Korupcija grozi stabilnosti demokratičnih institucij Dežela FJK pričakuje prioritete in kriterije Blišč in čar Muzeja mode Primorski št. 74 (21.007) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 30. MARCA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Nasvidenje v novi m v vf • Tržaški knjigarni! Dušan Udovič Ne sodim med ljudi z nakupovalno mrzlico, vendar če nekaj, mi je nakup knjige vselej v veliko zadovoljstvo. Tudi če se potem kdaj zgodi, da tista knjiga kar nekaj časa obtiči na polici, ker je prej drugo branje na vrsti. Poiskati knjigo v Tržaški knjigarni pa pomeni še kaj drugega. To je lahko dogovorjeno ali naključno srečanje, je klepet s prijaznim osebjem, je lahko tudi iskanje drugih artiklov, ki jih drugje ni mogoče dobiti. Je seveda lahko pogovor ob kavi kot eni najbolj posrečenih ponudb Tržaške knjigarne. Vanjo pač zaviješ s pogojenim refleksom, tako kot »osel k jaslim«. Njen včerajšnji poslovilni praznik je potekal v znamenju hvaležnosti vseh, ki so dolga leta izkazovali zvestobo tej ustanovi, za katero utemeljeno pravimo, da je zaradi vloge, ki jo ima, nenadomestljiva. Za tržaške Slovence, za ves Trst, za Slovenijo tudi. Zato je prav, da zanjo veljajo drugačna merila kot za številne druge knjigarne, ki jih je, v Italiji in Sloveniji, pogoltnila kriza. V zadnjih tednih, ko se je bližal datum njenega trenutno neizogibnega zaprtja, je bilo danih veliko predlogov, kako naj bo Tržaška knjigarna v prihodnje organizirana. Jamstva za njeno prihodnost so bila dana jasno in razločno. Verjamemo in želimo si, da bi brez knjigarne ostali le za kratek čas. Konec neke zgodbe naj bo uvod v nov, uspešen začetek. Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. UKRAJINSKA KRIZA - Nepričakovano srečanje ruskega in ameriškega zunanjega ministra Lavrov in Kerry danes v Parizu SLOVESNOST - Še eno visoko priznanje Borisu Pahorju Častni občan Trevisa TREVISO - Župan mesta Trevi-so Giovnni Manildo je včeraj na posebni slovesnosti podelil častno ob-čanstvo pisatelju Borisu Pahorju. Pahor, ki ga je spremljala prof. Tatjana Rojc, je visoko priznanje prejel zaradi poguma, s katerim se je spoprijel s peklom taborišč in zaradi sposobnosti, da je z močjo ljubezni ozdravil duševne rane, kot je v svojem nagovoru povedal župan. Manildo je dodal, da je Pahor tudi ponosen borec za mir med obmejnimi ljudmi, svoje vrednote pa zgledno posreduje tudi mladim. TRŽAŠKA KNJIGARNA - Zadnji dan delovanja Slovo z nasmehom Od obiskovalcev so se knjigarnarice poslovile s prazničnim druženjem Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Slovensko mladinsko ' gledališče [ Svetlana Makarovič< Glasbeno- gledališki projekt < Janje Majzelj1 KRIZANTEMA NA KLAVIRJU v petek, 4. aprila ob 20.30 v Mali dvorani www.teaterssg.com PARIZ - Sovjetski minister Sergej Lavrov in ameriški kolega John Kerry se bosta danes srečala v francoskem glavnem mestu, da bi zbližala stališča Zahoda in Rusije o ukrajinski krizi. Srečanje je bržkone posledica dolgega telefonskega pogovora med ameriškim predsednikom Obamo in ruskim predsednikom Putinom. La-vrov je medtem poudaril, da Rusija ne namerava svojim oboroženim silam ukazati prečkanja meje z Ukrajino, in tako izključil možnost, da bi Rusija, potem ko si je že priključila polotok Krim, lahko zavzela še vzhodne predele Ukrajine, kjer živi številčno rusko govoreče prebivalstvo. Lavrov je tudi ocenil, da se razlike v stališčih med Moskvo in Zahodom glede ukrajinske krize zmanjšujejo in dodal, da obstaja možnost skupne pobude za rešitev krize, ki bi jo lahko predstavili ukrajinskemu vodstvu. Na 2. strani V Trstu porsche carrera naravnost v skuter Na 4. strani Danes zapora na Obalni cesti TRST - Knjigarnarice Ilde, Ivana in Sanja so sinoči še zadnjič spustile železne navojnice Tržaške knjigarne v Ulici sv. Frančiška. Na tistem mestu jih najbrž ne bodo nikoli več dvignile ... Poslednji dan delovanja našega knjižnega hrama je zaznamovalo prijetno, praznično druženje ob kavi, slaščicah in kozarcu vina, saj so se od svojih strank in prijateljev upravi-teljica in njeni sodelavki želele posloviti z nasmehom. ŠTIVAN - Mazača Obsojena rasne diskriminacije TRST - Mazača, ki sta v noči na 5. april 2012 pri Štivanu po-mazali slovenski imeni krajev na cestni tabli, sta bila obtožena pogojno na 3 mesece in 15 dni zapora zaradi poškodovanja tuje lastnine in tudi zaradi rasne diskriminacije, ki jo je sodnik za predhodne obravnave Raffaele Mor-way upošteval kot obremenilno okoliščino. Odvetnika Marco Jarc (zastopal je SKGZ) in Peter Močnik (ki je predstavljal SSO, društvo Timava in Davida Perica) sta izrazila zadovoljstvo nad razsodbo. Na 5. strani Na 4. strani Dijaki Prešerna v Sankt Peterburgu Na 6. strani Sredi Jamelj bodo odprli butični hotel Na 10. strani 9771124666007 2 Nedelja, 30. marca 2014 ITALIJA, SVET / ukrajina - ZDA in Rusija skušata poiskati izhod iz krize Lavrov in Kerry v Parizu, da bi zbližala stališča MOSKVA - Ameriški državni sekretar John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov se bosta danes v Parizu sešla na pogovorih o ukrajinski krizi. Tako so sporočili včeraj tako iz Moskve kot iz Washingtona. Rusija in ZDA so tako okrepila diplomatska prizadevanja za rešitev krize. O diplomatski rešitvi krize sta v dolgem telefonskem pogovoru govorila že ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik ZDA Barack Obama, prav ta pogovor pa naj bi prižgal zeleno luč za srečanje zunanjih ministrov. Obama je po navedbah Bele hiše tedaj pozval Rusijo, naj preneha nameščati svoje sile ob meji z Ukrajino in se vzdrži drugih dejanj, ki bi lahko ogrozila ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Poudaril je še, da prehodne ukrajinske oblasti pripravljajo reformo ustave in demokratične volitve. Putin pa je sogovorniku dejal, da skrajneži v Ukrajini še naprej »razgrajajo« ter ustrahujejo civiliste in institucije. Zato je predlagal, da bi mednarodna skupnost pomagala stabilizirati Ukrajino. Zahod in Ukrajina Rusiji očitata protipravno pripojitev krimskega polotoka. Kaže, da je dolg telefonski pogovor mer Putinom in Obamo vendarle obrodil nekaj sadov. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj zagotovil, da Rusija svojim oboroženim silam ne namerava ukazati prečkanja meje z Ukrajino. Poleg tega je minister ocenil, da se razlike v stališčih med Moskvo in Zahodom glede ukrajinske krize zmanjšujejo. »Nimamo interesa in namena prečkati ukrajinsko mejo,« je Lavrov zagotovil v intervjuju za rusko državno televizijo Rosija in tako izključil možnost, da bi Rusija, potem ko si je že priključila polotok Krim, lahko zavzela še vzhodne predele Ukrajine, kjer živi številčno rusko govoreče prebivalstvo. Lavrov je še poudaril, da se stališča Moskve in Zahoda glede ukrajinske krize zbližujejo. »Naša stališča se zbližujejo,« je dejal minister in dodal, da obstaja možnost skupne pobude za rešitev krize, ki bi jo lahko predstavili ukrajinskemu vodstvu. Obenem je Lavrov zavrnil zahteve, da se Rusija odpove Krimu. »Jasno nam je, da se vsi ne strinjajo z odločitvijo Rusije, da prevzame Krim,« je dejal ruski zunanji minister, a opozoril, da se je velika večina krimskih volivcev na nedavnem referendumu odločila za priključitev Rusiji. Po njegovem so pozivi Zahoda po razveljavitvi te odločitve nesmiselni. Kriza in nesoglasja okrog Krima tako še naprej zaznamujejo aktualno mednarodno politiko. A generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon opozarja, da obstajajo tudi drugi problemi po svetu in da krimska kriza odvrača pozornost od drugih perečih vprašanj. »Imamo veliko nalog, kot je na primer boj proti revščini ali podnebnim spremembam. A trenutno se tem vprašanjem skorajda ne namenja pozornosti. Ostali problemi ostajajo in moramo ukrepati,« je po zasedanju Varnostnega sveta ZN dejal Ban. Generalni sekretar je ob tem še vse strani spora v Rusiji in Ukrajini pozval k zadržanosti. »Vsaka iskrica bi lahko zanetila požar,« je dejal Ban in dodal, da je zdaj čas za dialog in mir. (STA) Sergej Lavrov (levo) in John Kerry ansa Susanna Camusso (desno) je bila kritična do zakona o delu ansa rim - Politične ovire za predsednika vlade Renzija Sporni zakon o delu Za Susanno Camusso (CGIL) zakon ne ponuja mladim perspektive - Forza Italia upada RIM - Italijansko politiko čaka kar naporen teden. Na dnevnem redu je reforma senata, na vrata pa trka tudi nov zakon o delu. Slednji naj bi pometel s spornim predhodnikom v mnogočem osovražene Montijeve ministrice Else Fornero, kaže pa, da ne bo imel lahko pot. Že na petkovi skupščini vodstva Demokratske stranke se je leva struja ogradila od Renzijevega predloga, svoje je včeraj dodala tajnica največjega italijanskega sindikata CGIL Susanna Camusso. Po njenem mnenju bo Renzijev zakon o delu pomenil pravo katastrofo za mlade. »Z njim mladi ne bodo imeli nobene perspektive,« je ocenila. Na muhi je imela delovne pogodbe s triletnim rokom in nova določila o vajeništvu. Delodajalci bodo lahko odslavljali mlade, kadar se jim bo zahotelo, nova določila pa bodo povečala oblike nestalnega in začasnega dela, je zažugala Camusso. Stališča tajnice CGIL niso omajala prepričanja predsednika vlade, da je treba nov zakon o delu čim prej odobriti tako, kot je bil začrtan. Če nam ne bo uspelo, bomo odšli domov, je napovedal Renzi. Seveda retorično, kajti prepričan je, da bo parlament odobril zakon, kot si ga je zamislil. Predsednik vlade pa se je proslavil z drugo napovedjo: »Na političnih volitvah leta 2018 bo Demokratska stranka osvojila 40 odstotkov glasov,« je ocenil. Renziju je priskočil na pomoč tajnik Nove desne sredine. Njemu (in tudi Zvezi industrijcev) je Renzijev predlog povsem po godu. Če mu bo levica v Demokratski stranki odtegnila podporo, se bomo pa mi množično zavzeli zanj, je napovedal. Podobna stališča je bilo slišati tudi iz vrst Forze Italia, ki pa se - tako izhaja iz anket javnega mnenja - v težavah. Podpora stranki upada, vključitev imena Berlusconi v volilni simbol ostaja »skrivnost«. Berlusconiju so dnevi javnega nastopanja - zaradi pravnomočne obsodbe - šteti. Zato jih sedaj pridno izkorišča. Včeraj je pozval svoje privržence, naj prepričajo kakih 24 milijonov neodločenih Italijanov, naj podprejo njegovo stranko. Evropske volitve bodo kmalu pričale o uspehu (ali neuspehu) tega pozi- vatikan - Protest Tržačan že spet na kupoli sv. Petra Tržaški podjetnik Marcello Di Finizio je včeraj popoldne (le nekaj dni po obisku ameriškega predsednika Obame v Vatikanu) že četrtič splezal na kupolo cerkve sv. Petra v Rimu. Protestiral je proti zadnjim trem italijanskim vladam, Evropski uniji in multinacional-kam. Nekdanji upravitelj lokala La voce della Luna (bara na barko-vljanski obali, ki ga je pred leti uničil podtaknjen požar) s tovrstnimi podvigi že dolgo protestira proti evropski direktivi Bolkenstein, ki določa podeljevanje koncesij za obalna območja na podlagi razpisov in s tem spodbuja konkurenco ter svobodni trg. Di Finizio je v preteklosti že protestiral tudi proti bankam, zavarovalnicam in Deželi FJK (več dni je recimo preživel v avtu, parkiranem pred palačo deželnega sveta na Trgu Oberdan), tarča njegovega prvega »plezal-skega vzpona« pa je bil tržaški žerjav Ursus. Na kupoli sv. Petra je bil prvič julija 2012, nato oktobra istega leta, tretjič pa maja lani, ko je protestiral proti evru. Včeraj se je z njim pogajala vatikanska žan-darmerija. bruselj / strasbourg - Režijske številke evropske institucije Proračun Evropskega parlamenta je lani znašal 1,75 miljarde izdatkov BRUSELJ / STRASBOURG - Proračun Evropskega parlamenta za lani je znašal milijardo in 750 milijonov evrov. Od tega je šlo daleč največ denarja za plače, nadomestila in druge dohodke evropskih poslancev in uslužbencev parlamenta. Milijone terjajo tudi vsakomese-čne selitve parlamenta iz Bruslja v Strasbourg in nazaj, ki so po mnenju mnogih nesmiselna potrata denarja. 583 milijonov evrov je bilo lani namenjenih za uslužbence parlamenta, 208 milijonov za plače in nadomestila 766 evropskih poslancev, 187 milijonov za njihove pomočnike ter 116 milijonov evrov za druge uslužbence in zunanje storitve. Številka bi bila še višja, če ne bi v luči krize v zadnjih letih zamrznili individualnih dodatkov za poslance in postavk, povezanih s potovanji. Junija lani so imeli poslanci skupaj 1566 akreditiranih pomočnikov - to so tisti, ki delajo Bruslju oziroma Luxem-bourgu ali Strasbourgu in sodijo neposredno pod upravo parlamenta. Glede na to, da se jim je julija pridružilo še 12 poslancev iz Hrvaške, se je to število kasneje zagotovo povečalo. Po podatkih iz maja lani je bilo medtem na različnih mestih v parlamentu zaposlenih 6817 uradnikov in začasnih uslužbencev - od tega več kot 4000 v Bruslju, v Luxembourgu pa slabih 2500. Skoraj četrtina vseh zaposlenih v sekretariatu parlamenta, kar je več kot 1230 ljudi, je delala v generalnem direk-toratu za prevajanje. Če k temu prištejemo še tolmače in pravnike lingviste, se število delovnih mest, povezanih z jezikom, povzpne na več kot tretjino vseh zaposlenih v parlamentu. Stroški, povezani z dejstvom, da imajo evropski poslanci pravico govoriti, poslušati, brati in pisati v katerem koli od 24 uradnih jezikov EU, tako predstavljajo velik zalogaj. Lani je parlament za večjezičnost porabil približno četrtino vseh proračunskih sredstev. 24 uradnih jezikov pomeni 552 jezikovnih kombinacij. Parlament zaposluje 430 tolmačev in lahko poleg tega za tolmačenje najema do 2500 zunanjih sodelavcev. Na plenarnem zasedanju je v pripravljenosti od 800 do 1000 tolmačev. Parlament zaposluje tudi okoli 700 prevajalcev, ki vsak mesec prevedejo več kot 100.000 strani. 358 milijonov evrov - približno petina celotnega proračuna - je bilo medtem lani namenjenih za nepremičnine, pohištvo, opremo in podobne odhodke parlamenta. V skladu z dogovorom iz leta 1992je uradni sedež parlamenta in kraj večine plenarnih zasedanj v alzaškem Strasbourgu. Parlamentarni odbori se medtem srečujejo v Bruslju, generalni sekretariat parlamenta pa ima povrh vsega sedež v Luxembourgu. Leta 1997 so bili ti dogovori vključeni v pogodbo EU in čeprav mnogi navijajo za spremembe - predvsem za končanje »potujočega cirkusa« med Brusljem in Strasbourgom -se Francija sedežu ene osrednjih institucij EU ne želi odpovedati. Sprememb tako ni na vidiku, saj je zanje potrebno soglasje vseh držav članic. Evropski poslanci se kljub temu ne dajo in so v resolucijah že večkrat pozvali k spremembi pogodbe, in sicer na način, da bi parlament dobil pravico, da sam odloči, kje bo zasedal. Nedavna študija Evropskega parlamenta ugotavlja, da bi lahko z odpravo sedeža v Strasbourgu letno privarčevali kar 103 milijone evrov. PREPREČEVANJE GLUHOSTI Censis: 87% zadovoljstva z akustičnimi napravami Censis: rastoča pomembnost tehnološke inovacije pozitivno spreminja kakovost vsakdanjega življenja 4 Ta rezultat smo dosegli s profesionalnostjo in vsakdanjimi prizadevanji avdioprotetikov in vseh profesionalcev, ki so vključeni v ustvarjanje učinkovitih protez. Poleg prizadevanj profesionalcev je za dosego tega cilja potrebna tudi inovativna tehnologija. Podjetje Maico namenja temu veliko pozornosti že od daljnega leta 1937, saj skupina vlaga v raziskovanje in razvoj, pri tem pa vedno upošteva mnenja in navodila avdioprotetikov, ki vsak dan delajo za slušno prizadete. Najpomembnejša je seveda preventiva, zato vas naš generalni direktor Peter Lloyd vabi, da se zglasite v naših centrih in opravite brezplačno preiskavo sluha. Podjetje Maico je na ozemlju kapilarno razširjeno, tako da vam zagotavlja najboljšo asistenco in podporo, predvsem pa spremlja slušno prizadete v postopku prevzgajanja pri uporabi teh malih tehnoloških čudes. Zaradi tega ima Maico veliko kvalificiranega osebja, obenem pa namenja veliko študijskih ur izpopolnjevanju in usposabljanju, zato da čim bolje izkoristi tehnologijo, ki je na voljo. Pevec MAL že dalj časa z zadoščenjem uporablja akustično napravo Vabi vas, da na naših sedežih preizkusite to novo napravo, ki smo jo ustvarili na podlagi izpopolnjene digitalne tehnologije. Ponosno sprejemamo pevca Mala v podjetju MAICO Sprejeti takega umetnika na naših sedežih nam je v velik ponos. Kako to, da ste se tudi vi odločili za preiskavo sluha? Biti glasbenik pomeni peti, igrati, sodelovati pri glasbenih dogodkih in poslušati glasbo. Dober sluh je pri tem nujno potreben: skrbeti moram za svoja ušesa. Pri tem mi MAICO veliko pomaga. Se pravi, da tudi vi uporabljate izdelke podjetja MAICO? Da, resnično sem zadovoljen s tehnologijo MAICO, ki jo uporabljam. Proteza je tako majhna, da se je res ne vidi. Estetika je zelo pomembna za nekoga, ki se ukvarja s šovbiznisom, kot jaz. Nikdar vas ne sme biti sram, da uporabljate te naprave, saj se jih praktično ne vidi! Koliko seje vaše življenje spremenilo? Naprava mi je omogočila, da se naprej ukvarjam s tistim, kar me spremlja že vse življenje - z glasbo. Kakovost sluha se je znatno izboljšala, sedaj lahko spet popolno uživam v emocijah, ki jih nudi dobra pesem. Nasvet za naše bralce: zglasite se na sedežih MAICO in preizkusite svoj sluh: pomagali vam bodo visoko usposobljeni in kakovostni profesionalci z veliko izkušnjami, predvsem pa boste spet pridobili sluh. Ptw ftfinwi- i ti • • V REŠENO: televizija, telefon in hrupna okolja Pred kratkim smo izdelali napravo, ki rešuje probleme, povezane s televizijo, telefonom in predvsem hrupnimi okolji. Sedaj boste lahko razumeli in dobro slišali tudi tedaj, ko boste na večerji s prijatelji, v gledališču ali pri maši. Podjetje Maico je končno ponosno, da vam lahko omogoči, da na njegovih sedežih preizkusite to enkratno in revolucionarno tehnološko rešitev, ki vam bo omogočila razumevanje vsega, kar vas obdaja! Podjetje Maico vam omogoča, da to orodje preizkusite na njegovih visoko specializiranih sedežih! Za vašo varnost vas vabimo, da opravite BREZPLAČNI PREIZKUS SLUHA ZA SVOJO VARNOST PREIZKUSITE SVOJ SLUH SUJhjï pWlreUcn TJ Koncentracijo m pororruHt tudi. Ko ranma Konçcntriiçijj] v artu YtHijuiuji lake vid sil^i- Cr ne ïliiirKnto«jfj dobfo. je tnrtw z veijo porornoitjogirciili ccdo. fcar pomcru. W flDhka prej ulfLJOimo in pno pmlHfrino twlj rartrnwni- (^wjnili iVHjpiQr nrrf ïluhom JC ptjmembrm »j lüfttw tî*Q popwto pf^retimo (udi hLJdC piKJftficijl CuiLpr™> vw na KifcJih podjdjn MrtIÇO. Ofl prtflfctc profcu<i ïluh. SENTIREZ TRST GORICA TRZIC Ulica Carducci, 45 - Tel. 040/772807 URNIK: PON. - PET. 9.00 - 13.00 / 15.30 - 19.00 in OB SOBOTAH ZJUTRAJ Ulica Gen. Cascino, 5/a - Tel. 0481/539686 URNIK: PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 13.00 Ulica Nino Bixio, 3 - Tel. 0481/414262 URNIK: PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 13.00 / 14.00 - 18.00 4 Nedelja, B0. marca 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaška knjigarna - Slovo od našega knjižnega hrama v Ul. sv. Frančiška Hvaležnost in spodbuda za čim prejšnji nov začetek Prihajali so ves dan. Zveste stranke, prijatelji, znanci in vsi, ki so se hoteli tako ali drugače posloviti od Tržaške knjigarne in njenih upraviteljic Ilde, Ivane in Sanje. Še zadnjič so se včeraj lahko sprehodili med policami, po katerih je tu pa tam bilo razstavljenih še nekaj knjig, zemljevidov, voščilnic ali pa ročnih del in majic. Še zadnjič, saj so mnogi ta isti ritual v zadnjih mesecih opravili še vsakič, ko so prestopili prag knjižnega hrama v Ul. sv. Frančiška. Kakor, da bi na policah iskali novosti, ki pa jih vse od začetka likvidacijskega postopka ni bilo. Kakor, da bi se želeli prepričati, da niso spregledali kake publikacije, ki bi si jo veljalo zagotoviti po znižani ceni. Ali pa samo zato, da bi dokazali, da jim ni vseeno in da želijo do zadnjega trenutka prispevati in pomagati naši knjigarni. Knjigarnarice so vsakogar sprejele z nasmehom na licu, pa čeprav jim včeraj najbrž ni bilo ravno do tega. »Boš kavico in košček slaščice?« so obiskovalcem ponujale dopoldne, popoldne pa si lahko »na zdravje«, »na čimprejšnje ponovno snidenje med knjižnimi policami« in »na vse, ki so si prizadevali za rešitev knjigarne« lahko spil kozarček vina. Ilde, Ivana in Sanja so si namreč zaželele, da bi bilo slovo čim bolj veselo, da bi se obiskovalci spomnili prazničnega dne, prijetnega kramljanja in druženja, ne pa spuščenih sivih navoj-nic, ki se od torka dalje ne bodo več dvignile v Ulici sv. Frančiška. Praznično razpoloženje obiskovalca sicer hitro mine, če pomisli na dejstvo, da je bil včerajšnji poslednji dan Tržaške knjigarne in pri srcu ti je tesno. V vseh 59 letih je bil njen obstoj samo po sebi umeven: spreminjali so se sicer upravitelji, knjigarna pa je vselej bila tam. Da je to prava inštitucija, kraj srečevanja in domače zatočišče, so ugotavljali obiskovalci ob pogrnjeni mizici. Težko se je sprijazniti z dejstvom, da je te naše zgodbe konec, da me prihodnji teden ne bo tukaj, je z grenkobo zaupala umetnost Obogateni muzej Revoltella Od včerajšnjega dne je spet mogoče obiskati muzej Revoltella, ki se občinstvu predstavlja s povečanim bliščem. Na ogled je več kot dvojno število umetnin (700 namesto 300) glede na tiste, ki so bile v letu 2013 razstavljene v palači Revoltella in v galeriji sodobne umetnosti. Sklenili so se namreč proučevanje, katalogizacija, restavratorska dela, obnova inventarjev ter reorganizacija skladišč s tisočimi umetninami. Iz skladišč so v dvorane muzeja preselili dodatnih 400 umetniških del. Direktorica Maria Masau Dan je povedala, da pre-natrpani muzeji navadno niso najboljša rešitev, »v tem primeru pa je bil naš cilj, da se čim bolj spozna muzej in njegovo premoženje«. Umetniška zbirka je v glavnem iz obdobja pariških salonov, zato so se odločili za naslov »Salon Revoltella«. Upraviteljica Ilde Košuta je sinoči še zadnjič spustila navojnice Tržaške knjigarne. S sodelavkama Ivano in Sanjo so strankam in prijateljem voščile čimprejšnje srečanje fotodamj@n upraviteljica Ilde Košuta. In ravno tako kot ona se tudi obiskovalci niso morali načuditi poteku dogodkov, ki so privedli do tega. »Seveda se podobno v kriznem obdobju dogaja, še zdaleč pa ne bi mislil, da se to lahko pripeti tudi nam,« je ugotavljal obiskovalec. Pa se je ... Ob objemih, stiskih rok in izrazih hvaležnosti, je v knjigarni na dan prihrumelo na stotine spominov in anekdot, pa tudi veliko spodbudnih besed za v prihodnje, za čim prejšnji nov začetek je bilo slišati. Kakor smo že zabeležili, so iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pred nekaj dnevi potrdili, da bodo v roku dveh tednov predstavili predlog rešitve Tržaške knjigarne, ki bo operativen, dolgoročen, vsebinski, usklajen s predstavniki krovnih organizacij. V pričakovanju dobrih novic pa so knjigarnarke sinoči še zadnjič spustile železne navojnice in ključe TK izročile lastnikom. (sas) promet - Od 7.30 Obalna cesta danes zaprta Danes od 7.30 do približno 13. ure bo Obalna cesta iz varnostnih razlogov zaprta za promet od Mirama-ra do Sesljana (v obe smeri). Deželna cestna družba FVG Strade mora dokončati nujna in zapletena dela za zavarovanje sten ob cesti pod Križem (nad Brojnico): glavno vlogo bodo imeli helikopter, ki bo prevažal težko opremo (jeklene vrvi, mreže in in drugo) do vrha stene ter plezalci, ki bodo mreže pritrdili na kamen. Zaradi močnega vetra so intervencijo že dvakrat preložili (prejšnjo nedeljo in v četrtek), tokrat pa ne bi smelo biti težav. V zadnjih letih je s sten prihrumelo nekaj večjih skal, na pobudo deželne cestne družbe so več skal preventivno odstranili, opravili so tudi študijo o krušljivosti sten. Delo naj bi se danes predvidoma zaključilo okrog 13. ure, ure ponovnega odprtja ceste pa ne morejo točno napovedati. Slovenska skupnost o pripravah na volitve Pokrajinsko vodstvo stranke Slovenska skupnost je v tiskovnem sporočilu potrdilo »zanimanje, da bi prišlo do skupne domače uprave v vseh občinah, v katerih bodo maja krajevne volitve, po zgledu tistih uprav, kjer se je že uveljavila ta dobra praksa.« Nadalje je zapisalo, da si bo stranka »prizadevala v tej smeri, saj gre tudi za uresničitev dogovora doseženega na deželni ravni med Slovensko skupnostjo in Demokratsko stranko. SSk je prepričana, da je to tudi želja velikega dela naših občanov.« V tem smislu tečejo pogovori v Dolini, na Repentabru in tudi v Zgoniku, kjer sta se krajevni sekciji srečali v prejšnjih dneh. V Zgoniku bo sekcija SSk zaprosila krožek DS za ponovno srečanje, na katerem bo iznesla nekaj predlogov, ki so bili medtem izdelani. »SSk računa na pozitiven odgovor predstavnikov DS in ostalih strank, saj gre za smernico, ki je za SSk bistvenega političnega pomena,« zaključuje tiskovno sporočilo pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti. FJK v mednarodnem železniškem prometu V železniškem muzeju (Ul.G.Cesare 1, Campo Marzio) bo jutri ob 17.30 srečanje o vlogi FJK v mednarodnem železniškem prometu severo-vzhodnega območja. Sodelovali bodo senator DS Francesco Russo, evropski parlamentarec DS Franco Frigo in docent Giacomo Borruso. Debata o železarni Tržaški krožek Miani prireja danes ob 17. uri na sedežu (Ul. Va-lamaura 77) javno srečanje- evropsko delavnico o vprašanju škedenj-ske železarne in zračnega onesnaževanja, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki iz več držav. Ponedeljkov Pupkin Na oder gledališča Miela se jutri ob 21.01 vrača kabaretno srečanje z igralci Pupkin Kabaretta, ki bo tokrat posvečeno tej vražji pomladi. trg vico - V silovitem trčenju poškodovana 30-letna skuteristka Porsche uničil skuter Trg Vico, med Sv. Jakobom in Sv. Justom, je bil včeraj okrog 18.45 prizorišče silovitega čelnega trčenja. Črni porsche carrera z italijansko tablico je vozil po Ulici Bramante navzdol in ob zeleni semaforski luči zavil levo proti Trgu Sansovino, voznik luksuznega avtomobila pa je menda vozil prehitro. Izsilil je prednost in čelno trčil v skuter, s katerim se je 30-letna voznica (prav tako ob zeleni semaforski luči) peljala z Ulice San Giacomo in monte proti Ulici Bramante (torej od Sv. Jakoba proti Sv. Justu). Skuter se je popolnoma raztreščil, razbitine in predmeti iz malega prtljažnika so se razleteli na vse konce križišča. Skuteristka si je po navedbah službe 118 hudo poškodovala nogo: odpeljali so jo v ka-tinarsko bolnišnico. Voznik porscheja in njegova sopotnica se nista poškodovala. Čiščenje ceste se je pod nadzorom občinske policije končalo okrog 20. ure. Prizor kmalu po čelnem trčenju foto damj@n / TRST Nedelja, 30. marca 2014 S zgodovinska razsodba - Sodnik Morvay ju je obsodil na 3 mesece in 15 dni zapora pogojno Mazača iz Štivana obsojena zaradi rasne diskriminacije Zgodovinska razsodba na tržaškem sodišču! Mazača, 36-letni Andrea Franco iz Tržiča in prav toliko stari Lorenzo De-grassi iz Devina, ki sta v noči na 5. april 2012 pri Štivanu pomazala imeni slovenskih krajev na smerokazu, sta bila obsojena pogojno na tri mesece in petnajst dni zapora, pri čemer je sodnik za predhodne obravnave Raffaele Morvay upošteval obremenilno okoliščino diskriminacije proti slovenski manjšini. To je prvič, da je italijansko sodišče upoštevalo določila tako imenovanega zakona Mancino iz leta 1993 za dejanja uperje-na proti slovenski manjšini. Mazača je »pri delu« v nočnih urah zasačil domačin Davide Peric. Pri Štivanu so nekaj mesecev prej kar trikrat pomazali slovenske napise na smerokazih. Peric je postal ponoči pozoren na dogajanje v domačem kraju, in ko ga je v noči na 5. april 2012 lajanje kavkaške ovčarke Kare opozorilo, da se v vasi nekaj dogaja, je takoj stekel na cesto, opazil moška, jima sledil ter ju ustavil. Na kraju so hitro posegli nabre-žinski karabinjerji in istovetili storilca. Kot je zapisano v obtožnici, so v avtomobilu našli razpršilce enake modre barve, s katero so storilci pomazali imeni slovenskih krajev na cestni tabli, Franco pa je imel na prstih sledove enake barve. Karabinjerji so Franca in Degrassi-ja prijavila sodstvu zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje lastnine. Na procesu so se Davide Peric, domače društvo Timava, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij predstavili kot prizadete stranke. Na prvi obravnavi sta odv. Marco Jarc (za SKGZ) in odv. Peter Močnik (za SSO, društvo Timava in Perica) podala predlog za uveljavitev premoženjskopravnih zahtevkov oškodovancev. Zahtevek sta ute- Pomazana tabla pri Štivanu arhiv TRIESTE H 7R5T GORIZJA 4 Davide Peric meljevala na očitni diskriminaciji slovenske manjšine. Franco in Degrassi sta namreč namerno zbrisala slovenske napise na dvojezičnih smerokazih in sta na tak način krovnima organizacijama, domačemu društvu in Pericu povzročila ne-premoženjsko škodo. Sodnik je zahtevo slovenskih odvetnikov na prvi obravnavi zavrnil, ker Marco Jarc v obtožnici ni bila predvidena obremenilna okoliščina diskriminacije slovenske manjšine v Italiji. Postopek se je nadaljeval; na obravnavi 18. novembra lani so bile zaslišane priče, med njimi tudi Davide Peric. Po končanem dokaznem postopku je tožilec predlagal spremembo obtožnice, kot sta odv. Jarc in Močnik zahtevala Peter Močnik na prvi obravnavi. Sodnik je predlog sprejel in odredil, da se proti obdolžencema postopa tudi zaradi obteževalne okoliščine diskriminacije proti slovenski manjšini, ki jo predvideva zakon Mancino. Sodnik je obenem pripoznal svojo nepristojnost, ker je za kaznivo dejanje z omenjeno obremenilno okoliščino pristojen senat. Zato je vrnil spis tožilcu. Javni tožilec Antonio Miggiani je z obdolžencema dosegel sporazum o priznanju krivde. Sodnik za predhodne obravnave Raffaele Morvay je na obravnavi 4. marca letos ob upoštevanju obremenilne okoliščine rasne diskriminacije obsodil Franca in Degrassija na pogojno kazen 3 mesecev in 15 dni zapora. Ko bi sodnik ne upošteval obremenilne okoliščine rasne diskriminacije, bi se mazača »izmazala« z globo. Odvetnika Jarc in Močnik sta ob zgodovinski razsodbi izrazila veliko zadovoljstvo. »Sodba predstavlja prvi primer uporabe 23. člena zaščitnega zakona, ki predvideva, da se določila zakona Man-cino uporabljajo tudi za preprečevanje in represijo pojavov nestrpnosti in nasilja nad pripadniki jezikovnih manjšin.