najmanj razvitem Pomurju, bom hvaležen in Pomurci prav tako tega veseli in hvaležni. Vso srečo 10. slovenska vlada! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Besedo jma mag. Majda Potrata, pripravi se gospod Ljubo Žnidar.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Ivan Janša!
Objektiv Slovenske tiskovne agencije ali pa spletnih strani Državnega zbora Poslansko skupino Socialnih demokratov redkokdaj ujame, zato je prav, da govorim in prav je, da je Državni zbor prostor besede, da imajo volivke in volivci možnost presojati, ali besede mišljenje razkrivajo ali prikrivajo in ali iz besed raste tudi ravnanje. Ne glede na to, ali
nas kdo posluša ali ne, moramo pustiti svobodno izbiro, da tisti, ki hoče kaj slišati, to možnost tudi ima. Toliko glede odločitve o tem, ali govorimo ali ne.
Če gledam ravnanje Socialnih demokratov, potem ugotavljam, da Socialni demokrati z nobenim korakom do zdaj nismo zavirali oblikovanja nove slovenske vlade. Od vsega začetka smo ponujali tako kadrovske rešitve kot drugo sodelovanje, da se je lahko vlada oblikovala. In zdaj smo pred tem, da jo danes potrdimo. Koalicija ima 52 glasov, nobenega razloga za to, da izrečem svoj ne tej vladi zato, da povem, da obstajajo bistvene razlike v programu koalicije, ki bo oblikovala vlado, in med programom in predstavami o tem, kaj je za slovensko družbo po mnenju Socialnih demokratov sprejemljivo. Manjšanje razlik med ljudmi je zagotovo ena od vrednot, ki ji Socialni demokrati sledimo. Razmislek o tem skozi koalicijsko pogodbo in nastope, tako predstavitve kot odgovore, pa mi govori o tem, da ni kompatibilnosti med programom nove vlade in med tem, kar mi pričakujemo. Če pogledate samo tisto, na kar se dobro spoznam -na šolsko polje, profitna logika v naš šolski sistem vstopa skozi odprta vrata, tako kot je v koalicijski pogodbi zapisano Poslušala sem tudi nastopni govor in ni videti, da bi se ta profitna logika zmanjševala. Samo dokaz: učbeniki vsako leto, licenčnina za elektronske učbenike. Saj to bo pomenilo, da bo nekdo dobro zaslužil, o čemer je bilo tudi govora, da je treba spodbujati podjetnost, da je treba podpirati razvoj podjetništva. Hkrati pa se je treba vprašati, kdo bo to poravnal. Ali bo licenčnino poravnala država iz javnih sredstev ali bo šlo to na račun staršev? Samo toliko, kako lahko obstaja razlika med uvodnimi načeli o varčevanju in tistim, kar je v koalicijski pogodbi zapisano. Takšne reči bi lahko ugotavljala še na več mestih. Opozorim pa naj samo na eno obljubo varčevanja. Reorganizacija vlade z manjšim številom ministrov naj bi pripomogla k varčevanju. Sprejeli smo Zakon o Vladi, ki govori, da se bodo nekateri resorji do 1. aprila preselili, glede na to, kam so po novem zakonu o vladi razvrščeni. Na predstavitvah nismo dobili konkretnih odgovorov, kako bo to vplivalo na število državnih sekretarjev, kako bo z visokimi državnimi uradniki, ki zdaj uresničujejo posamezne vsebinske naloge v posameznih resorjih. Tudi ni videti, da bi imeli neko jasno predstavo o tem, kako bo na koncu stvar izpeljana. Za primer naj povem samo eno. V koalicijski pogodbi je zapisano in v Zakonu o Vladi je zapisano, da se gospodarska diplomacija seli v Ministrstvo za gospodarstvo. V predstavitvi pa smo dobili zagotovilo, da je takšna rešitev neustrezna in je kandidat za ministra soglašal z opozicijskimi poslanci in poslankami in tudi kom drugim, da je taka umestitev gospodarske diplomacije neustrezna. Enako tudi službe za razvojno in humanitarno pomoč. Samo na malenkosti kažem. Bilo je obljubljeno, to je gospod mandatar takrat obljubljal, da bo razmislil o strokovnih argumentih, da se tožilstvo ne bi uvrstilo v notranje ministrstvo. Jaz sem danes posebej poslušala in ni bilo besede rečene o tem, kaj si predsednik vlade o teh rečeh in teh predlogih misli. Časa ni veliko. Prva redna seja državnega zbora je napovedana za sredo aprila, Zakon o Vladi v
35
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
predhodnih določbah govori o tem, da se bodo nekatere stvari zgodile že do 1. aprila. Sedaj ne vem, kdo je tisti, ki zavlačuje in izgublja čas.
Še enkrat. Vlade ne bom podprla, ima zadostno podporo v koaliciji in naj sprejme odgovornost, ki jo prevzema. Moja uvodna drža pa nakazuje, kaj bom počela kot poslanka. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Ljubo Žnidar, pripravi naj se gospod Matjaž Han.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani, predsedujoči, predsednik vlade, kolegi in kolegice!
Danes odločamo o glavni vsebini, če se malce drugače izrazim, ki je potrebna za sestavo nove vlade, to je o kandidatih za ministre. In si postavim vprašanje, kdo pa je dober minister. Če se ozrem nazaj na vse dosedanje vladne mandate, bi se večina odgovor glasila nekako takole. Tisti, ki je uspel iz proračuna zagotoviti ustrezno višino sredstev, ali pa tisti, ki je v svojem resorju uspel narediti največ, ali pa tisti, ki je izpeljal največ projektov, seveda različno od resorja. Če pa se ozrem naprej, bodo pa odgovori povsem nekaj drugega. Zakaj? Vloga ministra danes, v stanju države, v kakršnem je, se v primerjavi s preteklostjo bistveno razlikuje. Vsak izmed ministrov je danes del sanacijske ekipe vlade, ki rešuje državo Slovenijo iz stanja, v kakršnem je. Če se izrazim po gospodarsko, je vsak minister prisilni upravitelj svojega resorja, da se izboljša gospodarske stanje naše države. To pa pomeni izredno težko opravilo.
Tudi sam čestitam vsem kandidatom za ministre predvsem za njihov pogum, da so pripravljeni prevzeti to nehvaležno vlogo v tem mandatu. Verjamem in zaupam pa v njihovo znanje, strokovnost, predvsem pa v njihovo delo, ki bo v dobro vsem Slovenkam in Slovencem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Lepo pozdravljeni tudi z moje strani danes prvič tukaj na tem mestu. Besedo ima gospod Matjaž Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Prvi pozdrav podpredsednici in seveda predsedniku Vlade in kolegicam in kolegom!
Res je, danes je pomemben in poseben dan za Slovenijo, saj bomo dobili deseto slovensko vlado. Nedvoumno je to dobro za Slovenijo, da bo pokazala, da ima vlado s polnimi pooblastili in da bomo na nek način umirili finančne trge, ki nam že zadnjih nekaj mesecev z bonitetnimi ocenami razbijajo našo ekonomsko sliko. Vendar da nam razbijajo to ekonomsko sliko, smo zadolženi vsi v tej dvorani.
Seveda pa, če sem prej rekel, da je to dobro za Slovenijo, moram reči, da je z moje strani to slabo, ker dobivamo desnosredinsko vlado, tisto vlado, ki si je Slovenke in Slovenci niso želeli. Zato podpore z moje strani ta vlada ne bo dobila. Razlogov je več. Tri leta sem poslušal, kako je prejšnja vlada delala vse narobe, kako se je narobe odločila za reforme, in prav zanimivo bo poslušati in
brati magnetograme glavnih ministrov v tej vladi, kako bodo zdaj svojo retoriko nedvomno spremenili. Naslednje česar me je strah, je izkušnja z vlado v letih 2004-2008, ki je takrat, ko so bile finančne razmere povsem drugačne, razprodala Slovenijo. Ne zato, da bi bilo kaj bolje, pač pa zato, da so njihovi prijatelji prišli do enormnega premoženja. Hvala bogu, da je prišlo do krize, da je to premoženje na nek način bilo odvzeto. Upam, da jim ta ista vlada sedaj ne bo tega premoženja pomagala vračati.
Poslušal sem tri zaslišanja in moram reči, glede na karakteristiko posameznih ministrov, da so le-ti povsem "fejst" fantje. Vendar papir, razmišljanja, analize, ki so jih podajali na teh zaslišanjih, vse lepo in prav, toda dvomim, da se bo ta matematika izšla. Ko napovedujejo spremembe dohodninske lestvice, socialno kapico, olajšave za razvoj, 40 % investicijskih olajšav, postopno znižanje davka na dohodek pravnih oseb, pavšalne davke, gospe in gospodje, to je veliko milijonov, 800 jih moramo pa prihraniti! Ne vem, ali se bo ta izračun izšel. Če pa bomo Socialni demokrati in jaz osebno videli, da matematika gre in da ne bodo najšibkejši v državi zaradi tega še ob zadnji kruh, potem bodo tudi takšne vsebinske zadeve imele našo podporo.
Rad bi pa opozoril nekatere poslance, predvsem gospoda Grimsa, da bo treba počasi zamenjati čip, se resetirati in začeti razmišljati kot poslanec pozicije, ne pa opozicije. In še nekaj. Tudi gospodu Horvatu, ki je zopet pesnil in rekel: "Naj razume, kdor more!" Prebral bom razmišljanje velikega podpornika desnice - gre za gospoda Štuheca, in tu me je strah, ki pravi takole: "Dokler naši otroci mečejo kruh v smetnjake, se zmrdujejo po šolskih malicah, hodijo poletno oblečeni po šolskih prostorih, se mečejo na tla pred izložbami in trgovinami, da izsiljujejo igrače in drugo, dokler vsi neprestano vtikajo sms v svoje mobitele in so za vsako figo na zvezi z zaščitniškimi starši ali svojimi prijatelji, dokler imajo denar za cigarete in za alkoholne pijače, tako dolgo je zame govorjenje o resni krizi čisto navadna hinavščina." Če bodo ideologi desnice tako govorili v teh hudih časih, potem se nam slabo piše.
Vlade SDS, gospoda Viranta, gospoda Erjavca in gospodov iz Slovenske ljudske stranke ne bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Janez Ribič, beseda je vaša. Pripravi naj se, prosim, mag. Ivan Vogrin.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovane gospe in gospodje poslanci!
Danes je zopet velik dan za slovensko politiko, za nas, poslanke in poslance, saj dobivamo novo, deseto slovensko vlado. Danes bomo potrjevali kandidatko za ministrico in kandidate za ministre, ljudi, ki so se v teh težkih časih pripravljeni soočiti s težavami, da nas nekako izvlečejo iz krize, v katero smo padli skupaj z Evropo.
