177. Stranka. I Liikljail i Mlati, i mste 1917. L. leto. ^^^^^^^^^^m ^^^^^^^_ ^^^^^^ ^^^^^^^™ ^^^^^^™ ^^^^^^^^^^^^^_ . .___________ »Slovenski Narod* Ttlfa p* pottl: za Avstro-Ogrsko: za Ncračljo: cdo leto skupaj naprej . K 30-- ćelo leto naprei . . K 34- pol leta n n • • . 15 — . Jt ' čctrt leta m . . • . 750 M Ameriko in vse druge deželc: na mesec m m . . . 2-50 ćelo leto naprej . . „ . K 40.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VprarnUtvo (spodaj, dvorišće levo). Enaftova ulica *t 5, teleloa 4t 85. Izfcaia vsak ta« i?»6m> lirttđUi a«Jeli« la »ratnika. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prost>r: eakrat po 8 vln., d/akrat pj 7 vln., trikr.it po 6 v. Poslano (enaR prostor) 16 viq., psrte in zahvale (e.aak prostor) 10 vin. Pri več jih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Raroiaa tiskara«« teUfoa tt SS. Upravni&tvu naj se pošiljaio naročnine, rekla ničije, i as era ti Lt (L, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v LJnbltan! dostavljen na dom ali če se hodi ponj: ćelo leto naprej . . . . K 28*— I Četrt leta „ . i « . . 7*— po! leta....... 14*— | na mesec „ . . . . . 'J"30 Posaii3zna števalka valja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ura4ta!*tvo: Knmttova olism sL 5 (v pritličju levo), telefon ft. 34. „tf okviru dežal." Pripravijajoča se definitivna vlada ima že svoj »narodni program«. Njen bodoći predsednik vitez Seidier je že v drugič, odkar vodi državne posle, na prav odkritosrčen način prizna], kako se je pri nas dosedaj vladalo. Svoj čas je v ustavnem od-seku povedai, da je ostal paragraf narodne enakopravnosti, člen XIX., le na papirju. tokrat je v ^Fremden-blattu« obsodil dosedanji sistem izigravanja narodov. Stari divide et impera je torej sedaj oficijelno pri-znan kot maksima bivših avstnjskih vlad. Ta confiteor slišimo iadi in be-ležimo ga v vsej njegovi prostodušnosti. Odvrnil pa ne bo naše kritične pozornosti od nacrta, ki naj dokaže, da se je režim spokoril in da se hoče poboljšati. Bili so čaši, ko bi nas bila beseda o narodni avtoncmiji iz ust vodilnega državnika navdaia z ne-popisno radostjo ter zaslepila tako, da bi si nit: prav ne cgledaii, kaj po-meni, kaj prinaša našemu narodu. Ti čaši so minuli. V mukah in trpljenju vojne dobe se je naš narod prerodil, v ponizan ju in proganjanju je vstal njegov ponos, razširil se je njegov pogled, poglobila se je njegova sa-mozavest in porodila se je globoka vera v boljšo bodočnost. Zavedel se je, da je združen s Hrvati in Srbi ne-premagljiv in začutil je, kako ideja ujedinjenja jači njegovo notranjo silo. Spoznal je, da je mlad in da ni rojen za hlapca. Izraz te pomlajene narodne sile je naša deklaracija, ki ai ide jal, postavljen in proglašen v ari sanjave navdušenosti, temveč realni nacrt, z vso preudarje-nostjo in hladnim razumom položeni novi temelj jugoslovanske narodne Dolitike. S hladno preudarnostjo preizku-la danes narod vsak od kogarkoli izhajajoč predlog o ureditvi svoje usode. Meri ga z merilom svoje deklaracije in se vpraša: ali odgovaria temu, kar so moji zastopniki proglasili kot neobhodni predpogoj za bo-ioci moj razvoj in napredek? AH nas vodi k edinemu cilju, ki ga imamo: k svobodi, neodvisnosti, prošlosti od tujega nadvladja, samoodloč-bi? Ako ne, potem s takim predlo-gom ne moremo imeti ničesar opraviti, potem o njem ne diskutiramo, ga a limine odklanjamo. Nova vlada nam ponuja sedaj narodno avtonomijo v kronovinah, organizirano po sistemu narodnih okrožij. Kaj pomeni to? Predvsem, da ostanejo doseda-nje kronovinske meje nedotaknjene, da se bodemo ločtli Jugoslovani še vedno v Stajerce in Kranjce, Koroš-ce in Primorce — da o Hrvatih in Bosancih niti ne govorimo, kajti vladi, ki respektira smesno slučajnost kronovinskih mej, so meje dualizma sakrosanktna uredba božja. Že v tein se torej nahaja vladni program v ostrem nasprotstvu s programom naše deklaracije. Poglejmo dalje. Kaj pomeni narodna avtonomija v okviru krono-vin? V bistvu le upravno avtonomijo oziroma le avtonomijo v kulturnih zadevah. Na Koroškem ali na Stajerskem nas bi popisali v posebne matrike, ki naj bi bile podlaga prseb-nih narednih občin, okrajev in okrožij kot narodnih korporacij, kat^r;m bi bile poverjene takozv. narodne zadeve, t. j. predvsem Šolstvo. V po-sameznem okrožiu tvori torej vsaka narodnost za sebe nekako korporacijo, ki z lastnimi sredstvi skrbi za svoje šolstvo in za nekatere druge upravne zadeve. V vseh drugih zadevah pa ostane skupna uprava. Princip, ki ga vlada proglasa v svojem programu je torej princip personalne avtonomlje, ki so mu naredi !e nekaka posebna društva, v katera se vstopa z vpisom v matriko, ki so neodvisna od ozemlja, v katerem narod živi in ki imajo svoja pravila in svoj program. V teoriji je ta princip na prvi pogled prav lep in dober, tem slabši pa je v p r a k s i. Narod ni društvo in vpis v narodno matriko ne more biti meroda-jen, kadar gre odgovoriti na vprasa-nje, kdo je pripadnik ene ali druge narodnosti. Z matrikami bi nam na Koroškem vzeli še več rojakov, ka-kor z ljudskim štetjem, saj vemo, kakš-no vlogo igra pritok oblasti in kapitala v narodnih zadevah. Ali se naj odrečemo tisočem svojih rojakov radi tega, ker so danes še nezavedni in vsem onim, ki jih je prebarvala nemška šola v »Nemce«, vsem nešte-tim, ki morda zunaj na cesti prepeva-jo nemške pesmi in zabavljalo na »uindischerje«, doma pa z niatcrjo slovensko govorijo, slovensko zdihu-jejo v bolezni, ki so bili ćelo življenje »Nemci«, na smrtni postelji pa se poslavijajo od svojih Ijubih s slovenskim z bogom? Kdor pozna razme-re v naših obmejnih deželah — in vprašanje narodne avtonomije je za to najbolj važno — ta mora reci: nikdar ne smemo pripustiti, da bi se nam z matrikami za vselej vzelo to, kar je dejansko naše in le na zunaj že tuie, nobeden narodni politik ne more pritrditi, da bi se nam s vpi-savanjem v papirnate sezname je-malo naše narodno ozemlje, se nam umetno ožile in potiskale nazaj naše severne nvje. Nam matrike, Neni-cem ozen.ije . . . Lahko bi jim bilo v celovškem okraju, ki je po svojem pravem značaju slovenski, reducirati števi-lo tistih, ki bi imeli pogum se vnisati za Slovence na minimum ter tako za vedno ugotoviti, da gre za nemško zemljo. Lahko jim je postaviti princip: vsak narod skrbi za svoje, če je na eni strani slovenska masa, ki živi le od dela svojih rok, na drugi strani pa peščica tovarnarjev in trgovcev, ki plačujejo davek iz bogatih dohod-kov, katerih vir je žuljava roka s 1 o v e n sk ega delavca. Bogastvo nemškega kapit^tista za nemško šolstvo, beračija slovenske-ga delavca za slovensko kulturo! Tako izgleda v praksi kulturna avtonomija zgrajena na pcr^onalnem principu. V ostalem pa je šolstvo le del nacijonalnega vprašanja. Narodni boj šega danes globok;> v vse panoge javne uprave — od čestnih kažipo-tov od prepirov in sporov za vozne listke in uradne formularije do naj-višjih uradov. Narodna avtonomija se zato ne more zadovoljiti le s kulturno samoupravo, ona zahteva p o-polno nacijonalno ločitev vse javne uprave, vsake oblasti. Ne le sole morajo biti narodne, tuđi vsa druga uprava mora biti v skladu z narodnimi interesi. Otrok v slovensko solo, oče pa v nemški davčni urad. pred nemškega sodnika, pred nemškegfa okrajnega glavaria? Pot v slovensko solo po nemški železnl-ci, po cesti z nerr.škim kažipotom? Narodna samouprava pod komando nemškega namestnika, pod zaščito nemškega uradništva? To so nepre-mostljiva nasprotstva. Avtonomcn narod ne more ostati pod pokroviteljstvom tujerodnih državnih organov. Ločitev vse javne uprave v mejah kronovin pa pomeni podvojitev vseh stroškov, otežkočanje vsega uprav-nega dela, neznosno komplikacijo kompeterrc. Nerazrešljivo pa ostane pri vsem tem še glavno vprašanje: kdo naj plača in kako se naj plača vse to. Ali gre davek nemške akcijske družbe, ki ima zaposlene same slovenske delavce le v nemške roke, ali naj nemški hišni gospodar, ki ima le slovenske stranke, prispeva le za nem-ško upravo, ali je nemški trgovec v slovenskem kraju, ki ni nič druzega kakor posredovalec za konzum slo-venskega prebivalstva, »nemški dav-koplačevalec«? Kako in po katerem ključu se naj razdeli dohodek iz indirektnih davkov? Na vsa ta vprašanja (navesti bi se jih dalo še nebroj) ne vedo pristaši narodne avtonomije v kronovinah nobenega odgovora. Ne morejo ga vedeti že zato, ker sloni taka avtonomija na napač-nem naziranju, da je mogoče odločiti narod od njegove zemlje. Da, slov. zemlja je večja, kakor trdijo številke štajerskih in ko-roških nemških konskripcijskih ko-misarjev, večja, kakor bi radi sedaj z matrikami ugotovili najnovejši pokrovitelji narodne avtonomije — nemškonacijonalni politiki. Pravice, ki jih zahteva naš narod, se ne dajo omejiti s kronovinskimi mejami, moderni narodni duh ne prenese okov historično - političnih Individualitet. Tuđi brez deklaracijskega meri-Ia spoznavamo, kako nevarno in opasno je darilo, ki nam ga ponuja vlada. Zato odklanjamo avtonomi-stični program viteza Seidlerja z vso odločnostjo in z neomajnim za-upanjem v bodočnost ponavljamo svoj ceterum censeo: dajte nam državno, teritorijalno samostojnost. Politični položaj. g. D u n a j, 3. avgusta. Danes je došel na Dunaj načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in bil precej časa pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju. Po tej kon-ferenci je dr. Korošec brzojavno skli-cal parlamentarno komisijo kluba na