« Odvetnika sta opozorila tudi na nepravilnost: oškodovanci niso bili obveščeni o predhodni obravnavi. Lahko bi se pritožili na kasacijsko sodišče, pritožba pa bi bila nesmiselna, ker bi tvegali zastaranje kaznivega dejanja. Pač pa »ostaja odprta pot civilnega postopka, v katerem imajo oškodovane stranke pravico uveljavljati premoženjske in v danem primeru nepremoženjske odškodninske zahtevke,« sta zapisala Jarc in Močnik, ki sta se na koncu še posebej zahvalila Davidu Pericu, ker je zasačil mazača pri kaznivem dejanju in je zanesljivo pričal na tržaškem procesu. Sam Peric je izrazil zadovoljstvo, ker je bila na procesu upoštevana obremenilna okoliščina rasne diskriminacije. Zahvalil se je odvetnikoma Jarcu in Močniku, ki sta jo znala pravno utemeljiti, in izrazil upanje, da bo razsodba »zbistrila tiste, ki se nagibajo k podobnim akcijam, in jih prepričala, da se jim mazanje slovenskih imen ne izplača, ker jih zna drago stati.« M.K. zahodni kras - Srečanje na sedežu rajonskega sveta Obnova brega: nič novega Deželnih upraviteljev ni bilo na spregled - Časovne omejitve za obnovo ceste v Postrane Udeleženci srečanja o obnovi kontovelskega in proseškega brega fqtqdamj@n Na Zahodnem Krasu nič novega. Vsaj kar se obnove kontovelskega in proseškega brega tiče. Tako je bilo mogoče oceniti po četrtkovem srečanju, ki ga je sklical predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza prav z namenom, da bi »pospešil« politične in upravne dejavnosti za sanacijo brega, obnovo paštnov in poživitev vinogradniških dejavnosti na tistem predelu. Tržaška občina je sicer sprejela načrt za obnovo ceste, ki pelje z območja samostana sv. Ciprijana v pro-seške Brajde in Postrane. Dela bo izvedel Konzorcij za sanacijo Soške doline, a kaj ko je dežela odredila, da morajo dela potekati med septembrom in januarjem zaradi zaščite ptic, ki tam gnezdijo. Septembra poteka še trgatev, v zimskih mesecih mnogo dežuje, v takih okoliščinah pa je iluzorno misliti, da bo delo kaj kmalu končano. Na podobno zagato je opozoril podpredsednik tržaške pokrajine Igor Dolenc. Tudi cesto, ki pelje v kontovelski breg, bo mogoče urediti le v omejenem obdobju. Predstavnik Kmečke zveze Erik Masten je omenil, da se je družba Terna požvižgala na omejitvena določila dežel in nadaljevala z deli na zaščitenem območju tudi izven odmerjenega roka. Po posegu deželnih oblasti so bila sicer dela prekinjena, družba pa ni bila kaznovana ... Predstavnik tržaške trgovinske zbornice Walter Stanissa je spomnil na protokol o vinu Prosecco Doc, ki med drugim predvideva ureditev Doma prosekarja na Proseku. Domenjeno je bilo, da naj bi dobil svoj domicil v traktu Društvene gostilne, da bi izkoristili za to namenjen prispevek 200 tisoč evrov. Na srečanju je bil govor tudi o evropsko zaščitenih območjih, ki z omejitvami preprečujejo kmetijski razvoj na kraškem ozemlju. Deželna uprava je zagotovila, da bo do konca leta odobrila upravljalski načrt, na katerega na Krasu čakajo že dobrih osem let. Kaj več o tej temi pa ni bilo slišati. Predsednik Cattaruzza je na srečanje povabil tudi deželnega odbornika za kmetijstvo Sergia Bolzo-nella, ki pa se sestanka ni udeležil. Njegov predhodnik, ligaški odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, je na srečanje na to temo, ki je bilo 2. februarja 2012, vsaj poslal direktorja za kmetijstvo Luco Bulfoneja ... M.K. zavod zois - Tiskovno sporočilo Slovenski svetniki podpirajo Pokrajino »Slovenski pokrajinski svetniki so ob prejemu dopisa iz tehničnega zavoda Žige Zoisa opozorili na vprašanje politično večino, ki izraža sedanjo pokrajinsko upravo. Iz pogovora s predsednico pokrajine Mario Tereso Bassa Poro-pat ter pristojno odbornico Mariello Magistri de Francesco so prišli na dan naslednji podatki: stavba v Ul. Weiss, kjer se trenutno nahaja zavod Zois, ni bila in ni namenjena šolskim dejavnostim, saj je njena namembnost vezana na kulturne aktivnosti v sklopu svetoivanskega parka. Ravno zaradi tega je v pritličju prostorov aktivno že od leta 2008 društvo MiniMu, ki se je torej nahajalo v stavbi predno bi se vzelo v pretres možnost, da bi se stavbo začasno uporabilo tudi za šolo in ki za uporabo tistih prostorov plačuje temu odgovarjajočo najemnino. Ko sta se pokrajinska uprava in vodstvo šole odločila za začasno vselitev v Ul. Weiss, je bilo vodstvo šole seznanjeno z dejstvom, da so bili prostori v pritličju že zasedeni. Pritličje je društvo MiniMu redno uporabljalo z izjemo zadnjih dveh mesecev in to le v pričakovanju na podpis nove konvencije, saj je prejšnja zapadla decembra in tudi informacija, da je dejavnost društva začasno zamrznjena zaradi tega je bila znana. Pokrajinska uprava je namenila šest milijonov evrov za slovenski tehnični pol, ki pa doživlja, podobno kot številne italijanske šole, saj velja pakt stabilnosti za vse, težave pri uporabi omenjenih sredstev. Predsednica in odbornica sta na seji večine izrazila seveda absolutno pripravljenost za iskanje novih prostorov, sledeč istim načelom, ki veljajo za vse tržaške šole v tem trenutku: potreba po skupnem dogovarjanju med šolo in upravo v luči stoodstotne uporabe vseh razpoložljivih prostorov ter pripravljenost, da se začasno uporablja tudi različna poslopja, kot se to dogaja s številnimi šolami. Tudi zaradi tega menimo, da ne gre v tem primeru uporabljati izraza sramota, ki bi veljal, če bi se šoli odvzelo prostore, ki so ji bili namenjeni, ali se ne bi upoštevalo potreb šole, ne v primeru, ko gre za prostore, ki niso nastali za šolsko dejavnost in v katerih so se že nahajale druge aktivnosti. Trditev velja toliko bolj upoštevajoč investicijo šest milijonov evrov, ki jih je pokrajinska uprava namenila slovenskemu tehničnemu polu. Prepričani smo in pričakujemo, da se bo reševanje prostorske stiske, ki jo navaja zavod Zois, odvijalo izhajajoč iz teh predpostavk.« Štefan Čok, Nadja Debenjak, Sandy Klun - Demokratska stranka Elena Legiša - Zveza levice Maurizio Vidali - Slovenska skupnost Majda Canziani - Italija vrednot 6 Nedelja, 30. marca 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / izlet - Licej Franceta Prešerna Sankt Peterburg, večni čar čudovite prestolnice iz časa ruskih carjev Čeprav smo pričakovali zelo ostro zimo (po navadi je februarja povprečna temperatura -12 stopinj), je bilo vreme zelo prizanesljivo. Povečini je bilo oblačno, a dokaj »toplo« (od 0 do -stopinj) Po dolgih pričakovanjih sta se 5.a in 5.c razred liceja Franceta Prešerna minulega 17. februarja odpravila na izlet v Sankt Peterburg (nekdanji Leningrad) v Rusiji v spremstvu profesoric Lare Posega in Sare Superina. Dijaki 5.c razreda smo se za to izbiro odločili, da bi lahko preverili in utrdili znanje ruskega jezika. Sošolci iz 5.a sekcije so se za Rusijo navdušili in se nam pridružili. S tem izletom smo tudi hoteli obeležiti 20. obletnico jezikovnega liceja, ki dotlej še ni imel priložnosti soočiti se z rusko stvarnostjo. Ta nas je z vseh vidikov presenetila. Potovanje se je začelo na beneškem letališču, s katerega smo poleteli na Dunaj. Pristali smo ob uri kosila, obiskali smo center, si ogledali mesto ter se najedli (ker, kot pravi stari pregovor, »Kdor gre na Dunaj naj pusti trebuh zunaj«) in v večernih urah še malo posedeli v starih kavarnah. Ob enajstih smo poleteli, tokrat pa na pravi cilj, Sankt Peterburg. Ob prihodu smo bili vsi srečni, vendar tudi malo zaspani, saj smo morali urine kazalce pomakniti za tri ure naprej. Po dolgem iskanju smo končno našli hostel, ob njegovem videzu pa smo se vsi zasmeja-li, saj je zgledal zelo reven, a je bil vendar prijeten. Sankt Peterburg je bil ruska prestolnica za časa carjev. Vse zgradbe so okrašene do zadnjega detajla, ceste so izredno široke, na njih pa je veliko prometa, tudi na pločnikih je veliko pešcev. Kar nas je zelo začudilo, je bilo to, da Rusi v javnosti pretežno molčijo, zato so nas radovedno gledali kako smo se živahno pogovarjali. V naslednjih dneh smo si ogledali razne muzeje (Hermitaž, Ruski muzej), zgodovinske objekte, grobove slavnih ruskih književnikov v Lavri Aleksandra Nevskega in katedrale (Isaaki-jevski sobor, Kazanskij sobor in druge). Očarljiva je cerkev Spas na krovi (Odrešenje na krvi), zgrajena na mestu, kjer so ubili carja Aleksandra II leta 1881. Hermitaž, ki leži ob reki Nevi, lahko primerjamo francoskemu Louvru, zaseda prostore nekdanjega dvorca carske družine in lahko zaradi tega hrani več kot tri milijone eksponatov, katerih danes - V oddaji Obzornik na radiu Trst A Beseda povezuje, prijateljstvo združuje V marčni oddaji Obzornik, ki jo bo Radio Trst A predvajal danes ob 12. uri , bo govor o skupnem meddržavnem projektu »Beseda povezuje, prijateljstvo združuje«, ki je na izobraževalnem področju povezal šole iz treh sosednji dežel: Italije, Avstrije in Slovenije. Pri projektu namreč sodelujejo Osnovna šola Virgila Šče-ka iz Nabrežine, Javna dvojezična ljudska šola 24 iz Celovca in Osnovna šola Bežigrad iz Ljubljane. Pogovor bodo sooblikovali : vodja projekta Ingrid Džukano-vič iz OŠ Bežigrad ter razredni učiteljici iz bežigrajske šole Helena Knez in Irena Kastelic, Mirjan Mikolj, odgovorna za projekt na nabrežinski šoli, učiteljica Da-miana Kobal in Edi Oraže, ravnatelj Javne dvojezične ljudske šole 24 iz Celovca. Oddajo je pripravila urednica Ines Škabar. Ponovitev radijskega Obzornika bo na sporedu v ponedeljek ob 14.10. Danes oddaja Poromemoria Auschwitz Danes ob 20. uri ste na Slovenski televiziji RAI vabljeni k ogledu reportaže Promemoria Auschwitz. Urednica Mairim Cheber je s snemalno ekipo sledila tržaškim višješolcem, ki so se med 3. in 9. marcem odpeljali z vlakom spomina po poteh grozot koncentracijskih in uničevalnih taborišč Auschwitz in Birkenau. Cilj enotedenskega izleta, v organizaciji Združenja za socialno participacijo Deina, je bil približati mladim polpreteklo zgodovino in jim hkrati ponuditi možnost, da potegnejo vzporednice z današnjim časom. Iz tega potovanja je nastala reportaža, v kateri so zbrana razmišljanja, občutki, čustva in pričevanja udeležencev, ki na ta del zgodovine gledajo z različnih zornih kotov. Ponovitev bo na sporedu v soboto, 5. aprila ob 20.50. Ob 20.50 pa ne prezrite mesečnika Lynx magazin, ki ga soustvarjajo slovenski in italijanski programski oddelek RAI Deželnega sedeža za FJK ter slovenski in italijanski program TV Koper-Capodistria. Tudi v tokratni oddaji bodo kot običajno teme kar se da raznolike. Ob 100 letnici začetka prve svetovne vojne se jubilejne pobude kar množijo in privabljajo turiste, ki lahko obiščejo ob tej priložnosti muzeje, spomenike in sploh kraje povezane s soško fronto. Ravno zaradi tega sta si Deželna agencija Turismo FVG in Javna agencija Spirit Slovenija zamislili in uresničili zanimivo ponudbo čezmejnih turističnih paketov pod sloganom ''eno ozemlje en turistični proizvod''. Prispevek je pripravila Luana Grilanc. Z vojno temo vendar povezano z drugo svetovno vojno se je soočil Mario Mirasola, ki je stopil na vlak spomina in z višješolci, ki so se pred nedavnim udeležili te pobude, obiskal Auschwitz-Birkenau, geto v Krakowu ter muzej tovarne Oscarja Schindlerja. Pobude ''Promemoria Auschwitz'' se je udeležilo 70 dijakov, ki obiskujejo slovenske in italijanske višje šole v Trstu. Valentina Serdinšek je preverila kakšne so možnosti iskanja poslovnih priložnosti za mlade in malo manj mlade, v okviru delovanja Univerzitetnega inkubatorja Primorske, ki naj bi se začel povezovati tudi s Trstom in Pulo. Del evropskega projekta Tradomo, ki zadeva Milje in Koper se bliža zaključni fazi. V projekt Tradomo so se vključile na italijanski strani občina Milje ter goriška in tržaška pokrajina, na slovenski strani pa mestni občini Koper in Nova Gorica, občina Šempeter - Vrtojba ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. 30 mesecev dolg projekt, ki se bo zaključil marca 2015 in se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev, stremi k povečanju privlačnosti in konkurenčnosti čezmejnega območja. V okviru 2,66 milijona evrov vrednega projekta bodo zgradili cestne infrastrukture in kanalizacijski sistem ter informatizirali avtobusna postajališča na posameznih čezmejnih linijah. Več o tem v prispevku Lorisa Braica. Ponovitev oddaje bo na sporedu v četrtek, 03.04.2014, ob 20.50. pa je »samo« manjši del na ogled ( za popoln ogled muzeja je potreben dober teden dni). Na drugem bregu reke pa stoji druga peterburška znamenitost, staro jedro mesta, utrdba Sv. Petra in Pavla. V sredini utrdbe stoji očarljiva katedrala, v kateri počivajo Romanovi, zadnja dinastija ruskih carjev. Čeprav smo pričakovali zelo ostro zimo (po navadi je februarja povprečna temperatura -12 stopinj), je bilo vreme zelo prizanesljivo. Povečini je bilo oblačno, a dokaj »toplo« (od 0 do -5 stopinj). Ko se je končno prikazal žarek sonca, smo se odločili za ogled prekrasne Eka-terinske palače v vasi Carskoje selo (ali Puškin, saj se je znameniti ruski pisatelj Aleksander Sergejevič Puškin izšolal v prvem državnem liceju, ki ga je car Aleksander I ustanovil prav v tej vasici). Do vasi smo se pripeljali z vlakom (oz. »elek-trička«). Palačo, ki je bila popolnoma porušena med drugo svetovno vojno, še sedaj prenavljajo. Sobane so ogromne in bogato okrašene, oprema je izredno dragocena, okoli palače pa se razprostira prekrasen park. Nova izkušnja je bila tudi hoja po zaledeneli reki Nevi. Seveda niso manjkale niti večerne "fešte" po peterburških lokalih in kavarnah. V nedeljo, 23. februarja, smo odpotovali nazaj v Benetke, kamor smo prispeli zadovoljni in srečni, da smo videli del Vzhodne Evrope in ruske kulture. Še to: velika za hvala za organizacijo gre tajnici Marinki Semolič. Tekst: Štefan Perko 5.a Saša Marsetti 5.c, Igor De Luisa 5.c Slike: Eleonora Doz (5.c) in Tamara Suman (5.a) opčine - Uspešna pobuda Bike to School Day, prva na Tržaškem S stotimi kolesi v šolo Organizatorji upajo, da se bo jutranje kolesarjenje spremenilo v vsakodnevno (zdravo) navado Približno sto otrok, staršev in učiteljev je v petek zjutraj skupaj kolesarilo po Opčinah in okolici. Državna pobuda Bike to School Day, ki so jo na Tržaškem izvedli prvič, je bila nadvse uspešna, prireditelji pa že napoveduje- jo nove podobne dogodke (prihodnji bo 10. maja prav tako na Opčinah) v upanju, da se bo jutranje kolesarjenje v šolo v prihodnosti spremenilo v vsakodnevno (zdravo) navado. Karavana se je z velikega krožišča pred Opčinami po- maknila do trga Škavenca (na sliki), nato pa nadaljevala pot do Bazoviške ulice in šole z italijanskim učnim jezikom pri Banih. Pobudo sta organizirala združenje staršev banovske šole in združenje mestnih kolesarjev Ulisse FIAB. / OBLETNICA Nedelja, 30. marca 2014 7 SKDTABOR Prosvetni dom - Opčine vabi danes ob 18.00 uri na OPENSKA GLASBENA SREČANJA FINALE 6. MEDNARODNEGA TEKMOVANJA GLASBENIKOV SOLISTOV IN KOMORNIH SKUPIN SVIREL2014 gostje Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 dirigent Fulvijo Jurinčič Odprto bo parkirišče ZKB. JJ/jri-l mi iiovetiskfh n iHrrfj i tntev ju In v Peter h novci dvorano, Danij^ttijev.i »rt dvori cev lewifije razvlivt UMETNIKI ZA KARITAS SE«Jfla bo okrogla miza "Sodobna umelnost v Cerkvi'. ¿pdelgv.ili bpdiji jikiHkjr ArHjiitj Jeir*r.Tjnneiii(iHni rff£>d{™iriirl»Animnrl|.iSlHHlJ fogr* pranj*! i^pn :i /51 ko- Fhi|I: Mmlenisl to B^it^lj Züttlík Ob IG.30 nocenti, Davide Menini in Marzia Gallas, Massimiliano Kropf in Barbara Bos-si, Francesco Putano in Silvia Colom-ban. [I] Lekarne Včeraj danes Danes, NEDELJA, 30. marca 2014 BOGO Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 12.41 - Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 19.25. Jutri, PONEDELJEK, 31. marca 2014 BENJAMIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,2 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, vlaga 38-odstotna, veter 4 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,2 stopinje C. OKLICI: Pasquale Morra in Tiziana Salvati, Nikolaos Spyropoulos in Valentina Demontis, Andrea Nigris in Jessica Polselli, Giusto Butti in Cesarina Li-stuzzi, Nicolo' Zausa in Rosalba Calliari, Marko Papinutti in Francesca Barba, Luca Rizzi in Francisca Valentina Kesten, Alessio Cassibba in Miriam Coos, Ilario Tul in Tea Pozar, Reginald Alonzo Longware in Antonella Man-giagli, Carlo Gallizia in Eliana Basto Vera Rebollar, Prizren Kryeziu in Ingrid Leka, Predrag Ristov in Marijana Lukic, Maurizio Zaccaria in Donatella Delu-ca, Giuseppe Cisternino in Giada At-truia, Salvatore Morabito in Loredana Consoli, Dario Persi in Marina Lanza, Robert Štoka in Alice Orsi, Simone Steffe' in Niculaie Gheorghita, Ales-sandro Pauluzzi in Lara Lucia Nuzzo, Enrico Moscato in Maria Cristiana Mancaniello, Simone Farelli in Sara In- Nedelja, 30. marca 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. Od ponedeljka, 31. marca, do sobote, 5. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s pred- POGREBNO PODJETJE 07trenutku žalosti... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! hodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 13 Prireditve FRANKO VECCHIET - MEMORABILIA: danes, 30. marca, ob 11. uri bo potekal zadnji vodeni ogled razstave »Memorabilia« v italijanskem in slovenskem jeziku v spremstvu umetnika in kustosinje Giulie Giorgi v muzeju Revoltella v Trstu (Ul. Diaz 27). KRD DOM BRIŠČIKI vabi danes, 30. marca, ob 17. uri na ogled komedije »Cvetje hvaležno odklanjamo« v izvedbi PD Štandrež. PESEM MLADIH 2014 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih, ki bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Danes, 30. marca, bodo nastopili društveni in župnijski zbori. Začetek ob 15. uri. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Igo Gruden bo danes, 30. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Nastopajo MePZ Angelski spev-Otlica, MoPZ Kromber-ški vodopivci, MePZ Slovenski domZagreb, MePZ Gorjansko, VoS Pod Lipo-Špeter, MePZ Jože Srebrnič-Deskle in MePZ Jacobus Gallus-Trst. SDD JAKA ŠTOKA in Zadruga Kulturni dom Prosek - Kontovel, vabita na predstavitev knjige Radoslave Premrl »Moj brat Janko - Vojko« in njenega italijanskega prevoda »Un eroe in famiglia«, ki bo danes, 30. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Pro-seku. Spregovorila bosta pisatelj Boris Pahor in prevajalka Martina Cle-rici, glasbeno točko bo izvedla har-fistka Eva Škabar. SKD LIPA iz Bazovice vabi na ogled razstave »Revolucija barv«, slike Saška Križmančič Miot in risbe Anja Križ-mančič danes, 30. marca, od 11. do 12. ure v Bazovskem domu. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne, vabi danes, 30. marca, ob 18. uri na Finale 6. mednarodnega tekmovanja glasbenikov solistov in komornih skupin Svirel 2014: gostje Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 - dir. Fulvio Jurinčič. DSI vabi v ponedeljek, 31. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na otvoritev letošnje razstave »Umetniki za Karitas«. Sledila bo okrogla miza na temo »Sodobna umetnost v Cerkvi«. Sodelovali bodo: Akademski slikar Andrej Jemec, umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, piranski župnik Zorko Bajc. Srečanje bo moderiral Jože Bartolj, slikar in novinar Radija Ognjišče. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na večer s Pinom Rudežem, ki bo predvajal svoje zadnje kratkometra-žne filme v sredo, 2. aprila, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). DRUŠTVO SLOVENCEV KILJAN FER-LUGA v sodelovanju z Založbo tržaškega tiska vabi v sredo, 2. aprila, ob 20.30 v bar Verdi v Milje, Ul. S. Giovanni 4, na predstavitev knjige Mar-juče Offizia »Iz morja v ponev«. Prisotna bo avtorica s polnim kufrom knjig. Ob priložnosti bo organiziran tudi manjši knjižni sejem. SRENJE PREBENEG, DOLINA, BO-LJUNEC, BORŠT, RICMANJE, DRAGA, GROČANA sklicujejo v sredo, 2. aprila, ob 20.30 v večnamenskem centru na Dolgi Kroni srečanje vseh srenj občine Dolina s strankami leve sredine na temo »Kakšna bodočnost čaka srenje v občini Dolina?«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na zadnje predavanje iz niza o pozitivnem odnosu do sebe, do družine in do družbe z naslovom »Milost poslušanja«. O tem bo govorila psihologinja, pesnica, avtorica knjižnih uspešnic prof. Alenka Rebula. Srečanje bo v Finžgarjevem domu v četrtek, 3. aprila, ob 20. uri. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na duhovno pripravo na Veliko noč v četrtek, 3. aprila, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: sv. maša ob 16. uri, nato poglobitev in premišljevanje, ki ju bo vodil g. Jože Špeh. SKD S LOVEN EC vabi v petek, 4. aprila, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na članski večer s predvajanjem posnetkov o društvenem delovanju in z veselo družabnostjo. Sodeluje MPZ Pergula iz Sv. Petra, dirigent Danijel Grbec. TPK SIRENA IN YC ČUPA vabita na predstavitev knjige »Na meji« dr. Li-via Jakomina v petek, 4. aprila, ob 18.30 na društvenem sedežu TPK Sirena v Barkovljah, Miramarski drevored 32. SKD ŠKAMPERLE, SKD Barkovlje in SKD I. Grbec, v sodelovanju z ZSKD, vabijo na premiero gledališke predstave slovenskih osnovnošolskih otrok »Skok v svet domišljije« v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v veliko dvorano Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Režija in mentorstvo: Elena Husu, Boža Hrvatič, Patrizia Jurinčič in Eva Kranjac. ANPI - VZPI, ANED IN ANPPIA vabijo v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri na opensko strelišče, na spominsko svečanost ob 70. obletnici usmrtitve 71 talcev. Slavnostna govornika: Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Veit Heinechen, nemški pisatelj. Sodeluje: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z zborovodjo Pijo Cah. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Ermada Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.00-19.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 3317403604, www.hermada.org. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Lipa bo v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri v Športnem centru Lipa v Bazovici. Nastopajo MoPU DU Bertoki-Prade, MePZ Pobegi-Čežar-ji, MoPZ Razpotje-Col, MoPZ Fran Venturini-Domjo, MoPZ Slavnik-Kozina, MePZ Mirko Špacapan-Pod-gora, MePZ Lojze Bratuž-Gorica. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 6. aprila, ob 17.30 v ŠKC v Zgoniku na 22. dobrodelno revijo »Vsi smo prijatelji«. Nastopajo: OPZ Vigred, Krasje, Križ; ansambli Kraški fenomeni, Rock na bndimi, Run away, To smo mi; plesne skupine Tabor, Vigred, Rdeča zvezda, Vipava; plesni duo Mischelle in Norman, ritmična skupina Kontovel, gimnastični odsek ŠZ Bor, OV Šem-polaj, mladi GD Nabrežina, AŠKD Cheer dance Millenium. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU-Magna Fraternitas Universalis) - prireja vodeni obisk razstave brazilskega fotografskega velikana »Genesi-Sebastiao Salgado« v nedeljo, 6. aprila, v Benetkah, Casa dei Tre Oci. Info na tel. št. 338-3476253, 0409882109 ali 040-2602395. FOTOVIDEO TRST80 vabi do 16. aprila na ogled fotografske razstave »Kraški Pust na Opčinah 2014« v go-stilno/picerijo na Proseški ul. 35 (nasproti cerkve). t Sporočamo žalostno vest, da je v Ljubljani preminila Neva Rudolf por. Gabršček Mož Boris, hčerki Eva in Breda z družinama ter brat Saša z družino Ljubljana, Trst, 30.3.2014 ZAHVALA Ob slovesu našega dragega Alberta Doljaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega okraja iz Nabrežine, gospodu Jakominu in Markuži, cerkvenim pevcem, nosilcem krste in cvetja, MoPZ I. Gruden, godbi ter Maši in Gogi. Družina ZAHVALA Fani Košuta Ob izgubi naše drage se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku Maksu Suardu, Igorju Daneu in cerkvenemu zboru. Svojci Sv. Križ, 30. marca 2014 ZAHVALA Lilia Ursich vd. Cok Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali. Svojci Trst, 30. marca 2014 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Settimo Francesco Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Sv. Križ, 30. marca 2014 Pogrebno podjetje Alabarda 31.3.2004 31.3.2014 Emil Milanič (Milko) Z ljubeznijo si vedno v našem spominu. Vida in Irena z družino Trst, 30.03.2014 8 Nedelja, 30. marca 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Na tržaški farmacevtski fakulteti je v sredo, 26. marca, diplomirala LARA CREVATIN. Čestitamo in želimo ji veliko nadaljnjih študijskih in delovnih uspehov. Evald, Silvia, Jan, Sabina, Zdravko in zvesti Tačko. Naj se ve, naj se zna, da v Na-brežini naš DAVID rojstni dan ima. Vse najboljše ti iz srca želimo tvoja nona in nono. Na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini je prejšnji teden z odličnim uspehom zaključil magistrski študij zborovskega dirigiranja MIRKO FERLAN. Iskrene čestitke ob študijskem podvigu. Prijatelji in bližnji. MIRKO FERLAN je magistriral na konservatoriju Tartini v Trstu. SKD Igo Gruden mu čestita, posebno pa se z njim veseli njegov Mladinski pevski zbor. Vse izpite je dala, arhitekturo končala, življenje in delo načrtovati bo znala. Draga EVA POZZECCO, iz srca ti čestitamo predsednica in odborniki SKD Igo Gruden. Naš športnik in pevec IVAN praznuje danes 8 let. Da bi bil priden v šoli in športu, kot je sedaj, mu želijo nonota iz Ricmanj, teta Martina in stric Mauricijo, Kristjan in Marko pa mu pošiljata poljubčke. uk Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.40, 21.10 »Captain America - The winter soldier«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »I fratelli Karamazov«; 18.15 »Horse Boy«; 21.45 »The imposter«. FELLINI - 18.15, 20.30 »12 anni schia-vo«; 15.10, 16.40 »Mr. Peabody e Sherman«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Yves Saint Laurent«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.10 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.00, 21.15 »Quando c'era Berlinguer«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.10 »300 - Vzpon imperija 3D«; 18.00 »Don Jon«; 18.15, 20.40 »Edini preživeli«; 15.50 »Lepotica in zver«; 15.30 »Mamin sinko«; 17.00 »Marco Spada Bolshoi v živo«; 19.50 »Montevideo, se vidimo!