Ko se pogovarjamo o delu, in naj bi toliko jedli, kolikor delamo, smo si v Sloveniji ljudje zelo
36
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
različni. Tistim, ki so bolni ali kakorkoli drugače ne morejo delati, se opravičujem. Na drugi strani imamo veliko takšnih, ki delajo od zore do mraka, ker se zavedajo, da brez dela ni jela. In na drugi strani imamo veliko, veliko takšnih, ki iz zabojnika za hruške vedno iščejo mehke hruške. Danes smo prišli do tega, da bodo tudi ti morali zagristi v tiste trde, če si želimo, da bomo zopet kdaj imeli poln zabojnik in da bodo iz tega mehke hruške lahko jedli tisti, ki si to zaslužijo. Ta primer sem želel povedati zato, ker si želim, da bi bil razumljen, da bomo morali vsi začeti spoštovati, kar smo si zapisali v našo zakonodajo, da bomo morali začeti vsi pri sebi delati reforme in ukrepati in le potem bomo lahko zahtevali od naše vlade, da skupaj pripeljemo to državo iz krize.
Vsem kandidatom za ministre želim veliko razuma in veliko modrosti pri vodenju vlade in si želim, da bi vsi skupaj uspeli na tej poti. Bog nam pomagaj!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Besedo ima mag. Ivan Vogrin. Prosim, če se pripravi gospod Matevž Frangež.
MAG. IVAN VOGRIN (PS DLGV): Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane državljanke in državljani Slovenije!
Danes sem s poslanskim kolegom sedel na Odboru za zadeve Evropske unije, pa je imel občutek, da nekateri preveč govorijo, pa mi je prišepnil: "Veš, lahko mi "nakladamo", kolikor hočemo, veljalo bo le, kakšni bodo rezultati in kaj bomo naredili." In to je zdaj ključno. Jaz menim, da se danes obdobje velikih besed končuje. V bodoče bomo mi vsi predstavljeni pred odločilno dejstvo, kakšni bodo rezultati. Jaz želim vsem ministrom dobre rezultate, nam pa dobrega sodelovanja in podpore. Ključno bo, kako bomo ocenjevali svoje delo, pa tudi delo ministrov, in kako bodo to ocenjevali drugi. Same ocene si najbrž ne bomo dajali. Pri ocenjevanju, kako uspešni bomo, bi pa kot enega od možnih kriterijev predlagal naslednjega. Ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je bila ena od najuspešnejših novih članic Evropske unije. Kar nekaj časa je bila ena od najuspešnejših. Potem smo vstopili še v monetarno unijo in smo bili tudi zelo uspešni še kar nekaj časa. Potem pa so se nam zadeve začele malce lomiti. V zadnjem letu, dveh smo na lestvici konkurenčnosti izgubili 20 mest. Kot ključni kriterij zato predlagam, da si zadamo cilj, da pridobimo vsaj teh 20 mest nazaj, da lezemo počasi na lestvici konkurenčnosti višje in višje. To je ključ uspeha, kajti gospodarstvo je motor ki poganja vse sfere: kulturo, izobraževanje, šport, tudi našo osebno blaginjo. Če ne bomo konkurenčni na svetovnih trgih, ne bomo ustvarili dovolj, si ne bomo ustvarili blaginje in bomo večno v krizi, tako kot smo danes.
Še enkrat poudarjam, za mene osebno in za nas, ključ bo, koliko smo konkurenčni na svetovnih trgih. In v tistem trenutku, ko bomo dobili teh dvajset mest nazaj in se začeli vzpenjati še višje, bomo na poti k uspehu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Matevž Frangež, pripravi naj se gospa Iva Dimic.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani!
Te vlade ne podpiram. To želim povedati danes v tem državnem zboru z besedami kot tudi z glasovanjem. To razumem kot eno od osnovnih manifestacij svoje opozicijske drže. Seveda pa obstaja več tipov opozicij. V dosedanjem, preteklem mandatu smo bili soočeni s srdito, robustno, rušilno močjo opozicije, in jaz vem, da bomo Socialni demokrati drugačna opozicija, ki bomo znali ločiti to, kar je korak in napor za skupno dobro, kaj pa je zgolj prestižni politični boj, katerega edini cilj je osvojitev oblasti. Ne gre za to vprašanje, gre za to, kaj bomo v tej državi sposobni narediti za to, da kretnico usode, da slabe obete v tej državi čim prej spremenimo. In kljub temu da tej vladi odrekam svojo podporo, ji iskreno želim, da bi bila pri svojem delu uspešna, ker mi je pomembno, da rešimo probleme, da premaknemo Slovenijo ne pa vprašanje ,kdo je rešitelj.
Hearingi ministrskih kandidatov so vsaj meni, tisti, pri katerih sem sodeloval ali jih poslušal, pokazali, da kandidati in kandidatka premorejo veliko politične modrosti, odrekli so se grobemu političnemu obračunavanju, odgovornosti za nastalo situacijo. Skušali so biti povezovalni pri stvareh, ki združujejo, in zadrževani pri stvareh, za katere so ocenili, da nas utegnejo razdvajati. Mislim, da je to dobra drža predsednika vlade in tudi ministrskih kandidatov. Bojim pa se po današnjih nastopih nekaterih izbrancev v največji vladni stranki, da to ne bo prevladujoč koncept. Predsedniku vlade, ki slovi po svoji odločnosti in trdi roki, svetujem, da skuša svojo parlamentarno konjenico obrzdati, da bo ozračje v Državnemu zboru prispevalo h konstruktivnemu sodelovanju. Osebno sem naklonjen tudi takšni ali drugačni obliki partnerstva, ker mislim, da ima Slovenija vrsto izzivov, ki nas morajo združevati in ki terjajo poglobljeno sodelovanje. Seveda pa si ne delam utvar, da je med nami vrsta političnih razlik. Jaz podpišem mnoge od zavez v vaši koalicijski zavezi in si želim, da imate pri njih srečno roko. Hkrati pa je povsem jasno mogoče identificirati polja, kjer strinjanje ne bo mogoče, ker se soočata dva svetovnonazorska koncepta. In ne si delati utvar, da ta koalicija ne bo soočena z ideološkimi vprašanji. Privatizacija državnega premoženja, posegi v sisteme socialne varnosti, ne nazadnje pa tudi ponovna politizacija področja upravljanja kapitalskih naložb, predstavljajo torišča, kjer se bosta v tem državnemu zboru še naprej soočali dve ideologiji. Ena, ki pravi, da je treba državo samoomejiti, nadeti podsistemom ustrezno avtonomijo, ampak tudi odgovornost, in druga, ki utegne misliti drugače, ki želi z liberalizacijo in privatizacijo dosegati svoje gospodarske pa tudi siceršnje politične učinke.
Tranzicija ni končana, pravi koalicijska pogodba. To je nevarna misel. Osebno mislim, da je ena nevarnejših, ki jih vsebujejo koalicijske zaveze. Sprejmimo dejstvo, da je tranzicija končana, ker je to edina možnost, da stopimo na pot normalizacije naše družbe, ki bo preprečevala nadaljnje radikalne delitve v naši skupnosti in omogočala, da nekatere
37
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
procese, ki so zaznamovali to tranzicijo, tudi končamo. To bo pot, ki bo onemogočala izredna stanja in izredne ukrepe, to bo pot, ki bo onemogočala logiko, da cilj posvečuje sredstva. Novi vladi želim veliko uspehov. Ne želim biti pretirano dogmatičen, želim ji dati priložnost, da tudi pri kontroverznih ukrepih pogledamo, kaj so pričakovani učinki in skupaj najdemo najboljše rešitve. Pri tem imamo pogosto zelo kratek spomin in pozabimo, zakaj smo se odločili politiko umakniti iz gospodarstva, zakaj smo se odločili omejiti javno porabo in podobno.
Na koncu mi dovolite, da se zahvalim dosedanji vladi za prispevek, ki bo gotovo v slovenski zgodovini ostal zapisan kot kontroverzen. Osebno sem prepričan, da je bila to oblast dobrih namenov, ki je poskušala po svojih najboljših močeh narediti to, da Slovenijo ohranimo kot otok stabilnosti v svetu, ki bo očitno ostal dolgoročno nepredvidljiv, da bi najboljše med nami znali podpreti zato, da dvignejo celotno skupnost. Jaz se tej vladi, vsem, ki so v njej sodelovali za ta prispevek, najlepše zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Obveščam vas, da je prišlo do tehnične napake in zato kolega gospoda Riharda Braniselja obveščam, da ima Državljanska lista Gregorja Viranta na voljo še 20 minut in ko bo na vrsti v razpravi, bo imel možnost razprave.
Besedo dajem gospe Ivi Dimic, pripravi naj se gospod Franc Pukšič.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije!
Odločali bomo o vladi, o vladni ekipi, ki bo vodila Slovenijo v naslednjih štirih letih. Kandidati so v svojih predstavitvah na matičnih odborih predstavili program dela in prejeli podporo ne le koalicijskih, v veliki meri tudi opozicijskih strank. Pohvalno je, da so tudi opozicijski poslanci pokazali svoj konstruktivni pristop in so v veliki meri dobre rešitve tudi podprli, ne glede na to, da ministrski kandidati ne prihajajo iz njihovih vrst. Predstavljena programska izhodišča kandidatov tudi sama ocenjujem za ustrezna in usmerjena pretežno v reševanje države iz sedanje krize.
Sama sem poslušala zaslišanje kar petih kandidatov za ministre in na svojih predstavitvah so vsi pokazali dobro poznavanje področja, izpostavili so problematiko in predstavili programske okvire za nadaljnje delo ter predstavili ukrepe za reševanje trenutnih razmer, velik poudarek pa je bil namenjen doslednemu izvajanju zakonodaje. V skladu s koalicijsko pogodbo se bodo povečala pooblastila funkcionarjev ter nosilcev javnih pooblastil ob sočasnem povečanju njihove odgovornosti za zakonitost in učinkovitost dela organov. Prav na tem področju bo treba storiti veliko, da bo povrnjeno zaupanje državljanov v institucije in pravno državo. Ministrska ekipa bo svoje delo začela v težkih razmerah, ki zahtevajo premišljene proti krizne ukrepe.
Delo zagotovo ne bo lahko, vendar predstavljeni ministrski ekipi zaupam in ji želim vso srečo zato bom tudi glasovala za novo vlado. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Franc Pukšič, pripravi naj se mag. Dejan Židan.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lep pozdrav, kolegice in kolegi, gospa podpredsednica!