Dunaj za prihodnji torek 7. t. m. ob 11. uri dopoldne. Toliko se razglaša oficijelno. Vse drugo se objavi po seji parlamentarne komisije, ako se ne pokaže ćelo potreba, da se skliče plenarna seja Jugoslovanskega kluba. Z ozirom na to cejstvo je pač jasno, da slone vse čenčarije nemških listov o JugosJovanskem klubu le na praznih kombinacijah, in sicer tako glede na vstop v pol-pariamentamo vlado, kakor glede na pridruženje k — delovni večini. Tuđi današnji dunajski listi nam-reč oboje že smatrajo za zagotovlje- no in nam prvič, odkar imamo ustav vo in parlament, milostno prisojajo — prometnega ministra, (nov portfelj) in ministra rojaka. V ostalem je položaj danes še vedno ta-le: Vkljub odpovedi kršćanskih sq-cijalcev dr. Seidler še vedno nekoliko upa, da se mu misija konečno le posreći, ako se Poljaki v nedeljo vsaj deloma (konservativna stranka) od-ločijo za sodelovanje. V tem slučaju bi dobili Poljaki trgovinsko ministr-stvo. Seidler računa, da bi se potem tuđi kršćanski socijalc' premislili, zlasti zategadelj, ker bi rudi nemški socijalni demokratje ne delali prevelikih težav. Tri da jih t i ne bodo delali, to je pribito. Zdi se mi, da so vsf ti računi napaćni. Zlasti napačno pa je upanje, da bi se Češki Svaz razbil in bi jeden del šel — v vlada To je i z k 1 j u č e n o. Poljaki bodo imeli v nedeljc y Krakovu zgodovinsko sejo Kola Pol-skiego. Konservativna stran hoče Kolo preustrojiti na podlagi majori-tete discipline; vsi sklepi da morajo biti obvezni za vse člane enako. Ra-dikalnejše struje se temu odlocno upirajo in hočejo spoštovati klubove sklepe le v narodnih vprašanjih, v. vseh drugih pa si hočejo ohraniti pro^ ste roke. Zanimivo bo, kako rešijd to kardinalno vprašanje, na kateri sloni bodočnost edinosti poljskega zastopstva v državnera zboru. Med rečenima strujama y Kolu Polskiem je tuđi precej rezek spor o stališču nasproti dogodkom v kongresni Poljski: Konservativci se teh neprijetnosti radi otresajo, če§: kaj to nam, mi za to ne moremo, naj si pomagajo v Varšavi sami, saj imajo državni svet, ki naj resi te spore z netnškimi voinimi oblastvi. Radikalci pa nišo na tem komodnemstališčii,za-htevajo odpomoč od Černina in nje-govega vpliva ter spravljajo te raz-mere y stik z avstrijsko notratrjo po« litiko in parlamentarno taktiko. Kar pišejo nemški listi o U k r a-j i n c i h , je le fantazija po znanem reku: što se babi snilo, to se babi htilo!Vstop Ukrajincev v avstr. vlado poleg Poljakov je v današnjih raz-merah izključen. Ukrajinci so boli nego kdaj razkačeni. V vzhodni Ga-liciji^e zopet uvajazasovraženastarai uprava in ukrajinsko ozemlje se pri-kloplja novi poljski kraljevini. Z ukrajinskimi legijami postopajo proti veljavnim dogovorom iz 1. 1914. Splošna sodba o politicnem položaju je danes ta - le: LISTEK. 0 lani ii liski kapcijl. Luigi C a 1 c o. (Dali*.) Tako je bilo moje duševno sta-lje, ko je hlapon ječal z menoj proti severu in kot pest debele iskre in kamenje metal na polje iz svojega dim-nika, Naravnost vam povem, da sem se smilil sam sebi. To sem storil iz gole previdnosti, da bi mi Ijudje ne brali raz obraz mojega krivo«prisež-ništva. Svoj obraz sem pa že tako temeljito zakril, da je gledal mej svet samo najskrajneši konec mojega nosu. Moje početje pa številnim mojim sopotnikom ni ostalo prikritot toda našlo ni tuđi pravega razumevanja. Razne, s praznimi košararni, nahrbt-niki, vrečami in sličnimi stvarmi oborožene ženske so začele gledati pomilovaje. Končno se je pa ena teh oboroženih amaconk le ohrabrila in 5ne vprašala: »Ali vas bole zobje, da ste tako zavezani? Nič ni hujšega, kakor če človeka bole zobje. 2e moja stara te- ta — bog ji daj vse dobro na onem svetu — je rekla, da so te bolečine hujše od peklenskih muk. Poznala pa je tuđi najboljši lek zoper te boleći-ne. Ker se mi smilite, vam ga povem. Će te začno boleti zobje, moraš si preskrbeti tri stvari. Najprej moraš imeti dlako od petletnega črnega psa z belim repom, ki še nikoli ni zalajal. Druga reč je zob podočnik šestde-setletne ženske, ki ni nikdar opravljala svojih sosed. Končno moraš dobiti še tri pedi nestrganih hlač snaž-nega Cigana, ki je bil pri konjski kup-čiji vedno pošten. Pasjo dlako in bab-ji podočnik zaveži v ciganovo krpo in obesi okrog svojega vratu ob luni-nem svitu. Nato sezuj svoje čevlje in teci razoglav in ritensko dvanajst-krat okrog domaće hiše. Spotoma pa moli na glas lavretanske litanije. Ko pritečeš dvanajstič okrog hise, neha-jo te boleti zobje. Le če ti je kdo za-rekel, je to premalo. Tedaj moraš teci še dvanajstkrat okrog hiše. Ce pa bolečine še ne odnehajo, moraš stvar tolikokrat ponoviti, da pomaga« To napravite, ljubi gospod in bolečin bo konec ... «* * Tale recept je gotovo prepisan iz knjige« ki smo jo pred nedavnim tako toplo pohvalili v podlistku. Opazka našega korektorja. Tišti hip je oklicala ne preveč mlada sprevodnica ime postaje, do katers se je glasil moj vozni listek. Ceprav je imela sprevodnica lepšo polovico svojih službenih let že davno za seboj, bi jo bil najrajši objel in pritisnil na srce. Vem, da mi bi bila preljuba ženica velikodušno odpusti-la ta precej ponizni skok čez ojnice zakonske zvestobe. Saj je človek iz krvi in mesa. ne pa iz železa. Sicer veliko prenesem, posebno vina, zgo-vornost tište sočutne popotnice je pa vendar presegala vse meje. Ce bi me ne bila sprevodnica resila iz babjega mlina, bi bila postala moja žena čez noč vdova. To bi bilo pa vendar malo prehudo. Vdov je danes že tako preveč, posebno možaželjnih. Zato ti p*, preljuba sprevodnica, ker si mi resila življenje, moji ženici pa naj-boljšega moža, izrekam na tem me-stu svojo najtoplejšo zahvalo. Brez slovesa sem pobral svoja šila in kopita ter zapustil železniški voz. Pred postajo sem zaupal svojega rojstva kosti tišti nevarni vozni pripravi, ki človeka za drag denar premetuje od postaje do mesta. Priznati moram, da sem imel tišti dan posebno srećo. Na potu do mesta se nismo prevmili, niti se nismo zadeli ob ćrnz voz, niti se nišo splašili konji. Prepričan sem, da bo mladi vod- nik, ki se je za tišti dan izmazal iz sole, v svoji sivi starosti pripovedo-val o tem čudeznem dogodku še po-znim rodovom. Na glavnem trgu nas je pometal iz voza. Seveda se to ni zgodilo dejansko, temveč samo s primerno su-rovimi besedami. Ker nas je pripeljal žive v rnesto, nam je iz samega veselja zaračunal najmanj petorno ceno za vožnjo. To vam je živ dokaz, da tuđi naši šolarski vozniki ne zaosta-jajo prav nič za ostaiimi navijalci cen. 2e sem hotel proti mlađemu na-vijalcu nastopiti z resno besedo, pa sem se še pravočasno premislil. Prvič sem tedaj z eno nogo že stal na onih zgodovinskih tleh, katera sem nekoč poljubljal, čeprav neprosto-voljno. Drugič sem pa sploh Clovek skrajno miroljubne narave. Tretjič je pa držal mladi fantiček v svojih ro-kah nekam preveč podjetno svoj bič. Cetrtič in zadnjic se je izza bližnega vogla bližal še njegov gospodar. Iz vseh teh razlogov nisem hotel delati dečku pred njegovim gospodarjem nepotrebnih sitnosti. Pretrpel sem rajši navijanje ter s par hudiči in z lepim številom železnih dvajsetic od-pravil mlađega navijalca. Zagrešfl sem torej ravnokar popisano nedo-slednost, namesto da bi še jaz sledil splošnim navijalnim zgledom in mlađemu navijalcu pošteno navil uro. Pa kaj hočeš! Je že tako na svem, da no morejo vsi biti kladiva. Morajo biti tuđi nakovala. In tedaj sem bil jaz na-kovalo in mladi navijalec me je prav pošteno nakoval. Popravil sem si svoj robec, kl mi je mej vožnjo zdrknil raz obraz in vstopil v znani brlog s kislim primkom, toda sladkim vincem. Pri dolgi mizi je sedelo več mož, samih starih znancev. Le na častnem sedežu nf bilo več Blaža Bogataja, stare kore-i nine in pravega strica mojega trža-škega prijatelja, potomca Babiton-farjevega Pitra. Ta časrni sedež pa radi tega ni bil prazen in nezaseden. Na njem je sedel in predsedoval moj stari znanec glavnikar Dagarinov Gustelj. Iz tega sem lahko sklepal, da je Dagarinov Gustelj podedoval po stricu Blažu Bogataju vsaj pred-sedstvo. Če je podedoval po njem tuđi druge dobre lastnosti, ne vem. Iz dejstva pa, da so okrog njega zbranf možje žulili same četrtinke in ne žrli štefanov, pa smem že sklepati, da ene lastnosti gotovo ni podedoval po njem. Ker so stale na mizi same če-: trtinke, so bili možje bolj malobesed-ni in čemerni. (Dalje prihođuJiC) Stran 2. »SLOVENSKI NAKOO\ one 4. avgusU 1917. 