«; 18.00, 20.30 »Želja po hitrosti«; 21.00 »Nonstop«; 13.50 »Purana na begu«; 14.00, 16.00 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«; 13.30 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Sherma- na«; 14.20,17.20,20.00 »Razcepljeni«; 14.15, 15.00, 16.15, 17.00 »Tarzan«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«; 20.00 »Želja po hitrosti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »La Bella e la Bestia«; 17.00,18.40, 20.20, 22.15 »Non buttiamoci giu«; 11.00, 15.15, 17.20, 19.40, 22.10 »Captain America - The winter soldier 3D«; Dvorana 2: 11.00, 15.20 »The Lego movie«; Dvorana 3:11.00,15.15 »Tarzan«; 16.30, 18.45, 21.10, 22.00 »Sto-ria di una ladra di libri«; Dvorana 4: 11.00 »Mr. Peabody e Sherman«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Ida«; 16.30, 18.20, 20.15 »Allacciate le cinture«. SUPER - 16.00, 19.30 »Noi 4«; 17.30, 21.15 »Supercondriaco, ridere fa be-ne alla salute«: THE SPACE CINEMA - 13.30, 15.50 »Amazzonia 3D«; 11.00, 13.00, 15.30, 18.30, 21.30, 22.00 »Captain America - The winter soldier«; 10.50, 16.10, 19.00, 21.50 »Captain America - The winter soldier 3D«; 10.50, 13.30, 16.10, 18.50, 21.30 »Storia di una ladra di libri«; 11.10, 13.15, 15.20, 17.30, 19.40 »Mr. Peabody e Sher-man«; 20.05, 22.15 »300 - L'alba di un impero«; 11.10, 17.50 »La bella e la bestia«; 13.00, 20.15 »Non buttiamoci giu«; 22.15 »Il ricatto«; 11.00, 15.45, 18.00, 20.10, 22.15 »Amici come noi«; 11.10, 13.40, 15.00, 16.45, 18.30 »Cuccioli - Il paese del vento«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 17.15, 19.50, 22.15 »Captain America - The winter soldier«; Dvorana 2: 15.00, 16.45 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.30, 20.45 »Lei«; Dvorana 3: 15.00, 17.30, 19.45, 22.10 »Storia di una ladra di libri«; Dvorana 4: 15.50, 17.50, 20.00, 22.00 »Yves Saint Laurent«; Dvorana 5: 16.40 »Amici come noi«; 15.00, 20.40 »Noi 4«; 18.15 »Captain America - The winter soldier 3D«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 31. marca, od 17. do 19. ure za bienij in klasično smer; v torek, 1. aprila, od 17. do 19. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. □ Obvestila T.P.K. SIRENA in Y.C. ČUPA vabita na predstavitev knjige Na meji dr. Livia JAKOMINA 4. aprila 2014, ob 18:30 na Društvenem sedežu T.P.K. SIRENA v Barkovljah, Miramarski drevored 32. OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z WWF - zaščitenim morskim območjem v Miramaru, v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne«, prireja danes, 30. marca, vodeni ogled »Vodne poti« s slovenskim vodičem. Trajal bo približno 3 ure, namenjen odraslim in družinam. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. KRU.T - v sklopu vseživljenjske aktivnosti vabi v ponedeljek, 31. marca, ob 17. uri na predavanje z doc. dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo laboratorija za motnje spanja pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, na temo »Spanje in motnje spanja«. Predavanje bo na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD PRIMOREC vabi ustvarjalce ročnih del, da se udeležijo pomladanskega sejma, ki bo v petek, 11., soboto, 12. in nedeljo, 13. aprila, v popoldanskih in večernih urah v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in info na tel. št. 338-4482535 (Giuliana) do vključno ponedeljka, 31. marca. SOVODENJSKA SEKCIJA SSK vabi na srečanje, ki bo v ponedeljek, 31. marca, ob 20.30 v prostorih PD Ru-pa-Peč. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA prireja deset srečanj za začetnike in nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje v ponedeljek, 31. marca, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Re-pentabrska 66, Opčine. Vpisi in dodatne info na tel. št. 040-212289. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča da bo v torek, 1. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri nastop na proslavi na Opčinah. SKUADRA UOO vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. aprila, ob 20.30 v kmečkem turizmu Hermada v Cerovljah. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR obvešča svoje člane in prijatelje, da bo prihodnje mesečno srečanje v sredo, 2. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška, 20. SPDT vabi člane in prijatelje na 9. srečanje »Prijateljstvo brez meja«, ki bo v nedeljo, 6. aprila. Letos bo srečanje v organizaciji tržaških planincev: SPDT, Planinskega odseka ŠD Sloga in SK Devin. Ob 100-letnici prve svetovne vojne bodo organizatorji popeljali prijatelje, planince iz Reke in Ilirske Bistrice na Grmado, kjer so bili najhujši boji. Zbirališče ob 9. uri v Medji vasi. Prijave do četrtka, 3. aprila, na tel. št. 040-413025 (Marinka). SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v petek, 4. aprila, v društvenih prostorih redni občni zbor, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD GRAD sklicuje redni občni zbor članov v nedeljo, 6. aprila, ob 9.30 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju na sedežu društva, Bane 6. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da prihodnji dve srečanji odpadeta. Spet bo na sporedu v torek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren bo v torek, 8. aprila, ob 19.30 v prvem in v sredo, 9. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju, v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v torek, 8. aprila, ob 20.00 v prvem in v sredo, 9. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju v Bazovskem domu. Dnevni red: poročila, razprava, razno. KRU.T IN NŠK, v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti - bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, vabita na ogled muzeja Constantin in Mafalda Pisani ter grške pravoslavne cerkve sv. Nikolaja, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 15.20. Prijave in info na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, ali pri NŠK, Ul. S. Francesco 20, tel. 040-635629. ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. Občni zbor, ki bo v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila. KRD DOM BRIŠČIKI vabi danes, 30. marca, ob 17. uri na ogled komedije Cvetje hvaležno odklanjamo v izvedbi PD Štandrež, režija Jože Hrovat S Izleti PRODAJAMO mlade kokoši. 00386(0)41584116 PRODAM DRUŽINE ČEBEL na šest sat. 349-1212163 GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 Zveza slovenskih kulturnih društev in SKD Igo Gruden vabita na koncert 45. revije Primorska poje danes, 30.03.2014, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče Slovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri Sergiju Kosmini. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 11. do 21. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih, blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. S Poslovni oglasi PRODAMO tovorno vozilo durso farmer, 490-S. Malo delovnih ur, pogon na 4 kolesa, kardan in priključek za snežni plug, letnik 2006. Tel.: 3405693294. TAVELE IN STARE OPEKE ter pultni zamrzovalnik (banco frigo), prodam. Tel.: 345-3903040. V PREČNIKU prodajamo del zazidljivega zemljišča (skoraj 800 kv.m.). Info na tel. št. 392-5583010 ali 3479085311. Turistične kmetije H Osmice DRUŽINA COLJA (Čuljevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel.: 3403814906. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Loterija 29. marca 2014 S Mali oglasi BARKO 5,5 m dolžine, prodam. Tel.: 347-7860432. DAJEM V BREZPLAČEN NAJEM majhen vinograd z na novo posajenimi trtami, v nedokončani fazi. Tel.: 3384563202. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu; dve sobi, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel. št.040-576116. PODARIM kotno tuš kabino, sestavljeno iz dveh vrat višine 180cm, z vsemi potrebnimi profili, iz bronastega aluminija za kad 75x75. Tel. št.: 3484462664. POSODIM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št. 3398201250. PRODAM 2 m3 orehovih in hrastovih plohov debeline 6 cm. Cena po dogovoru. Tel. št.: 348-9805039. PRODAM avto polo CL 1050, letnik 1992, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel.: 335-6254573. PRODAM po ugodni ceni mountain bike znamke torpado, plave in bele barve, za fanta od 8 do 10 let. Tel. 33382639849. Bari 23 2 34 65 12 Cagliari 3 8 88 48 36 Firence 44 77 9 38 8 Genova 43 53 16 82 64 Milan 78 20 35 30 44 Neapelj 39 36 50 75 51 Palermo 90 2 53 57 7 Rim 66 52 1 8 49 Turin 87 45 76 28 38 Benetke 8 84 10 87 43 Nazionale 62 40 4 50 67 Super Enalotto Št. 38 12 21 57 68 86 88 jolly 82 Nagradni sklad 11.794.579,61 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 12 dobitnikov s 5 točkami 23.957,96 € 972 dobitnikov s 4 točkami 304,14 € 33.338 dobitnikov s 3 točkami 17,49 € Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnik s 4 točkami 30.414,00 € 198 dobitnikov s 3 točkami 1.749,00 € 3.001 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.006 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.651 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Odbornik za kulturo obiskal glasbeno šolo Emil Komel Dežela FJK pričakuje prioritete in kriterije »Osrednje ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji naj nam v prihodnjih mesecih povejo, na podlagi katerih prioritet in kriterijev naj se spremeni sedanji sistem delitve državnih prispevkov, ki jih dežela namenja financiranju pisane dejavnosti manjšinskih organizacij in združenj.« S to zahtevo je deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti seznanil predstavnike Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emilo Komel, katerega sedež je obiskal v petek. Po odbornikovem mnenju je vredno razmisliti o spremembi kriterijev za delitev javnih prispevkov, ker sta tako Italija kot Slovenija posebno dovzetni na potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji, dosedanji sistem financiranja pa ni več v skladu s časom in z novimi potrebami. Odbornik se je z obiskom »oddolžil« šoli Komel, ker se v februarju ni udeležil prazničnega obeleževanja njene obletnice. V Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer so ga sprejeli predstavniki glasbene šole in še nekateri goriški slovenski družbeni delavci, med njimi tudi pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj, ga je nagovorila predsednica šole Mara Černic. Najprej je navedla, da imajo v letošnjem šolskem letu 326 gojencev, osem stalno zaposlenih profesorjev in trideset »honorarcev«. Poudarila je, da je center Komel po njeni oceni trenutno najboljša glasbena šola na pokrajinski ravni tako po številu gojencev kot po iz-pitovanju v slovenskem in italijanskem šolskem glasbenem sistemu, in hkrati opozorila, da so iz finančnega vidika povsem zdrava ustanova. »Strinjamo se s predlogom o uvedbi novega sistema delitve prispevkov, Odbornik Gianni Torrenti z vodstvom centra Emil Komel bumbaca ki nagrajuje delo in ki ni več pavšalen, temveč temelji na konkretnih kriterijih, kot so lahko število gojencev, opravljeni izpiti, ponudba ...,« pravi Černičeva, ki je prepričana, da so spremembe v sistemu financiranja potrebne tudi na drugih področjih manjšinskega družbenega in kulturnega udej-stvovanja. »Po našem mnenju mora biti glavna prioriteta mladina. Ustanove, ki se ukvarjajo z mladino na kulturnem, športnem ali katerem koli drugem področju, naj bodo deležne finančne podpore, da bodo res lahko razvijale svoje dejavnosti,« trdi Černičeva in k temu dodaja, da posebno pozornost gre namenjati šolstvu. »Podpirati je treba tudi SOVODNJE »Jaz ne odlagam!« Krožek Green Gang - Legambiente iz Tržiča in občina Sovodnje ob Soči prirejata pobudo »Jaz ne odlagam!« na temo strategij za vzpostavitev učinkovitejšega sistema upravljanja z odpadki. Potekala bo v sredo, 2. aprila, ob 20.30 v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. Po pozdravu županje Alenke Florenin bo projekcija videospota, ki je nastal v okviru kampanje za preprečevanje odlaganja odpadkov v okolico, govorniki pa bodo Michele Tonzar, predsednik Legambiente za Tržič, podpredsednica pokrajine Mara Černic in Renato Bernes, direktor konzorcija A&T 2000. javno šolstvo, ne samo zasebnega. Šola je pred velikimi kulturnimi, družbenimi in finančnimi izzivi, zato morata biti vzgoja in izobraževanje na vrhu manjšinskih prioritet,« še poudarja Mara Černic. Torrenti je na srečanju pohvalil prizadevanja centra Ko-mel za znižanje stroškov, hkrati je poudaril, da od krovnih organizacij SKGZ in SSO pričakuje, da bosta izdelali razvojni načrt, ki bo zadeval glasbeno šolstvo (ob centru Komel je treba seveda upoštevati Glasbeno matico) in tudi vsa ostala področja, saj bo le tako mogoče uspešno odgovarjati na potrebe slovenskih ustanov. O predlogih za spremembo sistema manjšinskega financiranja bo sicer v kratkem razpravljala deželna komisija za Slovence. (dr) 9 Nedelja, B0. marca 2014 APrimorski ~ dnevnik števerjan Ekološki dan v občini Županja:»Živite enostavneje« V soboto, 5. aprila, z začetkom ob 9. uri bo v Števerjanu ekološki dan. Udeleženci se bodo zbrali pred občinsko hišo, kjer se bodo lotili kapilarnega čiščenja občinskega okolja. Le v primeru slabega vremena bodo pobudo odložili na 12. april. Zamisel o ekološkem dnevu se je porodila lovskima družinama iz Števerjana in z Jazbin, pristopili pa so občinska uprava, civilna zaščita, kulturni društvi F.B. Sedej in Briški grič ter osnovna šola Alojz Gradnik. S sobotno akcijo želijo v Števerjanu utrditi ekološki čut občanov, predvsem mladih. V ta namen županja Franka Padovan naslavlja na krajane nekaj nasvetov za vsakdanjo rabo: živite enostavneje; recite ne plastičnim vrečkam; zavračajte nepotrebno embalažo; ločujte odpadke; posadite Odpadki v naravi drevo; ne onesnažujte narave; uporabljajte recikliran papir; kupujte lokalno hrano; izklopite električne naprave, ki jih ne uporabljate; pozimi nastavite termostat za dve stopinji nižje; ugasnite luč, kadar zapustite sobo za več kot dve minuti; uporabljajte kolo ali javne prevoze in, kadar je mogoče, pešačite. Vsak udeleženec čistilne akcije naj s sabo prinese vedro za pobiranje stekla, naj si preskrbi rokavice, udobno obutev in primerna oblačila; preventivno naj poskrbi za zaščito proti klopom. Ekološki dan se bo zaključil okrog 14. ure z družabnostjo v spodnjih prostorih kulturnega doma na Bukovju, na sedežu Lovske družine iz Šte-verjana. Kdor želi, lahko prispeva pijačo, hrano ali slaščice, zato da bo pogostitev primerno nagradila v lepše okolje vloženi trud. q^il Dr.tmiki Llm^i^t »F.B. Sfdflj* - iverjan UMOR V VILI ROUNG Režija: franko Žerjal Predstava bo opremljeni! x italijanskimi nadnapisi o6iujo3 13ane$, nedelja marca 2014 üb uri Kulturni dom Gorica - uL L Brass, 20 Vstajimm: nedni-f ID.HIHH; zjiiijni £ H/Hj gorica - S pomočjo gostincev ciljajo na preboj v Milan Protagonisti »Expo« jedilnika štruklji in njoki z goriško rožo Goriška roža Štrukelj in njoki z goriškim radičem sta tipični jedi, ki ju bodo krajevni gostinci pripravili 11. aprila, ko bo Gorica gostila prireditev AnciExpo. »Imamo priložnost, da predstavimo naše vrhunske proizvode in tipične jedi, s katerimi želimo biti prisotni tudi na Expoju, ki bo prihodnje leto v Milanu,« poudarja župan Ettore Romoli v zvezi s prireditvijo AnciExpo, v okviru katere bodo po Korzu Verdi namestili več stojnic, medtem ko bodo v ljudskem vrtu ponujali dobrote iz goriške pokrajine in iz sosednjih krajev v Sloveniji, saj so se pri pobudi Gorici pridružile še občine Gradišče, Krmin, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. V petek, 11. aprila, poseben dogodek prirejajo tudi goriški gostinci, ki pripravlja- jo poseben jedilnik. »Obiskovalcem bomo ponudili tipični štrukelj in njoke z goriškim radičem, saj gre za jedi, ki sta značilni za naše kraje,« pravi Michela Fabbro iz Rosen-bara in dodaja, da bo obe jedi mogoče okusiti v hiši Krainer v Raštelu, kjer ju bodo pospremili z zlato rebulo. »Expo« jedilnik bo na voljo tudi v gostilnah Primožič (rebulo bo zagotovila kmetija Marco Scolaris), Majda (kmetija Roncus), Pri Luni (kmetija Gradisc'iutta), Sabotino (kmetija Doro Prin-cic), Turri (kmetija Primosic), Al ponte del Calvario (kmetija Il Carpino), Rosenbar (kmetija Felluga), Val di Rose (kmetiji Pa-raschos in Gildo), Ai tre amici (kmetiji Kor-sič in Butussi), Vecia Gorizia (kmetija Cac-cese), Ai tre soldi (kmetija Luisa), Ca' di Pie-ri (kmetija Ca' Ronesca), Al Falegname (kmetija Magnas) in v gostilni Carlo Bru-mat. V barih pa bodo ponujali goriško malico, ki jo bodo sestavljali pečeni pršut v kruhu s hrenom, frtalja iz zelišč, pinca, zelje z ocvirki in domača salama. Istega dne bodo priboljška deležni tudi v menzah doma za starejše občane, šol in vrtcev. Otrokom bodo pripravili rižot s šparglji, kuhan pršut s sirom Montasio, pra-žen krompir in za sladico jabolčni štrukelj. »Pri zdravstvenem podjetju bi radi, da otroci v vrtcu jedo kruh in vodo, saj naj bi le tako ostali suhi. Sam pa sem prepričan, da morajo pokusiti in spoznati tudi tipične goriške jedi, saj bodo le tako že od mladih nog začeli ceniti bogastvo, ki ga v sebi nosi krajevna kuhinja,« poudarja župan Romoli. (dr) Kulturni center LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbeno-politična vprašanja ANTON GREGORČIČ in MOHORJEVA CELOVEC vabijo na SREČANJE POD LIPAMI Dr. Rosvita Pesek bo spregovorila o veliki osebnosti minulega stoletja, dr. Jožetu Pučniku in predstavila knjigo PUČNIK v sredo, 2. aprila 2014, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, Gorica Vljudno vabljeni! ■^r^r- O PUC 10 Nedelja, 30. marca 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / jamlje - Podvig domačega podjetja Pahor Hotel sredi vasi Takoj po njegovem odprtju se odpravljajo ga promovirat v Celovec Takoj po odprtju svojega butičnega hotela se odpravljajo ga promovirat v Celovec. Pomemben poslovni podvig opravlja v Jamljah domače podjetje Pahor, ki bo s prihodnjo soboto začelo sprejemati prve goste v svojem novem hotelu. »Naša ciljna publika so turisti, ki bodo prihajali k nam na vikend iz Avstrije, Slovenije, Veneta, skratka iz krajev, ki so oddaljeni eno uro vožnje od nas. Ponujali jim bomo posebne pakete, v okviru bodo lahko uživali ob ogledu Krasa s kolesom, peš ali pa tudi na konju. Med tednom pa bo naš hotel namenjen poslovnežem, ki potujejo preko naših krajev - mogoče z Balkana proti Italiji, hkrati pa tudi tehnikom in inženirjem, ki delajo na Tržiškem, zlasti v ladjedelnici,« pravi Ivan Pahor in pojasnjuje, da so butični hoteli večinoma majhni majhni družinski hoteli, ki ponujajo individualno obravnavo vsakega gosta, obenem pa kvalificirano osebje, ki je gostom vedno na razpolago. Da bo novi hotel uspešen, seveda potrebuje primerno promocijo; zaradi tega se že od 10. do 12. aprila odpravljajo na sejem aktivnega preživljanja prostega časa »Frei Zeit« v Celovcu. »Na Koroškem bo- mo prisotni kot edino zamejsko podjetje, v razstavni hali bomo ravno nasproti Hita iz Kranjske gore,« pravi Pahor in razlaga, da bo v novem jamelj-skem hotelu 12 sob s skupno 25 ležišči. »V hotelu imamo tudi jedilnico za šestdeset ljudi in zajtrko-valnico s 16 mesti; hotel bo seveda odprt vse dni v tednu, kar velja tudi za njegovo restavracijo,« pravi Pahor in razlaga, da ne bo namenjena le gostom hotela, ampak vsem, ki si bodo zaželeli pristne hrane. »Pod hotelom je tudi 70 kvadratnih metrov velika klet, tako da bomo začetno imeli gostje na voljo vrhunska vina šestih kraških in štirih briških proizvajalcev; seveda bomo točili tudi naše vino, ki ga pridelamo v Jamljah,« pravi naš sogovornik in poudarja, da so se gradnje hotela lotili predvsem iz ljubezni do domače vasi. Kjer je danes hotel, je nekoč stala priznana gostilna, ki jo je svojčas vodila družina Soban. »Škoda bi bilo, da ne bi izkoristili tako dobre pozicije ob cesti, in da bi ne bilo nikogar, ki bi bil pripravljen si zavihati rokave za oživitev nekdanje gostinske dejavnosti,« poudarja Pahor. V novem hotelu bo zaposlenih pet oseb; med Butični hotel v Jamljah njimi so trije domačini, eden je iz Tržiča, eden pa iz Nove Gorice. »Promocijske brošure bodo v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Štirijezi-čni bo tudi jedilni list, goste bomo nagovarjali v štirih jezikih... ne, ne... v petih, dodati je treba še hrvaščino,« poudarja Pahor, ki se s podjetjem v Tržiču prvenstveno ukvarja z uvozom in izvorom nebarv-nih kovin, izkušnje pa ima tudi v gostinstvu. Njegova družina je preko trideset let vodila najprej osmico, nato pa agriturizem v zgornjem delu Jamelj. »De- foto loredana cembra smo agriturizem dokončno zaprli, zdaj pa odpiramo hotel,« še razlaga. V gradnjo hotela sta bila vložena dva milijona evrov, naložba naj bi se povrnila v desetih - petnajstih letih. Pri pripravi načrta in gradnji sta sodelovala arhitekta Gabrio Pigo iz Tržiča in Damjan Popelar iz Sevnice. Pohištvo je izdelalo podjetje Stilles iz Sevnice, pri gradnji so uporabili veliko kraškega kamna; posebno lepo so ovrednotili staro murvo pred hotelom, ki so jo obdali s kamnitim zidom in klopmi. (dr) goriška - Majske občinske volitve Da bi »všečki« vsaj prinesli tudi glasove! »Work cafe« v Gabrjah (zgoraj), vinjeta na FB profilu liste Za Doberdob (spodaj) Manj kot dva meseca pred občinskimi volitvami postaja vse bolj jasno, da bo splet tudi na krajevni ravni odigral pomembnejšo vlogo kot pred petimi leti, ko so v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu zadnjič obnavljali občinske uprave. Prednosti spleta so znane; odprtje profila na Facebooku ne prinaša stroškov, stik z volivci je takojšen in neposreden, kar seveda predstavlja dvorezen meč. Volivci lahko med objavljenimi sporočili delijo »všečke«, hkrati lahko pripišejo svoje kritične misli in komentarje, ki niso vedno ravno spravljivi. Kar se tiče treh občin s pretežno slovenskim prebivalstvom, se je na spletu s svojim Face-book profilom kot prva pojavila sovodenjska Občinska enotnost, nekaj dni kasneje se ji je pridružila doberdobska občanska lista Za Doberdob, tako da so zaenkrat brez spletne zastopanosti le Števerjanci. V Sovodnjah je Erik Figelj prvo sporočilo na zidu Facebook skupine Občinske enotnosti objavil 12. marca, ko je slehernega volivca pozval: »Sledi naši skupini, da boš tudi ti zavestno volil novo upravo sovodenjske občine.« Po prvem pozivu so 16. marca razkrili še ime svoje županske kandidatke Alenke Florenin, v naslednjih dneh pa se je razvila debata, ki jo je sprožil pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti (SSk) Julijan Čavdek. »Ali se bomo dogovorili za skupno upravlja- nje?« je zapisal Cavdek in prejel več odklonilnih odgovorov z različnimi utemeljitvami, ki jih vsakdo lahko še vedno prebere na zidu sovodenjske Občinske enotnosti, na katerem so v zadnjih dneh objavili več sporočil glede predvolilnih srečanj. Poimenovali so jih »work cafe«; doslej so izpeljali dve srečanji. Najprej so se zbrali v Gabrjah, nato na Vrhu, kjer so razpravljali in zbirali predloge o vključevanju mladih v upravljanje javnih dobrin, o spodbujanju novih oblik zaposlovanja glede na že obstoječe in nove infrastrukture, o ovrednotenju naravnih lepot in turističnem razvoju. Sovodenjska Občinska enotnost je torej volilno kampanjo začela s polno paro, njena kandidatka Alenka Florenin pa še čaka na imena svojih protikandidatov. SSk se bo sestala in predvidoma določila svojega županskega kandidata jutri, pri čemer še ni jasno, ali bo prišlo do naveze z listo Skupaj za Sovodnje. »Zaenkrat kaže, da bomo nastopili sami, sicer ne zapiramo vrat sodelovanju z občansko listo,« je včeraj razložil Cavdek. Že ima svoj Facebook profil tudi doberdobska občanska lista Za Doberdob, ki je pa zaenkrat še brez županskega kandidata. Njegovo ime bo znano v prihodnjih dneh, medtem ko naj bi bila lista v glavnem sestavljena. Na njej so predstavniki SSk in civilne družbe, ki so prepričani, da bo volilna tekma v Doberdobu vsekakor bolj izenačena kot pred petimi leti, ko je župan Paolo Vizintin premočno zmagal. Na zidu liste Za Doberdob so doslej objavili nekaj konkretnih razvojnih predlogov; nazadnje so se razpisali o Doberdob-skem jezeru, ki potrebuje pomoč predvsem, kar se tiče čiščenja podrasti in tujerodnih rastlin. Seveda se je tudi na zidu liste Za Doberdob zbralo nekaj kritičnih pripomb; predvsem si želijo ljudje izvedeti, zakaj naj bi glasovali za novo listo in v čem se njen program razlikuje od programskih smernic sedanje upravne večine. Doberdobske Občinske enotnosti, ki za župana kandidira Fabia Vizintina, na spletnem omrežju Facebook še ni; podobno velja tudi za Števerjan, kjer kan- didirata sedanja županja Franca Padovan za SSk in Joško Terpin s podporo Občinske enotnosti. Zenkrat nismo zasledili, da bi v Števerjanu SSk ali Občinska enotnost odprli profil namensko za volitve, smo pa opazili, da je na osebnem profilu Joška Terpina objavljena fotografija članka, s katerim je prejšnjo nedeljo Primorski dnevnik napovedal njegovo kandidaturo. V kolikšni meri bo spletna volilna kampanja prepričljiva in koliko glasov bo sploh prinesla, bo seveda jasno na volitvah, ki bodo v nedeljo, 25. maja. Takrat bodo zadnjo besedo izrekli volivci, tisti, ki so obsedeni s socialnimi omrežji in »všečki«, in tisti, ki se še niso opremili z računalnikom ali pametnim telefonom. (dr) gorica - VZPI-ANPI Izpred zapora na Travnik in na grad Goriška mestna sekcija VZPI-ANPI načrtuje pobudo, ki bo potekala v četrtek, 11. aprila. Po uspešnem postopku izpred poldrugega leta, ko je na pročelju Južne postaje v Gorici bila nameščena dopolnilna dvojezična plošča v spomin na dogajanja med Goriško fronto leta 1943, je na vrsti začetek naslednjega postopka. Gre za povsem drugačen prikaz in namestitev spominskega obeležja na goriškem gradu, kjer so na površini, kjer sedaj stoji že dolgo povsem neuporabljen prireditveni šotor, streljali aktiviste in borce Osvobodilne fronte in italijanske ter furlanske Resistenze. Sedaj je na zidu neugledna in povsem brezimna ploščica, ki ničesar ne pove o zgodovinskem obdobju, niti o žrtvah in ne o krvnikih. Padli so bili zaprti na gradu in tudi v zaporih v Ulici Barzellini, sodili pa so jim v poslopju sedanje prefekture, tedaj sodišču nemške vojske. Zato bo začetek trietapne prireditve pred mestnim zaporom, nadaljevala se bo na Travniku in zaključila na gradu tik pred glavnim vhodom na razglediš-ču, od koder se širi pogled na Kostanjevico in Trnovsko planoto. Tri točke bo povezala štafeta mladih tekačev oz. tekačic iz športnih društev in specializiranih organizacij, ki bodo nosili v tulcu nekaj listin. Med njimi tudi zadnje pismo enega izmed ustreljenih. Predvideni so pozdravi, recitatorja bosta Solange Degenhardt in Robert Cotič, govornika Mirko Primožič in Paolo Padovan, nastopil bo moški pevski zbor Skala iz Ga-brij. O podrobnostih bomo poročali po četrtkovi tiskovni konferenci. (ar) šempeter - Boris Cotic iz Sovodenj in Dimitrij Bensa iz Gorice Utrla sta si pot med prostovoljne gasilce Severno primorske regije Z izpitom in praktično vajo se je v prejšnjih tednih v Šempetru pri Gorici zaključil nadaljevalni tečaj za gasilce, ki je potekal v organizaciji novogoriškega in šempetrskega prostovoljnega gasilskega društva (PGD). Med pripravniki in pripravnicami, ki so od januarja vsak vikend obiskovali predavanja in vaje, sta bila tudi goriška Slovenca, 34-letni Boris Cotic iz Sovodenj in 27-letni Dimitrij Bensa iz Gorice, ki sta tako kot ostali tečajniki uspešno opravila zaključno preizkušnjo. Cotic in Bensa, sicer večletna člana so-vodenjske in goriške civilne zaščite, sta prva zamejska Slovenca, ki sta se vključila v vrste prostovoljnih gasilcev v Severno primorski regiji. Letošnji nadaljevalni tečaj za gasilce v Šempetru, ki se je začel januarja, je opravilo petnajst pripravnikov iz šempetrske-ga PGD (med njimi sta bila tudi Cotic in Bensa) ter šest pripravnikov iz novogori-škega PGD. Med novimi operativci so tudi štiri dekleta, na katere so pri društvih posebno ponosni. Tečajniki so v petek, 14. marca, opravili teoretični del izpita, dan kasneje pa so pridobljeno znanje pokazali še na zaključni praktični vaji. »Na obeh delih preizkušanja pridobljenega znanja so tečajniki pokazali visoko stopnjo znanja in motiviranosti za delo v prihodnosti, zato izpitna komisija ni imela pretežkega dela ter je lahko le potrdila, da so vsi tečajniki uspešno zaključili nadaljevalni tečaj za gasilca,« piše na spletni strani šempetrskega društva, ki je novim gasilcem čestitalo ter jim izreklo zahvalo, ker se delu svojega prostega časa odrekajo v korist humanega in hkrati težkega dela, kot je gasilstvo. Dimitrij Bensa se je združenju prostovoljnih gasilcev iz Šempetra približal že leta 2005, in sicer po skupni čezmejni va- . s~w~J?,. ^r^^m, 4 m c9- »V r ^f^rr^i Tečajniki, med njimi sta Dimitrij Bensa in Boris Cotic (prva z leve) ji, pri kateri je le-to sodelovalo z goriško civilno zaščito. Član društva je postal nekaj let kasneje. »Želel sem se preizkusiti v vlogi gasilca, ki ima širše oz. različne pristojnosti kot prostovoljec civilne zaščite. V gasilskem okolju se ogromnega naučiš,« je povedal Bensa, ki mu je leta 2009 sledil še Boris Cotic. »S širitvijo EU in spremem- bami zakonov se je tudi za tuje državljane odprla možnost, da postanejo gasilci operativci v Sloveniji. Z Dimitrijem sva si tega želela in poveljnik je letos sklenil, da tudi naju uvrsti med pripravnike. Tako sva v minulih mesecih sledila nadaljevalnemu tečaju in skupaj z ostalimi opravila izpit,« je zaključil Cotic. / GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 