Po osmih mesecih in nekaj dnevih se v tej državi končuje politična agonija. Po osmih mesecih in nekaj dnevih se v tej državi končuje tako rekoč celotni zastoj ustroja v družbenem podsistemu, ki je odvisen od delovanja vlade. Od 5. junija naprej ko so padli trije referendumi se je čas za ustavitev zaostajanja in gospodarske, politične, ekonomske in kakršnekoli krize ustavil. Kaj vse se je zgodilo v teh osmih mesecih in kako so nam padle bonitete, je grozljivo. Če smo še pred letom dni imeli v rebalansu proračuna 200, 300 milijonov za obresti, imamo danes že blizu 800, 900 milijonov evrov samo za odplačevanje obresti. Zakaj je to bilo potrebno in zakaj smo morali čez to kalvarijo, pravzaprav ni jasno nobenemu v tej državi, razen mogoče nekaterim v odhajajoči vladi. Treba je bilo držati pozicije do konca, do zadnjega trenutka, kolikor se le da. K temu so prispevali svoje tudi vsi ostali akterji, ki po volitvah krojijo časovnico ustoličenja nove vlade. Zdaj smo tam, kjer smo, in še kako bo treba zavihati rokave in voz peljati naprej. Sicer se bojim, da je nekaj zamujenega, da ne bo možno vsega nadoknaditi. Prav zanimivo bi bilo danes poslušati odhajajočega predsednika vlade, če bi se sprehodil v svojem nastopu čez program vlade, ki ga je predstavil pred tremi leti, kaj in koliko od tega je realiziranega. Jaz se spomnim samo enega segmenta, to je koriščenje evropskih sredstev. Kaj vse in koliko pameti je bilo zlite v Državnem zboru, kaj vse bo narejeno, da bo to koriščenje čim boljše, da bomo stopili naprej, da bomo vse porabili. Podatki, tabele, številke so pač realnost. S tem odhajate in s tem prevzemate tudi odgovornost. Kakšno odgovornost?! To, da ste izgubili na volitvah in da zdaj ostanete v opoziciji. Jaz mislim, da je to premajhna odgovornost. Problem je, da so se ustavile investicije, da je na stotine slovenskih podjetij šlo v stečaj, da je na tisoče ljudi ostalo brez služb in na tisoče ljudem so se odvzela delovna dovoljenja in so morali nazaj, od koder so prišli. Do danes je bilo možno koristiti 2,6 milijarde evropskih sredstev, izkoristilo se je samo 1,3 milijarde. In tu je pravzaprav po mojem največji problem, kako do konca leta 2013 izkoristiti v celoti 4,2 milijarde. Ja, vse pogodbe morajo biti podpisane. Čas pritoka denarja iz bruseljske v našo blagajno je možno podaljšati še za dve leti, torej do leta 2015, vendar tega ne bo, če ne bodo 30. 12. leta 2014 podpisane pogodbe, glede na izkušnjo, ki jo imamo iz obdobja 2004-2006, vsaj za cca 30 % več, kot je na razpolago sredstev. Nujni podpis tolikšnega procenta več pogodb je zato, ker se vse v procesu potem tudi ne realizira ali ne izvede ali ni v skladu z veljavno zakonodajo.
Vesel sem, da je v teh programskih izhodiščih, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe, zapisano, da bo pri oživljanju gospodarske
38
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
aktivnosti ena od ključnih ureditev tudi plačilna nedisciplina. Včeraj ko sem šel v Ljubljano, sem se ustavil na eni točki, kjer so mi manjši podjetniki povedali, da jim je eno od podjetij, ki je v večinski lasti države, pred dvema dnevoma poslalo dopis, da jim roke plačila spreminja iz 90 na 120 dni.
Gospodje ministri, predsednik Vlade, takšnim bo treba stopiti na prste. Vam bom povedal kratek izračun, ki smo ga s temi podjetniki včeraj kar tako čez palec v nekaj minutah naredili. Pred dvajsetimi leti je bila direktorjeva plača v tem istem podjetju približno trikratnik povprečne slovenske plače. Povprečna slovenska plača pa je bila plača ključavničarja, danes ima ključavničar približno 70 % povprečne slovenske plače. To pomeni 300 evrov manj. V dvajsetih letih je to podjetje temu ključavničarju pobralo za opravljeno delo 72 tisoč evrov. Ta isti direktor, ki je bil tudi pred dvajsetimi leti in je še danes, je imel takrat trikratnik plače ključavničarja - torej povprečne, danes ima najmanj desetkratnik povprečne plače. Kolegice in kolegi, izračunajte si, koliko je v dvajsetih letih ta direktor dodatno zaslužil, brez tega da je delavcu pobral 72 tisoč evrov. Nekaj čez milijonov evrov. To so direktorji gospodarskih družb, ki so monopoli, ki so v večinski lasti države in takšni se potem imajo za uspešne, sposobne. Res je, da so bili uspešni, ampak žal za svoje žepe.
Predsednik vlade in ministri, morali boste nekaj narediti, težko delo vas časa, da boste ključavničarju vrnili dostojanstvo v obliki plače, temu skorumpiranemu direktorju pa vzeli ukradeno premoženje na delavski račun. To bo eden od elementov sestavljenega paketa ostalega dela zakonodaje, ki bo jasno povedal, da bo treba zategovati pasove. Verjamem, da bodo ljudje, državljanke in državljani, pripravljeni, vendar jim bo treba pokazati, da tako, kot je, hvala bogu, tukaj zapisano, vse s ciljem, da se v slovensko gospodarstvo in med ljudi čim prej začne vračati optimizem, da začnejo v gospodarstvu nastajati nova delovna mesta, da poraste splošna blaginja, in to, kar je sedaj najpomembnejše, da začne Slovenija delovati kot pravična država. Še v enem delu je zapisano, da bo ta država začela delovati po pravnih temeljih, po pravu in seveda to za vse enako.
Osebno sem prepričan, to sem že nekajkrat povedal, da Slovenija kljub temu, da je imela zadnja tri leta katastrofalno slabo vlado, ki je državo zadolžila v treh letih toliko, kot se je prej zadolžila v teh 16, 17 letih, pa zgradila avtocestni program, da bi bila torej država na bistveno boljšem, če bi imeli regije, regionalizacijo, ker je tudi kontrola sredstev tako kot na občinski tudi na regionalni ravni in bi bila bistveno boljša. Vesel sem, da bomo za blaginjo, kot piše tukaj, da je pomembna decentralizacija države predvsem s spodbujanjem skladnega regionalnega razvoja. Če danes pogledamo zaostajanje tistih najbolj zaostalih regij, kot so Pomurje, Podravje, Posavska regija, Koroška regija za povprečjem ali Osrednjeslovensko regijo, upam, da bo tokrat opozicija znala prisluhniti predlogu koalicije, če bo dala ponovno v obravnavo zakonodajo o regionalizaciji. Pripravljenih je bilo šest zakonov, tako kot so padli žal za tri glasove v letu 2008, je tudi to imelo katastrofalni vpliv na to
zaostalost, ustavile so se možnosti razvoja, kaj šele, da bi začeli zmanjševati razlike.
Jaz sem prepričan, da bo tudi napoved vladne koalicije, ki je jasno zapisala, da davčne utaje ne bodo več davčna tajnost, da bodo tudi takšne stvari pripeljale na plano marsikatero nepošteno, nekorektno, goljufivo dejanje in da bo tudi to pospešilo nadaljnji razvoj v tej državi in pošteno nadaljevanje dela.
Veste, rad bi dočakal trenutek, ko bo kakšno podjetje, v kakršnikoli lasti že, tudi naredilo kaj takšnega, kot je avstralski podjetnik, ki je prodal pred nekaj tedni eno svoje podjetje in je med drugim tisti del kupnine razdelil med delavce, seveda glede na število let, ko so delali v tem podjetju. Pri nas je žal obratno. Tisti, ki so najdlje zaposleni v posameznem podjetju, na koncu najbolj "nasrkajo" in korist od tega imajo prav posamezniki. Pripeljati Slovenijo iz krize bo seveda težko delo, pa verjamem, da bomo z vsemi temi ukrepi, ki so napovedani, uspeli. Pomembno pa bo povrniti zaupanje državljank in državljanov ter ponovno vzpostaviti normalno delovanje družbe in vseh podsistemov.
Jaz bom vlado, ki je danes predlagana, z veseljem podprl, z veseljem ji bom tudi stal vseskozi ob strani, ob pripravi rešitev, ki bodo peljale v dve smeri, to je gospodarska rast, z gospodarsko rastjo tudi blaginja za vse državljanke in državljane, in drugo, normalizacija celotne družbe in vseh podsistemov.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima mag. Dejan Židan. Pripravi naj se prosim gospod Mirko Brulc.
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, ne bom tako dolg kot vi, ne se bati.
Poglejte, mnogo uglednih ljudi v tem trenutku opozarja, da se nam bliža prehranska kriza. Ta kriza bo verjetno veliko bolj občutna, kot je trenutno finančna-gospodarska. Zakaj je to pomembno? Zato, ker smo prve znake, da prihaja finančno-gospodarska kriza v letu 2007 pa 2008 povsem spregledali - pa ne samo v Sloveniji tudi v Evropi - in zato nam je težje, kot bi nam bilo, če bi znali pravilno odreagirati. Ker sedaj tudi vemo, da prihaja do prehranske krize, samo vprašanje let je, so v tem trenutku tudi vsaj nekateri glavni odgovori, kako učinkovito delovati, že znani. Govorimo o tem, da je treba zaščiti naravne vire, ki so omejeni, to so pitna voda, zrak in kmetijska zemljišča, da potrebujemo nove tehnologije na področju kmetovanja, proizvodnje hrane in še marsikje in da moramo preprečiti to, kar se trenutno dogaja, da tretjina hrane, ki jo proizvedemo, ne konča pri nas -ljudeh, ampak konča v smetnjakih. Zato je pravilna usmeritev, da je v Sloveniji nastalo veliko ministrstvo, ki ima glavno nalogo, da varuje naravne vire, torej Ministrstvo za kmetijsko in okolje, in to jaz osebno in tudi poslanska skupina podpira. Mi vemo, da je v strokovni javnosti in v uradniški javnosti prisoten določen strah, da bo kmetijski resor močnejši kot okoljski. Jaz verjamem, da tako ne bo, vendar bo nova vlada z vsakim svojim dejanjem
39
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
potrjevala in vsakim svojim ukrepom potrjevala, da sta oba sektorja uravnotežena in da delujeta trajnostno. Zato verjamem, da so ti strahovi stroke neupravičeni. Del uradništva je tudi prestrašen in je treba njihovemu glasu prisluhniti. Treba pa je pa tudi upoštevati, da se čas, ko smo lahko opazovali tudi lenobo uradništva, ko smo lahko opazovali kabinetno ravnanje, ne pa ravnanje na terenu, in ko so si uradniki izmišljevali zakone in druge pravne akte, ki jih niti sami niso znali izvrševati, ta čas se mora končati. Ker je bila povsem takšna vizija kandidata za kmetijskega in okoljskega ministra gospoda Francija Bogoviča, ga jaz podpiram in verjamem, da ga podpira tudi celotna poslanska skupina. Če bi imeli možnost, da glasujemo o posameznih kandidatih, bi gospod Franc Bogovič dobil več glasov, kot jih bo sedaj dobila nova vlada, ki bo danes izvoljena.
Povedati moram tudi, da sva z gospodom Srečkom Mehom, s katerim sva bila na Odboru za infrastrukturo in prostor, zato ker naju je prepričal, podprla tudi gospoda Černača. Podprla sva ga zato, ker sva opazila, da razmišlja o intervencionizmu v infrastrukturi, kar je pomembno, saj samo z varčevanjem države ne moremo rešiti, pač pa tudi z investicijami. Prepričal pa je tudi s tem, ker je začel ločevati med učinkovitostjo, kar pomeni hitro in dobro odločanje, ne pomeni pa nujno manj varovanja naravnih virov. Tudi ta gospod je dobil najin glas, vendar ker bo vlada prišla pred nas "v paketu", ne more dobiti glasu kot vlada v celoti.