177. Stev, ,- Smatra se takorekoč Zeza pokopano parlamentarno ali polpar-lamentarno ministrstvo, v katerem bi mogel biti dr. Stein\vender finanč-ni minister in Dobernig minister za alpske Nemce. Ni namreč upanja, da bi se Poljaki odločili. poslati v ministrstvo zastopnike iz svoje srede. Ako ostane pa pri tem, da bi mogel l)iti dr. Seidler še na čelu avstrijskc vlade, mu ne ostane nič drugega nego da sestavi — uradniško mini s t r s t v o. O tem uradniskem mfnistrstvn se v političnih krogih mnogo raz-pravlja. Eni trdijo. da bodo kratko-malo dosedanji upravitelji portfeljev postali definitivni ministri, drugi, ki se baje naslanjaj o na boljše vire, po-udarjajo, da bo tuđi uradniški kabinet odgovarjal gotovim časovnim za-htevam. V njem naj bodo namreč za-stopane vse narodnosti in eden portfelj naj prevzame jugoslovanski urad-nik. Poleg obeh kandidatov, ki sem jih zadnjič navedel se je pojavilo ime mlajšega visokega ministrskega uradnika. ki vživa kot odličen učenjak splošno spoštovanje. Toda konečno je imenovanje nradniških ministrov v kabinetu za-deva, ki se Jugoslovanskega kluba direktno prav nič ne tiče. izvršilo se bo brez njegovega aktivnega sodelo-vanja in ne more imeti nobenih po-sledic na stališče jugoslovanske vlade napram bodoči vladi. Konference. Dunaf, 3. avgusta. O konferenci ministrskega predscdnika Seidlerja z drjem Korošcem se govori, da je vit. Seidler stavil predsedniku Jugoslo-vanskega kluba gotove propozicije, ki jih je dr. Koroš.ec vzel ad referendum. Zvečer se je 5eidler posvetoval s predsedstvom poljskega kluba. Konfer^nca je imela zgolj informati-yen značaj. Napačni računi. Zakaj se vitez Seidler s tako Vnemo trudi za »trdno večino«? Ne- posredni vzrok je pač ta, da se takoj po sestanku parlamenta pojavi zopet vprašanje budgetnega provizorija. Državni zbor Je dovolil vladi )• 4 mesečni provizorij, ki poteče s 30. septembrom. Seidler ie imd takrat srećo. Kot neposrednemu nasledniku zasovraženega Clam - Martmica, kot nedolžnemu jagnjetu, Je zbornica v nekako veledušnem razpoloženju vo-tirala začasni proračun. Idila tistih prvih dni po Clamovem padcu pa je končana. Pokazalo se je, da ima Seidlerjevo provizorično ministrstvo morda res kaj dobre volje, ki pa jo kaže le v besedah in preklicano malo v dejanjih. Skratka fond zaupanja, ki so mu g-a dale na razpolago razne stranke, je — izčrpan. Skratka vlada danes neve, alijibo parlament dovolilnov proračunski provizorij. Zato se trudi Še pravočasno skovati potrebno večino. Vladni listi že računajo po strankah in klubih in prihajajo do sledečega zaključka: Vlada Šteje dosedaj v parlamentu 241 poslancev, ki so pripravljeni jo podpirati, namreč nemški Nationalvcrband (99 poslancev) 67 kršćanskih socijalcev, 31 Jugoslova-nov (!), 29 Ukrajincev in 15 Roma-nov. K temu bi bilo prišteti še približno 15 poslancev, ki ne pripadajo nobenemu klubu. V opozicijo štejejo vladni listi danes le čehe (96) in Poljake (79). glede nemških socijalnih demokratov (42) pa smatrajo, da ostanejo »nevtralni«. Na vsak način da ima torej vlada 40 glasov večine. Nam se zdijo ti računi Dovsem napačni. Tistih 40 glasov večine izgine v trenutku, ko korigiramo napako glede Jugoslovanov in Rusinov. To je £0 glasov, ki vladi prav gotovo nišo na razpolago. Iz tega sledi, da Seidler v parlamentu nima večine. Politično važno je pa tndi dejstvo, da ga podpirajo edino le Nemci. Bolj ko se bliža novo zasedanie državnoga zbora, bolj naraščajo skrbi kabinet-nega šefa. Kaj bo, če poslanska zbornica v septembru ne votira proračuna? ^^ Q» |^P ^^ ltaie urađno porodio. Dunai, 3. avgusta, (Kor. urad.) ^tlradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Crnovice so od danes zjntraj tretjlč osvobofene ruske sile. Ssvra?-sik |e opustil mesto sele po liutlh fco-jlh. Pri Komarestju so vrgle včeraj čete generalnesa poikovnika K6-vesza s krasnim napadom ruske crte, pri katerem ie pe*po!k št. 101 (Bekesczaba) imel posebno priliko, da te dokaza! svok> bojevno vrlost. Istočasno so se morali med Prutom in Dniestrom Rusi umakniti pritisku nemških in avstro-ogrskih hajonetov in iti nazaji proti rneji. Davi, ko so čez prutske mostove hrvatski oddelki vdrli v Crnovice, |e §el z iiiga ar-madni frontni povelfnik generalni polkovnik nadvojvoda Josip na četu Daših polkov ob navdu?en?u prebi-▼alstva v osvobojeno mesto. Severno Dn.iestra jte poskusli ?o-vražnik na več krajfih s protisunkom doseći razbremenitev. Bil |e povsodi zavrnjen. Očišćenje Zbručevega kota fe zaključeno. V Južni Bukovini smo zasedil Kimpolung, v trideželnem kotu smo dosegli zapadni breg romunske Bistrice. Med preiazom Ojtozem m dolino Casinu se ie izjalovilo zopet vec z znatnlmi silami izvedenih sovraž-nih napadov. TTALUANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠĆE, Ničesar novega. Sef generalnega Štaba. flemiko urndno porodio. Berolin, 3. avgusta. (Kor. urad.) SVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. krmadna fronta prestolo- naslednika Ruprehta Bavarskegi Na flandrskl bojni fronti |e bil včeraj ob deževnem vremenu ognjeni boi samo ob obaH In severo-^zhodno Vperna posebno Uat. Šunki Angležev na cesti Nfeo-port - Wcstende hi vzhodno Bix-schoote so se izjalovili Istotako ka-kor moćni napadi pri Langhemarcku. Roulers, kamor Je bil zbežal velik def beteUskesa preblvalstTa iz bofne zone pred ognjem svoMh osroboje-vaJcev, ie obstreUeval sovrainik z najtežjimi topovi. Praske na spredn)em polju se« verno kanala La Bassće. kakor tuđi pri Mcmchvju in Havrtacourtv, so potekle za nas ugodom Armadna f r onta nemškega prestolonaslednika, Vzhodno Allenianta ob cesti Laon - Solssons so vđrle franeoske stotnf?e irJmosrede v neki jarek. Bile so takoj zopet pre^nane. Pri Cer-nyju so izpopolnile naše Cet-3 bojni uspeh z dne 31. J«i!;?a. Pclastile so se z nenadnlm napadom franeoske pozicije na južnem izbodu predora, so se držale proti več napadom in so pripeijaJe številne vjetnlke. Na levesn bregu Može so bili zjutraj in zvečer 150 močnl artiijirlj-ski pripravi izvedeni naoad! Franco-zov na oheh straneh poti Malancourt-Esnes odbiti. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general- ieldmarš. princa Leopolda Bavarskega. Armadna fronta ^eneral-obersta v. Bohm-Ermollija. Vzhodno Husiatina krajevni boli. Kl?|ib žilavemu odporu Rusov Je bilo već krajev ob dolnjem toku Zbruča zajurišanih. Bavarski črnovojn!ki so se posebno odlikovali pri zavojeva-nju Kudrinc. Med Dnjestrom in Prutom se Je sovražnik dopofdne še držal, v prvih popoldanskih urah pa jie priče! popu-ščati pod pritiskom čet inf. gen. Liiz-niana in odhajati. Severno Ćrnovic jeorece vaši kažejo njegovo pot. Danes zjutraj so s severa avstro-ogrske čete generalobersta Kritka, iužno Pruta z zapada c. in kr. ćete pod osebnim vodstvom Njegove c. in kr. visokosti armadro-frontnega poveljnika generalobersta nadvojvode Josipa vdrle v Crnovice. Glavno mesto Bukovine ?e osvo-bojeno sovražnika. Dalje južno so prebile druge sile fronte Renerai-obersta nadvojvode Josipa že včeraj rusko pozicijo pri S!obodziji In Davi-deni - Cudin v dolini malena Sereta. Sadeu in Falkeu ob cesti sta vreta. V Kimpolungu so šle avstro-ogrske čete v hišnem boju naprej. Tud! v gorah na obeh bregevih Bistrice so bili z boji doseženl uspeh!. Ob Mgr. Casinulul so bili novi napadi sovrai-nika brezuspesnt ia zn atega Ootel izgub. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorfi V Crnovicah. Iz poročil: Po noći 3. avffusta je bil končno zlom-Uen odpor ruskih čet pred Crnovlca-mi. Proti Jutru ob zori so bili vri«il zadnji ruski oddelki, ki so še branili mesto, na kar so se h r v a t s k e pt-trulje polastile predmestij in so vko-rakale v notranje mesto. NavduienM prebivalstva Je bilo Izredno veliko In miaJte sd buma arodavUaU ia vo- »dravttali. Židovski mvemert ki sa je bila postavila provizorična vlada, Je uvedel sicer milejši režim, ali pre-bivalci so morali mnogo pretrpetf V zadnjem času ruskega umi ka. Hrvat-je, ki so vdrli v mesto, so §11 takoj do Pruta, da nadalje zasledujejo so-vražnika. Crnovice so bili zasedli Rttti prvič 2. septembra 1914, dnigiĆ 27. novembra 1914, tretjič 17. junija 1916. Ko so prvič vkorakali Rusi v Crnovice, 9O naložili mestn kontribucijo 600 000 K, katero pa je poznejii ruski vojaški guverner odpustil mestu. 22. oktobra 1914 so bile naše čete zopet osvojile Crnovice, ali 27. novembra istega leta so jih Rusi znova zasedli. Potem je bilo mesto osvoboieno Rusov 22. febr. 1915. in je ostalo v po-sesti avstrijskih čet do 17. jan. 1916. Torej od 17. junica lani do 2. avgusta 1917. so gospodarili Rusi zopet v Ćrnovicah. Sedaj so morali znova be-žati iz glavnega mesta Bukovine. V 14 dneh 170 km zavojeva-nih. Dne 19. julija se je pričel naš protinapad kot odgovor na rusko ofenzivo. Od Kaluša do Črnovic je 170 km in 3. avgusta je vkorakal nadvojvoda Josip na čelu svojih čet v Crnovice. Kijev in Minsk orožena. — »Riječ" piše: Prebitje gališke fronte pomeni nevarnost za Kijev. Vsled poraza rusk;h čet pri Grevu je ogrožen ćelo M»nsk, \? katerega vodi pot v srce Rusi e v Moskvo. „Vojna do končne zmage". — Petrograjska agentura poroča, da ;e ruski zunanji minister Tereščenko naslovil na diplomatiČne zastopnike Rusije pri zavezniških državah okrož-nico, ki pravi da Rusiia je bila prepričana, da za njen blagor nt drugega sredstva, nego nadaljevan e vojne. Zločinsk3 propaganda sovražnih ag:en-tov in elementov, katerih so se poslu-ževali, je provzročila, da je del front-nih Čet sovražniku olajšal prebitje ruske fronte. Rusija pa se ne da zavesti od svojega nepreklienega sklepa po nikakih težkočah in bo nadiljevala vojno do končne zrnate. wMi vemo, da od izida te vojne je odvisna naša svoboda in svoboda vsega človeštva. Svesti si tega, smatramo umtk naših armad samo za začasen in ne bo ni-kaka ovira, da skončamo veliko delo z zmago, kakorhitro bodo armade zopet vzpostavljene". Ruski vojaški svet za defenzivo. „Morningpost* poroča iz Petrograda, da zahteva vojaški in de-lavski svet uradno naznanilo izgub zadnie ru?ke ofenzive v Galiciji in za-trdilo vlade, da se bo ruska armada vporabljala samo še za obrambo ruskih tal. Kornilova strahovlada. V Petrogradu so razširjali v ogrom-nem številu letak, naslovljen „Morenje v masah v Galiciji". Letak pravi, da Kornilova strahovlada je provzročila razpad ruske armade. Ođ 26. junija do 18. julija je bilo na Kornilov ukaz ustreljenih okoli 24.000 mož in ofi-cirjev radi upora in ubega. Kornilova so bili napadi i oficirji in ranili na