29 . marca 2014 1 3 Anita Kravos z mladimi Goriška igralka Anita Kravos, ki je nastopila v filmu Paola Sorrentina »La grande bellezza« (Neskončna lepota), nagrajenem z oskarjem, se bo jutri ob 11. uri na novogoriški gimnaziji udeležila dogodka ob zaključku čezmejnega gledališkega projekta za mlade »T Studios 2014«. Priredila ga je goriška pokrajina v sodelovanju z občinami Gorica, Gradišče, Gradež in Nova Gorica. Vračajo se v svojo šolo Dijaki krminske nižje srednje šole Pas-coli bodo 5. maja zapustili županstvo, kjer so bili nastanjeni od začetka februarja. Takrat so občinski upravitelji zaprli njihovo šolsko poslopje, ker je s sten začel odpadati omet. Do 5. maja se bo zaključil obnovitveni poseg, tako da bodo potem dijaki lahko zaključili šolsko leto v svoji šoli, zagotavljajo na občini. Plen je bil skromen Neznana mladeniča sta oropala upra-viteljico trafike na Drevoredu Friuli v Krminu. Ko se je v petek zvečer odpravljala domov, so ji iz rok iztrgali torbico in zbežali. Plen je bil skromen: v torbici je bilo le 40 evrov. Preiskavo vodijo karabinjerji. Pregled tiska na Korzu Na Verdijev korzo v Gorici se danes vrača pregled tiska na pobudo združenja Zelenih Renata Fiorellija. Na obnovljeni cesti pred trafiko ob pokriti tržnici bo z začetkom ob 11. uri dnevne novice in aktualno dogajanje komentiral novinar Tonino Barba. Zaprt železniški prehod Zaradi obnovitvenih del bo do jutri zjutraj zaprt železniški prehod v Ulici Cave di Selz na območju tržiške občine. Urejen in označen bo obvoz. O goriškem misijonu Na sedežu Foruma Kultura v Ulici As-coli v Gorici bodo v torek, 1. aprila, ob 18. uri predstavili knjigo o goriškem misijonu v Burkini Faso, ki jo je napisal duhovnik Giuseppe Baldas. Miral jutri v Kinemaxu V okviru niza filmov o ženskah Anima-mente bodo jutri ob 17. uri v goriškem Kinemaxu vrteli izraelsko-palestinski film Miral; vstop bo prost. Zaprt avtocestni izhod Zaradi tekaške prireditve bo danes med 10. in 14. uro zaprt avtocestni izhod v Palmanovi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Razstave ROBERTO KUSTERLE »I segni della metembiosi«: odprtje razstave v galeriji Spazzapan v Gradišču 1. aprila ob 18. uri in v muzeju Teritorija v palači Locatelli v Krminu 12. aprila ob 18. uri; na ogled bosta do 1. junija. GORICA - Pravljične urice Nasvidenje pod krošnjami Otroci so si 10. marca v Feiglovi knjižnici v Gorici ogledali gledališko predstavo »Kaj je z Lizo«, ki so jo zaigrale dijakinje humanističnega liceja Simon Gregorčič Erika Ocretti, Sofia Gergolet, Mara Lavrenčič in Mojca Marušič. Nato, v ponedeljek, 24. marca, je potekala še zadnja pravljična urica v letošnji sezoni. Animiral jo je Anže Virant, absolvent dra-maturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, ki je tudi član gledališke skupine Artizani. Pravzaprav se je prejšnji ponedeljek mladinska soba Feiglove knjižnice spremenila v pravo malo gledališče, v katerem so si otroci ogledali dve pravljični upri- zoritvi. Prva je bila zgodba o gorski čarovnici, ki jo pretenta stari mislec s Svete gore, prikazana s tradicionalno japonsko tehniko kamišibaj. Pravljice se pripovedujejo ob malem namiznem odrčku z ilustracijami, ki se izmenjujejo v okencu, kar je še posebno privlačilo pozornost otrok. V preteklosti, od 14. stoletja naprej, so na Japonskem ta mala gledališča imeli kar na kolesih, da so se pripovedovalci lahko premikali iz vasi v vas in otrokom pripovedovali pravljične zgodbe. Druga, krajša pravljica je bila Pritisni tukaj francoskega avtorja Herveja Tulleta, ki je zaslovel zaradi svojih izredno interaktivnih otroških slikanic. Pritisni tukaj je zelo pre- Dekleta z liceja prosta slikanica; na beli ali črni podlagi se pojavljajo modre, rdeče in rumene pike, ki se s sodelovanjem malega občinstva premikajo, večajo, množijo in izginjajo. Čeprav so se pravljične urice v mladinski sobi do jeseni zaključile, se bodo mladi poslušalci lahko zabavali na sreča- Anže Virant njih s pravljico v času Knjižnice pod krošnjami 3., 4. in 5. julija v ljudskem parku v Gorici. Poleg poletnega sonca, ki bo knjižnico naredilo še bolj privlačno, bodo otroci lahko poslušali pravljice kar s koles in zraven lizali bombone. Teja Pahor 0 Čestitke ALOJZ HUMAR iz Števerjana, po domače Lojze od Zane, praznuje častitljivih 80 let. Še veliko zdravja in zadovoljstva mu želijo družine Rožič, Humar, Vogrič in Tonut. »Bravo, MAEŠTRO MIRKO! Teku se djila! An zdej bi biu cejt, de ze-puojemo kej, nje?« Vsi od Hrasta JOŠKO MRKOTINOV, imel si srce veliko in ljubeče, a dostikrat prišlo je vanj premalo sreče. Osma desetica se zate pričenja z njo pa še veliko srečnega življenja. Vsi domači Lepo iz kuhinje diši, ko peči piškote za nas hiti. Danes TETA TADEJA praznuje svoj 40. rojstni dan, naj prejme najin poljubček na vsako stran - Nedir in Nathan. Voščilom se pridružujeta Martin in Elisa. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.15 -19.50 - 22.15 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.45 -22.10 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.30 - 20.00 - 21.30 »Ida«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.15 -19.50 - 22.15 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »Mr. Pea-body e Sherman«; 18.30 - 20.45 »Lei«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.10 »Sto-ria di una ladra di libri«. Dvorana 4: 15.50 - 17.50 - 20.00 -22.00 »Yves Saint Laurent«. Dvorana 5: 16.40 »Amici come noi«; 15.00 - 20.40 »Noi 4«; 18.15 »Captain America: The Winter Soldier« (Digital 3D). JUTRI V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: »Animamente -SOS Rosa« 17.00 »Miral« (vstop prost); 21.00 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 2: 17.30 - 21.00 »Storia di una ladra«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.40 »La gabbia dorata - La jaula de oro«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 19.50 -21.20 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 2: 17.15 »Mr. Peabody e Sherman«; 21.00 »Lei«. Dvorana 3: 17.30 - 21.00 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 4: 17.50 - 21.00 »Yves Saint Laurent«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore«; 17.45 - 21.00 »All is lost - Tutto è perduto«. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 4. aprila ob 20.45 koncert dua Barutti; informacije na li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it. M Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 048120678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v juniju osemdnevni izlet v Pireneje z obiskom Andorre in Barcelone. Potovanje s turističnim avtobusom, spremstvo Janez Pretnar. Predviden je planinski del in turistični del z obiskom Andorre, Barcello-ne in nekaterih znanih krajev, tudi Lurda. Organizacija izleta: Alpetour. Prijave (čimprej) in informacije: tel. 0481-882079 - Vlado, v večernem času. »VIVICITTA1« GORICA-NOVA GORICA (državna in mednarodna pohodna in tekaška prireditev) bo v nedeljo, 6. aprila, z odhodom ob 10.30 s Trga Evrope-Transalpina. ONAV - državna organizacija pokuše-valcev vin - organizira obisk mednarodnega sejma Vinitaly v nedeljo, 6. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali na markovicdaniela@yahoo.com. KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« v nedeljo, 13. aprila, iz centra Danica na Vrhu. Pohod, dolg približno 10 km, je namenjen vsem ljubiteljem kraške kulinarike in kraških znamenitosti s posebnim poudarkom na ostalinah in sledovih prve svetovne vojne. Štart pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro, med potjo bodo pohodni-ke čakale stojnice s kraškimi dobrotami. Pred štartom je obvezna prijava in plačilo štartnine, takrat bodo udeleženci prejeli bone za degustaci-jo kraških dobrot in pašte z golažem iz divjega prašiča ob zaključku; prijave do 10. aprila na pohod2014@po-hod.it ali po tel. 338-4390324; več na www.pohod.it. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 11. do 21. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave v goriškem uradu, korzo Verdi 51/int tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKRD JADRO IZ RONK v okviru projekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 13. aprila; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v nedeljo, 6. aprila, izlet v arheološki park Ad Pirum (Hrušica pri Podkraju); zbirališče ob 10. uri na parkirišču pri Rdeči hiši (pri piceriji) v Gorici, odhod ob 10.15 z lastnimi avtomobili, ob 11. uri ogled muzeja v Ajdovščini, na- daljevanje do prehoda Ad Pirum in kosilo v restavraciji Stara Pošta. Udeleženci, naj imajo primerno obutev za hojo, vodil bo zgodovinar Riccardo Cecovini; rezervacije za kosilo do 3. aprila na posta@isonzo-soca.it. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). Obvestila RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju s civilno zaščito in ribiškim zavodom ETP v nedeljo, 6. aprila, čistilno akcijo na območju sovo-denjske občine ob bregovih Vipave in Soče. Zbirališče ob 8.30 na sedežu ribiškega društva, ki se nahaja ob cesti za Petovlje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), Ul. Ricreatorio 1. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo anagrafski urad v torek, 1. aprila, zaprt zaradi izobraževanja osebja. V sredo, 2. aprila, bodo uradne ure odprtja od 8. ure do 13.30. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja danes, 30. marca, dopoldne na sedežu društva, ki se nahaja ob cesti za Pe-tovlje, praznično druženje ob začetku nove ribolovne sezone. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. občni zbor v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prirejajo praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu v soboto, 17. maja; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. H Prireditve ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) bo vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost. SOVODENJSKA SEKCIJA STRANKE SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na srečanje v ponedeljek, 31. marca, ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva Rupa-Peč. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 31. marca, med 16.30 in 18. uro srečanje z naslovom »Chiropratica: il comporta-mento corretto nelle posture«, vodi Gary Barbaro. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki Ul. (Ul. Carducci) v Gorici bo ob razstavi »Vito Timmel. Sug-gestioni secessioniste a Monfalcone« v sredo, 2. aprila, ob 20.30 srečanje z režiserjem Pierom Pierijem, glasbenikom Fabiom Niederjem in umetnikom Antoniom Sofianopulom. Sledilo bo predvajanje filmskega dokumentarca o Vitu Timmelu »La Porta Che Sta Nell'Ombra«. Razstava bo ob priložnosti odprta do 22. ure; vstop prost. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo protagonistka novega srečanja pod lipami časnikarka RTV Slovenija Rosvita Pesek v sredo, 2. aprila, ob 20. uri. Z novinarko Eriko Jazbar se bo pogovarjala o obsežni monografiji, ki je izšla pri Mohorjevi Celovec z naslovom »Pučnik«. Večer organizirata KC Lojze Bratuž in krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN OBČI NA SOVODNJE vabita na pesniški klepet v družbi Aceta Mermolje in Jurija Paljka v občinski knjižnici Sovodnje v torek, 8. aprila, ob 18. uri. Pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. Prispevki V spomin na Ivanko Nanut - Črno darujejo hči Nela in otroci z družinami 100 evrov za KD Oton Zupančič in 100 evrov za Prosvetno društvo Štandrež. Namesto cvetja na grob Ivanke Nanut - Črne daruje Nevo Leghissa z družino 30 evrov za ŠD Dom Gorica. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 9.00, Elda Boscarol vd. Delbianco na pokopališču. JUTRI V ŠKOCJANU: 11.00, Dolores Canciani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V MARIANU: 14.00, Arialda Colautti vd. Rongione (iz Čedada) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA V Ivanka (Črna) Nanut Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage. Posebna zahvala g. župniku Karlu Bolčini, dr. Giorgu Tavčarju, zboru upokojenk in Nataši Paulin za občutene besede. Svojci Ob izgubi drage žene in mame Marije izrekamo g. Aldu, Marku in Petru globoko sožalje vsi Komelovci 1 2 Nedelja, 30. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR gorica - Inovativna nadgradnja muzejske zbirke Blišč in čar mode V goriškem grajskem naselju je v petek pod večer potekala predstavitev s predogledom prenovljenega predela Muzeja mode in uporabnih umetnosti, ki bo javnosti na ogled od 2. aprila dalje. Spregovorili so pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, predsednik Pokrajine Enrico Gherghetta in ravnateljica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin ob prisotnosti deželnega odbornika za kulturo Giannija Tor-rentija, ki je posebej poudaril pomen kulturne dediščine naših krajev in pomembne vloge Pokrajine, ki skrbi za njeno ohranjevanje in ovrednotenje. Delovanje Pokrajinskih muzejev je v tem smislu zgledno tudi z ozirom na dosedanje vsebinske smernice. Dežela želi zato podpirati delovanje Pokrajin v imenu promocije kulture, saj je deželna uprava kljub hudi finančni krizi namenila v letu 2014 ravno področju kulture petnajst odstotkov več denarja v primerjavi z drugimi področji. Goriško muzejsko zbirko so ustanovili leta 1999 in sodi med redke tovrstne evropske institucije. S preureditvijo in razširitvijo odseka za modo postane toliko bolj bogata z eksponati in posebej zanimiva zaradi specifičnega zgodovinskega konteksta, na katerega se navezuje. Gre za inovativno postavitev, ki je bila možna s prispevki iz evropskega projekta Open Museums. Pri mednarodnem čezmejnem načrtu je sodelovalo enajst partnerjev pod vodstvom Pokrajine Ferrara. Med temi so tudi ustanove iz Slovenije: Mestna občina Ljubljana, Pomorski muzej iz Pirana, Pokrajinski muzej iz Kopra in Kobariški muzej. Raffaella Sgubin, raziskovalka zgodovine oblačil in kustosinja muzeja, je uvodoma poudarila, da gre pri tako zahtevnih načrtih vedno za timsko delo. Posebej je ome- Raffaella Sgubin in Gianni Torrenti (levo), grajski Muzej mode (zgoraj) bumbaca nila znanstveno sodelovanje mednarodno priznanih raziskovalk zgodovine tekstilne umetnosti in oblačil Roberte Orsi Landini in Thessy Schonholzer Nichols. Za postavitev je poskrbel arhitekt Lorenzo Greppi, uresničili sta jo firmi DOC iz Potenze in HGV San Severo, ki je bila zadolžena za mul-timedijsko opremo. Celostna grafična podoba je delo oblikovalca Roberta Duseja. Prenovljena zbirka nosi naslov »Bleščeči ornament«, saj gre večinoma za primerke izredno elegantnih večernih oblačil s konca osemnajstega vse do prvih desetletij dvajsetega stoletja. Razčlenjena je na tri odseke: prvi je posvečen predelavi svile na območju Gorice v osemnajstem in devetnajstem stoletju; drugi je posvečen oblačilom Belle Époque, ki prihajajo zlasti iz Gorice in Trsta ali iz drugih evropskih mest, kot so Pariz, Dunaj, Budimpešta, Praga; tretji od- Na dobrodelni dražbi zlate rebule v Gorici so včeraj zbrali okrog pet tisoč evrov, ki jih bodo poklonili fundaciji Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Dražitelj je bil igralec Giuseppe Battiston, dogodek je povezovala Tjaša Dornik (na fotografiji). Pobudnika sta bila slovenska vinarja Robert Princic in Matjaž Četrtič. Filmski in gledališki igralki Nori Gregor bo posvečena multimedijska soba sek pa je posvečen gledališču. V eni od dvoran se namreč nahaja pravi oder starega goriškega gledališča z ohranjenimi dokumenti in glasbili. Postavitev dovoljuje gledalcu, da se vživi v vzdušje posameznih obdobij z uprizoritvijo specifičnih vitrin v duhu prikazanega časa in ob tem s projekcijo izvirnih črno-belih dokumentarcev ali filmskih prizorov, v katerih protagonisti nosijo razstavljene eksponate. Scenografska uprizoritev se povsem ujema s prenovitvijo razstavnih dvoran in obenem izkorišča specifično strukturo prostorov. Gledalca očarajo eksponati zaradi lepote in izjemne fakture, zaradi posebnosti oblačil in modnih dodatkov. Edinstveni so okrasni vzorci, vezenine, tkanine, čipke, pokrivala, ki so zbrana po zvrsteh in razstavljena v vitrinah po okusu časa, v katerem so nastala. Gledalec ima tako ob- čutek, da se sprehaja in opazuje izložbe trgovin. To je toliko bolj izrazito v večjem salonu, kjer nas ob ogledu vitrin spremljajo projekcije izvirnih filmov s prizori s sprehajališč na Dunaju, v Parizu, Gorici in Trstu. Iz vitrine v vitrino si lahko ogledujemo primerke spodnjega perila, otroških, moških in ženskih oblačil, obutev, ob katerih so razstavljeni še zanimivi predmeti, značilni za nekdanji čas. Muzej podpira aktivno vključevanje mladih na področju tkalne umetnosti, zato so na ogled tudi njihovi izvirni izdelki. V kratkem bodo poskrbeli še za podnapise v slovenščini in angleščini. Operativna bo tudi multimedijska soba, posvečena goriški filmski in gledališki igralki Nori Gregor, jeseni pa bo mednarodni simpozij o modi. V pripravi je katalog. Jasna Merku romans - Večjezičnost vrednota teritorija Macorjev natečaj je nagradil pesnico Andreino Trusgnach Petkova ceremonija s podelitvijo priznanj je okronala šesto izvedbo literarnega natečaja, ki ga občina Romans posveča spominu furlanskega književnika in družbenega delavca Celsa Macorja. Bil je predan svojemu jeziku, zato so natečaj odprli vsem jezikom Goriške: poleg furlanščine in italijanščine še slovenščini ter gradeške-mu in bezjaškemu narečju. Letošnja izvedba pa je prečkala pokrajinske meje. Prispevki v slovenskem jeziku so tokrat prišli izključno iz Benečije in Rezije. Tja je zato šlo tudi priznanje: med priporočenimi deli je namreč bil ciklus pesmi beneške pesnice Andreine Trusgnach. Poleg nje sta v dvorani avditorija v Romansu izstopali še rezijanska kulturna delavka Luigia Negro in pesnica Silvana Paletti. Vrhunec dogodka je bila podelitev prvih nagrad. Za pesniški ciklus »Anatomia di un viaggio« jo je prejela Mireia Companys Tena, v pripovedni sekciji pa »ex aequo« Paolo Roseano (»Su la stra-de di Praghe«) in Guergana Radeva (»Breccia fra le nuvole«). Luigia Negro (z desne), Silvana Paletti in Andreina Trusgnach Občina Tržič Občina Devin Nabrežina 26.4.2014 2/4.5.2014 Sesljan rri v • v Trzic (center IAT) (Trg Republike) ob 11.00 vitrina enogastronomski i domačihproizvodov vikend Las Kras / ALPE-JADRAN, DEŽELA_Nedelja, 30. marca 2014 1 3 pogovor - Vita Habjan Berborič (KPK) o pojavu korupcije Grožnja stabilnosti demokratičnih institucij Vita Habjan Barborič je na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) zaposlena od leta 2009, kjer opravlja vlogo vodje projektov za preventivo. Z njo smo se pogovorili o pojavu korupcije v Sloveniji in o večji občutljivosti ljudi do tega problema. (Opomba: odgovori so izraz njenih izkušenj in znanja, ne sovpadajo pa nujno z uradnim stališčem KPK-ja). Kako lahko opredelimo pojem korupcije? Definicij korupcije je več, odvisno tudi od tega, kakšne pravne posledice ugotovitev, da je prišlo do korupcije, prinaša. Tako na primer Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije definira korupcijo kot »vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega«. Ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki izvaja svoje pristojnosti po tem zakonu, da je prišlo do koruptivnega ravnanja, sicer nima pravne posledice v odnosu do konkretne osebe, v zvezi s katero je komisija sprejela takšno ugotovitev. Po drugi strani pa Kazenski zakonik določa več korupcijskih kaznivih dejanj kot so nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, dajanje in jemanje podkupnine. Je korupcija v Sloveniji primerljiva s tisto na Danskem, v Švici, Italiji? Korupcija je razvejan pojem, prisoten v vseh družbah, vendar je njegova pojavnost različna: zato poznamo tudi različne oblike korupcije kot je cestna, upravna korupcija, korupcija belih ovratnikov, sistemska korupcija ter korupcija ustroja. Oblike korupcije se razlikujejo glede na to, katere ravni državnega aparata so vanjo vpete. Lahko zaključimo, da se oblike korupcije od države do države razlikujejo, kar je odvisno od različnih dejavnikov kot so ustrezen kazen-sko-pravni okvir, primerna usposobljenost organov odkrivanja in pregona, nenazadnje njihova neodvisnost od dnevne politike. Omenili ste različne oblike korupcije, bi lahko to obrazložili? Kot je zapisala Komisija za preprečevanje korupcije v svoji Oceni stanja leta 2013, se cestna korupcija pojavlja pri vsakodnevnem stiku prebivalcev z javnimi pooblaščenci, predvsem v oblikah klasičnih kaznivih dejanj dajanja in jemanja pod- kupnine v manjših zneskih. Obratno, ko govorimo o upravni korupciji, govorimo o klasični kriminaliteti podkupovanja pri pridobivanju dovoljenj ali v različnih upravnih postopkih. Med upravno korupcijo je mogoče umestiti nasprotje interesov v povezavi z zaposlovanjem in pridobivanjem poslov z državo. Pri tem ne gre za klasično podkupovanje, ampak -Sloveniji zelo lasten - klientelizem in nepotizem. Slednji dve obliki korupcije predstavljata po mnenju komisije v Sloveniji resno težavo. Pri korupciji belih ovratnikov pa se srečamo s korupcijo visoko usposobljenih posameznikov, ki so nosilci specifičnih pooblastil in visoko usposobljeni profesionalci. Tovrstna korupcija je v Sloveniji bolj »Korupcija je razvejan pojem, prisoten v vseh družbah, vendar je njegova pojavnost različna: zato poznamo tudi različne oblike korupcije kot je cestna, upravna korupcija, korupcija belih ovratnikov, sistemska korupcija ter korupcija ustroja« prisotna kot kaže kriminalitetna statistika, njeno gojišče pa je tesna povezava politike in interesnih skupin pri upravljanju kapitalskih naložb države, neenakega dostopa do finančnih virov bank v pretežni državni lasti, neurejenost financiranja političnih strank. Pojav korupcije skratka ovira zdravo tržno logiko ... Korupcija sama po sebi pomeni nezakonito okoriščanje nekoga, pri čemer mora biti izpolnjen predpogoj, in sicer, da je to okoriščanje omogočil nekdo, ki je opustil svoje dolžno ravnanje. Če bi ta oseba ravnala na način, kot je dolžna, te koristi druga oziroma tretja oseba ne bi prejela. Če povežete korupcijo z delovanjem trga, to torej pomeni, da napredujejo in ustvarjajo dobiček tisti, ki niso nujno boljši, kvalitetnejši, ki ne ponujajo najboljših izdelkov in storitev. Praviloma so ti posamezniki oziroma podjetja tudi močno povezani z vsakokratno politično oblastjo, včasih že do te mere, da ob zamenjavi politične oblasti tak posameznik oziroma podjetje sploh ne more več prosperirati in enostavno izgine s trga. Dodatno k temu prispeva tudi zaprt trg, ki onemogoča zunanjim subjektom do-stopiti na trg. Slovenski mediji so v zadnjih mesecih veliko poročali o korupciji v zdravstvu. Od kod korupcija v tako pomembnem sektorju? Praviloma so mediji poročali o korupciji v zdravstvu, ki je povezana s postopki javnega naročanja ter čakalnimi vrstami. Glede postopkov javnega naročanja je problem ta, da pogosto v komisijah, ki odločajo o vrstah zdravil oziroma ki pripravljajo tehnične specifikacije medicinskih pripomočkov, sodelujejo tudi ali predvsem zdravniki, torej ti, ki bodo te izdelke tudi uporabljali. Seveda to ni sporno, saj je potrebno vključiti v postopek nekoga, ki ve, kakšne so potrebe zdravnikov in kaj je dobro za paciente. Če pa seveda ima tak zdravnik zasebni interes, ki se lahko kaže v tem, da bo tehnična specifikacija nekega izdelka ustrezala izdelku, ki ga izdeluje oziroma uvaža samo eno podjetje, ki je z zdravnikom povezano, potem prevlada zasebni interes nad javnim interesom. Zato je komisija v svojih Predlogih za soočenje s sistemsko korupcijo predlagala večjo transparentnost javnega naročanja skozi večjo centralizacijo ter informatizacijo, pri čemer naj ministrstvo za zdravje standardizira nabavo zdravil in medicinskih pripomočkov ter centralizira postopke javnega naročanja za potrebe javnega zdravstva. Še zlasti pa je pomembno, da se odpre možnost vstopa slovenskih naročnikov v javnem zdravstvu, z ustrezno spremembo zakonodaje. Se je korupcija v Sloveniji dejansko povečala v zadnjih letih? Stopnja korupcije je težko merljiva. Veliko dejavnikov pa prispeva k temu, kakšna je naša percepcija glede stopnje korupcije v Sloveniji, pri čemer pa je percepcija subjektivna. Definitivno lahko rečem, da je zavedanje ljudi o problematiki korupcije večje in da so ljudje glede tega problema dosti občutljivejši. Bistveno oziroma največ je k temu prispevala ravno komisija, ki je začela pod novim vodstvom povezovati konkretne primere zaznave korupcije, ki jih obravnava, z aktualnimi problemi, s katerimi se ljudje srečujemo v vsakdanjem življenju. Menim, da je korupcija pravzaprav ena izmed temnih plati slovenskega prehoda k tržni ekonomiji. Se z obrazlago strinjate? Se strinjam. Korupcija je, če gledamo raziskave, močno prisotna v tranzicijskih državah. Vendar pa ne gre zanemariti, da je prisotna tudi v drugih državah, kjer o tranziciji ne moremo govoriti. Pa tudi oblike korupcije so tam druge. Pri iskanju vzrokov moramo izhajati iz različnih kontekstov države, političnega, gospodarskega, socialnega in družbenega, pa tudi zgodovinskega, kamor sodijo dejavniki, ki so vplivali na razvoj pravnih institucij, demokracije, običajev in kulture. Slovenija je relativno mlada država, radi rečemo, da pri nas vlada demokracija. Vendar smo v Sloveniji demokracijo vpeljali čez noč. To pa ne gre. Demokracija je predvsem stanje duha in ne le zakonov. In to se je kazalo v času tranzicije in se tudi sedaj, v času privatizacije. Ko odgovornosti ni, vsak pa le preračunava, kako se bo kar najhitreje in najbolj okoristil. Katere države nudijo Slovencem pozitiven zgled? Vsaka država, ki je izoblikovala določeno dobro prakso, je lahko Sloveniji dober zgled. Ni enostranskega odgovora. Pri predlaganju novosti seveda iščemo mehanizme, prakse, s katerimi bi lahko kar najbolj uspešno dosegli zastavljen cilj, pri čemer pa ne smemo zanemariti, da določen mehanizem ali praksa v neki državi lahko delujeta, v drugi pa ne. Pogosto je potrebno nek mehanizem, prakso nekoliko prilagoditi okolju, v katerem naj bi deloval. Kot konkreten primer lahko navedem zadnje poročilo GRECA (Skupina držav proti korupciji) pri Svetu Evrope, ki je za Republiko Slovenijo bilo sprejeto oktobra 2012. To poročilo se osredotoča na preprečevanje korupcije v odnosu do članov predstavniških teles (v Sloveniji so to poslanci in državni svetniki), sodnikov in tožilcev. Poročilo zajema pregled stanja na področju krepitve integritete omenjenih skupin funkcionarjev ter pregled orodij za omejevanje korupcije. Kot pomembno orodje za krepitev integritete je GRECO vsem trem skupinam funkcionarjev predlagal sprejetje kodeksov etike. Se boj proti korupciji odvija na državni ali mednarodni ravni? Boj proti korupciji je bil že v preteklosti prepoznan kot nujen v mednarodnem prostoru ter zato tudi dvignjen na mednarodno raven. Skupina držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope je tako nastala na podlagi prizadevanj držav članic Sveta Evrope v 80-ih in 90-ih letih. Predvsem je bila korupcija prepoznana kot grožnja stabilnosti demokratičnih institucij. Svet Evrope so takrat ministri za pravosodje pozvali, da se na to grožnjo odzove. Republika Slovenija je bila ena od 17 ustanovnih članic GRECA. Po drugi strani Republika Slovenija sodeluje tudi v vrstah drugih mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju boja proti korupciji, kot sta Urad ZN za droge in kriminal ter OECD, pri katerem deluje Delovna skupina za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih in poslovnih transakcijah. KPK sploh ima dovolj orodij, da lahko dejansko preprečuje pojave korupcije v Sloveniji? KPK predvsem nima dovolj kadrovskih in finančnih kapacitet za učinkovito izvajanje svojih pooblastil. Je pa komisija identificirala tudi nekaj pomanjkljivosti pri orodjih, ki jih daje na voljo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za njen učinkovit boj proti korupciji. Obstajajo področja, ki sodijo izključno v pristojnost komisije in drugi organi na tistih področjih svojih nadzorstvenih pristojnosti nimajo, pa komisija kljub temu nima ustreznih pooblastil in možnosti izrekanja sankcij. Takšna področja so npr. nadzor premoženjskega stanja funkcionarjev, nasprotje interesov, omejitve poslovanja, nezdružljivosti funkcij in druga. Pogovarjal se je Mitja Stefancic V srmoglavljenju letala dva mrtva žUŽEMBERK - V kraju Vrh pri Križu v bližini Žužemberka je včeraj popoldne strmoglavilo motorno letalo, v nesreči pa sta dve osebi umrli, je za STA potrdila predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave (PU) Novo mesto Alenka Drenik. Identitete žrtev za zdaj še niso ugotovili oziroma potrdili. O nesreči so obvestili preiskovalca letalskih nesreč, kraj nesreče pa so si ogledali tudi preiskovalni sodnik, okrožni državni tožilec ter ogledna skupina sektorja kriminalistične policije PU Novo mesto, je še pojasnila Drenikova. Za Nato danes 50% LJUBLJANA - Deset let po vstopu Slovenije v zvezo Nato bi za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu glasovalo precej manj Slovencev kot na referendumu 23. marca 2003. Kot kažejo rezultati ankete, objavljene v današnjem Delu, bi vstop v Nato danes podprlo 50 odstotkov vprašanih, medtem ko je leta 2003 za članstvo glasovalo 66,08 odstotka volivcev. Na referendumu leta 2003, ki je potekal hkrati z glasovanjem o članstvu v Evropski uniji, je proti včlanitvi v zavezništvo glasovalo 33,92 odstotka volivcev. V Delovi anketi pa je 36 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi glasovali proti vstopu v Nato, če bi odločali danes. 