Med drugim pa smo slišali tudi zadeve, ki jih absolutno ne podpiramo. Takšen primer je neoliberalizem, ki bi našo državno lastnino rad razprodal, kar je napačno. Imamo dosti takih primerov v bližini, če pogledamo vzhodno Evropo. Preden se odločite za razprodajo Slovenije, dajte te stvari vsaj v praksi preveriti. Drugo, s čimer se ne strinjam, je zmanjševanje socialne države. Socialne razlike so že sedaj prevelike tako v Sloveniji kot Evropski uniji. Ljudje, ki delajo, upokojenci, ki so delali, niso krivi, da so finančne institucije naredile velike finančne luknje, in ni prav, da na njihovih plečih nameravate reševati Slovenijo. Rešujte jo tako, da bodo kaznovani tisti, ki so takšno stanje povzročili!
Na koncu bi rad še nekaj povedal. Vesel sem, ker je bila večina razprav danes usmerjenih v prihodnost. O prihodnosti lahko govorijo tisti, ki nekaj vedo, in s tem me je ta državni zbor navdušil. Bilo je pa tudi nekaj razprav o preteklosti. Ena teh je bila, kako se koristijo kohezijska sredstva. Če bi poznali številke, bi verjetno opazili, da smo lansko leto uspeli izkoristiti že več kot 800 milijonov kohezijskih sredstev, v letošnjem letu, če ne boste naredili kakšnih velikih napak, bomo izkoristili milijardo, predlansko leto pa 700 milijonov, pričeli pa smo pri 300 milijonih. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Mirko Brulc. Prosim, da se pripravi mag. Marko Pogačnik.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa. Pozdravljeni, gospod predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Sicer se s kolegom ne strinjam, kajti pravim, da je danes veliko strokovnjakov iz pozicije
ocenjevalo, kako je bilo, ne, kako bo in kako naj bi bilo. To bomo sicer poslušali tri, štiri leta, kajti kolegi Grims, Pukšič in drugi so pač taki, da znajo te stvari peljati tako, in pozicija bo to tudi nujno potrebovala -stalno inventuro, kako slabo je bilo, da bodo upravičevali svoje lastne težave in napake.
No, sam sem imel srečo, da sem bil ob predstavitvi kandidata za pravosodje in javno upravo prijetno presenečen, kajti na vsa vprašanja, ki sem jih pripravil, je že v uvodu dobesedno odgovoril, zato ga ocenjujem kot dobrega ministra. In sem se tudi vprašal, za katero koalicijo je pravzaprav pripravljal odgovore, ali za to, ki odhaja, ali za to, ki prihaja.
Bi pa opozoril na nekaj dejstev. Skrbi me opozorilo na napovedano ponovno odpravljanje birokratskih težav, združevanje ministrstev in tako dalje. Tako varčevanje lahko včasih prinese le dodatne stroške ali pa z odpravo ene birokratske ovire, povzročimo dve novi. Tu je treba biti previden.
Na odboru se nihče ni dotaknil programa vzpostavitve baze podatkov za podporo upravljanju s človeškimi viri - baze podatkov o vseh sodelavkah in sodelavcih v javni upravi, o javnih kompetencah, vključno z odpovedjo delovnega mesta. Vsi vemo, kakšen je odziv informacijske pooblaščenke do te mega baze, zato me zanima, kakšne kompetence bodo vpisane v to bazo. O tem ni bilo govora na predstavitvi.
Tudi o lokalni samoupravi je bilo relativno malo ali pa skorajda nič časa namenjenega. Tudi v koalicijski pogodbi je lokalna samouprava omenjena le v nekaj stavkih. Mislim, da gre za pomembno vejo oblasti, bi rekel, v naši domovini in je tudi temu treba posvetiti večjo pozornost.
Pri dialogu s socialnimi partnerji želim bodočemu ministru veliko sreče, pa strpnosti tudi, mislim, da je takšen, in lahko rečem, da bomo Socialni demokrati res podprli vse tiste programe, ki so potrebni za izgradnjo učinkovitejšega sodstva, ljudem prijazne uprave ter izgradnjo odličnega državnega uradništva.
Socialni demokrati smo nameri, da se državno tožilstvo prenese pod pristojnost Ministrstva za notranje zadeve, nasprotovali tudi takrat, ko je to bilo predlagano v prejšnji ekipi sodelovanja bodoče namišljene koalicije. Se sprašujem, kje jemljete koalicijski partnerji tovrstne zamisli, po katerih časih iz naše minule zgodovine. To ne spada v današnje obdobje, zato kandidata pozivam, kot je tudi obljubil, da čim prej pripravi novelo zakona o vladi in jo v nujnem postopku vloži v parlament in jaz mu zagotavljam 46 in več glasov.
Na oceno dela vlada v odhajanju pa je le treba počakati. Mislim, da bo čas prinesel pravo oceno. Takrat bodo tudi vsi, ki so tri leta rušili to vlado, spoznali, koliko dobrega je naredila. Ognimo se neprestanemu ocenjevanju, kako je bilo, in poglejmo, kako bo.
Jaz tej vladi želim veliko uspeha, ker od tega bom tudi jaz in moja družina in moji prijatelji lahko boljše živeli, seveda pa jo boste izvolili koalicijski partnerji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod mag. Marko Pogačnik. Pripravi naj se prosim gospod Samo Bevk.
40
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik Vlade, kolegice, kolegi!
Vsebina koalicijske pogodbe daje neko upanje in optimizem, da bo slovensko gospodarstvo ponovno postalo konkurenčno, koalicijska pogodba daje upanje in optimizem za odpiranje novih delovnih mest. Ukrepi, ki jih koalicijska pogodba predvideva, bodo sigurno zagotovili ugodno in prijazno okolje za gospodarstvo. Treba je poudariti, da le konkurenčno in uspešno gospodarstvo zagotavlja tudi pravično socialno politiko in odpiranje novih delovnih mest. Potrebna bo hitro večja podpora za privabljanje tujih neposrednih investicij, potrebno bo učinkovitejše upravljanje državnega premoženja, potrebna bo hitra in učinkovita sanacija bančnega sistema. Prepričan sem, da bo deseta slovenska vlada znala prisluhniti gospodarstvu, kakšno podporo politike potrebuje, da se bo zavzemala za reševanje podjetij v krizi, vendar ne na račun upnikov.
Prvi korak in cilji desete slovenske vlade so, da se zaustavi padanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in življenjskega standarda državljank in državljanov Republike Slovenije. Drugi del pa je, da bo Slovenija ponovno hitreje rasla, kot je povprečje Evropske unije. Predsednik vlade in njegova ekipa s svojimi izkušnjami, referencami in osebnimi karakteristikami sigurno zagotavljajo, da se bo vsebina koalicijske pogodbe tudi implementirala in realizirala. Zato bom danes to vladno ekipo potrdil. Novi deseti slovenski vladi zato želim srečno in uspešno na poti za boljšo Slovenijo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Samo Bevk. Pripravi naj se prosim gospod Srečko Meh.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Kot sem dejal že ob imenovanju predsednika vlade Janeza Janše pred 14 dnevni, je danes jasno, da je nezaupnica vladi Boruta Pahorja septembra lani državi prinesla več škode kot koristi. Morali smo na predčasne volitve, država je obstala in že pol leta čakamo na vlado s polnimi pooblastili. Prva vsebinska seja Državnega zbora pa je napovedana šele za mesec april. Dobili smo predsednika vlade, ki ni bil zmagovalec na državnozborskih volitvah in kateremu predsednik države oporeka polno legitimnost. Med tem časom smo že dvakrat doživeli znižanje bonitetne ocene Slovenije, denar pa postaja iz dneva v dan dražji tako za državo kot tudi ali pa predvsem za državljane. Novi finančni minister pa že na začetku napoveduje, da bomo morali samo z rebalansom proračuna za leta 2012 privarčevati 800 milijonov evrov. Prihajajoča vlada bi si v marsičem olajšala svoje delo, če ne bi večji del prejšnje opozicije tako dosledno nasprotoval reformni politiki Pahorjeve vlade. Tudi bodoči minister za delo je na zaslišanju priznal, da mu je žal za padec pokojninske reforme. Prav zaradi doslednega rušenja reformne politike prejšnje vlade bodo tokratni ukrepi dosti bolj boleči. Te ukrepe je danes napovedal tudi predsednik vlade
Janez Janša. Z nobeno vlado doslej najbrž nismo bili v celoti zadovoljni. To se seveda najprej pokaže, ko mandatar predstavi svojo ministrsko ekipo, svojo kadrovsko ponudbo. To velja tudi za kandidate za ministrico in ministre, o katerih bomo odločali danes, čeprav so bile nekatere predstavitve na odborih dokaj solidne.
V koalicijski pogodbi, ki smo jo Socialni demokrati parafirali, smo si za temeljni cilj zastavili ustvarjanje pogojev za pospešeno gospodarsko, inovativno in podjetniško aktivnost, kjer bi z novimi investicijami do konca mandata dosegli stabilno gospodarsko rast, s katero bi zmanjšali razkorak med razvitostjo Slovenije in Evropske unije. Med ključne infrastrukturne investicije, govorim o projektih za Primorsko, pa smo konkretno navedli tretji pomol Luke Koper, drugi železniški tir in četrto prometno razvojno os. Žal v koalicijski pogodbi strank, ki bodo dejansko sestavljale novo vlado, ti projekti poimensko niso navedeni, čeprav je pogodba SDS, Državljanske liste, DeSUS, SLS in NSi bistveno obsežnejša.
Kaj se dejansko skriva v zelo splošni koalicijski pogodbi, bomo šele videli. Prvo priložnost smo opozicijski poslanci s svojimi vprašanji imeli že na predstavitvah posameznih ministrskih kandidatov. Dosti bolj jasna slika pa se bo pokazala, ko bo nova vlada predlagala rebalans proračuna za leto 2012 s pripadajočimi razvojnimi načrti. V teh dneh sem sodeloval na predstavitvah Ljudmile Novak, dr. Žige Turka, Aleša Hojsa in Karla Erjavca. Preko medijev pa sem pozorno spremljal tudi ostale predstavitve. Glavne pripombe so usmerjene proti podreditvi državnega tožilstva, razdelitvi ministrstva za okolje in prostor, selitvi gospodarske diplomacije ter ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo. Še posebej nerazumljivo se mi zdi pridruževanje kulturnega resorja, čeprav so kar tri stranke imele o tem drugačne poglede, Državljanska lista in DeSUS pa sta celo parafirali pogodbo, po kateri smo imeli samostojni ministrstvi za kulturo in Slovence po svetu, kar si je seveda želela tudi Nova Slovenija.
Včeraj je kandidat za ministra za zunanje zadeve izpostavil zelo dobre odnose s sosednjimi državami. Zagotovo je to v veliki meri rezultat odhajajoče vlade, saj je uredila več kot dvajset let star problem odnosov s Hrvaško, pripomogla pa je tudi k zgodovinskemu kompromisu pri postavljanju dvojezičnih tabel na Koroškem. Vse do leta 2009 smo imeli incidente v Piranskem zalivu. Naši politiki pa so se še leta 2004 prerivali na državni meji. Še pred osmimi leti je predsednik avstrijskega parlamenta trdil, da pogovora o slovenski narodni manjšini ni mogoče voditi na pravni podlagi avstrijske državne pogodbe, ker da to ni pogodba med državama, kar je seveda v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in mednarodnim pravom. Še leta 2006 je koroški deželni glavar ruval slovenske krajne napise, danes je situacija popolnoma drugačna.