rami s strelom iz revolver;a. »I z d a j i c a«. Dopisnik »Time-saGazetta del Popolo« prijavlja poročilo poslanca Beviona, ki se je udeležil konference v Parizu in zdaj izjavlja, da ententa ne zapusti Soluna, ker je Saraflova armada edino jamstvo, da se je Gr-ška resnično spreobrnila. Grška. Hag, 3. avgusta. »Daily Telegra* ph* javlja iz Aten: Kandidat Venize-listov, Sophoulis, je bil z 180 glasovi izvoljen za predsedntka grškega parlamenta. Zastopnik Krfa, Sokoliš, je izjavil, da zbornica ni zakonito izvo-ljena, za kar ga je ob pritrjevanju većine napadel neki štabni oficir. Veni-zelos je zaradi oficirjevega postopanja izrekel svoje obžalovanje. Potopljena ladja. Dunai, 3. avgusta. Francoskl parnik »Bertilde«, ki je franeoskemu vojaštvu dovažal živila, je bil minoli teden v Sredozemskem morju potopljen po avstro - ogrskem podmor-skem čolnu. Zapovednik parnika, franeoski linijski poročnik, je bil vjet, 25 mož posadke je bilo pri torpediranju našlo smrt. »Bertilde« je bila prvotno nemška ladja in se je imenovala »LoreleU. Od začetka vojne je bila na Grškem sadržana, a ko je ententa zasedla Grško, So Frdncozt ladjo zaplenili. Na ladji*so bili franeoski pomorščaki. Uoyd George o političnem položaju. London, 2. avgusta. (K. b.) Pa govoru ministra Hendersena je pozval Mark Sykes ministrskega predsednik* Lloyd-Georgesa, naj poda pojasnilo glede miru. — Lloyd-George je odgo* voril, da ni vlada čisto nič premenila svojih nazorov o edino mogočih mirovnih pogojih, ki so v soglasju s častjo in z varnostjo Anglije. Nobeni stranki ne borno dovolili, da odloči o mirovnih pogojih ali da jih diktira, Mirovni pogoji morajo biti pod od* govomostjo sedanje vlade. Ko so minister Henderson in delavska stranka razpravljali o miru, sem bil jai v Parizu. Nismo bili v Parizu, da bi raz« pravljali o mirovnih pogojih, nego da bi se domenili o najboljših metodah nadaljevanja vojne. Konferenco nam«'* ravamo nadaljevati v Londonu. — Lloyd George je potem razpravljal o stališču, ki je ima Henderson kot minister in kot delavski voditelj, rekoČ, da je Henderson konsekventno sode-ioval pri vseh odredbah za nadaljeva-nje vojne. To je dobra stran njegove zveze z organiziranim delavstvom. Nikdar ne obupavam nad nspehom entente. Prepričan sem, da si Rusija opomore. Možje sedanje ruske vlade hočejo rusko silo organizirati, da bi se borila proti Nemčiji, a premagati jim je velikanske težave. Na Rusijo je treba imeti ozire, da dobi zopet priliko, se utrditi. Angleška zbornica naj vanije enotnost na zunaj. Zavezniki so od Angleške bolj odvisni, kakor od drugih držav. oe bi se začeli ločevati in dra* gocene tovariše pehali v roke tištim, ki se zavzemajo za pacifistične name-ne, potem bi bilo res treba obupati nad naŠo zmago. Berolin, 3. avgusta. A^ence Ha-vas javlja po angleških listih, da je minister Henderson odstopil. ^—— - . - - —.....—— Amerlšha adresa Rasni. »American Rights League«, ka-teri zvezi pripadajo odlične osebnosti Zedinjenih držav, je poslala ruskomu narodu obširno adreso. V adresi je med drugim rečeno: >Pod vtisom lastnih nesrečnih izkušenj je ameriški narod z globoko skrbjo opazil propagando nemških agentov, opirajočo se na zahtevo gotovih ruskih strank za mir brez od-stopa ozemelj in brez vojnih odŠkod-Đln. Naša skrb ne izvira iz zavojevai- 177. §tev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 4. avgnsU 1917. Stran 3. nih namenov, niti na sklepu, naše na-sprotnike oslabiti ali ponižati. Nobe-na demokratična država se ne loti zavojevaine ali roparske vojne. Toda spoznali srno, da razširja dvoumni kiic: »Mir brez pridobitve ozemelj in brez vojnih odškodnin« tista za-vratna nemška propaganda, katere Žrtev je bila Amerika dve leti. Nemčija namerava ustanoviti veliko sred-njeevropsko avtokracijo, ki naj kontinent razdeli in zatre rast Rusije s tem, da ji zapre edini južni izhod na morje. Dalje hoće zapadna Azijo pri-kovati na vrata Indije in pripraviti pot za prihodnjo vojno, katere cilj bo svetovno gospodstvo. V ta namen je Nemčija vodila avstrijsko balkansko politiko, potlačila Bolgarijo in Turei-jo za vazalni državi in se pokazala v »sijajni opremi«, da bi čuvala Av-strijo pri polastitvi Bosne in Hercegovine. Iz tistega vzroka je tuđi tajno podpirala postopanje proti brfciji. Danes spričo neizogibnega poloma, misli Nemčija še vedno, da spremeni poraz v zmago, če se ji posreći, loćiti Rusijo od njenih zvestih zaveznikov z mirom brez aneksij in brez kontri-bucij. Nemčija upa, če se ji posreći ta nacrt, da po Rusiji vsiii zaveznicam politiko, ki bi ji izročila kontrolo nad Bosno in Hercegovino te rnad drugi-mi, s silo vzetimi deželami. Po ten, s pogodbami zagotovljenimi zavoje-vanji, z gospodstvom nad Avstro-Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo, naj bi iz razvalin namenoma provzročene vojne nastala nova. Še mogočnejša Nemčija. Nemčija, neasiabljena po so-vrainih vlomih v lastno deželo. obo-gatela po zaplenjenih zakladih in za-logah iz zasedenih dežela, po milijo-nih iz premaganih mest, nepcstavno dobljenih odškodninah, močna po vo-jaškem ugledu in moralični prebili, ki jo ima tišti, kdor diktira mirovno formulo na sovražnih tleh, neizmer-no narasla v očeh sveta, bi svojim, za stoletja oslabljenim sovražnikom onemogočala, si po sistematičnem uničenju njihovih armad opomoči. Nova Nemčija bi kovala nacrte za svoje bodoče povečanje, ki bi imela vsa upanja na končno izpolnitev. Ni Čuda, da nemška ušesa rada slišijo o miru brez aneksij in odškodnin. To je mir, ki ga nernški agentje v vsaki deželi pospešujejo. To Je mir, ki bi Rusijo novič vkoval v verige; to je mir, ki ga hočemo združeni s pobra-tenjem demokracije preprečiti. Pustite nam, da zakličemo vseni, ki govore v naših deželah o miru brez aneksij in brez odškođnine: Vašega mnenja smo, če mislite inir, ki je proti zavojevanju tujih dežel in proti na-silnemu zatiranju tujih narodov; naše želje soglašajo z vašimi, če de-želam, ki so provzročile vojno, ne naložite krivične odškođnine, katere posledica je obubožanje. Ce pa razu-niete s pojmom »brez aneksija, da tevtonskim roparjem ni treba vrniti svetih tal Rusije in Srbije, ki so jih Slovanom siloma iztrgali, da naj ne bodo prisiljeni, zapustiti deželo slo-vanskih bratov Rusije, Bošnj^kov in Hercegovine; da naj ne vrnejo s krvio namočenih tal nedolžne Belgije in opustošenih dežela severne Fran-cije; da naj ne vrnejo !e; ih provinc Alzacije in Lotaringije svojemu pra-vemu gospodarju; če mislite s frazo »nobene odškodjiinec, da naj ne bodo obsojeni na povračilo tišti, ki so zavoje vanim ozemljem storili dejansko škodo, če naj nesrečni Belgiji ne ostane nič dragega, kakor njena uni-čena dežela brez upanja na obnovi-tev; Če naj hrabra Francija, ki je v naravnem boju hitela na stran Rusije, iz svojega uboštva plaća milijone, ki so bili njenemu narodu za obogatenje Nemčije ukradeni ali namenoma imi-čeni, da bi bila ogrožena gospodarska prihodnjost Francije; če mislite, da je naloga nedolžnih žrtev, otno-viti, kar je bilo razdejano. krivcu pa naj ostane sad njegovega ropanja; če vse to mislite, potem vam kliče-mo: Narodi svobodne demokracije znajo umreti, a krivičnega nečastne-ga miru ne znajo skleniti. Vaše krasne armade so posvjedočile, da so pri zadostni preskrbi z vojnim materijalom kos silam avto-kratičnemu militarizmu. Tuđi sedaj bodo še odstranile vsilience z vaših tal in popisale s slavnim i dejanji liste ruske zgodovine. Pridružimo se vam kmalu; en milijon, dva milijona in več, Če treba. Borimo se z vami, da zagotovimo svet demokraciji. Zmaga se bliža. Politične veiti. = Vsenemci in »Natiooalver-banđ«. Vsenemška poslanca dr. Ja-ger in dr. Wiist sta izjavila, kakor znano, da ne moreta pristopiti k »National verbandu«, čeprav hočeta v vseh važnih, zlasti narodnih vpra-šanjih sodelovati. »Alldeutscher Verein« je na to izjavil, da je principijelno proti vstopu Vsenemcev v »Nationalverband«. Vzpričo brez-Upne nemško-avstrijske politike pod vodstvom »Nationalverbanda« mo-rajo Vsenemci izreci »Nationalvet- bandu« največje nezaupanje in na-glašajo, da samo novi, v vojnem Času dozoreli možje morejo pomagati nemškemu narodu v vzhodni marki. = Poslanec Doberoig o položaju. C e 1 o v e c, 31. avgusta. Poslanec Dobernig predsednik nemškega »National verbanda«, je razpravljal na nekem tukaišnjem zaupnem shodu o političnem položaju. Poročal je o svoji dvakratni avdijenci, v kateri se je preprical, da odločilni faktorji no-čejo vladati proti Nemcem, temveč da hočejo v sporazumu ž njirai preustrojiti državo. Nemei so poklieani biti državi duševni in gospodarski voditelji. Govornik je potolažil za-upnike glede politike grofa Czernina, ki je odločen pristaš nemško - av-strijske zveze, od katere se ne bo umaknil niti za korak. Nemci smejo tuđi odobravati njegovo stališče v mirovnem vprašanju. = Prav ima« V »Grazer Tag-blartu« se je le našel pameten človek, ki svari nemške kroge, naj ne nase-dejo raznim vestern o češko - jugo-slovanskem sporu in o pripravljeno-sti Jugoslovanov podpirati novo vlado. Dopisnik »aus dem Unterlande« opožarja na glasove jugoslovanske-ga easopisja o praškem incidentu ter na vedno znova poudarjano načelo, da Jugoslovani ne morejo pod pirati nobene vlade, ki ne prizna njihove deklaracije. == Crtani postanci. Državni po-slanci Candussi, Diirich, dr. Grego-rin, Masarvk in dr. Pitacco, ki so do 3. pr. m. več nego 30 đni izostali iz sej poslanske zbornice in nišo sledili pozivu, naj