14 odstotkov je v telefonski anketi, ki jo je Delo Stik izvedel 25. in 26. marca in v kateri je sodelovalo 474 ljudi, izbralo odgovor »ne vem«. Z aprilom dostop do knjižnice Pilonove galerije AJDOVŠČINA - Pilonova galerija Ajdovščina bo od letošnjega aprila ponudila dostop do svoje bogate knjižnice, ki skupaj s katalogi in zgibankami, knjigami, časopisi in revijami presega 6000 enot. Mednje sodijo tudi redkosti, ki jih je težko najti v splošnih knjižnicah na Goriškem ali drugje po Sloveniji. Knjižnično gradivo izhaja že iz predzgodovine same galerije, torej iz zapuščine Vena Pilona, sestavljajo ga publikacije iz časa med obema vojnama ter obdobja po drugi svetovni vojni. Knjižnica se širi vse od svoje ustanovitve: že štiri desetletja se na njenih policah sistematično zbirajo publikacije, ki orisujejo goriško in primorsko umetnost 20. stoletja, ob njih so zamejske in italijanske tiskane izdaje, ki se navezujejo na slovenski kulturni krog. Znaten del knjižnice predstavljajo dela iz sodobne slovenske umetnosti, evropske zgodovine umetnosti ter lokalne zgodovine. Na galerijskih knjižnih policah je več kot 20 raznovrstnih strokovnih revij s področja kulture in umetnosti, obiskovalci pa lahko brskajo tudi po starem tisku, izdanem pred drugo svetovno vojno, so sporočili iz Pi-lonove galerije. V knjižnico so vabljeni tako ljubitelji umetnosti kot tudi študenti umetnostnih in kulturolo-ških smeri, dijaki in šolarji, ki si gradivo, potrebno za študij, lahko izposodijo tudi na dom. Knjige bodo obiskovalcem izposojali od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro. 1 4 Nede|ia' 3o- marca 2014 NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO / Af ¿B t L' £ '«■fcVl Vozli In lokostrelstvo i V učitelj Rok nas je poučil «ssKšsSSšfflSSS^ začetni, napenjalni, osrnicikih. zahtevno. Streljali lok z levo roko) in streljaj f zato so bili res NekateridijakisosevtejP nog nl. Zelo smo se zabavali. tam pridni. - f« 'I m Pohodi Na letošnjem zelenem tednu smo se zelo zabavali, s tili hoji. Hodili smo po dolinah, hribih in gozdovih. C lice; ptice so nam vedno žvrgolele. Najlepši, a tudi n Španov vrh med Javorniškim Rovtom in Planino poi strašili, da bomo hodili pet ur v strmino. Med potjo potočka in si tudi ogledali fosile. Dospeli smo do pla sena hišica in tu pomalicali. Nekateri naši sošolci so liti po pobočju. Zabavali bi se v nedogled, če bi jih u moram dolgih do vrh plača vit rč zahc Celi je k je Zc ko T A-j m S-itS Mfi Kanuji s° lahko sedele ,1'"° "Porabljali re-skupini. Tudi profesorji so vesla^znam,; naL""'''srno se veslatl in delati v 141 BKi I / prosti čas in večerne zab Najlepši trenute prosti čas. V po igrali nogomei smo se v hoji i zelo težko in i smo klepetal ali v večnam večerji smo stem času s vlja". Vsaka ___ sobe. Tako ¡aricah, oponašali naše drage / NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Nedelja, 30. marca 2014 1 5 ;aj smo večino časa posve-)bčudovali smo naravo, cvet-ajdaljši pohod je bil na d Golico. Profesorji so nas i smo se ustavili blizu nekega inine, kjer je stala majhna, lese kot kupi sena začeli kota-ičitelj Jože ne opozoril, da io dalje. Končno smo se po i, neskončnih poteh povzpeli a. Naš trud je bil bogato pon. Pod nami smo imeli čudo-izgled na Julijske Alpe in del dnih Karavank ter Golico. ovška kotlina na drugi strani )ila pokrita z oblaki. Zgledala kot ogromno, belo jezero. :lelo se je, da smo v nebesih, ot da bi leteli. "a teden v Trilobitu je bil za nas najlepši in med najbolj zabavnimi, ki smo jih kdaj preživeli v teh letih. Trilobitlon Plezanje Preizkusili smo se tudi v piezan/u s razmere dne, ko smo to vt te bilo naJu9odnejše. Mraz je bilo in oster veter je rezal P-te.VsakdiiaksIjenade plezalni pas,n se začel vzpen/at, Po steni. Na začetku niSl 9-zno, ampak na polovi čne je postajalo vse težje. Vi J - •■. t * ' t Bilo je Ziyemovinjezebi°v Prste• Uctelj je večkrat pri-^c„napomočinpomPaga( do vrha. Tu sta bili dani dve možnost,: ali se počasi spustiti po steni navzdol a pa kar strmoglaviti na fa, pravi Gardaland Zadnjega dne udeležili tekmovanja tr.lob.t on ^ v skupinah, KI npr. Minions, Vsaka skupina s. je nadela s j Be positive, Pinko Pa "Fižoli, Tigers, Losers, BuUs, N.a, Ital an Dra^ ^ ^ ^ Jo« Ms Girls, Smile... Zbud sm ^ ^ ^ traj. Vsi smo bili veseh,a b.s veslanje( tek z im tekme.Tekmovanje je vk^uceva . ^ ^ do proviziranimi nosjli terme na Io ^^^ nat0 pa pomola, ki je bil ob jezeru^ s ob e . ^ boje( j0 uPrn0 skočiti na kanu ,n c - h W ^ odlo,, obpluti in se vrniti k v tek do ignsca, opič in veslo ter se u(egel š sošolec. kler smo izdelali nosilo, na ate « g Čakala nas Si smo ga **** je še zadnja preizkušnja. ^c» z 9 ki Je zadela kos, je od nas je imel dve ^ ^ ^ zadet k bll0 odbitih pet sekund celotnega ^ ^^ Vse skupine so se potrud.le, n jbo s p ^^ n v ave ,k zelenega tedna je bil poldanskih urah smo t ali košarko. Preizkušal. ; hoduljami, a je bilo naporno. Med odmor. , po sobah, na dvorišču napornu. ------- ^ i po sobah, na dvonscu ba Po enski sobi. Nekateri »sota sP pr0. ^^rss-^P«^ r se Analiza vode ter Ukanje eno- dnevnic miki merili nitrate, ^ez0;^e°skupin,. ena skupina vode. Porazdelili smo se v dve P^ druga pa potok je analizirala vodo potokda je voda dO zapauSne Žige in f ^^kf^janka iz ^ nahajata botanic, vr ,r^tanj y rfve ^ 1647 leta. Porazdeljeni sm pQ vilnejši skupini, P^^-^ ^ ok, druga pa tri. Prva skupina je a P nahrbtnik, mlako parka. Vsaka * podlaga za v katerem je ^'^^'^I poznamo in klasi- 1 6 Nedelja, 30. marca 2014 OBLETNICA / OKOLIŠČINE, V KATERIH JE PRED 70 LETI, 3. APRILA 1944, PRIŠLO DO POBOJA 72 TALCEV NA OPCINAH Krvava p omlad amesto da bi se srca po dolgi mučni zimi nekoliko raznežila ob brstenju in cvetenju narave, ki običajno vzbuja pričakovanja, se je tista pomlad pred 70 leti obrobila s krvavimi odtenki, ki so vzbudili strah in zle slutnje. Vojna se sicer ne briga za letne čase in sledi le logiki, ki sloni na nasilju, na prelivanju krvi in naše kraje je že leta mučilo to nasilje. Začelo se je s fašizmom. Požig Narodnega doma v Trstu, prvi tržaški proces pred posebnim sodiščem in nato usmrtitev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, nato drugi tržaški proces in usmrtitev Pinka To-mažiča in tovarišev. To so bile le glavne etape in so jasno izpričevale namene fašističnega režima, ki se je proslavil še z neštetimi drugimi, bolj ali manj krvavimi, bolj ali manj odurnimi dejanji proti slovenskemu, pa tudi hrvaškemu in samemu italijanskemu demokratičnemu ljudstvu. Toda, kot se je stopnjevalo nasilje fašističnih zavojevalcev, tako se je stopnjevala tudi odločenost tlačenega ljudstva, da se ne prepusti na milost in nemilost temu nasilju, temveč, da se mu upre. Tako se je razplamtel požar upora pod znamenjem Osvobodilne fronte. Drugi val nasilja je zajel naše kraje po padcu "tisočletnega" fašističnega imperija in s prihodom nacistične vojske, ki je prevzela njegovo mesto in se z enako vnemo lotila preganjanja vseh, za katere je menila, da se nočejo podrediti "tisočletnemu" nemškemu raj-hu. Narodnoosvobodilno gibanje pa je bilo tisto zimo po prihodu nacističnega okupatorja že silno krepko, razvejano in vsepri-sotno. Pljusnilo je kot neustavljivi val čez vse robove in povzročalo zavojevalcem resne preglavice ter jih spravljalo v bes. Zato so bile njihove reakcije še bolj nasilne in krvoločne. Prva skrb novih gospodarjev je bila ta, da bi ohromil potencialno nevarnost prebivalstva, ki se je opredeljevalo za partizansko gverilo. Po zgledu Mussolinijevega režima, ki si je izmislil neoborožene Posebne bataljone, da bi mlade, za boj godne primorske fante odvrnil od partizanskega gibanja, je nacistična oblast že februarja 44 z znamenito operacijo Bober odgnala dobršen del moškega prebivalstva s Krasa na prisilno delo v Nemčijo. Tudi to pa ni zmanjšalo zagona na-rodoosvobodilnega gibanja, ki je iz dneva v dan pospeševalo partizansko sabotažno dejavnost in odkrite spopade z okupatorjem. Prav to širjenje napadov na nemške čete in vse pogostejša diverzantska dejavnost sta bili povod za krvavo pomlad pred 70 leti, ki so jo še zlasti občutili na Opčinah. Krvavo obračunavanje se je začelo 7. marca, ko so nacisti na glavni cesti, današnji Narodni ulici, nekaj korakov od tramvajske postaje, obesili partizansko kurirko Rozalijo Kos Kocjan - Guličevo, mater šestih otrok. Rozalija - mati Korajža iz Vrhovelj pri Repentabru -je bila prva žrtev krutega nacističnega nasilja na Opčinah. Aretirali so jo, ko se je z najmlajšim sinom peljala v mesto. Po nečloveškem zasliševanju so jo umorili, na prsi pa pripeli napis "jaz sem bandit" ter jo tako dalj časa pustili viseti ljudem v svarilo. Nacistični okupator, ki je začel čutiti, da se mu majejo tla pod škornji, je hotel s svojimi fašističnimi po-drepniki in kolaboracionisti prestrašiti ljudi in jih odvrniti od sodelovanja v partizanskem gibanju, kot je v njem sodelovala Rozalija. Njena smrt je sicer pretresla ljudi, ki so bili priča tej nepopisni krutosti. Kot težka mora je legla na vas. Vendar je prej kot svarilo delovala kot glasen in odločen klic k še odločnejšemu odporu. Ljudje so bili še pod vtisom tragične smrti kurirke Rozalije, ko je prve aprilske dni treščila mednje nova tragedija. 3. aprila so nacistični krvniki pripeljali iz koronejskih zaporov na opensko strelišče dvainsedemde- Mirdabat Seidov - Ivan Ruski set talcev slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti in jih iz maščevanja za partizanski atentat v openski kinodvorani, v katerem je umrlo sedem nemških vojakov, postrelili na robu vasi, zraven kraja, kjer so nekaj let prej fašisti po odločitvi posebnega sodišča usmrtili Pinka Tomažiča in tovariše. Za vsakega padlega nemškega vojaka so, po zgledu poboja v Ardeatinskih jamah pri Rimu, iz čistega maščevanja postavili ob zid deset nedolžnih ljudi. Kot da ni bilo na Opčinah tiste dni že dovolj krvi, je par tednov kasneje prihrumela smrt iz zraka. Dne 20. aprila so namreč priletela ameriška letala, da bi bombardirala nemške vojaške postojanke, toda iz neznanih razlogov je del smrtonosnega tovora zgrmel na vaške hiše ter povzročil med domačini 41 mrtvih in 32 ranjenih, da o razvalinah ne govorimo. Ob vsej tej dušeči mori si lahko predstavljamo, kakšni grozni občutki in strah so spremljali prebivalstvo. In vendar ga to ni odvrnilo od poti, ki si jo je zavestno izbralo, in sicer vztrajno nadaljevati z narodnoosvobodilnim bojem do končne zmage, v katero je neomajno verjelo. Zanimivo je, da se aktivisti v vasi, pa tudi v drugih krajih, po vsakem krvavem dogodku niso zaprli vase in pasivno čakali na ugodnejše trenutke, temveč so se vsakokrat nemudoma sestali, prešteli svoje vrste in načrtovali nadaljnje aktivisti-čno in kurirsko delo v podporo partizanskemu gibanju, ki se je borilo v gozdovih z okupatorjem. Organizirani boj je postajal čedalje bolj organiziran. Zato v tistih dneh pred 70 leti tudi krvavi dogodek v Ulici Ghega v Trstu (23. aprila) ni imel drugega učinka, kot da je izpadel le kot kruto in nečloveško maščevanje. Podobno kot v primeru atentata na opensko kinodvorano, so namreč nacisti po atentatu v menzi palače Rittmeyer, v katerem je bilo ubitih pet nemških vojakov, obesili 51 talcev. Vsem tem grozodejstvom so v naslednjih mesecih sledila druga. Vojna se je raztegnila še do naslednje pomladi, ko so se prve majske dni končno pokazali žarki toliko pričakovane svobode. Čeprav je od tiste krvave pomladi minilo že sedem desetletij, se z nezmanjšano občutljivostjo in spoštljivostjo vračamo vsako leto k spomenikom, ki nas spominjajo na tiste dogodke. In vračamo se ne samo zato, da bi s hvaležnostjo počastili padle, ki niso dočakali osvoboditve, a so zanjo darovali svoja življenja, temveč tudi zato, da bi sproti opozarjali na še vedno prežeče nevarnosti, da se nekdanje zlo lahko kadarkoli povrne, oziroma da je tisto zlo tudi danes prisotno in aktivno v mnogih predelih sveta. Kajti, kadar ljudje pozabljajo na lastno preteklost, kadar ne upoštevajo človekovega dostojanstva ter pravic in kadar tiste vrednote, kakršne so napajale narodoosvobodilna gibanja pri nas in v svetu, nadomestijo nova ali nikoli iztrebljena sovraštva, se lahko življenje mimogrede sprevrže v trpljenje in celo v smrt. Sprevod po današnji Dunajski cesti ob odkritju spomenika talcem junija 1945 OB SPOMINSKI SVEČANOSTI, KI BO PRIHODNJO NEDELJO Pozdravno pismo Steva Rodica, edinega čudežno preživelega talca V spomin na žalosten dan, 3.april 1944, ko so nas 72 zapornikov odpeljali na streljanje, se kot edini preživeli talec s tem pismom obračam na Komemoracijski odbor, ki organizira spominsko svečanost. Star sem 90 let in pestijo me zdravstvene težave, zato nisem v stanju, da bi osebno bil prisoten na spominski svečanosti, vendar želim, da s temi svojimi spomini podoživim trenutke, ko so nemško fašistične čete odpeljale nas 72 talcev na streljanje. Težko ranjen sem ležal pod trupli pobitih tovarišev vse do mraka. Skrival sem se v gozdu in po treh dneh sem srečal gozdarja, ki mi je povedal za partizansko to-varišico Petelin Emilijo-Milko v Repniču. Tam so me rešili, pomagali so mi s hrano in obleko in me povezali s partizanskimi enotami, ki so me prevzele in me spravile v bunker-bolnišnico v Ponikvi blizu Škrbine. Potem so me odpeljali v bolnico Pavlo v Mrzli Rupi. Šele nato sem odšel v prvo Bazoviško brigado in preko te še v druge partizanske enote. Boril sem se v sklopu IV. armad za osvoboditev Trsta. Dočakal sem ga kot starešina topniške enote v sedmi udarni diviziji do konca vojne. Zato se želim še posebej zahvaliti vsem prisotnim na tej komemoraciji, prebivalcem in družinam kraške regije, zvezi partizanov iz Trsta in posameznikom, ki so me reševali in mi pomagali tudi v vojni. Ko so me z ostalimi tovariši peljali na streljanje, sem bil star 19 let. Pobite tovariše so odpeljali v krematorijsko peč v Ri-žarni v Trstu, kjer so jih sežgali. Po vojni se je našel spisek 71 imen ustreljenih in sežganih. Jaz sem leta 1945 odkril obeležje-spomenik žrtvam, ki ga je na Opčinah postavilo prebivalstvo tega kraja, v spomin na padle tovariše. Jaz sem Stevo Rodic, rojen leta 1924 v Drvarju, v Bosni, v srbski družini. Že leta 1941 sem v Drvarju sodeloval v vstaji proti okupatorju. Takrat je nastala gverilska vojna enota, ki se je kasneje razrasla v partizane. Nosilec sem Partizanske spomenice 1941. leta in drugih odlikovanj. Ujet sem bil 1942. leta s strani italijanskega okupatorja in odpeljan pred vojaško vojno sodišče v Šibeniku, kjer sem bil obsojen na 12. let strogega zapora. Nato sem bil premeščen v zapor v Firencah, a po kapitulaciji Italije so me Nemci prepeljali v zloglasni tržaški zapor Coroneo. Esesovci so nas tistega jutra, 3. aprila 1944, odpeljali na streljanje, a nihče od nas 72 zapornikov ni vedel, zakaj nas s kamioni peljejo na strelišče na Opčinah. Zahvaljujem se ANPI-ju Trst in to-varišici Stanki Hrovatin, vsem, ki so or- ganizirali svečanost v spomin na žrtve tistega 3. aprila 1944. Zahvaljujem se prebivalcem tega kraja i mnogim požrtvovalnim ljudem, ki so mi ostali v lepem spominu. Jaz ohranjam vezi z vašim krajem kot član sekcije zveze borcev Slovenije v Beogradu. Pozdravljam vse prisotne, še posebej sorodnike padlih tovarišev. Vsem žrtvam večna slava! Rodic ing. Stevo, Beograd, 27. marca 2014 OBLETNICA Nedelja, 30. marca 2014 17 REPRESALIJA NEMCEV ZA BOMBNI ATENTAT NA OPENSKI KINO Neverjetna zgodba Vse se je začelo 31. marca zvečer. Bil je petek in v zraku je bilo čutiti neko pred-praznično razpoloženje. Na Opčinah si je tistega dne marsikdo privoščil filmsko predstavo. Nihče se sicer ne spominja več, kakšen film so predvajali. Spominjajo pa se, da je bila kinodvorana Uljan na današnji Narodni ulici št. 48, kjer je sedaj papirnica Pavat, do 20. ure odprta za vso javnost, po 20. uri pa so predvajali samo filme za nemške vojake. V glavnem so predvajali propagandne dokumentarne filme o uspehih nemške armade na raznih frontah, da bi držali razpoloženje vojakov kar se da visoko. Okrog 22. ure (tako navajajo razni viri) so filmsko platno napolnila nemška bojna letala, ki so se pripravljala na bombardiranje na vzhodni fronti. Na vsem lepem, ko so začele padati "dokumentarne" bombe, je splošno filmsko grmenje preglušila resnična strahotna eksplozija in povzročila veliko razdejanje. Pod razvalinami je obležalo veliko nemških vojakov in nekaj žensk, ki so se z njimi družile. Armando Škerlavaj, predsednik Moškega pevskega zbora Tabor na Opčinah, je bil prav tistega dne z mamo v kinu. Bilo mu je skoraj deset let. Ne spominja se več, kakšen film so predvajali. Menda je šlo za neko italijansko ljubezensko zgodbo, ki jo je kot propagandno mašilo spremljal dokumentarni kratkometražec Film Luce, kakor je bilo v tistih časih v navadi. Spominja se, da ga je mama vprašala, če želi še naprej slediti dogajanju na filmskem platnu, kajti, kdor je hotel, je baje lahko ostal tudi po 20. uri v kinu. Odvrnil ji je, da je zaspan in da bi raje odšel domov. Malo kasneje je zaslišal silovito eksplozijo. Ni si mogel predstavljati, kaj se je zgodilo, naslednje jutro pa je iz zmedenih pogovorov med pretresenimi sosedi odkril, da je razneslo kinodvorano Uljan. Radoveden poba se kljub mamini prepovedi izmuznil iz hiše in stekel proti kinu. Med prizori, ki jih ni in jih ne bo mogel več pozabiti, se spominja razvalin pod platnom, iz katerih je štrlela okrvavljena ženska glava. Tudi Viktorju Sosiču - Torčiju Perače-vemu bo ostal zadnji dan marca 44 v trajnem spominu. Bil je star komaj šest let in tistega dne je bil v spremstvu Milene Valič prvič v kinu. To je bila zanj edinstvena dogodivščina. Ko se je vrnil domov, je zaslišal grom, nato je naslednje dni v nekakšnem otroškem strahu spremljal govorice ljudi in dogajanje. Tudi on se ne spominja filma. V spominu mu je ostalo le to, da so ga doma čakali za večerjo cvrti sardoni in da je med enim in drugim počilo. V splošnem se je uveljavil podatek, da je v bombnem atentatu umrlo 7 vojakov in dve ženski, kar naj bi sledilo iz odločitve nemškega poveljstva, da usmrti za vsakega padlega deset talcev in za vsako žensko po enega. V resnici je naslednje dni v bolnišnici umrlo še sedem težko ranjenih vojakov. Atentat je terjal tudi okrog 40 ranjencev. Angel Vre-mec Mežnarjev, ki je napisal svoje spomine na dogajanje pred drugo svetovno vojno in med njo na Opčinah v knjigi Vas, ljudje in čas, je med drugim zapisal, da se je Šklausova gostilna na drugi strani ceste po atentatu na mah spremenila v začasno ambulanto, kjer so ranjencem nudili prvo pomoč. Vremec v knjigi citira tudi podatek o 14 mrtvih in 40 ranjenih, ki ni bil znan javnosti in ki mu ga je 9. maja 1973 zaupal neki Anton Serajnik iz Šent Jakoba v Rožu na Koroškem, ki je bil leta 1944 nemški vojak na Opčinah in je med drugim pomagal mnogim domačinom, da so se rešili izpod krempljev nacistične policije. Serajnik je namreč dobil seznam 32 ljudi z Opčin in okolice, ki bi jih morali aretirati, in jih je uspel pravočasno posvariti. Atentat na Opčinah, kakor tudi tri tedne kasneje atentat v Ulici Ghega, sta izvedla partizana-diverzanta Mirdabat Seidov -Ivan Ruski in Husein Zadej - Mihajlo. Po rodu Azerbajdžanca, sta služila v Rdeči armadi, ko sta padla v nemško ujetništvo. Z nemško vojsko sta prišla v naše kraje in takoj poiskala zvezo za vključitev v partizanske vrste.Ko sta po neverjetnih dogodivščinah vendarle dobila zvezo ter dezertirala iz nemške vojske, sta bila dodeljena Gradnikovi brigadi in konec marca 44 štabu narodne zaščite za južnoprimorsko okrožje. "Prva naloga" je zapisal Ivan Ruski v svojih spominih, ki jih je leta 2004 v svoji 76. številki objavil Bilten Slovenskega kulturnega društva Tabor in Knjižnice "Pinko To-mažič in tovariši" je bila razstrelitev openske kinodvorane, kjer so se v velikem številu zbirali Nemci. Maščevanje je bilo res grozljivo. Že istega večera so Nemci aretirali nekatere domačine. Vsakogar, ki so ga zasačili na cesti, so zaprli v najbližjo nemško postojanko. Angel Vremec Mežnarjev poroča v že omenjenem zapisuv v knjigi Vas, ljudje in čas: "V nemško postojanko, kjer je danes Marjanš-če, so zaprli Josipa Kramarja, Franca Škabarja, in Karla Sosiča od Polonče. V žandarmerij-sko postajo sredi vasi pa so zaprli Maria Hro-vatina od Tenkačke, Antona Sosiča - Grgo-vega, Josipa Mahniča - Snedolčevega, Viktorja Medveda in Ninčija Uljana. Pozneje so odpeljali na kraj eksplozije lastnike kina Ulja-na in Viktorja Medveda in ju zasliševali v zvezi z eksplozijo. Pozno ponoči so vse prepeljali v vojašnice na Proseški cesti; pri tem so jim nemške straže zabičale, da bo vsakdo takoj ustreljen, če se premakne iz vrste. Drugi dan so jim povedali, da bodo popoldne ob 18. uri vsi ustreljeni." Naslednjega dne so zaprli še celo vrsto drugih. Obkolili so vso vas ter po zvočnikih razglasovali, kaj se je zgodilo. Od domačinov so zahtevali, da jim izročijo storilca atentata, sicer bo ustreljen vsak deseti vaščan, vas pa bodo zažgali. Vprašanje je, kaj bi se zgodilo z Opči-nami in njenim prebivalstvom, če bi ne stopil v njihov bran domači župnik Andrej Zink. Njemu se gre zahvaliti, da so aretirani domačini ostali živi. Navsezgodaj se je odpravil v Trst, stopil do škofa Santina, s katerim sta odšla na nemško poveljstvo ter prepričala Nemce, da bombe v kinodvorani niso nastavili domačini. Prosila sta tudi, naj vse ujetnike izpustijo. Tako se je tudi zgodilo. V zameno pa se je nemško poveljstvo odločilo, da bo drugače ukrepalo in se vsekakor zgledno maščevalo za atentat. Iz seznama zapornikov v koronejskih zaporih je izbralo 72 imen (deset za vsakega ubitega Nemca), katerim so na- menili smrt. To se je zgodilo v ponedeljek, 3. aprila 1944. Okrog 10. ure je postalo v koronej-skih zaporih posebno živahno. Vrata celic so se odpirala in zapirala. Kar 72 zapornikov se je v hipu znašlo na dvorišču zapora, kjer se je začelo preštevanje. Ko so bili vsi postroje-ni, so jim Nemci ukazali, da morajo odvreči vse, kar imajo pri sebi. S sabo so lahko vzeli le tri cigarete. Marsikomu je postalo jasno, da ne kaže nič dobrega. Ko so pred koro-nejske zapore pripeljali tovornjake ter nanje naložili talce in jih pripeljali na opensko strelišče, je postalo vse še jasnejše. V skupinah po deset so jih nato odvedli pred zid in jih z mi-traljezi postrelili. Tako je na Opčinah padlo 71 talcev. Dvainsedemdeseti, tedaj komaj 19-letni Stevo Rodič iz Drvarja, se je čudežno rešil. A to je že druga zgodba, o kateri pišemo posebej. Klanje na openskem strelišču se je začelo okrog 18. ure. O tistih tragičnih trenutkih je nekaj pričevanj, ki so bila objavljena v omenjenem Glasniku št. 76. To so pričevanja Valerije Purič, Karla Sosiča In Leonarda Malalana, ki so se tedaj nahajali po naključju v bližii strelišča. Vsem trem se je vtisnil v spomin prihod treh kamionov, iz katerih so izstopili talci, in nato rafali ter "milostni" streli, vmes pa kriki in ječanje. V tistem času ni nihče vedel, kam so odpeljali posmrtne ostanke 71 talcev. Šele za časa procesa proti zločinom v Rižarni se je izvedelo, da so trupla talcev pripeljali v Ri-žarno in z njimi preizkusili, če bo kremato-rijska peč dobro delovala. Novinar Primorskega dnevnika Albin Bunič, ki je imel velike zasluge pri odkrivanju zločinov v Rižar-ni, je med drugim zapisal, da "je tedanji ese-sovski poveljnik Josef Oberhauser, ki je bil po vojni zaposlen v neki pivovarni v Muench-nu, izjavil, da so ob neki priložnosti sežgali v krematoriju trupla partizanov, ki so bili ustreljeni na Opčinah. Še več je povedal esesov-ski stražnik v Rižarni Karl Dubois, ki je dejal, da se spominja, kako so v krematorijski peči, ki jo je uredil specialist Erwin Lambert sežgali od 70 do 80 trupel partizanov, ki so jih člani SD ustrelili pri Opčinah." SEZNAM TALCEV Banni - Ban Viktor / Vinec 23.5.1919 Berni Franc / Studenec - Postojni 28.10.1924 Blažina Rudolf / Trst 26.3.1912 Boštjančič Ernest / Opatje selo oktober 1925 Božič Anton / Pula 3.7.1925 Botič Igor / Split 30.5.1922 Brajdih Alojz / Vel. Polje 21.5.1892 Brandolin Ermes / Trst 5.6.1927 Brezza Giuseppe / Krapan - Raša 18.3.1920 Costanzo Vincenzo / Lovran 16.5.1888 Creglia Giovanni / Krmed - Bale 18.10.1898 Dekleva Stanislav / Trst 12.2.1888 Deklič Josip / Vila Deklič - Poreč 13.9.1897 Della Valle Pietro / Koper 3.4.1909 Deudič Josip / Pazin 21.8.1925 Di Nardi Mario / Pula 8.2.1927 Di Niccolo Domenico / Cres 21.12.1892 Di Vito Nicola / Cres 9.2.1890 Duca Giovanni / Poreč 23.3.1926 Fiorentini Antonio / Split 2.12.1914 Fioretto Emilio / Trst 18.6.1915 Frančiškovič Avgust / Rijeka 19.9.1911 Franza Anton / Gračišče - Koper 20.10.1884 Galovič Sergej / Rijeka 8.2.1920 Gerlac Ivan / Vrsar 3.1.1927 Gerlac Natale / Vrsar 26.7.1927 Grenko Milan / Rijeka - Sušak 14.10.1904 Juretič Alojz / Kastav - Rijeka 24.4.1918 Jurcan Simon / Vrsar 8.8.1910 Karlič Matija / Kverlice 17.2.1914 Karan Julij / Turpovlje 23.7.1916 Kinkela Franc / Zvoneča - Matulje 27.12.1909 Kljuder Viktor-SIavko / Kazlje - Sežana 4.11.1911 Koljevina Marko / Cres 22.4.1899 Kovačič Ivan / Sv. Pankracij 24.6.1925 Krevatin Josip / Šmarje - Koper 18.3.1924 Maglič Dušan / Sušak 10.5.1910 Mareston Edvard / Višnjan 27.7.1921 Matulič Kristof / Zagorje 4.4.1920 Meriggioli Antonio / S. Vincenti - Pe- saro 28.3.1882 Mijančič Joakin / Bujičiči - Poreč 10.8.1908 Mijančič Marko / Bujičiči - Poreč 30.3.1904 Morgan Paolo / Koper 23.9.1900 Oblak Leopold / Il. Bistrica 20.11.1887 Oscari Ivan / Barban - Labin 3.9.1923 Pecchiar-Pecar Santo / Trst 7.6.1912 Perna Vincenzo / S. Stefano 5.3.1914 Poljočan Rafael / Banjaluka 4.5.1899 Poropat Ivan / Dane 8.3.1921 Radivoj Ivan / Gabonjin - Krk 1917 Rodič Štefan / Drvar 16.4.1924 Rusnjak Ivan / Pulj 23.10.1926 Saraga Vincenc / Uljan 28.2.1914 Scrocco Stanislav / Nevikani 8.1.1919 Segala Matija / Rovinj 27.1.1896 Simonov Vincenc / S. Eufemia 4.6.1920 Skerjanc Avgust / Bazovica 16.7.1915 Sottar David / Sušak 31.3.1916 Stanič Ivan / Vinec 10.6.1922 Štrukelj Franc / Zavrh - Ljubljana 2.3.1920 Tenčič Karel / Boljun - Pazin 3.4.1918 Thomas Vincenc / Uljan 6.12.1923 Tončič Anton / Gradišče 1.4.1905 Tuhtan Jožef / Cres 14.9.1898 Ukmar Ivan / Prosek 1.2.1926 Umer Marija Rosa / Marezige 6.12.1924 Vadnjal Milan / Studenec - Postojna 29.8.1925 25.8.1925 Viti Antonio / Viletti 3.4.1917 Žagar Matija / Čavle - Rijeka 21.2.1898 Žorza Josip / Cirites 11.8.1895 Zuppet Bruno / Izola 13.9.1927 Žvonkelj Josip / Slap - Vipava 16.12.1921 Gradivo zbral in uredil Dušan Kalc 18 Nedelja, 30. marca 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / PREBIVALCI ŠKOTSKE SE BODO 18. SEPTEMBRA IZREKALI O SAMOSTOJNI DRŽAVI Na Škotskem večja podpora osamosvojitvi, vendar še ne dovolj za zmago na referendumu Bojan Brezigar ova javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil škotski dnevnik Daily Record, kaže, da namerava 39 odstotkov volivcev na referendumu glasovati za samostojnost Škotske, 48 odstotkov pa ji nasprotuje. Predsednik škotske vlade Alex Sal-mond si zdaj prizadeva, da bi prepričal predvsem volivke, saj je kar 51 odstotkov vprašanih žensk napovedalo nasprotovanje osamosvojitvi. Salmonda torej čaka strma pot navzgor, če želi na referendumu doseči zmago. Število volivcev, ki se opredeljujejo za neodvisnost Škotske, namreč narašča in je doseglo najvišji odstotek doslej, vendar to še ne zadošča za zmago. Referendum, ki ga škotska deželna vlada organnizira ob soglasju londonske vlade, bo, kot znano, potekal 18. septembra. Za zmago mora torej Škotska nacionalna stranka, kateri pripada predsednik vlade Salmond, prepričati nadaljnjih 13 odstotkov volivcev; časa za to ima še slabih 6 mesecev, pri čemer bodo vmes poletne počitnice, torej čas, ki ni najprimernejši za volilno kampanjo. Sicer pa uspeh ni nemogoč: če namreč pri rezultatih ankete upoštevamo samo volivce, ki so izjavili, da bodo šli na volišče in že vedo, kako bodo volili, je razmerje za osamosvojitev 45 odstotkov, proti pa 55 odstotkov. Pri anketi je sodelovala približno 1.000 prebivalcev Škotske, rezultati pa so glede na spol zelo zanimivi. Med moškimi namreč prevladuje privrženost samostojnosti Škotske, za katero se je opredelilo 46 odstotkov anketiranih, proti pa jih je bilo 44 odstotkov. Drugače pa je med ženskami, ki dokaj prepričano nasprotujejo Salmondovemu načrtu odcepitve: za samostojno Škotsko se jih je izreklo samo 33 odstotkov, proti pa, kot že rečeno, 51 odstotkov. Kar zadeva posamezne stranke je treba povedati, da bo skoraj četrtina (natanko 24,1 %) tistih, ki so na zadnjih volitvah volili laburiste, ki so bili prej dolga leta vladna stranka na Škotskem, glasovala za samostojnost, Salmond pa bo moral prepričati tudi svoje volivce, kajti 16 odstotkov tistih, ki so na zadnjih volitvah volili za Škotsko nacionalno stranko, se je izreklo proti odcepitvi. Anketo je izvedla strokovno visoko ocenjena javnomnenjska agencija Survation za dnevnik Daily Record v okviru javnom-nenjskega raziskovalnega projekta univerze Dundee. Daily Record je napovedal, da bo poslej mesečno izvedel javnomnenjske raziskave in objavljal njihove rezultate. Mnenje prebivalcev Škotske bodo torej redno preverjali vse do septembra. Pri prejšnji javnomnenjski raziskavi se je 28 odstotkov anketirancev izreklo za odcepitev, 47 odstotkov pa proti, iz česar izhaja, da se ljudje odločajo o tem, kako bodo glasovali in je vsaka opcija pridobila en odstotek. Sedaj, ko se je za odcepitev izreklo 39 odstotkov anketirancev, na Škotskem poudarjajo, da je to najboljši rezultat doslej, vse od lanskega poletja, ko so začeli preverjati javno mnenje v zvezi s tem vprašanjem. Direktor agencije Survation Damian Lyons Lowe v zvezi z objavljenimi rezultati ocenjuje, da prihaja do radikalizacije pogledov in da imajo podporniki odcepitve težko nalogo, da prepričajo večino volivcev. Zanimivo je, da prihaja do tega rezultata, torej do povečanja podpornikov osamosvojitvi, v času, ko je bila ta pobuda deležna vrste ostrih napadov. Med temi velja omeniti stališče angleškega konservativnega politika, finančnega ministra Camero-nove vlade Georgea Osborna, ki je dejal, da bodo v primeru razglasitve neodvisnosti Škotsko izločili iz območja funta kot uradne denarne enote, čemur so sledila svarila številnih uglednih podjetnikov, ki nasprotujejo osamosvojitvi Škotske. Po drugi strani pa voditelj kampanje za osamosvojitev Škotske Blair Jenkins meni, da so rezultati javnomnenjske raziskave »odlični«. Dejal je, da ti rezultati »jasno kažejo, da je načrt ustrahovanja prebivalstva propadel in da se čedalje večje število ljudi da glas za samostojnost ponuja boljšo prihodnost njim, njihovim družinam in Škotski.