S tem sem hotel samo nakazati, da dediščina, ki jo zapušča odhajajoča vlada, ni tako slaba, kot jo hočejo predstaviti nekateri. Še boljša pa bi bila, če bi ji državni zbor septembra dal možnost, da svoj mandat opravi do konca. Kljub temu da vlade danes ne bom podprl, ji v bodoče želim uspešno delo. Hvala lepa.
41
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Srečko Meh, ki bo tudi nastopil kot zadnji razpravljavec. Potem bo imel besedo predsednik Vlade Ivan (Janez) Janša.
SREČKO MEH (PS SD): Spoštovane poslanke in poslanci, gospod predsednik, prijazen pozdrav!
Poskušal bom povedati nekaj misli. Morda najprej to. Če gospod Pukšič pravi, da so v Avstraliji naredili kakšno dobro rešitev, potem ga sprašujem, zakaj ni podprl zakona o participaciji pri dobičku, da bi lahko konkretno nekaj naredili za naše delavke in delavce, ki so si vseskozi prizadevali za to, da bi lahko pošteno in dobro živeli. Nekdo je danes rekel, da so volivke in volivci odločili, da bo takšna koalicija. Ta se je zmotil. Zagotovo ne. Volivke in volivci so nam dali glasove, strankam in ljudem. Vi ste se pa odločili, da bo koalicija taka, kar je seveda legitimno in legalno, ampak ne govoriti, da so se tako odločili volivke in volivci. Oni so drugemu dali relativno zmago in so si predstavljali, da bo ta zgodba tekla drugače. Ampak tudi tako je prav. Posebno vprašanje je, da smo danes zelo veliko govorili o preteklosti, o tem, kaj je bilo, o tem, česa kdo ni naredil, kako osem mesecev ni bilo nič narejenega. Premalo pa smo govorili o tem, kaj bi kazalo narediti danes, jutri in kaj moramo narediti in kje se moramo uskladiti za projekte v prihodnje. Zato bi bilo prav, da govorimo o tem in zato smo mi na zaslišanjih oziroma na razpravah s kandidati za ministre govorili o projektih in dobili zelo pozitivne odgovore. Če bi danes tukaj v parlamentu mi glasovali o posameznih ministrih, bi večina dobila zelo veliko tudi naših glasov. Vsi pa ne, to vam pa zagotavljam. Predvsem pa je pomembno, da kadar govorimo tukaj v parlamentu in nekoga nekaj obtožujemo, rečemo, da je kdo za kaj kriv, imamo seveda za to vso pravico. Je pa treba oziroma prav bi bilo, da bi govorili argumentiramo.
Govora je bilo tudi o tem, da edini garant, da bo vlada dobro delala, so člani vlade, sodelavci v ministrstvih, ki povprečno dobro delajo ter odbor in parlament tukaj. Seveda pa je garant tudi to, da bo opozicija, ki jo ima sedanja pozicija, bistveno drugačna od opozicije, ki je bila v preteklih letih. Toliko referendumov, toliko protestov, kot jih je bilo, ne verjamem, da je možno sproducirati in zagotovo jih ne boste imeli, razen takrat, ko bo to res potrebno.
Vlade gospoda Janeza Janše ne morem podpreti iz več razlogov. Prvi je ta, da volja volivk in volivcev ni bila spoštovana. Drugi, da ni ministrstva za kulturo. Da je tožilstvo tam, kjer po mojem ne bi smelo biti. In da se bojim, da bo, ne zaradi prenosa posameznih delov sedanjih ministrstev, drugačne organizacije v nova mega ministrstva, da je to morda narobe. Lahko tudi, ampak da bo to prioriteta. Oprostite, gospe in gospodje, ni prioriteta prerazporeditev in reorganizacija ministrstev, prioriteta so novi projekti, so novi produkti, je to, kar so kandidati za ministre govorili, da bodo nekaj novega in hitro naredili, da se bomo potegnili iz tega, kar ste rekli. Zagotovo je to prav in pri tem boste imeli našo podporo. Me je pa pri uvodnem razlaganju oziroma nagovoru gospoda Janeza Janše zbodlo nekaj stvari, za katere bi posebej
prosil, če lahko posebej precizno poveste, gospod Janša, kako ste si to predstavljali. In sicer primerjava med letom 2008 in danes. Kaj boste naredili danes? Potem, da naj bodo v Sloveniji bogati in bo blaginja. Oprostite, v Sloveniji je preveč bogatih in preveč revnih. Treba je narediti to in tisti, ki so revni, ne morejo participirati pri tistem, o čemer smo danes tukaj govorili. Nihče ne bi smel biti reven. In ko ste govorili o solidarnosti, o socialni pomoči, o neupravičeni solidarnosti in socialni pomoči, morda sem vas narobe razumel, potem je vsakdo, ki je, tisti, ki prejema socialno pomoč, njemu je njegovo človeško dostojanstvo izpod vsakega nivoja in ta človek bi bistveno raje imel namesto socialne pomoči delo, pa morda tudi participacijo na dobičku, s katerim bi lahko dobro živel in otrokom ne bilo treba nič drugega, kot to, da bi preprosto delali to, česar otroci ne delajo.
Zaradi razlogov, ki sem jih naštel, vaše vlade oziroma te vlade ne bom podprl.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Predsednik Vlade gospod Ivan Janez Janša, beseda je vaša.
JANEZ JANŠA: Še enkrat hvala za besedo.
Skušal bom odgovoriti na nekatera vprašanja, čeprav se že na samem začetku pojavlja vprašanje o smislu tega odgovarjanja ali polemike, če nekdo reče: "Sprašujem to in to, vendar že vnaprej povem, da te vlade ne bom podprl." Se pravi, delam nekaj, s čimer ne bom nikogar prepričal, ker se je ta že odločil. Ampak ker to zasedanje spremlja tudi javnost, vendarle nekaj odgovorov na nekatere ključne dileme, ki so bile izpostavljene.
Očitki so, da je ta vlada predstavila nek neoliberalni koncept vladanja. Tisti, ki izreka te očitke, moram reči, da sploh ne ve, kaj je to neoliberalizem, in bi bilo dobro, da se podučijo o nekaterih osnovnih pojmih, ki se jih včasih z veliko lahkoto uporablja. Drži pa, da ta program, ki smo ga predstavili danes in za katerega se postavlja ta ekipa, ki smo jo predlagali, ni isti, kot je bil program Socialnih demokratov v zadnjih treh letih. Rekel bom, hvala bogu, da ni isti, kajti če bi bil isti, potem bi to pomenilo, da bomo peljali državo v isto smer, kot se je peljala v zadnjih treh letih. In videli smo, kakšni so rezultati. Vlada, ki je izgubila zaupnico septembra lani, potem so bile predčasne volitve, ni bila zrušena s strani opozicije. Opozicija tisti vladi nikoli ni zagotavljala večine, koalicija je imela sama večino in vlada je bila porušena od znotraj, koalicija je razpadla. Sprli ste se med sabo, zato so bile predčasne volitve. Tukaj ni opozicija kriva in mene zelo čudi, da se to tako hitro pozablja. In tudi o teh moralnih zmagovalcih ali poražencih zadnjih volitev se mi zdi, da ni ravno dostojno, da o tem govori stranka, ki je imela 28 mandatov, zdaj jih jima pa samo 10. Nekaj samokritičnosti je tudi treba imeti pri uporabi takšnih velikih besed.
Ampak zdaj k temu glavnemu očitku, češ, da je ta program, ki smo ga predstavili, neoliberalen. Kar se tiče liberalizma v neki zdravi obliki, je tega v Sloveniji premalo. Preveč je tranzicijske navlake in vsega tistega, zaradi česar smo v stanju, v kakršnem smo. V slovenski ustavi je zelo jasno
42
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
napisano, da smo država, da smo ureditev socialno-tržnega gospodarstva. To piše, mimogrede, v programih večine strank, ki so v tem parlamentu, in to piše tudi v programih večine evropskih strank, resnih evropskih strank, zastopanih v Evropskem parlamentu. Se pravi, to je slovenski koncept in je to tudi evropski koncept. So neke manjše razlike, ampak socialno-tržno gospodarstvo je v tem trenutku in na začetku 21. stoletja evropski razvojni in socialni model. In ta model je nemogoče, če uporabljamo teoretično čiste pojme, razdeliti na socialdemokratskega in neoliberalnega. Tega pač ni, preveč podobnosti je zdaj v teh različnih konceptih. Nobene sodobne evropske države ni možno graditi brez dostojne socialne politike, kjer se solidarnostno pomaga tistim, ki so pomoči potrebnim. Ne pa tistim, ki izjavljajo, da imajo pravico živeti na tuj račun. To sta dve pomembni razliki. Med tema dvema stališčema je razlika kot noč in dan. Eno je, če si ti solidaren do nekoga in mu pomagaš, eno je, če je nekdo leta in leta plačeval socialne transfere in polnil državni proračun, pa je potem brezposeln in dobiva socialno pomoč. To ni miloščina, on je soustvarjal to bogastvo, iz katerega zdaj nekaj dobiva nazaj, ko je pomoči potreben. Drugo pa je, če bi nekdo lahko delal, pa noče in je raje na socialnih transferjih. To so zelo velike razlike. Dokler se bo to zamegljevalo tudi s takimi nastopi, kot smo jih danes poslušali, bomo daleč od tega, da bi stimulirali ljudi za to, da več in bolje delajo, da več ustvarjajo. Dokler bodo razlike med socialnimi podporami in minimalno plačo tako minimalne, kot so v Sloveniji, tudi ne bo prave motivacije za delo in zaposlitve tudi takrat, ko je priložnost.
Jaz mislim, da ni nič narobe z zavzemanjem za to, da bi bila Slovenija družba bogatih ljudi. Bil sem zelo neprijetno presenečen, ko sem slišal, da je to narobe. Kaj je potem cilj? Da je Slovenija družba revnih ljudi? Jaz mislim, da to ni naš cilj. Naš cilj je, da so prebivalci te države čim bolj bogati in da tudi v povprečju Slovenija dosega, kar se tiče osebnega standarda posameznikov, neka vsaj evropska povprečja in da na tej podlagi, glede na to, da javne finance polnijo državljani, obstaja tudi močan javni sektor, ki zagotavlja enako dostopnost tega servisa in onemogoča diskriminacijo, ki se vzpostavlja, če se posamezniki tehtajo samo glede na težo lastnega uspeha ali bogastva. To nima nobene zveze s socialnimi razlikami. Znano je, močnejši je srednji razred, manj je socialnih razlik. Pot za preseganje socialnih razlik, pot za priseganje tega prepada med množico revnih in peščico bogatih je to, da se krepi srednji razred, ki je običajno tudi najbolj ustvarjalen. Revščino odpravljamo tako, da tisti, ki so nekje na socialnem robu, prehajajo v srednji razred. Zato jim je treba omogočiti delo, pogoje, da izkoriščajo svoje ustvarjalne potenciale. Tukaj je verjetno ta ključni konceptualni razkorak oziroma razlika med konceptom kolegov iz Socialne demokracije, ki izhaja iz nekega drugega stoletja, kjer se je iskala uravnilovka v revščini in smo imeli državo, ki je bila lastnica vsega in je bila najbolj bogata, na drugi strani pa je bilo 90 % revnih posameznikov. Odkrito povem, da to ni cilj te vlade in te koalicije. Če so tukaj razlike, jih bomo že znali braniti.