pridejo v zbornico tekom nadaljnjih 30 dni, so z včerajšnjim dnem crtani iz imenika poslancev. = Korcška sodišča poŠiljajo slovenskim strankam. tuđi najbolj trdim Slovencem, nemsčine popolnoma ne-veščim, nemške tiskovine kaioak v nemškem uradnem jeziku. Pliberško sodišče pa porablja slovenske tiskovine — Bog vedi, iz katerih časov da jih še ima — za ovitke za uradne dopise. = Bosenski muslimani za avto-nom'jo Bosne in Hercegovine brez priktjučka drugim jugoslovsnskira deželam. Jugoslovanski klub na Du-naju je bil pozval poleg dr. Sunarića in dr. Dimovića iz Bosne tuđi dva muslimanska političarja, ki se pa ništa odzvala vabilu. Muslimanski poli-tičarji so imeli 27. pr. m. v Sarajevu dobro obiskano konferenco, na kateri so sklenili, da pošljejo na Dunaj in v Budimpešto odposlanstvo, da povredo tam zahteve in želje musll-manov iz Bosne in Hercegovine. Govori se, da muslimani odločno zago-varjajo avtonomijo Bosne in Hercegovine brez priključka drugim jugo-slovanskim deželam. »Hrvatska Riječ« izvaja na to: Danes presojajo Hrvatje in Srbi politična vprašanja skupno in soglasno, ako se Muslimani odcepijo in pojdejo po drugem na-rodnem pravcu, potem imajo Hrvatje in Srbi napram njim popolnoma proste roke v slučaju, ako bi se Muslimani dali zapeljati, da vstopijo v svcU kateri hoče vlada imenovati. — »Novine« izvajajo: Deklaracija v poslanski zbornici je silno -znemirila hegemon iste na Dunaju in aristokrat-sko - oligarhijske imperijaliste v Budimpešti, pa se sedaj obračajo do bosenskih muslimanov, da jih rešijo iz neugodne situacije. Bosenski muslimani so kri naše krvi, pa bi bilo jako žalostno, ako bi hoteli služiti tujim interesom proti našim vitalnim pravicam. = Praški glas o lugoslovanskem vprašanju glede na govor Lord Ceci-la. Praška »Union« piše h govoru Lord Cecila: »Internaciionalizacije jugoslovanskega vprašanja L ord Ce-cil ne smatra prav za resno, pa tuđi pozna premalo vprašanje in razme-re. Baš zadnji dogodki v našem glav-nem mestu, odkrito nastooanje legitimnih in avtoritativnih zastopnikov Jugoslovanov dr. Korošec in dr. Krek morejo biti napram vsem nerealnim in fantastičnim ideologijam in agitacijam prepričevalni za angle-ške državnike, da jugoslovansko vprašanje se more resiti samo s strani Jugoslovanov monarhije in s strani monarhije z Jugoslovani. Jugoslovansko vprašanje je tako komplicirano, da ga morejo zinagati komaj najnatančnejši poznavalci s trudom in naporom. Kaj hoče tu še poseganje vmes s strani malo informiranih? Voditelji Jugoslovanov so na Dunaju in v Pragi dosti jasno povedali, da hočejo delati z veliko er-eržijo za rešitev svojih vprašanj in odklanjajo vmešavanje ćelo avstrijskih elemen-tov. Lord Cecil je najbrže porabil le lepo frazo, ko je govoril o jugoslo-vanskem vprašanju: Jugoslovani ve-do, kaj jim služi, imajo gotove name-ne in nazore, katerih Ceril najbrže niti ne sluti. Dr. Korošec in prijatelji upajo, da jih rešijo na Dunaju, ne pa v Londonu. Svetovnl mir je res ogromno delo za mednarodne državnike, notranja vprašanja posameznih držav pa morajo biti prepuštena i tem.« 1 = Madžari hi SlovtkL »Narodnim Listom« pišejo iz Budimpešte: Madžari zahtevajo od Slovakov pro-tičeške izjave. Češki politiki so bili, ko so izdali svojo državnopravno izjavo v avstrijskem parlamentu, gotovo pripravljeni na razne, za Slovake — ki se jim usoda tuđi pod novo vlado ni izpremenila — več ali manj neugodne posledice. Pričakovali so, da bodo Slovake silili, naj podpišejo kako izjavo, da so zadovoljni na Ogr-skem in da ne hrepene po kakem zboljšanju svoje usode. Tako je rudi prišlo. Pred vsem so ministri in raz-lični poslanci vladne in opozicijonal-nih strank pozvali oba slovaška poslanca, župnika P. Jurlgo in drja Pavla Blaho, naj podasta kako izjavo v ogrskem parlamentu. Tuđi sivolasi predsednik slovaške narodne stranke, Matuš Đula, je moral prestati ćelo kanonado prošenj in groženj, od strani Madžarov. V hvalo in čast jim bodi povedano, da so se hrabro držali in da so odrekli podpise na reverze in javne izjave. Poslanec Juriga je imel nedavno v državnem zboru govor, v katerem je srčno govoril, ali ni rekel tega. kar so zahtevali gospodje od njega. Dr. Pavel Blaho se je sme-ial ministrom v obraz in Đula jih je s pravico opozarjal na zadnji dve enuncijaciji narodne stranke: ob smrti starega in nastopu novela vla-darja. Ministrstvo, oziroma kr. kabi-netna pisama ni niti z eno samo be-sedo reagirala na lojalni dopis ogr-skih Slovakov vkljub temu, da so na izjave raznih madžarskih društev prišli dolgi odgovori . . . Đula je rekel: veliki gospodje smatrajo Slovake za nekaj inferijomega. Čemu naj bi se t kradle krompir. če bi na Kranlsketn polovili vse tište, ki kradejo krompir in druge pridelke na polju, bi ne ve-deli kam ž njimi. * Brezžična zveza med Ameriko in Japonsko. Namera, ustvariti brez-žično zvezo okrog celega sveta, se deloma že v kratkem vresniči. Med Kalifornijo in Japonsko se ustvari taka zveza že zdaj. Dolga bo od Mar-shal - Bolinasa pri San Franciskti do Fubašija na Japonskem 11.000 krru * Poneverjenje pri agrarni banki v Budimpešti. Sele 18 let stara urad-nica Gisa Gruber je dogovorno s svojo sestro llono pri Agrarni banki v Budimpešti pri oddaji neke poštne nakaznice poneverila 50.000 K. Punici sta od tega denarja v par dneh zapravili 8000 kron; 42.000 K je policija še pri njiju dobila. * Zapovednik italiianske vojne mornarice Thaon de Reve! je y ne-kem pismu ameriškemu arhitektu VVarrenu pisal: >Trento, Trst, Istra, Dalmacija, Adrija so najpravičnejši vojni cilji Italije. Ako jih ne dosežemo, potem je italijanski kulturni narod obsojen, da propade. Raje umr> jem, kakor da bi se pokorili.« * Vročina. Budimpeštanski meteorološki zavod javlja, da utegne se-danja tropična vročina trajati precej časa. Že 15 let ni bilo v Budimpešti tako vroče kakor je letos. Lani je bilo največ 32 stopinj, letos je že nad 36. V Berolinu je že zjutraj 20 stopinj vročine, v Bruslju 14. S Štajerskega poročajo, da je bilo pred par dnevi tam vročine do 50 stopinj. * Odstavljen okrajni glavar, V Lungau na Solnograškem je okrajni glavar dr. Stark pj. Tamsveg kratko-malo prepovedal, da bi kdo dl je tujce kakor 48 ur prenočeval in je izdal tuđi oštre odredbe proti temu, da tujci skrivaj izvažajo živila iz okra-ja. Ta glavar je imel gotovo dober namen, ohraniti prebivalstvu svojega okraja živila, a vlada ga je vendar odstavila, * Izgredi pred mestno aprovi-zacijo v Osjeku. Pred mestno apro-vizacijo v Os jeku so bili v petek izgredi. Ker žene nišo mogle dobit! za razdelitev določenih Živil tako hitro, kakor so hotele, so začele kričati in pehati se. Razdeljevanje se je zbog tega ustavilo. Nato pa so ženske pad-le na poslovodjo aprovizacije ter ga naklestile in bodle z iglami, redar-stvenemu nadzorniku pa so strgale vso obleko. * Dekleta, kl so hotela na fronto. Tz Segedina so se odpeljali vojaki na fronto. Na kolodvoru je bilo vse pol-no žensk, mladih in starih, ki so se poslavljale od vojakov. Vlak je odšel, na prihodnji postaji pa so se sprevod-niki nemalo začudili, ko so dobili zadnji voz vlaka poln deklet. Povsem neopaženo so bila vstopila v vlak. Ukazalo se jim je, naj takoj izstopijo, Dekleta so izstopila. Na prihodnji postaji so dobili sprevodniki zadnji voz zopet poln istih deklet. Zvite punice so bile namreč pač izstopile na eni strani iz voza, ali sle so okoli in v stopile na drugi strani. Sedaj pa so železničarji obkolili voz in dekleta nišo mogla več za svojimi fanti na-daljevati poti na fronto. * Ruski carizem |e bil drag. Na Ruskem seveda do revolucije ni smel nihče vpraSati, kako je z dohodki carja in njegove družine. Letni dobodki ministrstva cesarskega dvora so znašali, kakor se je zdaj izkazalo, nad 42 mili-jonov rubljev. Izdalo se je 867.000 rubljev za gospodinjstvo carske družine, 2.400.000 rubljev za vdrževanje carskih palac v Petrogradu, 1.170.000 za vzdrževanje Petergofa, 1.935.000 za vzdrževanje Carskega Sela, 1.445.000 za vzdrževanje Gačine, za dvorni mar-šalski urad 1.619.000 rubljev, za konje in garaže 1.338.000, za carjeve love 345.000 itd. Zdaj je Rusija rešena teh stroškov in seveda še mnogih drugih. Osebe, kl vsled pomanjkanja po-trebnega telesnega gibanja tožijo o breztečnosti, težkočah po zaužitju, dolgotrajnih želodčnih bolečinah tr-dovratni zapeki, hemoroidih, dobe olajšavo z uporabo naravne Franz-Josef grenčice, ki v mnogih slučajih odpravi vse zlo. Gospodarstvu — Mestna hranllnica ljubljanska. Promet meseca julija 1917. 1551 strank je vložilo 2,246.297 K 90 v, 1429 strank je dvignilo 1,223.257 K 93 v. Stanje vlog 61,961.998 K 54 v. Število vlož-nih knjižic 34.134. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu juliju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 10,171.958 K 36 v, dvignilo pa 5,777.250 K 96 v. Stanje vlog koncem julija 35,399.803 K 74 vinarjev. — Mestna hranllnica v Novem mestu. V mesecu julija 1917 Je 200 strank vložilo 222.162 K 91 v, 257 strank vzdignilo 142.105 K 16 v, torej več vložilo za 80.057 K 75 v. Stran-kam se je izplačalo hipotečnih posojil 4500 K. Stanie vlog je znaSalo f 5,227.180 K 68 v, denarni promet pa , 685.279 K 53 v. Vseh strank b0o • 177. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 4. avgusta 1917._______ Stran 5. Darila. Mestnem« magistrat* bila so izročeita sledeća darila: Luci ja Jesih, prod. živil 10 K za .Rdeči kril* ga. Ana Kren, od?kodnino za oddane kovine, K 3 20 za vojne slepce hi gdč. Hermina pi. Salamon 2 K za mestne reveže. Darllo. Gosp. župnik Franc Schmid iz Gornje Braniče na Primorskem, je daroval 100 K v pomoč goriškim trpinom. Pletnenitemu 1 darcvalcu izreka p°sredovalnica za gortške bc-I mince v LinbljanI svojo najtoplejšo zahvalo. I Ornitoa st. Ctrila !■ Metoda je I prejela znesek 14 K, katere so nnbrali .Do-I movinčani* (člani sk>v. podp. in izobr. društva) I v Gradcu pri zadnjem .sodćku" spominjajoči I se naše šolske družbe. — Moška C M- p°" I đružnica v Mariboru je poslala glavni dnižbi I 200 K, katere so se nabrale v spomin umrlega I g. Vekoslava Bahovca, c. kr. poštnega kontro-I }ora med mariborskimi Slovenci in dragimi I prijatelii pokojnega. — Hrastniški in DoisU ■ rodoljubi so zbrali za C M. kres vsoto 70 K. I Gosp- Fran Koman iz Ljubljane je daroval C I M. družbi 2 K. Hvala! I * * * I Upravni?tvu naših li ste v poslali: ■ Za „Ciril-Metodov 3 druibo'. Franc ■ probnič civ. komis. iz bojišča 2 K raes. pris., ■ Franc Virant korporal iz bojiSča 50 vin., dr. ■ Iv Zabukovšek odvetnik, Šmarje pri Jelšah ■ 10 K, iz U. 238 17 .Neimenovana Čeha* 3 K, ■ Tomšič - Vrtel 10 K, mesto venca na krsto ■ umrlega g. Iv. Dolničarja pos. i. gost v Hrastju, I gdĆ. Milica Županova 10 Kt nabrala v veseli I družbi ob deklamaciji .Slovenka sein* in Avg. ■ Korbar naduč. v Preserju sedaj kad aspirant I 88 K, nabral ob slovesu iz Gradca med slov. I častniki in kad. aspiranti pod geslom .vremena ■ Kranjcem bodo se zjasnila**. Skupaj K 12350. I Za .vdove la siroto v vojni pa»life ■ rofakov* Franc Drobnič civ. komis. iz bofl jišča 2 K, mes. prispevka. ■ Za „zavo4 %*. v vojni osle pol© vo-I fake" mesto vcv.cn na krsto umrlemu Ivana ■ Dolničarju pos. v Hrastju pri Ljubljani daruje-I ti: TomaŽ Mendnger trg. 20 K in Rajko Luk- ■ man trg. 20 K. Skupaj 40 K. I Srćna hvala! ■ Umrli so v Uubliani: I Dne 31. Julija: Mijo Nežič, brivski moj- ■ ster, 69 let, Gosposka ulica 3. H Dne 1. avgusta: Neza Trtnik, mestna I uboga, 76 let Japljeva ulica 2. — Pavel Be- ■ iek, hiialec 57 let, Radeckega cesta 9. H Dne 2. avgusta Ana Reichmann, biv>a ■ služkinja, 28 let, Japljeva ulica 9. — Ignacij H Waldsam, pelec, v rezervni vojafkl bolnici na ■ obrtni ŠoIL — Adolf Adamec, lovec in Josip H B!a, desetnik, oba v rezervni vojaški bolnici v ■ Manjanišču. — Avgust Mrva, sobnoslikarski H pomočnik, 35 let, Gosposka ulica 3. ■ Dne 3. avgusta: Zofija Dolenc, hči skla-I diščnika, 3 leta, Levstikova uiica 21. ■ V deželni boinišnici: I Dne 30. julija: Katarina Mikului bivša ■ perica, 78 let — Urb*n Pagon, delavec, 26 leL ■ Dne 31. julija: Leopold Dimnik, posest- ■ nikov sin, 8 let I lzđajatelj in odgovorni urednik: I Valentin Kopitar. ■ Laetnlna In tlsk »Narodne tiska me«. MATffiONIS^ r JEDINSTVEN u svoJoJ ANALfTl'ČNOj KAKVOĆI naJboljb \ odavna na Jsieufr MJfl PGROOiČNol flćfi I &lESSHHBt£fl L------------:----------------- Kift lielttii pKRfofSilnfa u službe za tu- ifl Inozemstvo. [Ekspresne službe. buna] XVI., Payergassc štev. 15. I Posfeduie po anončnih listah, ki izha-■ajo vsak drugi dan. Tri liste stanejo 50 vin. ■nserati za besedo in trikratno objavo 5 vfn. Naslov in Stevilke se ne vračunajo. 2558 U U misi. kim blHistep ma •• ^rodau — Naslov in ceno pove Domaii zajci M prodalo v •aralslfskl bohilcf no S. XaioMar|««a aLc* al ta. Lt«M|aaa. Fr0u3!3lK3 ■• ■•"••■■• * «5^ f " »io* na S ar«a trg« »t 3 LJQM]anm. Hrana in stanovanje v hiSi. _________________2347 Motcrno kolo dobro ohraa ono. ■• k*pl. — Ceniene ponudbe pod „Motorno kolo 13il '• na upr vntštvo »S ovenskega Naroda . 2561 Vinske SODE knplm. vsako mero do 30 hl vsebine. — Ctnjtne ponudbe na] se r.tsiove na ___V. ENGELMAM, lUmnik. Registrirne blagajne kl n!sf> ▼ rabf, iikTidiranlh tvrda, po-ikoioTine blagajne itd., se kn n'a o sedai nazal. Nati n^l rep Istr. birgatn druiba x. o s-9 0mnaj VII., SUbenstern-gasso 31. 2 45 Zastopniki in potniki ( se iščajo la stvar, ki se vs-*k dan rab*. Ponud;>e p<>d lfR. N. 1894/ 2564" na unrav. »Slov Narocia«. Hiša-vita z vrtom Y linbliflirglii okolici, se proda. Cena Ž4f 00 kron. 547 Naslov se izve v upravi *»^Iqv. Naroda«. Kupim hišico i pol:em za prtred tev ene krave in dveh praši "ev v b! žnf Se'eznice v ka It*w. 2«. [. in tr. smoloila ? Ransnlka potrebuje večjo množino belajelševeoa lesa Natančneje se poizve istotam. 2377 Tužnim srcem javljamo vsem sorodntkom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati oziroma stara mati, sestra in teta, gospa Marija Ličen včeraj ob 7. tirf zvečer v deželni bolnid, previđena s sv. z*-kramenti za umirajoče, v 52. Jetu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bode jutri 5. avgusta t 1. iz deželne bolnice k sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 4. avgusta 1917. lalajtta nIMu Utaa. JGlIJtiKii un/akrm I MOi IfcBfl«' f tm\ 1 mum*. 1 r. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 134 tfcj/dUn/ lUjbojje za zob* 135 G. Flux em- Gospcska ulica 4, -»» 1 nad>tropje, levo 2556 Urađno do vol] aa a, ie 20 let obalo* leca na|stare!ia I|t3bl|ajiaka nosrsdGvalnica Mm io služeS v udobnost ceni. občinsrva zopet v •r*ffiŠču meita. t Prlporoća in oamešća le bolfše n nožne Mm vsake Mi privatno rt|ov«ko in gostilnliko o»ob^ Itbira ratUčnlh slnžeb, xUst! za ton« «• Vesta a in bollkor možno hitra postreiba zagotovlfena. Pri vnanjili vprasanlib se prosi za odgovor znaraka. Rabim Vaš kreme %m lepotiteoi«, in ker tem s izred-nlm njegovim vsneaora popolao« ma lađo olna, priporofian ga ▼roće rita damini, ki {im |e na mtcu n|ih snnanfost. Švandova pl Semčka, ravnareljica Smihovskih ^ledaltSČ. Izdeluie : Lsboratorl) B«raf Fratra-Vriovice, Halek. ni. 35 tel. 6443. Veliki lončck 6 K, srednji 1.50 K, za poskušnfo 60 vin. — Pošilia se po pošti rroti vposlatvi zneska z dodatkom 60 vinarjev za porto. Zaloga v Ljubljani: fcekarna V. pL Trattoćxy. 2C 34-111. OMHIBOS HOTES je z ozirom na sedanje čaše, ko je ljudstvo vseh jezikov raztreseno križem vseh avstrij^l- ih d^žel, gotOVO na)bol| praktična beletalea za vojake la cfTiliatOf ker vsebujn brsednjak m kratke pogovor«- v Šestib jezik h: nentšKemT madfarskem, sSoven- skem, čeakem, poljakeai ia itall- laaakeau ONHIBUS-HOTES je tišti pripomoček, s katerim se bo zamogel takoj vs^kdo sporazumeti z ljudrni gf-rniih jezikov. :•: Cena K 1*20. >: Prepredajalci dobijo 25° 0 popusta. Naroča se edioo-le pri t?rdkt: J. STOKA, Trst, ulioai Molino piceolo 19. Ba^T" kkNi si 1 iril MprHk ■ pjjiMol- Dobro kuharico ves.o vs^a soapodlaiatr«, iprefa« mmićmmmk* ro^Msa ▼ LfvUlanl. Naslov pove uprtvniStvo »Slov. Naroda«. Ekonoma kl ae raivtae ▼ kletaratvv spre jme Andrei Oset, p. Guitanj9 Koroiko._______2544 F* O ^~O *i ! 100 K nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje za takoj. Obstojati mora z 2—3 sob s kuhinjo, prazno ali meblovano. 2552 Kdo pove upravn. »S!ov. Naroda«. Hm >s dvonadstroft&a, z lepim vrfoiu, pripravna za vsako obrt, v Postotni na Vilhar-levers trgnt se pod ugoda im! pogofl proda. Pojasnila daje Gizela Vodoptvec, Postoina. 2513 I imeliDlflim is vestnira mm ki razpolaga z malo delavnico s stroji, bi se združi starejši trg. uradmk v svrho izdelovanja dobičkanosnih proizvodov, oztr. se vzame tako delavnico v Ljubl'ani ali okolici V ncjem. Priiazne poi. na upr »SI. N.« pod ,,Manrej 2550". I{a (jarica stara 26 let, čvrsta in zdrava, vajena tuđi sivania, ki zna dobro voditi samo* stojno gospodinjstvo, išče mesta h kaki boliš« samski osebi. Naslov pove upravn. »Slov Naroda«. 2538 Zamahe nove in stare, kupi vsnko množino tvrdka yf LJublisuska Induafrlfa prokkOTlk tamaSkov JELAĆIN ft Ko, Ljubljana- 2278 Ugodna pri!ska! Posestvo, ugodno za vpokojence, begunce, privatnike in ljubitelje Ijubljanskega polja, na idiličnem kraju, oddaljeno 10 minut od južnega kolodvor?, obstoječe Iz nove hiše zli stanovanji, lepo urejenih svinjskih hlevov, sadnega vrta, velikega vrta za ze-lenjad, rodovitnih, okoli hiše iežečih njiv, napeljanega vodovoda in dveh cistern za ^kropljenje zeleniadi itd,. se zaradi boleh-nosti pod ugodnimi pogoji tak oj proda. Poizve se v trgovini sv. ASartina cesta st. a. 2553 Kovaitega pomotoika in vajeota spreim« takof, kovaski mol ster Valentin Urbaneićj Dolenfaka cesta stev. 1. IIirlknif hlJiff 2 gostilno in vrtom v nUjnnU niSU blizini Uubljane se proda Već se poizve v unrav. »Slov. Nar«. ________________2527________________ VILA z vrtom se proda, v Llablfani, Ceata na Boiaik štv. 41. 2607 Stanovanje licem takoj, e^estuelao sa novembar, obstojeće iz dven ali treh sob. 2509 Ponudbe: A. Drnfovka, Kolodvorska 3« OficirsHa fezdae ćorava in selio kompletno, se proda. Gosposka ulica St. I. nadstrop. pri ere. Karolini Stefao, do 3. nre popoldae in ob 7. uri xvećer. 2523 Ha v enonadstropna, pripravna fg g^ IBjT za vsako obrt, v ličnem M^Sanla) trgu na Spodnje Stajerskem W ob železnici, se pod ugod-nimi pogoji proda. Zraven hiše hlevi in vrt. Pojasnila daje Hranilnica In posofilnlea v SevnicL 2378 Praktikant se išče xa veletrgovino, ix boljse obU iel|i. — Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe je poslati na upravniStvo »Slov. Naroda«. 2499 Spretno modistko sprejme tvrdka 2540 Hinka Horvat, Ljubljana Stari trg Stev. 21. Gospod, ljubitelj prirode, v sialnt Siu?bi, vojašč prost, 5 pravico do po* kojnine, jmofen vodstva trgovine in /{metifsfva, feli znanja sorođne duše-gro$pice ali mtajše vdove, ft bi imela trgovino, posestvo alt primerno doto v svrho fenttve. 