« »Glede na dejstvo, da do referenduma manjka še šest mesecev, ta javnom-nenjska raziskava dokazuje, da podpora samostojnosti narašča kljub številnim grožnjam v zvezi s funtom in z gospodarstvom. Dejstvo je, da je kampanja proti samostojnosti odigrala svoje najboljše karte, kar pa jim ni zadoščalo, da bi dosegli zmanjšanje podpore neodvisnosti,« je še dejal Jenkins, ki je tudi ocenil, da je »zelo pomembnop in vsekakor ohrabrujoče«, da četrtina tistih, ki so leta 2011 volili za laburistično stranko, podpira samostojnost Škotske. Glede vladne konservativne stranke je Jenkins mnenja, da si bodo ljudje premislili v korist samostojnosti zaradi velikih rezov Cameronove vlade na področju sociale in zaradi zagotovil podpornikov samostojnosti, da bo nova škotska oblast pravičnejša. Dodal je: »Ljudje zeko previdno pretehta-vajo posledice in ceno glasovanja proti samostojnosti, seveda tudi posledice za gospodarstvo, pa tudi dejstvo, da so ukrepi londonske vlade močno prizadeli družine in šibkejše sloje prebivalstva, kar bi se znalo obrniti v korist samostojnosti na referendumu. Po njegovi oceni čedalje več ljudi ocenjuje, da lahko samo glas za samostojnost ponudi Škotski večje možnosti. Po drugi strani direktor kampanje za »Bolje skupaj«, to je proti samostojnosti Škotske, Blair McDougall ocenjuje, da jav-nomnenjska raziskava kaže, za Škoti nočejo neodvisnosti. »Alex Salmond s svojo obsedenostjo za osamosvojitev ni prepričal večine prebivalcev Škotske. Posegi nekaterih izmed največjih škotskih delodajalcev, kot na primer Standard Life, pa tudi sami podatki, na katere se sklicuje Škotska nacionalna stranka, kažejo, da bi bila odcepitev Škotske od Združenega kraljestva veliko tveganje, v katerega se ne smemo podati,« je dejal. Ti podatki javnomnenjske raziskave so vsekakor povečali zanimanje za zadnjih šest mesecev referendumske kampanje. Pot do osamosvojitve bo vsekakor še zelo zahtevna. Veliko je neodločenih in od teh je odvisen Tradicionalna belo-modra škotska zastava končni izid in izkušnje iz drugih referendumov kažejo, da se ljudje neradi odločajo za spremembe v zadnjih dneh pred referendumom. Skratka, morebitna zmaga Sal-monda bi bila po mnenju opazovalcev izreden dosežek. Res pa je, da je veliko odvisno od trenutkega stanja v času referenduma. Ne glede na izid referenduma pa jav-nomnenjske raziskave kažejo, da je Škotska nacionalna stranka v krajevni politiki še vedno prevladujoča. Čeprav so od zadnjih volitev minila že tri leta, uživa ta stranka še vedno največje zaupanje volivcev: po javnom-nenjskih raziskavah lahko računa na skoraj polovico glasov. To pa je tolažba za njene voditelje, ki pač lahko računajo, da bodo kljub morebitnemu porazu na referendumu ohranili svoja mesta in predvsem ohranili škotsko vlado trdno v svojih rokah. V kratkem bodo imeli laburisti svoj kongres za Škotsko in na njem bodo predlagali večji prenos pooblastil Londona krajevnim oblastem. Gre za strategijo, s katero želijo vplivati na volivce, da bi septembra glasovali proti samostojnosti. Vendar pa to nikakor laburistom ne bo zadostovalo, da se na volitvah leta 2016 zopet povzpnejo na oblast na Škotskem. Sami si morajo torej omisliti drugačno strategijo in že sedaj je jasno, da jim morebitna zmaga na referendumu nikakor ne zagotavlja tudi zmage na škotskih regionalnih volitvah. Škotska nacionalna stranka bi torej lahko izgubila referendum, ne pa volitev. Jav-nomnenjska raziskava namreč jasno kaže, da bi za to stranko glasovalo 45 odstotkov volivcev, laburisti pa so zaenkrat na 34 odstotkih. To pa pomeni, da bi se ponovili rezultati majskih volitev leta 2011, ko je Škotska nacionalna stranka v 129-članskem škotskem parlamentu zasedla 69 poslanskih mest in z absolutno večino poslancev tudi sama sestavila vlado, potem ko je v prejšnjem mandatu vodila manjšinsko vlado s težavami, ki jih taka vlada vedno predstavlja. Laburisti so bili leta 2011 močno poraženi; prej so imeli 46 poslancev, potem samo 36. Vendar niso vrgli puške v koruzo. Govorec škotskih laburistov je dejal, da so v teh letih dosegli vrsto uspehov na parlamentarnih nadomestnih volitvah in na krajevnih volitvah ter da se bodo borili »za vsak glas«, ker z zaupanjem čakajo na parlamentarne volitve leta 2015 in na škotske regionalne volitve leta 2016. Volili pripadniki jezikovnih manjšin V prvem krogu francoskih lokalnih volitev, ki se je odvijal prejšnjo nedeljo, so nastopali tudi predstavniki manjšin, ponekod na samostojnih listah, drugod pa vključeni v katero izmed dtžavnih strank. Barcelonski raziskovalni institut Ciemen je zbral nekaj podatkov, ki zadevajo Okcitanijo, Bretanijo, Korziko, Severno Katalonijo, Severno baskovsko deželo in Novo Kaledonijo. Še posebno uspešni so bili kandidati samostojnih strank v Baskovski deželi, na Korziki in v Novi Kaledoniji. Drugi krog bo, kot znano, danes. Okcitanija Večina občin v Okcitaniji se je obrnila v desno. V Marseillu in v Nici imata v drugem krogu največ možnosti predstavnika desnice Jean-Claude Gaudin in Christian Estrosi, v Bordeauxu pa je Alain Juppé ohranil župansko mesto že v prvem krogu. Bolj odprto je stanje v Toulousu, kjer dosedanji socialistični župan Pierre Cohen za 6 odstotkov zaostaja za desnim protikandidatom Jean-Lucom Moudencom. Med volilno kampanjo sta se oba zavzemala za promocijo okcitanskega jezika. Bretanija Bretanija sodi med dežele, kjer so socialisti dosegli najboljše rezultate. Socialisti vodijo v Rennesu in Brestu, zanimivo pa je, da je voditelj protestnih »rdečih klobukov« Christian Troadec, dosedanji župan Carhaixa, slavil s 65% glasov; Troadec je tudi voditelj Bretonskega naprednega gibanja, ki se je s svojimi kandidati uvrstilo v drugi krog v številnih občinah. Korzika V Bastii na Korziki se bosta v drugem krogu srečala predstavnik korzijske nacionalne stranke Gilles Simeoni ter kandidat radikalcev in komunistov Jean Zuccarelli; bitka bo ostra, ker sta prejela vsak po 32 odstotkov glasov. Indipendentistični kandidat je prejel borih 5% glasov. V glavnem mestu Ajacciu se bosta v drugem krogu pomerila kandidata desnice in levice, kandidat nacionalne stranke Joseph Filippi je prejel samo 11% glasov. V mestu Porto-Vecchio pa je zmaga za las ušla dosedanjemu županu, predstavniku desnice Georgeu Meli, ki je prejel 49,5% glasov in se bo moral v drugem krogu pomeriti z nacionalističnim kandidatom Angelinijem, za katerega je volilo 42,7% volivcev. Baskovska dežela V Baskovski deželi so izidi dokaj nejasni; socialisti in konservativci se bodo skoraj povsod pomerili v drugem krogu, so pa kandidati Baskovske nacionalne stranke napredovali v primerjavi z volitvami leta 2008 v številnih občinah. Med temi so Bayonne, Ziburu, Do-nibane Lohizune (Saint-Jean-de-Luz) in Hendaye. V Baigorriju pa je bil kandidat Jean-Michel Coscarat, ki ga je podpirala tudi baskovska stranka, izvoljen v prvem krogu. Katalonija V glavnem mestu Severne Katalonije Perpigna-nu je največ glasov prejel kandidat skrajno desne Nacionalne fronte Luis Aliot (34%), ki se bo v drugem krogu pomeril s sedanjim županom, desnosredinskim kandidatom Jean-Marcom Pujolom (30%), katerega podpira tudi katalonska stranka Katalonska enotnost. Za zmago bo Pujol potreboval glasove levice, ki edini lahko preprečijo zmago kandidata skrajne desnice. Na teh volitvah je v centristični koaliciji nastopal tudi krajevni voditelj Demokratske zveze za Katalonijo Philippe Simon,ki pa je prejel samo 3 odstotke gla- Nova Kaledonija V čezmorski Novi Kaledoniji je v majhnih občinah kar nekaj kandidatov indipendentističnih list, v glavnem povezanih v gibanje za Novo Kaledonijo FLNKS, zmagalo že v prvem krogu. V glavnem mestu Noumei so se skupni francoski kandidati v vseh okrožjih uvrstili v drugi krog, indipendentisti pa niso izviolili niti enega mestnega svetnika. V drugih mestecih, Bourailu in Koumacu, sta se indipendentisti-čna kandidata sicer uvrstila v drugi krog vendar brez pravih izgledov za zmago. / KULTURA Nedelja, B0. marca 2014 19 ssg - Modri abonmajski program Nevarna razmerja in njihov večni šarm Vizualno sugestivna predstava Drame Maribor Preračunljiva, manipulativna markiza de Merteuil in vikont Val-mont, ki vsa svoja dejanja usmerjata le v egoistično zasledovanje lastnega užitka, pravzaprav ne, v nenehno uveljavljanje lastne volje in v lastno afirmacijo, tako da postane celo užitek drugotnega pomena, ki ju je francoski pisatelj Choderlos de Laclos ustvaril konec osemnajstega stoletja, sta nam še vedno blizu, doumljiva, del našega življenja, kot je dokazala predstava Nevarna razmerja Drame Maribor, ki je bila v petek, 28. marca, na sporedu v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma v modrem abonmajskem programu. Pierre-Ambroise-François Choderlos de Laclos je z romanom Nevarna razmerja ali pisma, ki jih je g. C. d. L. C. Zbral v neki družbi in objavil v poduk nekaterim drugim gotovo želel zbuditi pozornost, verjetno zaradi psihološko natančne in moralno kritične slike vodilnega razreda svojega časa in si zato ni pričakoval, da bo knjiga postala uspešnica, ker so jo bralci imeli za obsceno in škandalozno. In ta sloves se je romana držal še zelo zelo dolgo: v slovenščino so ga prevedli šele pred petdesetimi leti in celo takrat so se nekateri zaradi tega zgražali. Kakorkoli že, roman se je splošno uveljavil kot veliko umetniško delo šele z uspešnim filmom Stephena Frearsa iz leta 1988, za katerega je scenarij napisal Christopher Hampton, ki je tri leta prej pripravil prav tako uspešno odrsko dramatizacijo. Po njej je povzeta tudi priredba Drame Maribor. V predstavi sta markiza de Merteuil in vikont Valmont gonilni sili dogajanja. Markiza se hoče maščevati ljubimcu Gercourtu, ker jo je zapustil, in nagovarja vikonta, naj zapelje njegovo šele petnajstletno zaročenko Cécile. Vi-kont noče prelahkega izziva, ker namerava zapeljati krepostno gospo de Tourvel. Markiza mu obljubi nagrado, če mu po podvig uspel. Čeprav Val-montu zapelje obe, se začetno zavezništvo z markizo sprevrže v medsebojni spopad, ki pogubi oba. Kljub njuni sli po psihološki nadvladi nad drugimi, sta oba hladno racionalna in z lahkoto uravnavata čustva ostalih v njuni družbi. Vsekakor se predstava, ki jo je režijsko postavil Aleksander Popovski, vtisne v spomin zlasti z vizualne plati. Elegantno premikanje nastopajočih v razkošnih, a hlad vzbujajočih kostumih, med ogromnimi vrtljivi ogledali, ki po- polnoma zapolnjujejo oder, fascinira gledalčev pogled. Markizo de Merteuil igra Nataša Matjašec Rošker, Valmonta Branko Jordan, gospo de Tourvel Eva Kraš, Cécile Barbara Ribnikar, njeno mater gospo de Volanges Ksenija Mišič, Valmontovo teto gospo de Rosemonde Milada Kalezic, kurtizano Maša Židanik, mladega viteza Dancenyja Matevž Biber. (bov) sklad albina bubniča - RAZPIS Skozi vihar prve svetovne vojne Primorski dnevnik in Sklad Bubnič-Magajna razpisujeta 7. natečaj za nagrado Albina Bubniča ob 35. obletnici njegove smrti (7.7. 1915- 23.6. 2013) Skozi vihar 1. svetovne vojne Obdelava teme je svobodna. Zajema lahko zapise po pripovedovanju in pričevanjih starejših ljudi, ki so ohranili ustno ali pisno izročilo o življenju in dogajanju v naših krajih med prvo svetovno vojno, o bojih na fronti, o dogodivščinah v zaledju ali o življenju v ujetništvu. Zapise ali študije lahko opremimo z izvirnimi dokumenti, pisnim gradivom in s fotografskimi posnetki ljudi, dogodkov in krajev, ki nam lahko prikažejo drobce iz vojnih časov. Natečaja se lahko udeležijo skupinsko ali posamezno osnovnošolci, dijaki slovenskih nižjih in višjih srednjih šol v Italiji, zamejski univerzitetni študenti in vsi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z zgodovinskim raziskovanjem. Udeležijo se ga lahko tudi učenci, dijaki, študenti in ljubiteljski raziskovalci iz Slovenije. Prispevke je treba v dveh izvodih poslati do 30. maja 2014 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6) ali v Gorici (Ul. Garibaldi 9). Opremljeni naj bodo z oznako Natečaj za nagrado Albina Bubniča ter geslom. Podpis, geslo in polni naslov je treba priložiti v zaprti kuverti. Rokopisov ne vračamo. Najboljši spisi, ki jih bo ocenjevala posebna komisija, bodo nagrajeni in objavljeni. Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz Sklada Albina Bubniča: Za skupinske prispevke učencev osnovnih šol: 1. nagrada 500 evrov 2. nagrada 300 evrov Za spise in raziskave dijakov nižjih srednjih šol: 1. nagrada 500 evrov 2. nagrada 300 evrov Za spise in raziskave dijakov višjih srednjih šol: 1. nagrada 500 evrov 2. nagrada 300 evrov Za študije in raziskave univerzitetnih študentov in ljubiteljskih raziskovalcev: 1. nagrada 800 evrov 2. nagrada 500 evrov walter veltroni o svojem filmu Dokazal je, da je politika lahko čudovita stvar Nekaj deset študentov, večina jih obiskuje licej Azuni v Sas-sariju, kjer je nekaj desetletji pred njimi maturiral tudi Enrico Berlinguer, jih danes ne ve, kdo je to bil. Intervjuji z mladimi so začetek dokumentarca Quando c'era Enrico Ber-linguer, ki ga je Walter Vel-troni posvetil velikemu italijanskemu levičarskemu leaderju. Tisti uvodni del je bivši rimski župan zaključil z mislijo Marcella Ma-stroiannija: »Ko nekaj vidimo, se moramo tega tudi spomniti, ker drugače naše spomine zaupamo vetru, ki jih takoj raznese«. »Spomin je bil tudi eden osrednjih razlogov - kot pravi Veltroni - da sem se lotil tega filma. Preveč ljudi danes ne ve, da je bil Berlinguer zgodovinski tajnik Komunistične partije Italije, poštena in načelna osebnost. S tem dokumentarcem upam, da ga bo tudi danes lahko še kdo spoznal«. Padova je mesto, kjer je Berlinguer podlegel posledicam možganske kapi, ki ga je prizadela prav med govorom na političnem shodu za evropske volitve leta 1984. Od tistega večera bo junija preteklo trideset let. Tudi zato so se v Padovi odločili, da bodo v teh tednih in mesecih priredili celo vrsto dogodkov s katerimi se bodo poklonili njegovemu spominu. Prvi je bil na vrsti včeraj, ko je Walter Veltroni predstavil film, ki prvič prikazuje v celoti Berlinguerjev zadnji nastop. Zakaj ste se odločili za to? »Želel sem spregovoriti o imenitni osebi, čudovitem, poštenem človeku, ki sem ga spoznal. Istočasno pa sem se hotel tudi pokloniti moškemu, ki je v mojem življenju odigral pomembno vlogo in mi dokazal, da je politika lahko čudovita. To je bilo pravzaprav osrednje vodilo pri realizaciji filma. V dobi, ko se politika večini zdi gnusna zadeva, je prav, da se spomnimo tistih, ki so vanjo verjeli. Italijanska levica si lahko šteje v veliko čast, da je v svoji zgodovini imela osebnosti kot sta bila Gramsci in Berlinguer. Berlinguer je večkrat rekel, da je življenje, ki ga živimo za druge in zato, da z njim spremenimo svet, življenje, ki ga je na vsak način vredno živeti. V tistem junijskem večeru v Padovi, se je Berlinguer moral odločiti: ali naj na odru prekine govor in se prepusti zdravniški negi, ali naj se odloči za svoje ljudi in tisti govor spelje do konca, pa čeprav ga je to stalo življenje. Za Enrica Berlinguerja je bila politika predvsem poslanstvo. Tisti večer je prišlo do ene večjih političnih tragedij italijanske levice. Za milijone ljudi se je na tistem odru, nekaj za vselej zlomilo. V filmu se v določenem trenutku sprašujete, kaj da se je pravzaprav zgodilo, da Berlinguerju ni uspelo na vlado. In kasneje celo rečete, da je Berlinguer prvič umrl 16. marca 1978, ko so v Ulici Fani ugrabili Alda Mora... Ugrabitev Alda Mora je popolnoma spremenila usodo naše države. Ber-linguerjeva strategija je bil visok, pomemben, svetel cilj, ki si je želel prekiniti dolgo obdobje paralize italijanske politike. Z Zgodovinskim kompromisom je Berlinguer želel doseči neko zamenjavo. Njegov sogovornik je bil Aldo Moro, ki je v bistvu zasledoval isti cilj. Oba sta bila velika liderja, ki sta v določenem trenutku celo izzvala bazo in volilce, saj se v resnici niso vsi strinjali z njunim prepričanjem. Ko je prišlo do Morove ugrabitve, se je njuna zgodba za vselej končala: po Morovi smrti so vodstvo Krščanske demokracije prevzeli drugi ljudje in njihova prepričanja so bila popolnoma različna. Med intervjuvanci je v filmu tudi Alberto Franceschini, eden ustanoviteljev Rdečih brigad. Zakaj ste se odločili zanj? »Franceschinija sem poiskal, ker sem hotel, da mi v mikrofon in kamero pove točno to, kar je rekel. In sicer, da so Alda Mora ugrabili, da bi tako za vselej uničili Zgodovinski kompromis. Želel sem, da mi to pove iz prve roke član teroristične skupine in da to ostane zapisano v zgodovini«. V filmu ste k sodelovanju povabilu tudi Jovanottija. Zakaj? Lorenzo je leta 1984 imel osemnajst let. Zdelo se mi je lepo, da takratni osemnajstletnik nagovori današnje osemnajstletnike, ki sem jih v dokumentarcu postavil na začetek, in tej današnji mladini zaupa nekaj lepih misli in besed. In Lorenzo jih je res, kot naprimer stavek, ko pravi, da ga ni bilo nikoli strah besede komunizem in to zato, ker je ni povezoval s tanki, ampak s podobo Enrica Berlinguerja. (Iga) 20 Nedelja, B0. marca 2014 APrimorski r dnevnik Svetovna prvaka v polmaratonu KOEBENHAVN - Kenijka Gladys Cherono je zmagala na polmaratonu (21 km) svetovnega prvenstva v tej atletski disciplini v Kobenhavnu (1:07:28). Prvih pet mest so zasedle njene rojakinje. Najboljša Italijanka je bila Valeria Straneo na 8. mestu (1:08,54). Tudi med atleti je zlato odšlo v Kenijo. Geoffrey Kip-sang Kamworor (na fotografiji ANSA) je slavil zmago z izidom sezone na svetu (59:07), drugi je bil Eritrejec Eritrejac Samuel Tsegay (59:20), tretji pa Etiopijec Guye Adola (59:20). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Šov Belinellija in Dragica DENVER - San Antonio Spurs je v Denverju osvojil šestnajsto zaporedno zmago. Končni rezultat je bil 102:133. Veliko zaslug za novo zmago ima Italijan Marco Belinelli, ki je prispeval 27 točk (šest trojk). Košarkarji Phoenix Suns pa so s 112:88 porazili New York Knicks, najzaslužnejši za šesto zaporedno zmago Phoenixa pa je bil Slovenec Goran Dragic, ki je zbral 32 točk ter bil najboljši strelec in igralec dvoboja. nogomet - V italijanski in slovenski prvi ligi Večer KK ... Kaka in Koper Milan je zanesljivo premagal Chievo - Šesta zmaga Atalante - Kopru primorski derbi MILAN/KOPER - Prvoligaška nogometna prvenstva prihajajo v najbolj vročo fazo. Na Apeninskem polotoku bodo vse oči uprte v drevišnji dvoboj med vodilnim Ju-ventusom in Napolijem. Včeraj je Milan zanesljivo premagal Chievo. Brazilec Kaka je na najlepši način praznoval 300. tekmo v črno-rdečem dresu, saj je dvakrat zatresel mrežo Verončanov. Pred tem je Milan po-vedel po zaslugi Balotellija. Chievo je v zadnjih desetih krogih 7 izgubil in 3 zmagal. Atalanta je proti Bologni podaljšala pozitivno serijo, ki znaša že šest zaporednih zmag. Ekipa iz Bergama je zmagala z 2:0, zadetek pa sta dosegla De Luca in Estigarribia. Udi-nese bo igral šele jutri. Na videmskem Friu-liju bo ob 19.00 gostil Catanio. Na slovenski prvoligaški sceni je sinoči bil v ospredju primorski derbi med Koprom in Novo Gorico. Obe ekipi sta glavna zasledovalca vodilnega Maribora, ki je včeraj v Ljudskem vrtu igral proti Celju le neodločeno 2:2. Primorski derbi je na domači Bo-nifiki pred okrog tisoč gledalci osvojil Koper, ki je zmagal z 1:0 (Štromajer). Koper, ki ima tekmo manj (v sredo bodo igrali v Kranju), se je Mariboru približal na same tri točke. Ostali izidi: Olimpija - Triglav 1:1, Rudar - Domžale 3:1. Vrstni red: Maribor 46, Koper 43, Rudar 42, Gorica 40, Zavrč 36, Domžale 32, Olimpija 31, Celje 24, Krka 18, Triglav 17. Vrstni red: Juventus 81, Roma 67, Na-poli 61, Fiorentina 51, Inter 48, Parma 47, Atalanta 46, Lazio 42, Milan 42, Sampdo-ria 40, Verona 40, Torino 39, Genoa 39, Udi-nese 35, Cagliari 32, Chievo 27, Bologna 26, Livorno 24, Sassuolo 21, Catania 20. Danes: 12.30 Sassuolo - Roma, 15.00 Lazio - Parma, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Cagliari, Verona - Genoa, 20.45 Na-poli - Juventus; jutri: 19.00 Udinese - Catania, 21.00 Livorno - Inter. Milanov Brazilec Ricardo Kaka je 300. tekmo v črno-rdečem dresu praznoval z dvema goloma ansa F1: Hamilton in Vettel z najboljšega položaja SEPANG - Britanec Lewis Hamilton (Mercedes) bo dirko SP formule ena za veliko nagrado Malezije v Sepangu začel s prvega startnega mesta (start ob 10.00, neposredni prenos po Slo 2). S prve vrste bo startal svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), tretji je bil tokrat Nemec Nico Rosberg (Mercedes), četrti pa Španec Fernando Alonso (Ferrari). Zaradi močnega tropskega naliva so morali za 50 minut prestaviti kvalifikacije. um. drsanje - SP Asada zlata, Kostnerjeva bronasta SAITAMA - Umetnostna drsalka Carolina Kostner se je po zgodovinskem olimpijskem bronu - osvojila ga je v Sočiju nekaj več kot pred mesecem dni - včeraj okitila še s kolajno iz svetovnega prvenstva. Po dolgem programu je zaradi serije manjših napak zdrknila za tretje mesto potem ko je bila po kratkem programu (z osebnim rekordom) druga. Skupni izkupiček svetovnih prvenstev je tako povečala na šest kolajn, na stopničke je stopila četrtič zapored. Zmagala je domačinka Ja-ponka Mao Asada, ki je osvojila tretji svetovni naslov v karieri. Asada je skupaj zbrala 216,69 točk in ugnala 15-letno Rusinjo Julijo Lipnicko (207,50).Nastop 27-let-ne Ladinko pa so ocenili 203,83. Italijansko slavje sta dopolnila še zlata kolajna plesnega para Anna Cappellini in Luca La-notte. ODBOJKA - Challenge Fenerbahče v finalu boljši od Latine CARIGRAD - Zmagovalci odbojkarskega moškega evropskega pokala Challenge so turški odbojkarji Fener-bahčeja, ki so s 3:0 premagali italijansko Latino. V ženskem pokalu Cev so bile prav tako uspešne turške odbojkarice Fe-nerbahčeja. S 3:0 so ugnale ruski NTMK iz Jekaterinburga, moški turnir taistega pokala pa je zmagal Paris Volley, ki je po zlatem nizu premagal Novogorod. TENIS - Najboljša teniška igralka na svetu Američanka Serena Williams je zmagovalka turnirja v Miamiju z nagradnim skladom dobrih pet milijonov dolarjev. V finalu je premagala drugo igralko s teniške lestvice Kitajko Li Na s 7:5 in 6:1. ODBOJKA- Odbojkarice Nove KBM Branika so v prvi tekmi finala 1. DOL za ženske v Kamniku premagale Calcit Volleyball s 3:1 (-23, 22, 19, 13). Odbojkarji ACH Volleyja pa so se uvrstili v finale. V 2. tekmi polfinala so v Kanalu premagali Salonit s 3:0 (18, 17, 19). ZA MAKEDONIJO - Mednarodna rokometna zveza je prižgala zeleno luč za nekdanjega slovenskega reprezen-tanta Renata Vugrinca, ki bo odslej lahko nastopal za izbrano vrsto Makedonije. S Slovenijo je leta 2004 osvojil srebro na EP. ROKOMET - Rokometaši Flens-burg-Handewitta so na povratni tekmi osmine finala evropske lige prvakov premagali Celje Pivovarno Laško s 30:27 (15:14) in napredovali v četrtfinale. KOLESARSTVO - Nizozemec Stef Clement je zmagovalec šeste etape dirke po Kataloniji. Slovenski kolesar Luka Mezgec je zaostal 55 sekund in se ni uvrstil med najboljšo deseterico. V skupnem seštevku še vedno vodi Španec Joaquim Rodriguez. Na prvi etapi dirke Mednarodni kriterij na Korziki pa je bil slovenski kolesar Marko Kump tretji. REKORD - Zvezdnik baseballa Miguel Cabrera je postavil nov rekord v zaslužku v zgodovini severnoameriške lige MLB. Venezuelec je sodelovanje z ekipo Detroit Tigers podaljšal še za dodatni dve leti, vodstvo ekipe pa mu bo za njegove usluge na igrišču zagotovilo 292 milijonov ameriških dolarjev. VATERPOLO - A2-liga: Pallanuo-to TS - Camogli RN 9:7. orientacijski tek 1914-2014 - Čez en teden v Mavhinjah in okolici Kontrolne točke bodo iskali v jarkih, kjer so se pred enim stoletjem bojevali Kontrolne točke bodo iskali v jarkih, kjer so avstro-ogrski vojaki pred sto leti branili svoje položaje pred napadi italijanske vojske. Pravzaprav so se bitke na Soški fronti, na območju od Rombona do Tržaškega zaliva, začele 23. junija 1915 (1. soška bitka, skupaj jih je bilo kar 12.) Italija je namreč napovedala vojno Avstro-Ogrski 23. maja 1915. Potemtakem bo letos mi- nilo 99 let od začetka prve svetovne vojne, ki se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji (atentat na Franca Ferdinanda je bil 28. junija istega leta v Sarajevu). Čez en teden, v nedeljo, 6. aprila, bo odsek za orientacijski tek pri ŠZ Gaja, v sodelovanju s Kmečko zvezo, ŠD Grmada in KŠD Ce-rovlje-Mavhinje ter pod pokroviteljstvom Ob- čine Devin Nabrežina, organizirala orientacijsko tekmovanje veljavno za meddeželno prvenstvo srednje proge (middle) za FJK in Veneto. Tekmovanje bo veljavno tudi za Slovensko orientacijsko ligo (Sol 2), saj bi morali organizatorji iz Slovenije tekmovati na območju, ki ga je pred dobrim mesecem uničil žledolom. »Zaradi tega so se člani slovenske zveze obrnili do nas in smo jim ponudili sodelovanje,« so dejali pri ŠZ Gaja. Start bo ob 10.00 na glavnem trgu v Mav-hinjah, kjer bodo tudi stojnice s pridelki domačih proizvajalcev. Tekmovalci se bodo v Mav-hinjah začeli zbirati že ob 8. uri. Začetniki se bodo lahko prijavili na tekmovanje tudi na dan tekmovanja, kar v prijavnem centru najkasneje do 9.15. Pri pobudi bo sodelovalo tudi ŠZ Mladost iz Doberdoba, ki bo v nedeljo, 13. aprila, organiziralo pohod po krajih prve svetovne vojne. Jutranji sprehod bo z doberdobskega nogometnega igrišča, kjer bo tudi razstava predmetov in slik iz vojnega časa, startal ob 9.30. Popoldanski pa ob 14.00. Pohod bosta vodila Mitja Juren in Paolo Pizzamus. (jng) atletika - Veteransko SP Ruzzierju bron na 10 km Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier se iz