Rad bi odgovoril tudi na neki očitek, ki se pojavlja sedaj že trdovratno, je pa neresničen. Mislim, da smo v tej dvorani predsedniki vseh parlamentarnih strank, ki smo sedeli v Vili Podrožnik, kjer smo se pogovarjali o nekaterih ukrepih, ki jih je treba sprejeti in se dogovorili, da se podprejo nekateri zakoni, ki jih je predlagala še vlada, ki je opravljala tekoče posle. Nekateri smo tam odkrito povedali, da so nekateri zakoni za nujni postopek, drugi pa niso za nujni postopek, ker jih je treba dodelati. To je bila tudi moja javna izjava takoj po tistem srečanju, in to sem jasno povedal tudi na tistem sestanku. Sem povedal tudi razlog, ki ga bom danes še enkrat ponovil. V zakonu o javnih financah, ki smo ga zadnjič zavrnili, je vlada v odhajanju predlagala omejitev javnega dolga v bruto domačem proizvodu na 48 %. Na tem istem sestanku so pa strokovnjaki z Ministrstva za finance povedali, da smo to mejo že presegli, da smo bliže 50 % kot 49 %. Kakšen smisel je sprejeti zakon, kjer se omejiš na neki ravni, ki si jo že presegel? In se nismo zmenili, da bomo to naredili. Smo se pa dogovorili, da bo vlada, ki opravlja tekoče posle, pripravila predlog ustavnih sprememb, da to sidro zapišemo v ustavo. Tega pa ta vlada ni naredila, to je edini dogovor, ki je bil kršen. Še vedno nismo dobili tega predloga, torej ne zavajajte slovenske javnosti z netočnimi informacijami z zaprtega sestanka.
Kar se tiče ocene dela vlade, ki jo bomo nasledili, če boste večinsko podprli ekipo, ki smo jo predlagali, sem že zadnjič obljubil, da se mi s tem veliko ne bomo ukvarjali. Tisto, kar mora vsaka vlada narediti, je to, da preveri stanje, ki ga je prevzela, in to bomo seveda storili. Ne bomo pa za težave, ki so pred nami in ki jih bomo, upam, skupaj reševali, vsak dan znova krivili naše predhodnike ali prejšnje ali nasploh prejšnje vlade, ker to ne bo pripeljalo nikamor, bo vedno na neke očitke treba odgovarjati. Tako da mislim, da lahko oboji prispevamo, da je te razprave o preteklosti manj, kot je bilo to doslej običaj. Treba bo tudi na nek način to jasno povedati, za neke zadeve pa prevezati odgovornost. Prej sem dobil pismo od predsednika organizacijskega odbora te nesrečne univerzijade, odbor ste imenovali v preteklem mandatu, za univerzijado se je pa odločil, mislim da, državni zbor leta 2008 ali pa državni zbor prejšnjega sklica. In zdaj predsednik organizacijskega odbora piše, 16. februarja bo sestanek, tam bomo vsi odstopili, potem bo ta mednarodni odbor čez dva dni odločal, kaj bo s to univerzijado. Slovenija je prevzela neko mednarodno obveznost, dejstvo pa je, da od leta 2008 nismo zgradili nobenega objekta. Nič se ni naredilo v treh letih. To niso moje besede, to piše gospod Vogrinec v temu pismu, ki bo verjetno poslan tudi v slovensko javnost.
Če se v treh letih ni nič naredilo, potem bi bilo pošteno vsaj lansko leto povedati, da Slovenija tega dogodka ne bo organizirala, naj ta mednarodni odbor, ki je za to odgovoren, poišče nekega drugega organizatorja. Bilo jih je več, ki so kandidirali, in Slovenija je zmagala v nekem konkurenčnem boju. Pa ne bi bilo treba plačati penalov in ne bi bilo sramote za državo. Če takšnega dogodka država, ki je to obveznost prevzela, ne izvede, bo potem verjetno še deset let
43
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
na slabem glasu, ko bo kandidirala za kateri koli drug šport ali pa mednarodni dogodek. Za takšne stvari pa bo nekdo moral prevzeti odgovornost. Nek minister je bil za to odgovoren, nek minister bi moral najkasneje lansko leto priti pred Državni zbor in reči: "Kriza je, nimamo denarja, ne bom tega naredili." Ne pa, da smo v tujino pošiljali lažna sporočila, zgradil se ni pa niti en sam objekt. Preizkusne tekme bi pa morale biti že jeseni. To so pa stvari, za katere pa nova vlada ne bo prevzemala odgovornosti. To bo moral nekdo drug narediti.
Ampak kot sem dejal že večkrat v zadnjih dneh, to ni naš največji problem v finančnem ,ne v kakšnem drugem smislu, so drugi, okoli teh bo potrebno strniti moči. Vlada ponuja roke sodelovanja, dela bo veliko v vsakem primeru, tudi napori, ki jih bo treba vložiti, bodo ogromni in zaenkrat je še čas. Slovenija ni v položaju, delno tudi po zaslugi vlade, ki ji bo verjetno danes dokončno potekel mandat, v kakršnem je bilo nekaj držav, s katerimi smo skupaj stopali v Evropsko unijo v letu 2009, ko so morali drastično, dejansko drastično poseči v funkcioniranje lastnih držav, v javno upravo in v javni sektor. In, hvala bogu, tudi še ni v položaju, v kakršnem je recimo Grčija, kjer ji tuje finančne institucije določajo višino minimalne plače, najvišje pokojnine ali število zaposlenih v javnem sektorju.
Da pa ne pridemo v ta položaj, je treba ravnati razumno. Ni treba, jaz sem že zadnjič dejal, da je stanje resno, ni pa izredno. Zato niso potrebni nobeni izredni ukrepi, je pa potreben resen pogovor. Medgeneracijski in socialni, na podlagi argumentov in številk, ne na podlagi nekega zavajanja, češ, mi smo še vzdrževali socialno državo, nova vlada jo bo pa rušila. Za to vzdrževanje tako imenovane socialne države je šlo 6 do 8 milijard evrov, ki jih zdaj ni več, ki jih nismo ustvarili, ki jih bo pa treba odplačati. Tega se je treba zavedati in v teh okvirih je treba iskati rešitve in Slovenija gre lahko potem mirno brez kakšnih drastičnih rezov in odrekanj nazaj na normalno pot razvoja. Tudi Evropa bo prebrodila te krize, v kateri je večje število evropskih držav. Niso pa vse. In po teh se moramo zgledovati in določeno pomoč, kakor smo tudi mi solidarnostno odgovorni za druge, lahko pričakujemo tudi od njih. Je prav, da si tam delamo prijatelje ne pa nasprotnike.
Dolžan sem tudi zahvalo za današnjo večinoma zelo konstruktivno razpravo, tudi zahvalo Pozitivni Sloveniji, ki se je praktično odpovedala razpravi. Tako smo dobili na voljo nekaj ur tudi za to, da že danes izpeljemo prvo sejo vlade, tako da se vlada lahko konstituira, začne delo in da naslednji teden izpelje tudi prvo sejo, na kateri bo veliko problemov, ki so zdaj čakali najmanj mesec in pol predolgo, več, kot bi bilo normalno za to, da po volitvah država dobi izvršilno oblast.
Še enkrat, če boste podprli ekipo, ki jo je predlagala koalicija in jaz v njenem imenu danes, potem vam zagotavljam ne samo produktivno sodelovanje med Vlado in Državnim zborom, kar je samo po sebi umevno, zagotavljam tudi sodelovanje med vlado, vladno koalicijo in opozicijo preko teh normalnih mehanizmov, ki sicer obstajajo v ustavi in poslovniku, tudi z usklajevanjem ključnih rešitev prej, predno jih bo Vlada sploh poslala v proceduro.
Ponudba velja, ali bo možnost tega sodelovanja pisna ali dogovorna, je tudi nam pravzaprav vseeno. Gre za samo vsebino in gre za težo teh odločitev, ki jih bo treba v okviru tega sprejeti.
Glasovali boste o deseti, nekdo je rekel, jubilejni vladi. V času, ki je pred nami, je bolj malo jubilejnega, so drugi izzivi, kljub temu pa je to dogodek, zavedamo se tudi nekega slavnostnega pridiha, in to odgovornost, če nam jo boste naložili, bomo sprejeli s potrebno ponižnostjo, ki jo mora imeti izvršilna oblast pred zakonodajno, in s trdno odločenostjo, da ukrepe, ki smo jih zapisali v naš program, izvedemo v skupno dobro. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala predsedniku Vlade za to razpravo.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, ki je bil določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika še kdo razpravljati. Če prav razumem, ni več želje po razpravi, zato razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje. V skladu z 232. členom Poslovnika Državnega zbora se o imenovanju ministrice in ministrov glasuje tako, da se glasuje o listi kandidatov za ministrico in ministre v celoti. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Na glasovanje dajem predlog sklepa: Državni zbor imenuje gospoda Franca Bogoviča za ministra za kmetijstvo in okolje, gospoda Zvonka Černača za ministra za infrastrukturo in prostor, gospoda Karla Viktorja Erjavca za ministra za zunanje zadeve, gospoda Tomaža Gantarja za ministra za zdravje, dr. Vinka Gorenaka za ministra za notranje zadeve, gospoda Aleša Hojsa za ministra za obrambo, gospo Ljudmilo Novak za ministrico brez resorja, za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, dr. Senka Pličaniča za ministra za pravosodje in javno upravo, dr. Janeza Šušteršiča za ministra za finance, dr. Žigo Turka za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, mag. Andreja Vizjaka za ministra za delo, družino in socialne zadeve in mag. Radovana Žerjava za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Glasovali bomo o predlaganem sklepu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti je glasovalo 10.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 10.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da so ministrica in ministri Vlade Republike Slovenije imenovani.
/ aplavz/
Ministrico in ministre vabim, da v dvorani zasedejo sedeže, namenjene Vladi, tako tiste, ki se selijo na te sedeže iz poslanskih klopi, kot tudi ostale.
Ministrici in ministrom Vlade Republike Slovenije čestitam k imenovanju in jim želim uspešno opravljanje ministrske dolžnosti. Prosim novoimenovano ministrico in ministre, da v skladu s 113. členom Ustave Republike Slovenije prisežejo pred Državnim zborom. Povabil vas bom k zaprisegi po abecednem vrstnem redu.
44
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
Prvi bo prisegel gospod Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje.
FRANC BOGOVIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. / aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim gospoda Zvonka Černača, ministra za infrastrukturo in prostor.
ZVONKO ČERNAČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Hvala. / aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim gospoda Karla Viktorja Erjavca, ministra za zunanje zadeve.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim gospoda Tomaža Gantarja, ministra za zdravje.
TOMAŽ GANTAR: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. / aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim dr. Vinka Gorenaka, ministra za notranje zadeve.