2548 Ze resne ponudbe na upr. „S^ Aar." pod „%QdaZnost 2549". Poredan, steklo ter emajl, kuhinjsko posodo razpošifja dokler kaj zalogo Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova ces. 15« 2461 H v KINO CENTRAL £ u đeželnem gleđnliftu • v pretresljivi drami a Ko drče plazovi. i*" NajpriljuliljenejJn M nimsba igrallio fleln Moju Ou Slavni viogi. -^tm Režija Alwina Neussa! JSamo tri dnl. Samo tri dni. Ni za mladino. A v Kini Central y đež. eleđilisĐT. Zaitewjte sknreaski ceaik! NasUr: JOS. PETELINC ijiUjai n. ttin uiip 7. Priporoia se tvrdka JOS. PETELINC tovarni&ka zaloga Slvalnfh strojev. Mr«JI « mmmmUt •»■■•—h |n sl«t«Mihy pHpr««te kakor tuđi luksus opreme vedno v Mtefjl. Peaik v mnetoeiM vezenju brezplačen. UUBUMUk, hHiMu trewBlkamkesa mottu, levo, ob vodi 3. hiia. ^VMMelS) 0MaVMSIel aaVaSMIJeV TOtotSM BitMAelel aarJMtCilia Stran 6 .SLOVENSKI NAROD*, dne 4. avgusta is#i7. 177. stev. lp mellovana itithi SOBA m peMbnlm Thodom In •Uktrlčno ra»-svttlfaro ▼ srmllal mKi, sa 1*6a za takof ali kaanafa« Ponudbe pod „SSIraa straaka / 2539" na uprav. »Slov. Naroda«. Hesarskeoa pomocniKa«»—- Uda, ker ni velikega opravka. — ktotam se aprajme tndl maaarakaga vafenca, če mogoče Že vajcnega v mesarskem opravilu. Ponudbe na Anton Hafnar, mesar ▼ ikofjl LokL 2477 Vinski kamen aube gobe, knmiio, med, vosek, svete In suho sadje, smrekove ■torte, sploh vse deielne In gozd-oe prldelke, kakor fcidi vinske ■ode in vse vrste praznih vreč, kapi vsako množino po najvisjih cenah veletrgovina 2482 Anton Koleru, Celje. 500 Kron! Vam r^2™, at° m°i un^~ čevalec korenin Bla balzam ne odpravi v 3 dneh brez boie^in Vaših tarfih očea, bradavic, obtiićaccev. Ccna lončku z jamstvenim pismom 1,75 S, S Jončki K 4*50, 6 lončkov K 7.S0. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Kaaaanv. — Hostce(Kassa) Postlach I 12 307,Ogrsko. 3653 IJlaž Janear p\e$\{flr$\(\ mejstsr več let pri tvrđkf EberI, se pri- poroča slavnomu občiastra kot invalid za 2215 stavbena in pohišfvena pleskarska dela. Delavnita: Oražem, Breg šf. 6. ^^»—^*"^ elastičnim i giblf&im j iessnim | 1 podplatoffl. \ [niH na zatim! . Edina prodaja: 1732 &l Brannstcia, Itanaj I, grichs^gssss 7. FramydOl mlajenje^las ,P ki rdeče, svetle in sive Jaše in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica s po?tn. vred K 2 70. Rydyol e rotnatavoda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Naslov za naročita: Jao. (Mirti, En! - inserte. Brao, ttev. 639, Moravsko. l^ard Linljart ===== urar == £i«kljata, )Urijc terezij« cesti St. 7. Zaloga v»ek vrst iepnih w, w na nihalo s pelalm Mt|em, stea-skih In kuhinjskih v, bsdllk. Mikliaste vo ne mre, sr* v sapestalaa* % radijevim kazalnikom ali braz atasa, zaloga srebrni* ta alsllasttli nr „Osia- ga" po aa|ait|Ui ceaaa, 131 Popravila ae Izvršnjejo najbolja« Vozna kita hi pritikline, ===== poprave, == emajliranje in poniklanje izvršufe točno fn ceno 1311 A- Weissberg, Dunaj II, Untere Doaaastrasse 23/8. SJBy* Cenik odd. 1 zastonj. « :: 2i 3 -— JE Cl. o su :: Najcenajia O r^ _ i č <-i ^ r» CD a © • • rp deztiiKe in soinčnike domačesra izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčniko? -los« ^Iđin^i* ^Bp^r ^^^^r ^^^a^ ^^ *■ Ljublfana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. | Ivan Bizovičar i umeiRi in irgovski vrtnar Msiferana 839 Kolezijska ulica št. 16 I priporoča svojo bogato opremljeno I I vrtnarstvo ter oknsno izdelane j I vence, šopke in trakove. ob nirtvešhib ođrih ćrevesne cvetlioe, Kakcr t^đi naffi-ne!?e clelror^olfske | cvetl;, © za dvorane j :: fn l??.l^ozs«. :: Vsakovrstne sadike do j naižtahtnejših cvetlic in ze!en;adi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na- I ročila se izvršuiejo točno j tn solidno | Srzoiavka: l. Bizovičar, j r vrta&r Ltabl'aaa. -: flianinn ibuiria Orchestrione, FliiniBB, nlOllfll!, in harmonije. S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. ===== Tehnicna pisama = ma Isvriitav vaak« vrste naJrtov, proračunov. ObSastveno konc. zasebna Muaiadnwalfitfa sa na kup Ni prodajo semljiSl, goztiov In pos«al«v VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14. tevriuiOM U»đi nm iaiio privatna conltvo v mestu in m« dyiaM>Jra^ajalcl ta kuoci nal to otorwolo na gori osnaSeno poarodovataico. Provsaaiani tudlatavtolMfca dela In nadzorovanj«. — Tajnost »afmcona. 3J n^■p*i»*1 —----- ^s Edna posebnost] Ukerja je Zdravnikželodca. 16 i Urani Mila K ]a posetaast ial#*6a*fa likoria i is zdraTiMh rmsflts, katari ia- ; I fcoiiia) ipllia pnfl aMtastlni ▼ ^ iclsđcu fer radi tega v —>•■! Uiiili|! S^gA^^ društva, trgovce itd ^W>.iint^ kiTtflk«?ih ItanpHIj LJDUJMII, DvBRlti tn M 1. | Franc Furlan ^ uslednik fasctiingaii vdcvs ' klfučavničarstvo ; zaloga itedUnlkov '■ at nataaja: 125 i ^mbrožev trg štev. 9. 1. AGHOLA v Uni. Diioajska cesta IL Velika zaloga stelslenine, porcela- na, sretilk, zrcal, šlpy kozarcev, vrčkov Ltd. gostllniška in kavarnar-ska namizna posoda po nd?nlž|ih consha I parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. • Apretura sukna. 1 ino dtipu ' lud. rfLlun I Polianski lanu Ozka ulica St. i SprejemališCe S^knburgova ulica št. 3. ■ Postrežba točna. Solidne cene. Hiopiie Diđanestiio jKKUd (štirko) da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete« Dobiva se potrsodi. Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hocevar Ljubljana $w. Petra cesta 28. < krtače za ribanje. Slamnate šolne ga dom »■ slamnate potplate za ? M\i mm saćel Isijavati ▼ t#Uke, da lakte utrete« vaakl šahtovi Ib |lk priporeia« tet «a4#aBeattle sa drage maaieae obatev, posebao sa dale v sebah. 235 Poskmalt«, m bode Vam itl. F^r* Cerar^ tevarna alamnlkov v Stebv, pošta Domiale pri L|abl|anl. Losne kite aalbolfie bakovosti pa 8, 10, 12, 14 tn 10 kroas lasne podloge Krepp ali Python In lasne mre-ilce v vseh barvab; „lfERIL" barva sa lase in brado od Dr. Drallea rfava, temnorlava ali crna po 2 In 4 K itd., vse ie solidno, saneslfivo blago priporoča Štetan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! laradi vpoklicani« v voja&ko alntliovaafe Ia lokal odprt samo u prodalo blaga ta aloar vsakl đaa aamo od a do > 2 F Ia v aadelfo od 9 do 11 ure dopoldan. Gonoktein.4 NajnovejŠe, izkušeno sredstvo proti kapavca (triperju), belemu i toku, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d GONOKTEIN je upeljan na črški kliniki dvor. svetntka vseuč. prof. dr. Janovskega. Na nemŠki kliniki vseuč. prof. dr. K. Krei- bicha. Toplo ga priporočafo vseuč. 1 nrof dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. | J, Odstrčil i. t. d. V«eučili§čni docent dr. ER. KLAUSNER, L asistent nemške | dermatologijske klinike ▼ Pragi | je v svojem predavanju pred zdrav- ' niki na univerzi povdarjal izvrstno učinkovanje Gonokteina ter ga j posebno priporočal kot izborni ; balsamikum, ker ne draži želodca niti ledvic 2130 M U. dr. J. grof ROSSIGOLI, | občinski zdravnik v Ka§telu sta- | rem piše : V mnogih slučaj ih akut-nega kapavca zapisal sem Gonoktein in uvidel sem, da je iz vrstni ; antigonorrhoicum, ker ne kvari želodca in ne ledvic. Dobi se po vseh veČjih le-karnah. Škatljica K 6—, Zahtevajte literaturo in prospekt, t ! Liobljana: Lekarna Trnk6xcj. ; Zagreb: Lekarna„Salvator",S. Mit- ? telbach, Jalacičav trg. , ; Pioizvaja: Farmakološko-ketnični Ia- i j boratorij „HERA" Pra^a-Vršovicc 552. | ' DobflvlteH volnega mlolatratva In ! : Vo Priporočamo naSim s gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske g tovarne y Ljabljani J^aznanilo. uriTnema občiastni ka kor prečast dubOTittni vi j udno Bananja«, 4a stdtfbno tvrdko JAKOB ACCETTO po svoiem zastopniku Avgustu Accetto ?5,4 < -f k« P*«i vodim napraj, Ur izvrsnjem ft« v te str«k* spadajoea '_, . d«la, tar ■« vlindno piioorotam Marica Accetto, imetka t«.ke, Trg Tabor it 2. Zajamčen uspeh. Tisoče £h$$ pisera 13ujne, l«^f>«3 pr« ? dobite ob rabi med. 1566 9** *A ftlVS ]fTOtnB T* nret garantirano neškodljivo za #. 71. niAđ Kreme 2* prsi vsak0 starost xaBesi!iv uspeh. Rabi se zur.anje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd Poizkusna pusica K 4—, velika puSica, za- dostna za uspeh K 9- — . Razpošil janje strogo diskretno. Bos. dr. A. Riz preparati, Duaaf IX., Lsklarergasse § I. btaft v Ljubljani: **§. Kane to „Adi-ij«". Žalo«« * Ptartbora: l«fc«r. Sdistosfci Pter. fm. m frt. Httfrtn. V Tnttt: Ptrf. Indreuzil. Corso 3. Stroji za strižeaje las a 10 K. Britve od 2 —10 K. Brlvskl aparati, brivske kine JL najbolfSe kakovosti po najniiiih cenah pri \ A. U/EISSBERG, Dunai II, " Untere Oonaustrasse 23 S. Specijalni cenik odd. IV. gratis. Za trgovce *n groš etnik. SittojoIed'8. m ;o. !u ere Mi liiaie. :\A kožne lofezil ture. ofokliae in im ozdravi hitro tn si-rtirno iantarsko mazilo. Xe urraže io ne diši. Mali lonČek 3 K. velik. IonČek 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom « K temu spadajoče brinovo milo 4 K. ^ Hard Sanđor, lekarnar, Nagy Koros 30. ^m______________________________________________________________ ________.. Pijeteti najprimerneiše spominke na uftirle 245° zadobimo a povcčanjem njihovih alik. Pove čaoje io nrretn Slro iz-'e avo fotograf j v vsaki veli-Ircsti za imerne cene z Jamstvom za izvršttev ratarčno po ' rf^tnala o«slcrhi risarski in umetniSki zavod Ferd. Ludv. Chamrada \ Dnnaf ZV., ffarmsergasse 43, ođđ. 18. Ceniki na zahtevo. — Zastopniki vsepovsod se sprejmejo. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo „ veznih keles. Mi 5lfO|i ^ % ^^ sa rodbino ia obrt. Ircpafitf Inrrzf za _^a^^^ vezenje ? liiii. Hfff^nfl ^5 Pisalni stroji Imlr ) „adler's trim pletilni stroji ||aj& lijnoi iim Mtriill * uittKBli otroških vozičkov In a.v.aa« «o aa|tta«t«« time. r M. Pakič ▼ I*!«bl|anl. Humu imCiihii u tti' rt i mntfta, r ^i S»blon» • ia monogram', p»*'- ntma za namline P«*^®f sorvl- etef žtpne robee In vseh vrst perllo se dobiva prt TONI JA6ER Ciubljana, Židovska alica ster. 5. Jos. Roji v modni otelile i : za gospode : Ljnblfana, Franca Jožefa cesta 3. Voja&ke in uradniške i uniforme: Lw po meri ^^ v najkrajšem času. L.HIKUSCR Ljubljana, Mestni trg 15 pnporoča svojo veliko izber de2nikov in solnčnikow. Popravila se izvrSuiejo točno in solidno ■a^BVaVB^a«M>i_^^k^a^a^a^B^M Hrastov in kostanjev les v d«bHh trn ve]ah od 10 em debelosti napre) kupi po najvišji ceni Jollns Žlgan na Polzell v Savlnskl dolini. ISrbecico. izpuscaje odpravi kar najhitrejSe „Dr. Flescha originalno rujavo mazilo" Mali lonček K 1 60, veliki K 3—, družinska 1853 porcija K 9*—. Dobiva se v lekarni „pri zlatem jelenu", Marijin trg, Ljubljana. Na debelo! Na debelo! Baterije, svetiljke, žarnice. Vido Bratovi, Ljubljana, ______Stari trg štev. 4,_____*u Za dame! Za dame! Najugodnejii nakup! J Prodajam radi velike saloge blaže od navadne do ■a)ttoe|iega kroja po znatno znižanih cenah. Specijalna trgovina za bluze Afitonija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica t _________________________________ Prvi Ijo&Ui zavod 2a negovanje He ^^^ in trgovina di^av ^^= zaloga Schrdder-Schenke preparatov ^248 Polianska cesta št. 7, pritlicle. Negovanje obraza, koie, IS$, prsi, rok. Masaia telesa in parna kopelj obraza. I Odpravljajo se mozoli, pege, zajedalci, rumene liše, rdečica koie in nosu, ohlapna kola, I =^= podbradek itd. ===== I i lamam z derele se dado navodila za nadaljnje samozdravtjenjc I AT FON7 RPF7NIK"aCltelifllas"Maficeh""""^\ Ji\ "^ 1 vf li Mj D IV L« Li 11 1 I\ ženi strokonjak c kr. def.sodišta j Iilnbllana, Kongresni trg 15. ^'4 (Nasproil nunske cerkv«.) Največja In najsposobnejša tvrdka in izposojevaffffča klavlrjev in harmonije? jf na ju^u Avstrije. — Velikanska zaloga vsofa i glasbenega orodja, stran in mnzikalil. " EĆinl zalotnik dvornih in K-omornih tvornic: B5scn-dorfer, Rolzl & Heftzmann, Forster, Ehrbar, Gebriider Sting], Ruđ. Stelzhamraer, Czapka, Lauber^er & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji). — Obroki od E 15'— naprej. NajbogatejSa izbtra v vseh modernih slogih in Jesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavliaiočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Nafeninlna nainižja. Zamena naj-ugodnejša. Uglatevanfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključao le \m% za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzl-tlkatOT in navideznega p.pofelna" pri kričavih, ki se drznejo govoriti o v.doarem blaga*', dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^B^B^9 i 9eta;iU kapital ■ 60,200.000*—. _^ đjgfta ___ Stanje den. vlog na bran. knjižice 31. okt 1916: i««-! ' . nfi—.—--. ^^» 1M% ^pr IJrl'V« at K 143,241.140-—. :: Sptošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala u Snuji. — Ustuortjen 1164. fptf UmW». Mn ttltl (f IH JUonU lUBŠi ttstuovljeu 1864. - 33 podružiic. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n.pr.: Prevzemanfe ttmralfc H#f na hranihie Najkulantnejie izvršavanje hmnmSh aaročU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje ku- t knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- pooov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — • štovanjem — Denar te lahko dviga vsak dan brei odpovedt — Kupovanje in prodajanje TT94mmkmMM Na j em oda ja vamia predalov tamoshrambe (tafes) za oatnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, hstin I paplrtar strogo v okviru u radnih kurznih po roči L — Shranjevanje in upravljanje (đepoti) vrednostnih dragotin itd. pod lastni zaklepom stran ke. — OpravUlaft« «. kr. raar. lotsrije Brezplačna revizija izžre- j rapirjev ia posoitla nanje. 34 banih vrednostrHo papirjev. — Promese za vsa Žrebanja. Uplaćila In nakazila v Amorlko In U Amerike I Uttmena in plsM«na pojasnila I« nameti • nm* v bandu« straha aaaata|aalli transakaljali vaafcalar braaalaaiM. aW-Fnolavke: FroaMtaui Maka Ii|aal|aJUL - Telefon itev. 41 ^^^^ajjaaMMjaan^^aBnaaaanaaaaaaMaaaaaai^i^iiiiiii^aiiii __________^^^^^_^_^^^_^^_^^^^_^^^^_^_^_^^^^^_^^___^_J__^^.^^__^^^_^^^^^__J^_._ ___________ Stran &• .SLOVENSKI NAROD-, dne 4. avgusta 1917. 176. Mev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I ,. D.lnlftk. „l.irnlca 10,000.000 kro«. •■ S4l*iftat*jC>Vai IlIlCSl ftftOVa 2« IU«fWll tatldl okroglo 1,800.000 fcPOB. I Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. I-------■------------------------------------------- Sprejem«---------------------------------------■----------- I Kanto ta prodala vm vrsto vr*4a«stalh paairjvv, flnandn crarltne dobam in dovoljuje I vloge na knjižice in tekožl ražun aproviiKecijske kredite. ■ ===== proti ugednemu obrestovaniu. ======: | mr^ «? Nailepši kras ženske so lepo oblikovane, bajne, trde gradi. Gospe, ki se v tem ozira ne čutijo popolne, naj pišejo na Ido Krause, ki )im po§lje brezplačno na poćlagi od nje preiskušene metode, diskreten svet v svrho pridcbitve idealnih, okroglih oblik. 1851 Ida Krauie, Polun, (Prenburg), Ogrsko, Schanzstrasse 2. odcS. 41« Prosim, oglejte si pred!e2eče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika ^e\lja ne srne biti poljubna, :emveč obliki noge popolnoma prilagođena. Cloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkuSen. veščak a ------------------------------------------------------. 61 Poskusite pri Frflfl ^751 IIftlPri 11 speclallstru za ortopedičns in anatomična liail ranili ti JU obuvala, Ljubljana, Selenburgova nlica St, 4. MF~ Nad 50 iei obstoječa ^BR parna barvmjainkemicnc snaženje oblek *«*• 124 ^^^ apretura sukna ^^= Ljubljana, m-* |f| g« GUnce, Selenburgova uL 6. HiIImII DUV Barska ulici 46. Postreiba vestu a ta točna. Majnliio cene. I Najboljši in naj-popolnejši so le „Pfaff" šivalni stroji. 10-leina garancija. |aM U#^|# specijalna trgovina s šivalnimi stroji, i9li• V w 1% Puth kolesi in vsemi zraven spad. delL Ljubi iana. Sodna ulica štev. 7. r Najveća izbira i v vseh moder* nlli opremali In za vsakovrstfio obrt. BrezplaČen pouk v vezenju. I ^*riporoča,r3Q.o s6peclisilri.o dnmslio In otroilis RorfsKcijo i zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bučar I Ljubljana, Stari trg itev. 9. — Lastna hiš«. I Mitfnovelto W*~ KOSTUME **« Hainov«Iša I Ivi II fp 2ialne —domaće oblek© ifD II H U L U L L PerUo>ćepic0j športnc 11IIILII I HaVVaVM klobuke In steznike. IlIlIMffl Otroške oblekue n obieke za mladenke. I BflttBiteo 9«rlla In irnge patKbftMne n atovoraleaćko. I W0T Poiilja na izbiro tudi na deželo. "«■ ■JV Eaplm vsako naottao *V9 Tfleh velikosti od vina, tganla alt ruma. Ponudbe je roslati na IWIHAEL OMAHEM, Višnja gora, 252ft Kupujem in proSajam: bodisi poklitvo, it«Urabio9 i#-lozo. mUlca, porcalaa, oroij#, podobay itar danar, sploh wmm$ kar |o aatmaa) 50 l«t staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemliišfa itd. Albert Derganc brisao ia koaeeal(on^raal starinar LjiiH&na, Franfiškanska ulica 10. 8 vinarjev (za dopisnico) stane Vas moj glavni katalog, katerega se Vam odpo&lje na zahtevo brezplačno. Prva torama nr Jai Konrai c. i. kr. im. dokav.. list (Mx) 1466. Ceiki Nikliaste ali leklene ankarice K 16, 18, 20, armadne radijske ankarice K 18'—, 22—, 26-; belokovinaste (Gloria-srebro) z dvojnim pokrovom ank remont ure K 33.—, 32 —; masivne srebrne ank. remont. ure K 40. 50, 60. Budilke in stenske ure v veliki izbiri, 3 letna pismena garancija, Pošilfa do rovzetju. irikake^a rizika. Zaaeajtvm đofoljea« ali ae firme đenar. "eiv F RatiolPrciv | Gorici. !• UđlJCI Gorici. liubljana, Stari trg St. 28. Ma ii tafta dvokolesa S SISI« pMVlMuRS« Sivalni strofi, gramofoni, električno iepne Bvetllke že > kompktne od 2 K. ' Haftooliše iMtaHJe. Jitehanicna delavnica no Starem trta jSt. U » jnuBžtvt kili poltj gorili« kleti a B .sr Bi. Schabert preje Bilina k Kasch, LlaUlaaa, Židovska «L 5. priporoća veliko zalo^o tfcanin In fjUco-rokaTlo, medne blago za gospode ia dame. raznovrstne tUiO paiiunei ročna dela in niateiijal, Umrfltae predmet©. 413 Moderna predtiskarija. ! fedeleraaiepreelrieftenihgpurte*. PATENTE I vseh dežela tzposluje inženir M2 I &M.» ^StWBlW^mmMWl^m\. B^LJ^sV. oblastveno avtor. in zapriseZeni patentni odvetnik I nm Dunaiu VI.. MaHahiHerstrasae 4t- 37. Kostanjev les od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej n deblih in pole« nih kupi po najvisji oeni tvndka: 96 J. Pogačnik, L]nbl]ana, Mar. Terezije cesta 13- \ rk Tofarna ollnal bar?, ia in Ma r BRATA čAoslikana, lakirana, staflina Proda jalnica i Miklošičcva ulica št« 6. nasproti hotela „Union". um EBERL io pohUtrena pleskada:. 121 Delavnica i Igridka ulica 3tev. 6. Električna sila. OtroSke dekliške deške 259 ga loše Iz na]boll*ega gnml]a 0na mirnih tesoT) pri G. J. Hamann, Ljubljana HnU trg «e¥. 8. Krilta svoja pottebldlne in Jesen In zimo tahe|. Ix-delava le pevMd utavllenn In le ie par ste ptrev itH fe ie na rmzpolago. Cenas E U-—. 13'Wf 15 «0, 9 Mestnt trg š*. 10. ^ ^.00a-—. Glavnica K 40,000.000-—. !t«£ Češka indnstrilalna banka ffi Ftaidnoje Hitfkll tol». :: :: Kelte u onuln&ie idnoe. Vsakomtae santa« tranaako^e. Srecfce o. kr. avslr. rasrsdn« totarl]«. Nakazfla volnlm n|etnikom.