svetovnega dvoranskega prvenstva za veterane v Budimpešti vendarle vrača s kolajno. Po pekočem razočaranju, ki ga je slovenski reprezentant med veterani doživel na tekmi na 3000 metrov na stezi, ko so ga diskvalificirali zaradi nepravilne hoje, je na preizkušnji na 10 km v kategoriji M60 le prišel na svoj račun in dosegel želje-ni cilj: kolajno. Okoli vratu si je tokrat nadel bron, morda bi lahko dosegel še kaj več, a tudi zaradi slabih izkušenj iz prve tekme ni hotel tvegati, da bi ga znova diskvalificirali. »Srčno sem si želel kolajno, zato se v boj za drugo mesto sploh nisem hotel vmešati. Že po prvem krogu sem dobil rdeči karton, že spet od italijanskega sodnika. Celo tekmo sem prehodil z Italijanom Albertom Pijem, le zadnja dva kilometra sem pospešil, kar je bilo dovolj za bron,« je pojasnil Ruzzier. Prvo mesto je osvojil spet odličen Španec Ignacio Melo Valls (50:35,09), drugi je bil Francoz Brochot (52:14,05). Tekmovalna sezona Ruzzierja se nadaljuje že naslednji vikend, ko bo v Tržiču lovil državni slovenski naslov. Državno prvenstvo Slovenije bo odprtega značaja, veljavno tudi za pokal Alpe Adria. / ŠPORT Nedelja, B0. marca 2014 21 ODBOJKA - Zmaga v moški C-ligi, Zaletu (le) točka v ženski C-ligi Olympia ne popušča MOŠKA C-LIGA Olympia - VBU Videm 3:0 (27:25, 25:16, 26:24) Olympia: Terpin 13, Komjanc 11, Hle-de 1, Peršolja 9, Juren 5, Plesničar (L1) Pav-lovič 8, Černic 0, Lavrenčič 10, Vizin 0, Ma-gajne 0, Čavdek (L2). V srečanju s presenetljivim in dokaj neobičajnim zaključkom so slavili domači igralci Olympie in tako zadali morda že usoden poraz furlanski ekipi, ki je po sinočnjem izidu verjetno dokončno izločena iz boja za napredovanje. Celotna tekma, ob prisotnosti številne publike, je potekala v znamenju pretirane nervoze, za kar nosijo velik delež odgovornosti gostje, ki so s svojim obnašanjem, na meji nesramnosti, negativno pogojevali potek športnega dogodka. Ta njihova prevzetnost pa jih je na koncu drago stala, ko so v tretjem nizu pri stanju 24-19 v lastno korist že slavili osvojitev seta. V resnici se je prava drama šele začela, ko so domačini s Peršoljo na servisu dosegli neverjetno serijo sedmih točk in si izbojevali nepričakovano zmago že po tem nizu. S tehničnega vidika nastop varovancev trenerja Marchesinija tokrat ni bil med najboljšimi. Morda so občutili pomembnost srečanja in bili tokrat predvsem nezanesljivi v sprejemu, kar je bistveno ohromilo njihov napadalni potencial. Trener je vlogo korektorja zaupal La-vrenčiču, ki je v prvih dveh nizih in začetku tretjega igral solidno. V uvodnem nizu so domači odbojkarji štartali izredno dobro in si s solidnim blokom priigrali primerno razliko, ki pa so jo postopoma zapravili in zmagali niz šele v podaljšani končnici, ko je končno prišel do izraza njihov napad iz krila. Z dobrim napadom so nadaljevali tudi v drugem nizu predvsem po zaslugi podajalca Hledeta, ki je s hitrimi in točnimi podajami zalagal soigralce. V tretjem nizu se je Olympija po vodstvu 10:7 dobesedno predala nasprotniku in reagirale šele v zaključni, že opisani fazi. Odločilno točko je neposredno z uvodnega udarca dosegel Per-šolja, ki je znal tudi v tako napeti situaciji ohraniti primerno zbranost. (J.P.) ŽENSKA C-LIGA Rojalkennedy - Zalet 3:2 (23:25 16:25, 27:25, 25:18, 15:10) Zalet: Babudri 25, Crissani 0, Grgič 3, Gridelli 15, Spanio 4, Štoka 14, Prestifilip-po (L), Balzano 4, Costantini 3, Cvelbar, Škerl. Iz Reane del Rojale se Zalet vrača s točko, naše igralke pa so bile že na pragu gladke zmage, ki bi jih, glede na razplet na drugih igriščih, popeljal celo na začasno drugo mesto. Žal se ni izšlo; točka je vsekakor dobrodošla, mesto tik pod vrhom tudi ni zanemarljivo, ostaja pa vendarle nekaj grenkobe, saj bi bil rezultat lahko povsem drugačen. Zaletovke so začele zelo dobro. Trener Bosich je v prvo postavo vključil Petro Grgič, saj Vero Balzano še vedno mučijo bo- lečine v hrbtu in se je tako izmenjavala s svojo mlajšo soigralko. Zalet je domačo ekipo spravljal v težave zlasti z zelo učinkovitim napadom (samo v tem setu je Tania Babu-dri dosegla 10 točk), pa tudi v ostalih elementih so bile naše igralke boljše. V drugem so svoje nasprotnice povsem nadigra-le. Kapetanka Štoka je nanizala serijo štirinajstih servisov, s katerimi je povsem onemogočila Rojalkennedy. Tretji niz je bil veliko bolj izenačen, do set žoge pa so prve prišle zaletovke, a so pri 24:23 zgrešile, v končnici pa so bile nato boljše domačinke. Tak razplet je našo ekipo popolnoma spravil s tira in tekma se je v bistvu zaključila po tretjem setu, saj zaletovke enostavno niso več uspele ujeti pravega ritma. Trener je poskušal obrniti potek tudi z menjavami (dobro se je odrezala Sharon Costantini), vendar je bila igra naših odbojkaric preveč medla, da bi bila dovolj za zmago. HOKEJ - A2-liga Polet Kwins pričakovano reagiral Fox Legnaro - Polet Kwins 3:9 (2:5) Strelci: Medeot 3, Fabietti 2, Degano, Battisti, Mariotto in Ca-valieri 1. Polet: Galessi, Pasini, Poloni, De Iacco, Fabietti, Cavalieri, Degano, Medeot, Mariotto, Grusovin, Battisti, M. Kokorovec, Hdidou. Trener: Rusanov. Po porazu v prejšnjem krogu so poletovci pričakovano reagirali in na gostovanju brez težav in podcenjevanja premagali Legnaro. Že v prvem polčasu je bila razlika med ekipama očitna, v drugem delu pa so bili proti vratarju Rivi (bivši član tržaške Edere) spet zelo uspešni. Z zmago so oranžno-črni potrdili prvo mesto na lestvici. Športel jutri po TV Koper Capodistria o SPDT Športel bo gostil tokrat predstavnike Slovenskega planinskega društva Trst, ki letos obeležuje 110. jubilej. V Studiu bodo o delovanju društva spregovorili predsednica Marinka Pertot,odgovorni za alpinistični odsek Jernej Bufon in pohodniška duša Franc Starec, kamera pa je obiskala tudi najm-ljaše člane društva na umetni steni v Bazovici. Poleg pogovora si boste ob 18. uri po TV Koper lahko ogledali še poročila tekem Sloge Tabor in Olym-pie, nogometašev Krasa in prispevek s košarkarskega turnirja Zmagajmo vsi Sklada Mitja Čuk. Na koncu oddaje bo na vrsti še nagradna igra Kdo se skriva pod škrtocem. Domači šport Danes Nedelja, 30. marca 2014 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Repen -Azzanese PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Sangiorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Muglia; 16.00 v Oglej: Aquileia - Breg 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja -Moraro 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Gaja; 16.00 na Proseku: Primorje -Opicina NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Pradamanu: Serenissima Pradamano - Juventina; 10.30 v Pavii di Udine: Union 91 - Sovodnje NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku, Rouna: Kras -Domio; 10.30 v Ločniku: Audax Sanrocchese -Juventina KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Padovi: Virtus Padova - Jadran Franco ODBOJKA DRŽAVNA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Loreggia MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Guminu: VB Gemona -Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje UNDER 19 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Villa; 11.00 v Trstu, Volta: Triestina -Sloga Tabor UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich - CGS UNDER 16 ŽENSKE - 17.00 v Trstu, Visentini: Virtus - Zalet Kontovel A UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga Tabor ; 16.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Olympia TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Porcii: Porcia - Gaja Jutri Ponedeljek, 31. marca 2014 KOŠARKA UNDER 19 ELITNI - 19.00 - San Danieleju: San Daniele - Jadran ZKB NOGOMET - V Štandrežu in v Trebčah Še v igri za play-off Juventina (promocijska liga) in Primorec (1. AL) po zmagah sploh še nista odpisana Juventina - Pro Romans 5:0 (3:0) Strelca za Juventino: 2. Trangoni, 23., 31., 57. iz enajstmetrovke, 61. iz enajstmetrovke Giolo. Juventina: Sorci, Morsut, Beltrame, Markič, Racca, Manfreda (od 59. Vukovič), Bečirevič, Zorzut, Giolo (od 76. Jarc), Trangoni, Airoldi (od 69. Pantuso). Rumen karton: Beltrame, Jarc, Pantuso. Juventina je po štirih krogih spet prišla do zmage in to gladko brez preglavic. Zmaga je za belo-rdeče injekcija samozavesti in novo upanje za boljšo uvrstitev na lestvici. Tekma je bila povprečna, bolj podobna je bila treningu, ritem je bil dokaj nizek. Junak je bil Enrico Giolo, ki je vedno bolj odločilen. Slednji je na koncu tekme dejal: »Lepo je bilo spet zmagati in s tako visokim rezultatom. Še nikoli nisem dal štirih golov na eni tekmi in upam, da bom nadaljeval na tej poti.« Že po dveh minutah je zadel Tran-goni, ki je vrhunsko izvedel kazenski strel. Nato se je začel Giolejev šov in že pred odmorom je dvakrat zadel proti svoji nekdanji ekipi: v 23. minuti iz bližine in še v 31. minuti, ko je izkoristil napačno podajo nasprotnikovega branilca. V drugem polčasu je pustil pečat še dvakrat iz enajstmetrovke. Juventina lahko še upa na boljši razplet na lestvici, saj mora odigrati še dva neposredna boja. (M.F.) Ostali izid: Pro Cervignano - Ronc-hi 2:1. 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Domio 3:0 (1:0) Strelci: V 17. Ruzzier, v 65. M. Ca-strillon, v 85. Ronci Primorec: Sartori, A. Cappai, Masca-rino, Lauro, Liciulli, Di Gregorio, N. Cappai (R. Castrillon), Školnik, M. Castrillon (Ron-ci), Davanzo, Ruzzier (Daniele Lodi). Trener: Biloslavo. Rdeč karton: Školnik v 20. min. Prijetno spomladansko sonce je številne navijače obeh ekip na trebenski Griži bolj razveselilo kot sama igra. Resnici na ljubo, Primorčevi zadetki so bili lepi, tako da so se vsaj domači navijači zabavali. Tekma je bila vsekakor precej izenačena. Domio je igral živčno, Primorec pa pametno. Rdeče- Nogometaš Primorca Miguel Castrillon je bil na včerajšnji tekmi proti Domiu dobro razpoložen fotodamj@n beli so izkoristili napake gostov in jih vsakič kaznovali z zadetkom. Prvič jih je Ruzzier v prvem polčasu. Posebno huda kazen je za ekipo iz dolinske občine bil gol Miguela Ca-strillona, ki je po napaki obrambe prestregel žogo, preigral nekdanjega vratarja Zarje Gaje Carmelija in žogo streljal v mrežo. Takrat je bilo tudi tekme konec. Piko na i je postavil Ronci, ki je zaključil izjemno zanimivo in dovršeno akcijo. »S to zmago smo še v igri za play-off. Mi v to verjamemo,« je po tekmi dejal sežanski igralec trebenskega Primorca Vedran Školnik (jng). Ostali izid: Mariano - Gradese 0:1 (Pinatti). Mladinci Krasa prepričali Kras Repen - Ronchi 3:0 (1:0) Strelci: Halili, Caselli in Giani. Kras: Karan, Costa, Racman, Bianco (Ferazzano), Halili (Miloševič), Messina, Caselli (Taglialatela), Krizman, Vescovo (Kocman), Giani (Martin Zolt). V deželnem prvenstvu so mladinci Krasa brez večjih težav zasluženo premagali vrstnike iz Ronk. Gostitelji so imeli stalno premoč na igrišču in končni izid bi lahko bil še višji. Izkazali so se tudi nekateri naraščajniki, ki so vstopili na igrišče v drugem polčasu. Elitna liga: Fontanafredda zmagala in prehitela Kras Včerajšnji rezultat prav gotovo ni spodbuden za repenski Kras. Fonta-nafredda je namreč v gosteh z 0:1 (gol Visintina) premagala Cjarlins in tako v pričakovanju današnjega dvoboja v Repnu med domačo ekipo in Az-zanesejem prevzela vodstvo na lestvici (57 točk, Kras ima točko manj). Za Kras je torej danes zmaga imperativ. Dobra novica je, da bo Giordano igral od začetka. Ostali izid: Gemonese - Lumignacco 0:0. D-LIGA - Včeraj: Marano - Triestina 2:2 (strelca Monti in Bussi), Por-denone - Giorgione 1:3. Derbiji Valu, Zaletu Kmečki banki in Govolleyju 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia - Val 2:3 (24:26, 25:16, 17:25, 25:19, 7:15 Val: Juren 19, Nanut 19, Sfiligo 12, Brandolin 8, Braini 2, Devetak 4, Frandolič (L), Ulian. Val se je Olympii oddolžiločil za poraz s 3:0 iz prvega dela in imajo zdaj teoretsko tudi možnost, da jo prehitijo na končni lestvici, saj imajo tri točke manj, a bodo igrali še trikrat, Olympia pa dvakrat. Igra je bila nihajoča, Olympia je dvakrat nadoknadila zaostanek v setih, v tie-breaku pa so bili gostje bolj borbeni in so naredili manj napak. S. Andrea - Naš prapor 2:3 (25:18, 25:23, 12:25, 20:25, 17:19) Naš prapor: Bajt 3, Persolja 14, J. Fajt 10, Feri 11, Rutar 15, Juretič 6, Barbera (L), Medeot 2, Valentinčič, E. Fajt, Fogari. Naš prapor je v povratnem krogu bil boljši tekmec (na prvi tekmi je izgubil z 2:3). Preobrat se je zgodil v tretjem nizu, ko je na servis stopil Jakob Fajt. Zmaga je bila tudi izraz dobrega bloka, saj od 15 točk Rutarja, jih je več kot polovico dosegel v bloku. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Zalet Kmečka banka - Zalet Breg 3:1 (25:21, 25:21, 16:25, 25:15) Zalet Kmečka banka: Klobas 18, Costantini 6, Kalin 9, Kojanec 6, Škerl 3, Vattovaz 3, De Walderstein (L), Rauber 3, Zonch 14, Pertot 2, Moro 2. Zalet Breg: Pertot, Stepančič, Košuta, Martincich, Grgič, Spetič, Piccinino (L), Richiardi, Virgilio, Klun, De Rota. V derbiju Zaletovih ekip so varovanke trenerskega para Coloni - Smotlak zaigrale precej boljše in se Zaletu Breg maščevale za gladek poraz iz prvega dela prvenstva. Višje postavljene (deset točk več) in bolj izkušene zaletovke so na splošno igrale pod svojimi sposobnostimi, domačinke pa so pokazale, da so med sezono napredovale in razen v tretjem setu stalno imele vajeti igre v svojih rokah. Mlajše zaletovke Kmečke banke so ta teden najprej izgubile proti Killjoyu, za katerega igrajo tudi nekdanje odbojkarice naših društev Daniela Ciocchi, Nicole Mamillo, Barbara Gregori, Maxi Srichia in Betty Visintin. Končni izid je bil 3:1. (T.G.) Zalet Sloga - Poggi 0:3 (21:25, 16:25, 19:25) Zalet Sloga: A. Goruppi 11, Cabrelli 6, Spangaro 7, Pertoto 4, Valič 7, Kralj 4, Jarc 0, I. Go-ruppi 0, Starec 0, Barbieri (L). Zaletovke so gladko izgubile proti Poggiju, pa čeprav so srečanje začele dobro. Uspešno so napadale in zanesljivo sprejemale, nato pa so v nadaljevanju naredile preveč naivnih napak. Podobno je bilo tudi v drugem in tretjem setu. Če bi boljše izkoristile lahke žoge, bi bil lahko končni izid povsem drugačen. (T.G.) Olympia TS - Zalet Kontovel 1:3 (18:25, 19:25, 25:21, 15:25) Zalet Kontovel: Bukavec 24, Zuzič 10, Il. Cassanelli 13, Is. Cassanelli 1, Zavadlal 9, Pertot 7, Micussi (L), Antognolli 4, Ghezzo n.v. Kontovelska izpostava Zaleta je brez večjih težav premagala tržaške nasprotnice. Le v tretjem setu so si Zuzičeve varovanke privoščile padec koncentracije. V drugem setu je odlično igrala Bukavčeva (5 blokov), v tretjem Zavadlavova (3 asi) in v zadnjem delu Pertotova (v obrambi). Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Govolley 1:3 (9:25, 23:25, 28:26, 8:25) Soča: Černic 5, Cotič 6, Peressini 2, Devetak 10, Malič 7, Čajic (L), Brisco 3, Brumat, Abrami, Gerin 0, Tonani. Govolley: Sošol, Princi, Bressan, Povšič, Devetak, Zavadalv, Paulin, Černic, Ragni, Bandelj (L). Za Sočo predstavlja osvojitev tretjega seta v derbiju lep uspeh, blizu zmage so bile pravzaprav tudi v drugem setu. Govolley je najbrž igral podcenjevalno, v osrednjih setih je »pridelal« skupno 24 napak, gostiteljice pa so bile zagrizene. Brez moči pa so bile v prvem in zadnjem se-tu, v katerem so veliko grešile, Govolley pa je dobro serviral. 2 2 Nede|ia' 3o- marca 2014 ŠPORT košarka - V državni diviziji C še trije krogi Jadran Franco za 1. mesto ali najboljše izhodišče v play-offu Vrstni red 24. krog 25. krog 26. krog 1. Mestre (34 točk) Oderzo (26) San Marino (24) Bertinoro (24) 2. Jadran (32) Padova (26) Arzignano (26) Montebelluna (18) 3. Padova (26) Jadran (32) Bassano (24) Piani (16) 4. Arzignano (26) San Vendemiano (26) Jadran (32) Bassano (24) Vrstni red: Mestre 34, Jadran 32, Padova, Arzignano, San Vendemiano in Oderzo 26, Bassano, Bertinoro in San Marino 24, Firenze in Gorizia 20, Montebelluna 18, Piani 16, Conegliano 6. Legenda: V mastnem tisku domače tekme. Matija Batich fotodamj@n Trije krogi in tri (željene) zmage. Tak je načrt Jadrana Franco, ki se bori za neposredno napredovanje v višjo ligo. Jadranovci zasedajo drugo mesto, vodijo Mestre, ki imajo zmago več. V državni diviziji C prvou-vrščena ekipa napreduje brez dodatnih tekem, ekipe od 2. do 9. mesta pa igrajo playoff za še eno dodatno mesto v diviziji B. V boju za prvo mesto v bistvu Jadran ni odvisen samo od svojih nastopov. Tudi tri zmage še ne bi prinesle preboja na vrh lestvice, saj je za naskok potrebno, da Mestre izgubijo vsaj eno tekmo. Z Mestrami ima sicer Jadran pozitivno koš razliko, tako da bi prevzel vodstvo tudi ob enakem številu zmag. Koledar obeh klubov je po zahtevnosti podoben: obe ekipi bosta dve od treh tekem igrale v gosteh, le eno pred domačimi gledalci. Pri tem bi lahko zapisali, da je v rahli prednosti Jadran, ker bo doma gostil zahtevni Arzignano, Mestre pa se bo z višje-postavljenima ekipama meril v gosteh. Res je tudi, da Jadran v domači telovadnici še zdaleč nima take podpore kot jo uživa na primer Mestre, tako da je prednost domačega igrišča lahko samo psihološke narave. Že danes se bodo Mestre pomerile z Oder-zom, ki zna biti trd oreh za beneško ekipo, prav tako bo za beneško ekipo odločilen zadnji krog v Bertinoru, ki je na domačih tleh v bistvu nepremagljiv: tam so v povratnem delu izgubili Bassano, Jadran in San Vedemiano. Mestre bo nekoliko lažjo nalogo imel proti San Marinu (24), Jadran pa proti Montebelluni (18), ki je sicer premagala tudi višjepostavljene ekipe (San Marino, Oderzo, Arzignano). Matematično je Mestre edini nedosegljiv, medtem ko lah- ko Jadran, če izgubi vse tri tekme, dohitita Padova in Arzignano, San Vendemiano in Oderzo, ki imata prav toliko točk (26), pa v katerikoli primeru ne uspeta pregaziti Jadrana, ker je bil boljši v medsebojnih obračunih. Ne glede na razplet zadnjih treh tekem pa je Jadran že matematično uvrščen v play-off. Prvo od treh zmag bo Jadran Franco lovil že danes v Padovi, ki je nikakor ne gre podcenjevati. V letu 2014 je Padova druga najboljša ekipa: v enajstih nastopih je zbrala devet zmag (izgubila je samo v Bertino-ru in proti Mestram), boljši je samo Jadran. »Če sem prej razmišljal, da bo veliko vlogo igrala psihološka igra, saj smo tam že izgubili, sem se prepričal, da je današnje srečanje nasploh zelo zahtevno. Padova igra odlično košarko, dobro brani, igra organizirano in skupinsko igro, taktično je zelo dobro podkovana, obenem pa so v zelo dobri formi,« je nasprotnike predstavil trener Andrea Mura. Zdaleč ne gre za bojazljivo napoved, predvsem pa za spoštovanje nasprotnika. To bo zahtevalo od jadranovcev, da pokažejo vse, ali še več. Staviti morajo predvsem na nepropustno obrambo, igrati morajo zagrizeno in agresivno, grešiti pa čim manj: skratka, zbrani morajo biti celih 40 minut, nič manj. » Tekma bo gotovo pokazatelj naše zrelosti. Če bomo zmagali tam, kjer še nismo, bo to odlična popotnica tudi za playoff, če nam ne bo uspela uvrstitev na sam vrh,« je še končal trener Mura. Med tednom so dobro trenirali, še vedno pa ni saniral poškodbe kolena Peter Franco, ki bo zato imel odmerjeno minutažo. Soigralcem se je na treningu pridružil samo v petek. (V.S.) košarka - Po tretji tekmi osmine finala Košarkarji Kontovela že na počitnicah Tolmezzo - Kontovel 64:52 (14:13, 36:22, 49:35) Kontovel: Škerl 8 (2:2, 3:3, 0:3), J. Zaccaria (-, 0:1, -), Bufon 2 (-, 1:2, -), Gantar (-, 0:2, 0:3), Starc 5 (1:1, 2:6, 0:2), Lisjak 2 (-, 1:2, 0:2), D. Zaccaria 14 (0:2, 7:16, -), G. Regent 4 (-, 2:2, -), Hrovatin 17 (3:6, 4:11, 2:3), n.v.: Majovski, S. Regent, Zoch. PON: Starc, Hro-vatin. Letošnja Kontovelova sezona v D-li-gi se je končala s tretjo tekmo osmine finala. Naši košarkarji so namreč sinoči v Tol-meču zasluženo izgubili proti domači peterki, ki je bila tri četrtine boljši tekmec. Že v osmi minuti si je namreč poškodoval arkado Hrovatin, ki je bil dotlej in tudi potem v teku srečanja eden najboljših v Kontove-lovih vrstah (dosegel je 17 točk). Kontovel-ci so vseeno z dobro obrambo zadržali napade gostiteljev in so celo dosegli rahlo prednost, da bi ob koncu četrtine zaostali le za točko razlike. V drugi četrtini je stopil na igrišče tudi Lisjak, ki še ni povsem saniral poškodbe gležnja in na parket se je po zdravniškem posegu vrnil tudi Hrovatin. Naša eki- pa pa ni igrala tako zagrizeno v obrambi kot v prvih desetih minutah. Tolmezzo si je priigral 14 točk prednosti, ki jo je v drugem polčasu upravljal brez večjih težav, predvsem z uspešnimi meti za tri točke (kar devet trojk). Kontovelci so v zadnji četrtini skušali z agresivno obrambo zajeziti napade gostiteljev, toda brezuspešno. Tolmezzo je zadeval kot za stavo in zasluženo zmagal. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Dom Gorica - Isontina 67:70 (18:21, 34:34, 44:47) Dom: Voncina 10, Sanzin, Terčič, Za-vadlav M. 4, Zavadlav G. 2, Collenzini 11, Abrami 7, Franzoni 3, Kos 2, Bernetič 26, Ventin 2. SON: 20. 3T: Voncina 2. Domovci so v prvem krogu tolažilne skupine doživeli poraz proti ekipi, katero so pa obakrat premagali v regularnem delu prvenstva. Kot pričajo delni izidi posameznih četrtin, je bila tekma vseskozi izenačena, zmagala pa je ekipa, ki je imela nekaj več športne sreče in je tudi pokazala več volje do zmage. (av) košarka - Deželna C-liga Oboji praznih rok Bor Radenska - Fogliano 57:66 (12:24, 28:35, 39:51) Bor: Bole 14 (1:2, 5:8, 1:6), Madonia 3 (1:2, 1:3, 0:1), Kocijančič n.v., Meden 12 (3:6, 3:8, 1:6), Contento (-, 0:1, 0:2), Babich (-, 0:2, 0:2), Bevitori 7 (2:2, 1:3, 1:3), Vitto- Kapetan Miran Bole 14 točk, najboljši strelec Bora Radenske fotodamj@n ri nv., Bocciai n.v., Favretto 13 (2:3, 4:8, 1:1), Pizziga (-, 0:2, 0:1), Danesu 8 (3:4, 1:2, 1:1). Trener: Oberdan. PON: Meden v 39. minuti. Bor Radenska ostaja pri šestih zmagah, kar pomeni, da bodo naslednji krogi zsšdi - Obisk pri generalnem konzulu Srbije Kičanovic pozna tržaško slovensko košarko V prostorih Generalnega konzulata Republike Srbije v Trstu so se v petek srečali novoimenovani srbski generalni konzul v Trstu Dragan Kičanovic, konzul Ljubomir Mirkovič in delegacija ZSŠDI, ki so jo tokrat sestavljali predsednik Ivan Peterlin, operativni tajnik Martin Maver, predsednik AŠZ Jadran Adriano Sossi in predsednik ŠD Kon-tovel Marko Ban. Nikakor ni naključje, da je do srečanja prišlo, pišev sporočilu za javnost, saj je bil Dragan Kičanovic vrhunski košarkar, potem pa je bil kar deset let predsednik srbskega olimpijskega odbora. Generalni konzul je v prijetnem in sproščenem razgovoru pokazal presenetljivo dobro poznavanje slovenske športne stvarnosti v Italiji, predvsem košarkarske. ZSŠDI je na sestanku izpostavilo željo, da bi prav on lahko postal posrednik temeljitejših stikov slovenske manjšine s srbsko narodnostno komponento, ki živi v mestu Trst, slovenski športni delavci pa so obenem izrazili željo, da bi z njegovo pomočjo prišli do stikov tudi s srbsko športno realnostjo in to predvsem na področju košarke in odbojke. Kičanovič se je zavzel za nakazane oblike sodelovanja, in predal štafet- no palico ZSŠDI-ju, ki ima zdaj nalogo, da pripravi operativni načrt možnega sodelovanja. Prva priložnost za tesnejše sodelovanje bo že septembra meseca, ko bi lahko prišlo ob ogledu tekem ženskega svetovnega prvenstva v Trstu do sodelovanja med slovenskimi in srbskimi odbojkarskimi ekipami. V tržaški skupini bo namreč igrala tudi reprezentanca Srbije. vse bolj odločilni v boju za obstanek. Tokrat je na domačih tleh moral priznati premoč izkušenega Fogliana, ki se je z zmago približal play-offu. Začetek je bil za borovce neuspešen, saj so hitro zaostali za deset točk. Vse kar so v prvem delu grešili, pa so izboljšali v drugi četrtini: boljša obramba, skok in bolj urejeni napadi so omogočili, da so Bole in soigralci zmanjšali zaostanek in se približali na tri točke (22:25, 24:27), kaj več - kljub priložnostim - pa niso uspeli. V bistvu je bil to najboljši odigrani del tekme, saj je v nadaljevanju Fogliano spet prevladal na igrišču, tako da je v zadnji četrtini razlika med ekipama dosegla maksimalnih 18 točk (42:60). Fogliano je z Dea-no in Petrovičem (oba po 15 točk) brez težav nizala točke, pri Boru pa so ravno pod košem zastali. Vse preveč je bilo samostojnih akcij, tudi statičnosti je bilo preveč za katerikoli preobrat. Na koncu so se borovci sicer približali, vendar je bila zmaga že (jasno) v rokah Fogliana. »V obrambi je šlo, v napadu pa smo bili nerazpoloženi. Borbenosti ne manjka, vendar v napadu nikakor ne zmoremo odigrati več minut z enakim ritmom,« je po tekmi dejal trener, ki je še omenil dober nastop Daneua in Fa-vretta. (V.S.) Ubc - Breg 69:60 (14:18, 34:30, 52:45) Breg: M. Grimaldi 11 (2:2, 3:6, 1:3), Tul n.v., Coretti n.v., Crismani (-, 0:1, 0:2), Semec 4 (-, 2:6, -), Cigliani 13 (0:1, 3:8, 2:4), Mattiassich (-, 0:2, -), Kos 16 (3:4, 2:5, 3:4), Gori 16 (0:2, 5:11, 2:4). Trener: Vatovec. PON: Kos v 35. min. Breg se je z videmskega gostovanja vrnil praznih rok. »Pravzaprav smo odšli v Videm zelo okrnjeni, tako da so bile možnosti za uspeh res minimalne,« je po tekmi dejal predsednik ŠZ Breg Walter Mo-cor. Kljub temu so se brežani večji del tekme uspešno upirali. Le na koncu so jim zmanjkale moči. Trener Valter Vatovec je moral tokrat pomembne vloge zaupati mladim košarkarjem, ki pa so v določenih trenutkih tudi solidno opravili svojo nalogo. Delegacija ZSŠDI z generalnim konzulom Kičanovičem (drugi z leve) in konzulom Mirkovičem (prvi z desne) / ŠPORT Nedelja, 30. marca 2014 2 3 nedeljski intervju - Predsednik SVBG Mitja Gialuz Trst je mesto marsičesa, tudi Barcolane in Prešerna O denarju in proračunskih luknjah, o turističnem razvoju zaspanega mesta, o književnosti in o uspešnih jadralcih. Z Mitjo Gialuzem se lahko pogovarjaš o marsičem. Tudi o tem, da ima slovensko ime, čeprav ne govori slovensko. A v petek popoldne se je pogovor neizbežno začel pri klubu Societa velica Barcola Grignano (SVBG). Prireditelj Barcolane je zašel v težave. A za bodočnost slavne regate se ni treba bati, zagotavlja univerzitetni profesor, ki je pred dobrim mesecem dobil vroč krompir. Izvolili so ga za predsednika prestižnega tržaškega jadralnega kluba. Znate dobro angleško? Recimo kar dobro. Ste potemtakem vi predlagali ime »advisory board« za odbor, ki naj bi reševal težave vašega kluba? Izraz je nastal sredi mnogih pogovorov in razprav s člani. Strinjali smo se, da se mora naš klub modernizirati. Barcolana je velika prireditev, ki potrebuje znanje in prave ideje. Od tod je nastala zamisel, da ustanovimo ta svetovalni organ. Njegovi člani so profesionalci, ki delajo bodisi v svetu ekonomije bodisi v svetu jadranja. Mešanica ljudi je drzna in smela. Prepričan sem, da bo zelo dobro delovala. Bo ta skupina skrbela izključno za Barcolano? Da. Prvo in zadnjo besedo bo vseeno imel izvršni odbor, to je edini društveni organ, ki ga neposredno izvolijo člani. A izvršni odbor se bo pri načrtovanju Barcolane posluževal pomoči in nasvetov »advisory boarda«. Aprila, ko se začne načrtovanje Bar-colane, bo izvršni odbor prosil to skupino ljudi za razne nasvete. Novembra, ko sestavimo obračun celotne prireditve, pa bo ta skupina ljudi povedala, kaj se ji je zdelo dobro, kaj je bilo slabo in kaj lahko izboljšamo pred naslednjo izvedbo. V tem odboru sta tudi poklicna jadralca Michele Paoletti in Lorenzo Bressani, mened-žerja z izkušnjami v finančnem in nepremičninskem svetu Pietro Perelli in Alessandro Mulas ter kapitan Sandro Chersi, ki pooseblja pristno in iskreno dušo tega praznika, ki je mešanica tradicije in novosti. Drži, kar je poročal dnevnik Il Piccolo, in sicer da v vašem klubu zeva proračunska luknja, velika 222.000 evrov? Recimo, da se je v zadnjih letih potrošilo veliko, morda preveč. A društvo je danes zdravo, ker so člani z izrednim, enkratnim prispevkom opomogli, da v letu 2014 ne bo neravno-vesja ali proračunskih lukenj. Te so resda bile, a smo že sprejeli učinkovite ukrepe. Težave rešujemo. Zakaj je nastala tolikšna izguba? Zaradi redne dejavnosti kluba ali zaradi Barcolane? Izguba je posledica slabega trošenja. Izdatkov je bilo preveč v primerjavi s prihodki. Jasno je, da gre v našem klubu največ denarja za Barco-lano. Kje je bila storjena največja napaka? V zadnjih letih se ni upoštevalo neizbežno manjših dotacij javnih ustanov. Dežela, pokrajina in občina imajo v teh letih veliko večje skrbi, kot je Barcolana. Zato je nujno, da smo varčnejši. Sem pa hkrati tudi optimistično prepričan, da lahko še vedno naredimo veliko prireditev. Je pa nujno, da vsi delujemo kot usklajena ekipa: naše društvo, pristaniška oblast, potniški