DR. VINKO GORENAK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim gospoda Aleša Hojsa, ministra za obrambo.
ALEŠ HOJS: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. / aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim gospo Ljudmilo Novak, ministrico brez resorja, za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
LJUDMILA NOVAK: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. / aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim dr. Senka Pličaniča, ministra za pravosodje in javno upravo.
DR. SENKO PLIČANIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim dr. Janeza Šušteršiča, ministra za finance.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim dr. Žigo Turka, ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
DR. ŽIGA TURK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. / aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim mag. Andreja Vizjaka, ministra za delo, družino in socialne zadeve.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K prisegi vabim še mag. Radovan Žerjava, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prisege so opravljene. Še enkrat čestitke vsem in uspešno delo v dobro Slovenije vam želim!
Prosil bi vas pa še za nekaj potrpljenja, za nekaj formalnosti, tako ministrico, ministre, predsednika Vlade, poslanke in poslance. Ker so bili poslanka Ljudmila Novak in poslanci Franc Bogovič, Zvonko Černač, Karl Viktor Erjavec, dr. Vinko Gorenak, mag. Andrej Vizjak in mag. Radovan Žerjav imenovani za ministrico in ministre, v skladu s 14. členom Zakona o poslancih ne morejo več opravljati poslanske funkcije. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da Državnemu zboru sporoči, kateri kandidati bodo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih nadomestili navedeno poslanko in poslance.
Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pripravila poročilo in predlagala Državnemu
45
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
zboru potrditev mandatov ter o svojih ugotovitvah poročala Državnemu zboru. Državni zbor bo o tem odločal v okviru 3. točke dnevnega reda te seje, in sicer v skladu s časovnim potekom seje zbora v torek, 14. februarja, ob 14. uri. Torej kompletirali se bomo v torek popoldne.
Poslanka in poslanci, ki so bili imenovani za ministrico in ministre začasno ne morejo opravljati poslanske funkcije, zato se Državni zbor seznani še z naslednjima sklepoma:
Prvi sklep: Na podlagi prvega odstavka 20., 199. in 112. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da je Ljudmili Novak, ki začasno ne more opravljati poslanske funkcije, ker je prevzela funkcijo v Vladi, prenehala funkcija podpredsednice Državnega zbora. Funkcija ji preneha z dnem seznanitve na seji Državnega zbora.
Drugi sklep: Na podlagi 200., 201. in 112. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani še z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da je poslanki ter poslancem, ki začasno ne morejo opravljati poslanske funkcije, ker so prevzeli funkcijo v Vladi, prenehala Ljudmili Novak funkcija podpredsednice Odbora za zdravstvo, Francu Bogoviču funkcija podpredsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje in mag. Radovanu Žerjavu funkcija podpredsednika Odbora za notranje zadeve. Funkcija jim preneha z dnem seznanitve na seji Državnega zbora.
Sedaj pa vabim ministrico in ministre v preddverje velike dvorane na uradni foto termin, vse prisotne vabim nas prejem in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prekinjam 7. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali v torek, 14. februarja, ob 14. uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 10. FEBRUARJA 2012 OB 15.31 IN SE JE NADALJEVALA 14. FEBRUARJA OB 14. URI.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam nadaljevanje 7. izredne seje Državnega zbora. Ura je 14.01, seje bomo začenjali točno. Prosim za malo miru. Nadaljujemo 7. izredno sejo Državnega zbora.
Na sejo sem vabil kandidatke in kandidate za poslanke in poslance, ki imajo pravico nadomeščati poslanko in poslance, ki so prevzeli funkcije v Vladi, ter predstavnika Državne volilne komisije k 3. točki dnevnega reda. Za današnje nadaljevanje seje nisem prejel nobenega opravičila poslanke ali poslanca, torej smo kompletni. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOLOČITEV KANDIDATOV, KI BODO V SKLADU S 14. ČLENOM ZAKONA O POSLANCIH OPRAVLJALI FUNKCIJO POSLANCEV NAMESTO POSLANCEV, KI SO PREVZELI FUNKCIJE V VLADI.
Ker je gospe Ljudmili Novak, gospodu Francu Bogoviču, gospodu Zvonku Černaču, gospodu Karlu Viktorju Erjavcu, gospodu dr. Vinku
Gorenaku, gospodu mag. Andreju Vizjaku in gospodu mag. Radovanu Žerjavu z imenovanjem za ministrico in ministre Vlade Republike Slovenije prenehal mandat poslanke in poslancev, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep o tem, katere kandidatke in kandidati imajo pravico nadomeščati poslanko in poslance, ki so nastopili funkcije v Vladi.
Sklep Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je Državnemu zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Želite morda besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Posamezne poslanke in poslanci? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav, kar bom storil tudi sam.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času, ko poslanka in poslanci, ki so prevzeli funkcije v Vladi, v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih ne morejo opravljati funkcije poslanca, opravljajo to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih od današnjega dne naslednji poslanke in poslanci. Namesto Franca Bogoviča Roman Žveglič, rojen 3. 4. 1964, stanujoč Stržišče 4, Zabukovje. Namesto Zvonka Černača Patricija Šolin, rojena 25. 11. 1965, stanujoča Cankarjeva ulica 48, Nova Gorica. Namesto Karla Viktorja Erjavca Marija Plevčak, rojena 25. 1. 1945, stanujoča Latkova vas 227, Latkova vas. Namesto dr. Vinka Gorenaka Ivan Pišek, rojen 7. 4. 1965, stanujoč Zlatoličje 105, Zlatoličje. Namesto Ljudmile Novak Janez Vasle, rojen 27. 5. 1944, stanujoč Gregorčičeva 16, Domžale. Namesto mag. Andreja Vizjaka mag. Damjana Petavar Dobovšek, rojena 28. 5. 1966, stanujoča Pot na Brod 2, Radeče. Namesto mag. Radovana Žerjava Jasmina Opec, rojena 2. 8. 1985, stanujoča Jezera 22, Rakičan.
Sedaj bomo o predlogu tega sklepa glasovali.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 79, proti 1.
(Za je glasovalo 79.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Je težava z glasovalno napravo? Prepozno. Sklep je sprejet. Glasovanja ne moremo ponoviti, je pa jasno, da ste želeli izjaviti svojo voljo pozitivno. Poslanke kolegice in kolege vabim, da se nam pridružijo.
/aplavz/
Kolegicam in kolegom želim, da bi uspešno opravljali poslansko delo in vam vsem čestitam!
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Spoštovane, kolegice in kolegi!
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O IMENOVANJU GENERALNE SEKRETARKE DRŽAVNE ZBORA.
Na podlagi drugega odstavka 25. člena Poslovnika Državnega zbora je predlog sklepa v obravnavo in sprejem zboru predložil Kolegij
46
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
predsednika Državnega zbora, ki predlaga, da zbor za generalno sekretarko Državnega zbora imenuje gospo Mojco Prelesnik.
Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu.
Prosim.
DR. GREGOR VIRANT (PS DLGV): Spoštovane kolegice in kolegi!
Za generalno sekretarko predlagam Mojco Prelesnik, univerzitetno diplomirano pravnico, s pravosodnim izpitom, ki je to funkcijo opravlja tudi v minulem mandatu od leta 2008 do 2011.
Kandidatka ima za seboj uspešno odvetniško kariero, nato pa še uspešno kariero v državni upravi. Pred nastopom funkcije generalne sekretarke pa je bila namestnica informacijske pooblaščenke. V minulem mandatu je svoje delo opravljala profesionalno in učinkovito in imam polno zaupanje vanjo, da bo to delo na enak način opravljala tudi v bodoče.
Ob menjavah oblasti se je po mojem prepričanju dobro držati principa, da se ljudi na ključnih mestih v javni upravi ne menja avtomatično. Dejstvo, da je nekdo dobro sodeloval s prejšnjo oblastjo, ne more biti negativna referenca, ampak kvečjemu pozitivna referenca in tudi sam na to gledam tako. To, da je nekdo dobro sodeloval s prejšnjim predsednikom Državnega zbora, z mojim predhodnikom, zame ni negativna, ampak je pozitivna referenca. Tudi ko sem bil državni sekretar in minister sem se pri svoji praksi izbire sodelavcev vedno držal tega pravila in nisem gledal na politično pripadnost ali kaj podobnega kot kriterij izbire, in se mi je obneslo. Rezultati so bili vedno dobri, kadar sem tako ravnal. Ravnal sem pa vedno.
Kriterij pri izbiri sodelavcev v javni upravi morajo biti kompetentnost in motiviranost za dobro delo v smeri zastavljenih ciljev ali, če hočete, tudi sorodnost pogledov na cilje organizacije, seveda pa tudi zaupanje. Dobro je, da med sodelavci obstaja tudi neko osebnostno ujemanje, neka kemija, kot rečemo. To ustvari pozitivno klimo, v kateri potem nastajajo tudi dobri rezultati. Moja kandidatka vse te pogoje izpolnjuje, je sposobna, profesionalna, kompetentna in motivirana. Pred najino skupno odločitvijo o kandidaturi sva se temeljito pogovorila in prišla do ugotovitve, da imava zelo podoben pogled na vodenje Državnega zbora in na delovanje služb Državnega zbora.
Dovolite, da vam čisto na kratko ta pogled predstavim. Lahko ga razumete tudi kot nekakšen predsednikov program za ta mandat. Kaj bo v ospredju. Poenostavljanje internih procedur, postopkov v Državnem zboru in odprava administrativnih ovir, birokratskih ovir, ker te še obstajajo. Pospeševanje elektronskega poslovanja, ki naj bo čim bolj prijazno uporabniku, z ambicioznem ciljem, če boste vodstvo Državnega zbora pri tem podprli, da bi v tem mandatu prišli tudi na popolnoma brezpapirno poslovanje v Državnem zboru. Visoka stopnja odzivnosti služb za reševanje problemov. Kadarkoli ima poslanska skupina, poslanec kakršenkoli problem, ki ga lahko službe rešijo, to pa velja tudi za zunanje uporabnike, morajo biti službe odzivne, morajo takoj najti rešitev
problema in ne iskati razlogov, da se nekaj ne da storiti, ampak iskati načine, kako se nekaj čim hitreje stori. Odprtost in preglednost dela Državnega zbora. To se je pokazalo tudi v praksi na teh prvih nekoliko, bi rekel, bolj javnosti zanimivih sejah ob mandatarskih glasovanjih in tako naprej, ko je bil režim za medije dokaj liberalen in se je izkazalo, da je bilo to dobro. Imeli smo dogovor, držali smo se ga na naši strani, držali so se ga tudi na strani novinarjev in stvar se je dobro odvila. Racionalizacija. Državni zbor bo moral, podobno kot Vlada, z lastnim zgledom pokazati, da se da v javnem sektorju marsikaj privarčevati. V Državnem zboru prihranki ne morejo biti prav veliki, ker tudi proračun Državnega zbora ni prav velik, ampak gre za simboliko in za zgled, recimo pri potovanjih v tujino in podobno. Red in zakonitost brez kakršnekoli izjeme. Enakost vseh poslanskih skupin in poslancev, torej nevtralnost vodstva in služb Državnega zbora.
Mogoče za konec samo še to. Tako kot moja kandidatka je tudi generalni sekretar pred njo, gospod Lovro Lončar, odlično opravljal svoje delo. Na 1. seji Vlade je bil imenovan za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade in bo med drugim odgovoren za komunikacijo med Vlado in Državnim zborom. Torej bomo imeli dva odlična profesionalca, ki bosta skrbela za ta kontakt, tako da ne dvomim, da bodo stvari tekle brezhibno.
Prosim vas za podporo kandidatki Mojci Prelesnik. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Matej Tonin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani predsedujoči, dragi kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Danes zjutraj smo se s kandidatko za generalno sekretarko sestali in se pogovorili. Zastavili smo ji številna, tudi neprijetna vprašanja. Moram reči, da je bil ta sestanek kvaliteten, ploden in da na podlagi tega sestanka smo se mi tudi odločili, da bomo glasovali za generalno sekretarko.
Ob tej priložnosti bi rad omenil še naslednjo stvar. Ko je na zadnjem Kolegiju potekala razprava o tem, kdaj naj bo volitev generalne sekretarke, smo nekateri vodje poslanskih skupin predlagali kljub vsemu, da bi se te volitve opravile po predstavitvi. To se mi zdi nekako smiselno in pravilno, in to smo tudi dosegli in mislim, da je to prav. Na podlagi teh razgovorov smo se odločili tako, kot smo se odločili.
Še zadnji komentar. Ne bi želel, da bi se iz tega ustvarjala kakšna velika zgodba. Takoj po Kolegiju smo lahko v medijih brali, kako se pojavljajo prve razpoke v novih vladni koaliciji, kako nova vladna koalicija ni usklajena glede generalne sekretarke. Rekel bi samo to, velike zgodbe tukaj ne bo, nam pa morate dati priložnost, da se o stvareh vendarle posvetujemo, pogovorimo in tudi dogovorimo.
47
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Gospod Jani Moderndorfer bo predstavil stališče poslanske skupine Pozitivna Slovenije. JANI MODERNDORFER (PS PS): Predsednik, poslanke, poslanci!
Stališče Pozitivne Slovenije do same generalne sekretarke je pozitivno in zato jo bomo danes tudi podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Gospod Janko Veber bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov!
Menimo, da je pristojnost predsednika Državnega zbora, da si izbere najožjo sodelavko in smo ponujeno možnost, da opravimo pogovor tako s predsednikom Državnega zbora kot tudi s kandidatko, z veseljem sprejeli. V petek smo opravili pogovor, kjer smo dobili še nekaj več informacij, predvsem pa imeli možnost tudi posredovati naše poglede glede na delo Državnega zbora in predvsem tudi vodenje Državnega zbora. Zavedamo se, da je organizacija dela Državnega zbora zahtevna in da je parlament še posebej v očeh javnosti spremljan budno in predvsem tudi kritično. Želimo konstruktivno prispevati tudi k delovanju Državnega zbora in s tem tudi k večjemu ugledu parlamenta na način, da se tudi medsebojno obveščamo predvsem o projektih, ki jih želimo obravnavati, preden se dejansko začnejo tudi izvajati.
Ob teh zagotovilih vidimo, da bi lahko delo v parlamentu teklo še kvalitetnejše, in naša odločitev je, da bomo večinsko podprli imenovanje generalne sekretarke Državnega zbora gospe Mojce Prelesnik. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Gospod Rihard Braniselj bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanska lista.
RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Spoštovani podpredsednik, kolegice, kolegi!
Generalni sekretar Državnega zbora vodi službe Državnega zbora in opravlja druge zadeve določene s predpisi. Službe Državnega zbora opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila ter tehnične naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo Državnega zbora. Generalnega sekretarja imenuje Državni zbor na predlog Kolegija Državnega zbora za čas trajanja mandata Državnega zbora, kateremu je generalni sekretar tudi odgovoren.
Državljanska lista bo predlagano kandidatko gospo Mojco Prelesnik podprla, in sicer iz več tehtnih razlogov, ki so strokovnost, politična neodvisnost in reference. Kandidatka je univerzitetna diplomirana pravnica, z opravljenim pravniškim državnim izpitom, pri čemer je skoraj deset let delala kot odvetnica in v odvetniških vrstah, kar pomeni ne le garancijo za njeno
strokovnost, pač pa tudi prepotrebne delovne izkušnje v zasebnem sektorju. Nesporno je, da je kandidatka zadnja tri leta dobro opravljala funkcijo generalne sekretarke. Mandat, ki prihaja, bo izjemno težak tudi za zaposlene v Državnem zboru, zato bo treba zaradi izpeljave ukrepov, ki zagotovo služb v Državnem zboru ne bodo obšle, biti odločen, ukrepi pa pripravljeni in izvedeni strokovno in pravno korektno. Z imenovanjem kandidatke bo zagotovljena kontinuiteta vodenja služb Državnega zbora, pri čemer ne bo prišlo do nikakršnih motenj pri utečenem delovanju služb Državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Gospod Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede predloga sklepa o imenovanju generalne sekretarke Državnega zbora. Predlog predsednika Državnega zbora, da za generalno sekretarko Državnega zbora predlaga gospo Mojco Prelesnik, poslanke in poslance Poslanske skupine DeSUS ni ravno presenetil. Že na seji Kolegija je slednji dodatno obrazložil svoj predlog in tudi danes trdno stoji za svojimi argumenti. Kljub temu da so v tej potezi predsednika Državnega zbora bili izpostavljeni določeni pomisleki, le-ti niso šli v smeri strokovnosti, preferenc in kvalitete dela kandidatke, temveč so se nanašali na neprimernost vložitve samega predloga. Izražene so bile namreč želje več poslanskih skupin, naj se kandidatka v poslanskih skupinah osebno predstavi. Moram reči, da je tudi naša poslanska skupina izrazila to željo, zato sta se oba, gospa Mojca Prelesnik in predsednik Državnega zbora, sestala z nami, z obema smo se pogovorili, kar je vodilo v zaključek naše poslanske skupine, da je predlagana kandidatka primerna za generalno sekretarko Državnega zbora. Ne samo po strokovni plati, temveč tudi po svojih izkušnjah, saj je v prejšnjem mandatu uspešno vodila delovanje in organiziranost številnih služb Državnega zbora.
V Poslanski skupini zaupamo izbiri predsednika Državnega zbora. Konec koncev gre vendarle za njegovo najožjo sodelavko in menimo, da je na njegovi strani, da si sam izbere zaupanja vredno osebo za kakovost dela, za katero navsezadnje tudi sam jamči.
Kandidatka za generalno sekretarko bo tudi z naše strani deležna soglasne podpore. Glede na predhodno predstavljena stališča ostalih poslanskih skupin lahko predvidevamo, da bo kandidatka za generalno sekretarko Državnega zbora danes potrjena, zato naj ji v imenu poslank in poslancev Poslanske skupine DeSUS že na tem mestu vnaprej čestitam in zaželim uspešno delo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
48
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/7. izredna seja
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Za razpravo poslank in poslancev nimam predloga. Sprašujem pa predlagatelja dr. Gregorja Viranta, ali želi dodatno obrazložiti svoj predlog. Ne želite.
S tem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o predlogu sklepa o imenovanju gospe Mojce Prelesnik za generalno sekretarko Državnega zbora. Pričenjamo z glasovanjem.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti 2.
(Za je glasovalo 58.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Generalni sekretarki Državnega zbora, kjerkoli nas že posluša, čestitam in ji želim uspešno delo.
/ aplavz/
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 7. izredno sejo Državnega zbora. Hvala lepa.
Seja je bila končana 14. februarja 2012 ob 14.23.
49
re publika slovenija	DZ/VI/7. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
INDEKS GOVORNIKOV A
AMBROŽIČ, MAG. BORUT......................................................................................................................11
B
BEVK, SAMO............................................................................................................................................41
BOGOVIČ, FRANC...................................................................................................................................45
BRANISELJ, RIHARD.........................................................................................................................32, 48
BRULC, MIRKO........................................................................................................................................40
Č
ČERNAČ, ZVONKO..................................................................................................................................45
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA..............................................................................................................8
D
DIMIC, IVA................................................................................................................................................. 38
E
ERJAVEC, KARL VIKTOR ....................................................................................................................... 45
F
FRANGEŽ, MATEVŽ.................................................................................................................................37
G
GANTAR, TOMAŽ..................................................................................................................................... 45
GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR.......................................................................................................................10
GONCZ, DR. LASZLO..............................................................................................................................26
GORENAK, DR. VINKO............................................................................................................................45
GRIMS, MAG. BRANKO.....................................................................................................................23, 33
H
HAN, MATJAŽ.....................................................................................................................................24, 36
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA...........................................................................................................11, 18
HOČEVAR, MAG. KATARINA..................................................................................................................34
HOJS, ALEŠ..............................................................................................................................................45
HORVAT, JOŽEF................................................................................................................................17, 34
HRŠAK, IVAN...................................................................................................................................... 32, 48
I
IRGL, EVA................................................................................................................................................. 21
J
JAKIČ, ROMAN........................................................................................................................................... 8
JANKOVIC, ZORAN..................................................................................................................................28
JANŠA, JANEZ...................................................................................................................................12, 42
JENKO, MAG. JANA..................................................................................................................................6
JERAJ, ALENKA..............................................................................................................................6, 8, 23
JURŠA, FRANC .................................................................................................................................. 20, 34
K
KAVTIČNIK, JOŽEF..................................................................................................................................10
KOCIPER, MAŠA......................................................................................................................................19
KOMAR, POLONCA...................................................................................................................................9
KRIVEC, DANIJEL....................................................................................................................................16
50
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/5. izredna seja
M
MEH, SREČKO..........................................................................................................................................42
MODERNDORFER, JANI..........................................................................................................................48
N
NOVAK, LJUDMILA..................................................................................................................................45
P
PLIČANIČ, DR. SENKO............................................................................................................................45
POGAČNIK, MAG. MARKO.....................................................................................................................41
POTRATA, MAG. MAJDA..................................................................................................................10, 35
PRESEČNIK, JAKOB.................................................................................................................................7
PREVC, MIHAEL.......................................................................................................................................25
PUKŠIČ, FRANC.................................................................................................................................20, 38
R
RIBIČ, JANEZ...........................................................................................................................................36
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ........................................................................................................................22
ŠUŠTERŠIČ, DR. JANEZ.........................................................................................................................45
T
TANKO, JOŽE...........................................................................................................................................30
TONIN, MAG. MATEJ.....................................................................................................................7, 26, 47
TURK, DR. ŽIGA.......................................................................................................................................45
V
VEBER, JANKO..................................................................................................................................31, 48
VIRANT, DR. GREGOR ............................................................................................................................ 47
VIZJAK, MAG. ANDREJ...........................................................................................................................45
VOGRIN, MAG. IVAN................................................................................................................................37
VONTA, TAMARA.....................................................................................................................................11
Ž
ŽERJAV, MAG. RADOVAN......................................................................................................................45
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA........................................................................................................11
ŽIDAN, MAG. DEJAN.........................................................................................................................16, 39
ŽNIDAR, LJUBO.......................................................................................................................................36
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke
PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov
PS DLGV - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke
PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti
51