terminal, občina, pokrajina, dežela in nenazadnje tudi tržaška univerza. Prav danes beremo, kako se Fa-bio Carini, predsednik tekaškega kluba Bavisela, pritožuje, da turistične organizacije ne pomagajo prireditelju tržaškega maratona, pa čeprav bi od tega oboji imeli korist. Vprašanje za vas: Barcolana je Trstu dala veliko, a koliko je Trst dal Bar-colani? Lepo vprašanje. Trst je Barcola-ni veliko dal, a lahko bi še več. Res je, kar izhaja iz aktualne polemike o turizmu. V Trstu vsak goji svoj vrtiček. Nismo zmožni ustvariti ekipnih rešitev, po katerih bi se povečali prihodki celotnega mesta. Nujno potrebujemo kakovostni preskok. To mesto ima mnogo adutov, čas je, da jih izkoristi. Največji adut je po mojem morje, kar dokazuje prav Barcolana. V zadnjem poročilu o turizmu v deželi Fur-laniji Julijski krajini smo lahko brali, da je prav Barcolana edina množična Barcolane mora biti mesto bolj soudeleženo. No, če je prijatelj Berti Bruss, ki ga cenim, želel povedati to, potem se popolnoma strinjam. Prav gotovo drži, da se je zadnja leta vez med mestom in Barcolano nekoliko sfižilo. A Barcolana ostaja praznik, ki Tržačanom vsako leto dvigne upanje, saj se spet znova zavedejo, kako je morje pomembno in dragoceno. V preteklosti se je Trst obogatil in razvil z morjem. Danes pa je morje ključen dejavnik pri dobri življenjski kakovosti Tržačanov. Zato je v Trstu odnos med morjem in mestom izjemno simbiotičen. Tega se je treba zavedati in na tej vzajemni vezi je treba graditi. Ko že omenjate morje in mesto, bi povedali, kaj menite o načrtu, da bi v Trstu nastal park morja (Parco del mare)? No, ta tema ni povezana z Bar- Če pa bi načrt o parku morja postavil v ospredje odnos Trsta z jadranjem, veslanjem, ribištvom in pomorstvom, potem se mi zdi tak načrt pravšnji način, da privabimo turiste. Če strnem: tak park potrebujemo, akvarija pa gotovo ne. Kaj pa danes potrebuje Barcolana? Obnoviti mora odnos z neposredno okolico in s področjem severnega dela Jadranskega morja, od An-cone do Splita. Nima smisla, da razmišljamo o Nemčiji ali Franciji. Če želi Barcolana spet rasti, se mora nujno povezati s pomorskimi klubi iz Slovenije, Hrvaške in italijanske jadranske obale. Slovenske bralce verjetno zanima, kakšni so stiki med vašim društvom s pomorskimi klubi tja do Pirana. Odnose šele gradimo. V Trža- »Ime Mitja izvira iz navdušenja mojih staršev za slovanske kulture, za romane Dostojevskega in tudi iz dejstva, da so se moji starši veliko družili s Slovenci. Mnogi so svojim otrokom dali ime Mitja, zato so moji starši sledili temu zgledu. Dobil sem slovensko ime, a žal slovenščine ne znam, kar obžalujem. A do slovenske skupnosti gojim poseben odnos,« je, zakaj so ga starši poimenovali Mitja, obrazložil Gialuz peter verč prireditev, ki ustvarja določene prihodke. Potencial te prireditve je torej izjemen. A ga ne moremo izkoristimo v celoti. V zadnjih letih smo izgubili nekaj čarterskih povezav, zlasti s Hrvaško. Trudimo se, da bi te povezave spet vzpostavili, in se z nizkocenovnimi leti povezali še širše. A ponavljam, moramo najti sistemske rešitve. Težave so in strinjam se s tistimi, ki opozarjajo nanje. Pred zadnjo Barcolano je Berti Bruss za Primorske novice ocenil, da se je Barcolana rodila na morju, a da bi bil čas, da se ta praznik pomakne na kopno. Se strinjate? Barcolana naj bo še naprej morski praznik. Je pa res, da se mora bolje povezati z okolico. V dogajanju na kopnem mora biti več morja in znotraj colano. A vprašanje je neizbežno, ko pa ste doslej veliko govorili o morju, mestu in razvoju. Res je, vprašanje je umestno. Ne bom se mu izmaknil. Če se o tem načrtu govori že toliko let, potem je prav gotovo tehtna in zanimiva stvar. A treba je razumeti, kaj mislimo s pojmom »Parco del mare«. Ime je lepo, a moji pomisleki so povezani z vsebino. Če je vse osnovano na tem, da bomo zgradili akvarij, potem takega načrta ne podpiram, ker nismo več leta 2004. Ni enakih pogojev kot takrat. Stroškov pri gradnji bi bilo več, javne pomoči bi bilo manj ... In tudi akvariji drugod po Evropi so postali zanimivejši ... Tudi konkurenca je velika, drži. škem zalivu že imamo stike s TPK Sirena in JK Čupa. Pred kratkim sva imela dolg in lep pogovor s predsednikom Sirene. Ta klub je za nas pomemben, saj je tudi naš sosed, letos pa praznuje 90-letnico. Z drugimi klubi v Sloveniji in na Hrvaškem žal stikov ni, lahko pa rečem, da jih SVBG vzpostavlja. Smo na začetku tega koristnega procesa. Poučujete kazensko pravo na Univerzi v Trstu, ste član raznih svetov, med drugim ste svetovalec Fundacije za Trst. Zakaj ste se ob pestrem vsakdanu kandidirali za predsednika SVBG? Sem pač čustveno navezan na svoj klub, na morje in na Barcolano. Veliko prijateljev me je prigovarjalo, naj kandidiram, in skupaj z njimi sem potem prevzel vodenje kluba. To bi rad poudaril. Kluba ne vodim sam, a vodim ga z ekipo sodelavcev. Pa še to bi povedal, da je v izvršnem odboru prvič veliko jadralcev. Vi ste precej let uspešno tekmovali. Katerega uspeha se najraje spominjate? Prav gotovo zmage na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1993 v razredu 470. Veseli me, da je moj takratni krmar Alessandro Bonifacio zdaj športni direktor v klubu. Z njim sva na jadrnici vzpostavila zelo tesen odnos, kar se pozna tudi danes pri teh najinih novih zadolžitvah. Dovolj je, da dvignem trepalnico, on že ve, kaj hočem povedati. Ste po svetovnem naslovu leta 1993 sanjali o olimpijskih igrah? Sem, seveda. A sem se moral odločiti med študijem in športom. Izbral sem univerzo in potem še kariero na njej. Ampak poglejte naključje: v advisory boardu, o katerem sva govorila na začetku, imamo Micheleja Paolettija in Lorenza Bressanija, ki še gojita olimpijski sen. Michele se je olimpijskih iger že udeležil, Lorenzo še ne. Mislim, da v Rio bosta lahko šla oba. Enak cilj imata tudi Jaš Farne-ti in Simon Sivitz Košuta, ki tekmujeta prav v »vašem« razredu 470 ... To sta izjemna športnika. Zadnja leta spremljam njun razvoj in moram povedati, da je bil njihov napredek izjemen. Sta izjemna talenta tržaškega jadranja. Odlikuje ju predanost delu in treningom, hkrati pa sta zelo pozorna na materiale, opremo in na vsako malenkost. Teh odlik druge posadke nimajo. Po mojem lahko gresta na olimpijske igre, a ne samo to. Imata vse možnosti, da se tam izkažeta. Dovolite še osebno vprašanje. Zakaj so vam starši izbrali tako ime? Ime Mitja izvira iz navdušenja mojih staršev za slovanske kulture, za romane Dostojevskega in tudi iz dejstva, da so se moji starši veliko družili s Slovenci. Mnogi so svojim otrokom dali ime Mitja, zato so moji starši sledili temu zgledu. Dobil sem slovensko ime, a žal slovenščine ne znam, kar obžalujem. A do slovenske skupnosti gojim poseben odnos. Veste, v lepem angleškem romanu iz 18. stoletja piše, da ime določa človeka. Si to, kar si po imenu. No, svojo osebnost sem deloma gradil tudi na svojem imenu. Ko grem v Rim in me prosijo za osebne podatke, mi takoj rečejo, da nisem Slovenec, ko pa imam tako ime. In jaz sem na svoje ime ponosen. Ko ste že omenili literaturo, dovolite provokacijo: pod cestnimi tablami, ki sporočajo voznikom, da so prišli v Trst, piše, da je to »citta del-la Barcolana« (mesto Barcolane). A se vam ne zdi, da se pesnik Umberto Saba, pisatelj Italo Svevo in še drugi tržaški imenitneži obračajo v grobu zaradi tega napisa? Mar ni Trst več kot zgolj mesto neke regate? Res je, zelo res. To mesto je marsikaj drugega. A velja to, kar sem rekel prej: Trst ima čisto poseben odnos z morjem. Zato ni narobe reči, da je Trst mesto Barcolane, če seveda pri tem mislimo na morje in na vse, kar morje predstavlja, tudi svobodo in ustvarjalnost. V tem oziru je v besedni zvezi »mesto Barcolane« mišljeno, da je Trst tudi mesto Sabe, Sveva, in če želite tudi Prešerna. Peter Verč 24 Nedelja, 30. marca 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 Buongiorno be-nessere 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme V^ Rai Due 7.00 Serija: Incinta per caso 7.25 Serija: Lassie 8.15 Dok.: Inside the World 9.05 Serija: Il nostro amico Charly 10.30 Dok.: Cro-nache Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik in šport 18.10 Športna rubrika 90° minuto 19.35 Serija: Countdown 21.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Intelligence 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva V" Rai Tre U Rete 4 6.50 Media Shopping 7.20 Superpartes 8.00 Serija: Zorro 8.30 Dok.: Magnifica Italia 9.25 Dok.: I Santi - Lo splendore del divino nel quotidiano 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 13.55 Don-navventura 14.45 Film: La nave matta di mister Roberts 17.05 Film: Guerra indiana 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: La Bibbia - Dio nella Storia 23.15 Film: La giuria 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.05 Belli dentro 10.40 Super-cinema 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Show: Giass 23.15 Resn. show: Grande Fratello O Italia 1 14.25 Avtomobilizem: Formula 1, VN Malezije, dirka 14.35 Pole Position 16.35 Talk show: L'Arena 17.25 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.25 Carosello Reloaded 21.30 Nad.: Un medico in famiglia 23.30 Speciale Tg1 19.40 Film: Honey (i. J. Alba) 21.30 Luci-gnolo 7.05 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Gli imbroglioni 9.30 Il conte Ugolino 9.50 Dok.: Correva l'anno 10.45 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Rai Educational 13.25 Fuori Quadro 14.00 Dnevnik 14.30 In 1/2 Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 22.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 23.05 Masterpiece La 7 W Nedelja, 30. marca La 7, ob 24. uri Toro scatenato ZDA 1980 Režija: Martin Scosese Igrajo: Robert De Niro, Joe Pesci, Cathy Moriarty, Frank Vincent Giacobbe »Jake« LaMotta, je bil boksar srednjetežke kategorije, italijanski Američan, poznan po vzdevkih Pobesneli bik in Bik iz Bronxa. Scorsesejeva filmska mojstrovina pripoveduje o tem samouničevalnem in nasilnem prvaku iz polovice prejšnjega stoletja. Njegove uspehe v rin-gu je zameglilo težavno zasebno življenje oziroma bes, ljubosumje in dvomi, zlasti glede žene in brata. V ringu je bil nepremagljiv, ko pa je stopil iz ringa v svoje življenje, se je do družine in prijateljev vedel enako kot do nasprotnikov. De Niro je za to vlogo moral pridobiti kar trideset kilogramov, njegova interpretacija, ki si je leta 1981 zagotovila tudi oskarja, pa velja še danes za eno najboljših v zgodovini filma. ^ Tele 4 / 7.00 Superpartes 7.35 Nan.: Till Death -Per tutta la vita 8.50 Film: Scooby-Doo e il terrore del Messico 10.25 Film: Flipper 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Grande Fra-tello 14.25 Film: Duma 16.25 Film: Il mi-stero della pietra magica 18.15 Risanka: Tom & Jerry 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Ber-saglio mobile 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: L'uomo di Alcatraz (dram.) 16.40 Serija: The District 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La Gabbia 0.00 Film: Toro scatenato (dram.) VREDNO OGLEDA Tv Primorka 9.0011.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 9.15 11.30, 14.30, 15.15 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Predstavljamo: Simpozij o pisateljici Pavlini Pajk 18.00 Izdelovanje prunel 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 In me-moriam Dušanu Terčelju 19.30 Šum v filmu 20.00 Na Postojnskem 20.30 Ob vaškem perišču 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.3019.45 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Film: Šarada 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.40 Risanke 18.55 22.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.10 Intervju 22.35 Dok. odd.: Pesem ima moč 23.40 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke (t Slovenija 2 7.35 Globus 8.05 Alpe-Donava-Jadran 8.55 Finale tekmovanja harmonikarjev Evropske mreže orkestrov ONE 9.5019.10 Avtomobilizem: Formula 1, VN Malezije, prenos dirke 12.10 Koncert 13.30 Turbulenca 14.30 Nogomet: FIFA magaizn 15.00 Umetnostno drsanje - SP, revija, pon. 17.15 Rokomet - kvalifikacije za EP (ž), Slovenija - Švica, prenos 19.50 Žrebanje Super Lota 21.50 Dok. odd.: Električna Biba 22.45 Kratki film: Za zaprtimi očmi 23.05 Kratki film: Orgazmus 23.25 Aritmični koncert |r Slovenija 3 9.25 Kronika 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napovednik 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 Il giardino dei sogni 15.55 Dok. odd.: K2 16.25 Folkest 2012 17.10 22.15 Avtomobilizem 17.30 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod -Zahod 19.50 Copeam 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.30 Lynx magazin 23.00 Rokomet (ž), Slovenija - Švica 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.15 Film: Moški ne odidejo 12.25 Nad.: Beverly Hills 90210 13.15 Serija: Opremljevalci v zasedi 13.45 Serija: Prenovimo kopalnico 14.15 Top design - Avstralija 15.35 Serija: Sanjski moški 16.35 Film: Hočem biti popularna 18.15 Serija: Pozor, priden pes! 18.55 24UR -novice 20.00Vid in Pero šov 21.30 Film: Prstan zaobljube 23.45 Film: Skrivnostna reka A Kanal A 6.00 Risanke 7.15 Serija: Kuharji za bojno črto 8.10 Serija: Otroška sreča 8.40 Serija: Igrače za velike 9.15 16.35 Serija: Frendi iz službe 9.45 ŠKL - Šport mladih 10.40 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.00 Film: Poslednja legija 14.55 Film: Veliki povratek 17.05 Nad.: Terra Nova 18.00 Volan 18.30 Serija: Epizode 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Top Gear 21.05 Film: Specialist 23.10 Svet - Povečava 23.40 Film: Clementine RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Koni-ka; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vangelo/Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'al-veare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 So-noricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.00 Formula 1, VN Malezija; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.40 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Morda niste vedeli; 17.00 Rokomet - liga prvakov, PSG - Gorenje; 17.33 Rokomet (ž), Slovenija - Švica; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.50 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Kljub začetnemu neuspehu nikar ne obupajte nad lastnimi sanjami. Posvetite jim več pozornosti, predvsem pa verjemite vase in si zaupajte. Zdravje: muhasti boste. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu bodite pozorni na določenega sodelavca, ki vam ne bo privoščil uspeha. Za slabe odnose ne krivite sebe, toda pozornost vam ne bo ugajala. V družbi boste zadržani. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu se lahko znajdete v nezavidljivi situaciji. Vsekakor ostanite v okviru lastnih načel. Dvakrat premislite pred vsako odločitvijo in ne bojte se prositi za pomoč. RAK 22.6.-22.7.: V zasebno* sti se pazite morebitne skušnjave, ki vas lahko v prihodnjih dneh popolnoma vrže iz tira. Najbolje bi bilo, da se posvetite nalogam v službi in pozabite na zasebne težave. y^ LEV 23.7.-23.8.: Veliko po- (^^r zornosti boste namenili svojemu finančnemu stanju, ki sicer ne bo zavidljivo. Bodite preudarni, predvsem pa ne iščite priložnosti za hitri zaslužek. S trudom boste prišli do rezultatov. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaš no- ^^ tranji občutek oziroma intuicija bo nadpovprečna. Ob težkih odločitvah in nepredvidenih situacijah na poslovnem področju se boste več kot odlično znašli, kar bo v oči padlo tudi nadrejenemu. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ne ^ ^ trudite se potlačiti nezadovoljstva, saj se vam to ne bo obrestovalo na dolgi rok. Vsekakor se sproti spopadajte s problemi, ki vas pestijo. S partnerjem imata lahko nesporazume. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu se boste spopadli z nekaj težkimi okoliščinami. Napetosti se lahko med tednom stopnjujejo, zaradi česar bo nadrejenega nujno obvestiti o dogodkih. STRELEC 23.11.-21.12.: Strel- ci v novejši zvezi več časa namenite raziskovanju interesov drug drugega, predvsem pa se ne podredite rutini, ki lahko škodi strasti. Raven splošne energije ne bo najboljša! KOZOROG 22.12.-20.1.: Zahtevna preizkušnja na delovnem mestu bo od vas zahtevala izjemno veliko pozornosti in časa. Zadostna mera koncentracije in predanosti bosta poskrbeli za rezultate. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ne bo vam najbolj po godu, če se bodo sodelavci v službi vtikali v vaše zasebno življenje. Strogo boste ločevali med zasebnim in poslovnim, dela ne boste jemali s seboj domov. RIBI 20.2.-20.3.: Spremenjena življenjska pot vas bo vsaj na začetku obremenjevala in vam jemala energijo. Ne obupajte! S časoma se boste privadili na dinamiko vsakdanjika in v njej več kot uživali. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B0. marca 2014 25 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Una Ferrari per due 23.25 Talk show: Porta a Porta Rai Due Rai Tre Canale S 7.00 Nan.: Friends 7.50 Serija: Le regole dell'amore 8.45 Nad.: Una mamma per ami-ca 6.45 Risanke 8.05 Sorgente di vita 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Resn. show: Grande Fratello 14.10 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Dragon ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uo-mini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.25 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Giustizia pri-vata (dram., i. G. Butler) 23.30 Tiki taka -Il calcio e il nostro gioco La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Nan.: Il com-missario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Serija: Rex 22.55 Serija: The Good Wife 23.55 Emozioni 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Aktualno: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Presa di-retta 23.10 Serija: Hotel 6 stelle u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.50 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra! 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.10 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Grande Fratello 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |r Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Obzorja duha 11.15 Dok. odd.: Pogled na... 11.55 Dok. serija: Village Folk 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.4018.40 Otroški program: OP! 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Pisave 23.40 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.30 19.10, 22.55 Točka 15.20 Med valovi 15.45 Kaj govoriš? 16.10 Intervju 17.10 Dok. odd.: Oblast 18.10 Dober dan, Koroška 18.40 Prava ideja! 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 21.25 Nad.: Mojster pravice 23.45 Zabavni kanal (t Slovenija 3 6.00 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.00 23. Redna seja DZ, prenos 19.00 Dnevnik 19.35 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 14.50 Ciak Junior 15.20 Lynx magazin 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Glasba zdaj 17.30 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meri-diani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 23.45 Infokanal Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Folklora Mandrač 20.00 Med nami 21.10 Predstava: Avtorskop 21.55 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke 7.20 12.45 Nad.: Budva na morski peni 8.20 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.15 10.25, 11.35 Tv Prodaja 9.30 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.40 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.50 Serija: Prenovimo kopalnico 12.15 Kamera teče 13.45 Film: Poroka na hitro 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Serija: Skriti šef 21.00 Serija: Seznam strank 21.55 24UR - zvečer 22.25 Serija: Hiša iz kart 23.30 Serija: Zdravnikova vest Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.1014.25 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.20 Serija: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.3019.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.10 Film: Divja Afrika 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Tatovi 22.10 Nad.: Grimm 23.00 Film: Talci v vesolju H|| Ponedeljek, 31. marca Là Raistoria, 21.15 Una giornata particolare Italija, Kanada 1977 Režija: Ettore Scola Igrajo: Marcello Mastroianni, Sophia Loren in John Vernon Eden najbolj poznanih filmov v katerem nastopa dvojica Loren - Mastroianni, je tudi prefinjena politična melodrama, ki se odvija šestega maja 1938, na dan, ko Hitler obišče Rim. Antonietta je gospodinja, mati šestih otrok, ostane doma, ko se njen mož in vsa soseda udeležijo zgodovinskega dogodka. Sama v mestnem nebotičniku spozna pre-finjenega homoseksualnega soseda Ga-brieleja, ki je bil do nedavnega znana radijska osebnost. Dan se prevesi v noč in med sosedoma se splete poseben odnos, ki radikalno spremeni njun pogled na svet. Film je bil predstavljen na Canneskem festivalu in imel kar dve nominaciji za Oscar-jevo nagrado. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Maša; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamen-ti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scel-ta da Radio Capodistria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne kri-vuje; 15.30 DIO; 16.10 Sopotnik v (post)de-lovno popoldne; 18.00 Izštekani po izšteka-nih; 18.25 Vse najboljše - iz pogovora s Sopotnikom; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 21.30 Top albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 30. marca 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / nepal - Sporočilo izletnikov Primorskega dnevnika Srečno prileteli Izletniki Primorskega dnevnika, ki se v teh dneh brezskrbno potepajo po Nepalu, so tja srečno prispeli. Kot so sporočili, se imajo lepo, kot je razvidno iz fotografije, pa jih gotovo tudi ne zebe. Morda se bodo v na- slednjih dneh še kaj oglasili, vsekakor pa bomo več o njihovih dogodivščinah zvedeli ob povratku. celovec - »Zgodovinski dogodek« Prvič po desetletjih avtobusna linija Celovec-Ljubljana in nazaj CELOVEC / LJUBLJANA - Mesti Celovec in Ljubljana sta od včeraj povezani z avtobusno linijo! Gre nedvomno za zgodovinski dogodek kajti obe prestolnici nista bili povezani z avtobusno linijo skozi desetletja. Linija je namenjena tako izletnikom kakor tudi študirajočim in ljudem, ki se vozijo v službo iz Celovca v Ljubljano ali obratno. Nova avtobusna linija čez Ljubelj vključuje tudi letališči v Celovcu in na Brniku, odhodi pa bodo štirikrat dnevno, tudi ob nedeljah. Prvi odhod avtobusa je vsak dan ob 4:10 s celovškega letališča, vmesne postaje pa so glavna avtobusna postaja pri celovškem kolodvoru, v Ko-žentavri, v Kranju, na Brniku (ob 5:41 uri). V Ljubljano bo zeleni bus z oznako »Alpe-Adria-Line« prispel ob 6:13. Nadaljnji odhodi iz Celovca bodo ob 8. uri zjutraj, ob 13:30 uri in ob 16:15 uri. Avtobusi iz Ljubljane v Celovec pa gredo ob 5:45 uri, ob 7:45 uri, ob 11:30 in ob 16:30. Na predstavitvi nove avtobusne linije v petek pri celovškem kolodvoru, katere sta se udeležila tudi dežel- Dogodek so v Celovcu praznovali s torto ni svetnik Zelenih Rolf Holub in generalna konzulka R Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj, je bilo povedano, da bo dežela Koroška podprla projekt do leta 2017 s skupno 348.000 evrov, mednarodno povezavo pa podpira tudi Evropska unija. Poslovodja družbe »Kärnten Bus« Mirko Zeichen-Picej je povedal, da bosta novi projekt izvajali podjetji Juwan in Ebner s Koroške. Vožnja v eno smer stane za odrasle 19 evrov, za upokojence, študente, šolarje in vajence pa velja popust (12,50 evrov). Še večji je popust za otroke do 15 let (5,50 evrov). (il) celovec - Imenovanih bo 16 članov Narodnostni sosvet za Slovence v Avstriji po sedmih letih mirovanja spet aktiven Poslopje parlamenta na Dunaju CELOVEC - Tako imenovani narodnostni sosvet za Slovence v Avstriji, svetovalni organ avstrijske zvezne vlade pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, bo po skoraj sedmih letih mirovanja ponovno začel delovati. Kot je namreč povedal zadnji predsednik tega organa, Marjan Sturm (ZSO), bo zvezni kancler Fay-mann že v naslednjih dneh imenoval vseh 16 članov sosveta. Pri tem je obžaloval, da ni prišlo do reforme zakona o narodnih skupnostih, tako da bo sosvet tudi v bodoče deloval po starih kriterijih in pristojnostih. V roku, do katerega so morale politične in kulturne organizacije koroških Slovencev, Cerkev in politične stranke imenovati predstavnike, ki naj bi bili zastopani v sosvetu, sta Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) predlagala Marjana Sturma, Trudi Moschitz in Heleno Verdel, za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščansko kulturno zvezo (KKZ) so predlagani Nanti Olip, Karel Hren in Micka Opetnik, za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik, Heribert Kulmesch in Reginald Vospernik. Od treh organizacij predlaganih devet oseb bo zvezni kancler izbral verjetno po dve osebi, osemčlansko manjšinsko kurijo pa bosta dopolnila predstavnik/ca štajerskih Slovencev (Susanne Weitlaner - Člen 7) in predstavnik katoliške cerkve. V zadnjem sklicu je to bil župnik Jože Valeško. Osemčlansko skupino strank pa bodo predvidoma sestavljali socialdemokrati (SPO), svobodnjaška stranka (FPO) ljudska stranka (OVP), Zeleni in Team Stronach (TS) na osnovi izida deželnih volitev iz leta 2013. Kot je znano, je leta 2008 upravno sodišče dalo prav odvetniku Rudiju Vouk, ki se je pritožil, da so- svet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja ni korektno sestavljen. Po zakonu ima gre-mij 16 članov, od tega jih osem predlagajo deželnozborske stranke. Pogoj pa je, da prihajajo strankarski zastopniki iz vrst slovenske narodne skupnosti ali pa vsaj naj bi znali slovensko. Tega kriterija predstavnika svobodnjaške stranke v sosvetu nista izpolnila, tako da je sosvet prenehal delovati. V zadnjih letih je zato dajala svoje soglasje k proračunu in razdelitvi sredstev, ki jih Avstrija namenja slovenski manjšini in njenim organizacijam, neka komisija, ki jo je z ministrskim odlokom imenoval urad zveznega kanclerja. Tako glede sosveta kot tudi komisije je bilo slišati dosti kritičnih pripomb iz vrst manjšine na račun učinkovitosti tega gre-mija, prav tako glede političnega vpliva na gremij, saj si vlada izbere osebe, ki na koncu sedijo v sosvetu. Sturm kot zadnji predsednik sosveta pa je prepričan, da je sosvet pomemben organ, ki ponuja določene možnosti. V zvezi s poživitvijo sosveta pa je napovedal, da bo le-ta v bodoče zavzel „stališče do raznoraz-nih odprtih vprašanj«. Že znano je medtem, ko kdo bo avstrijske manjšine zastopal v t.i. Svetu publike (Publikumsrat) Avstrijske radiotelevizije (ORF). Urad zveznega kanclerja na Dunaju je namreč že objavil seznam imen osebnosti po katerem bo zastopnik avstrijskih narodnih skupnosti v tem gremiju Karl Hanzl, predstavnik češke narodne skupnosti.Hanzl je bil februarja letos tudi ponovno izvoljen za predsednika sosveta za češko narodno skupnost. Predseduje pa mu medtem že16 let. Karl Hanzl je član Sveta publike od leta 2005 naprej, dotlej pa je to funkcijo izvrševal koroški Slovenec Reginald Vospernik.(il) il PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja,30 . marca 2014 27 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V ponedeljek, 31. marca ob 20.30 / Vi- taliano Trevisan: »Una notte in Tuni-sia«. / Ponovitve: v torek, 1. aprila, ob 20.30. V sredo, 2. aprila, ob 20.30 / Marco Paolini: »Ballata di uomini e cani - de-dicata a Jack London«. / Režija: Marco Paolini. / Ponovitve: od čtrtka, 3. do sobote, 5. ob 20.30 in v nedeljo, 6. aprila, ob 16.00. V torek, 1. aprila, ob 21.00 / Stefano Massini: »Balkan burger - e' la storia di Razna che visse piu' volte« / Ponovitve: v sredo, 2. in v četrtek, 3. aprila, ob 21.00. Dvorana Bartoli V sredo, 16. aprila, ob 21.00 / Ambra Rinaldo: »La notte degli ulivi« / Ponovitev: V petek, 18. aprila, ob 18.00. V četrtek, 17. aprila, ob 21.30 / Ambra Rinaldo: »Il vangelo secondo Pilato« / Ponovitev: v petek, 18. aprila, ob 21.30. Gledališče Miela V torek, 8. aprila, ob 21.00 / Marta Cuscuna: »La semplicita' ingannata« / Ponovitev: v sredo, 9. aprila. GORICA ■ Komigo 2014 Kulturni dom V nedeljo, 30. marca, ob 20.30 / F. B. Sedej »Umor v vili Roung«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V soboto, 5. aprila, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V sredo, 9. aprila, ob 20.00 / Mike Bart-lett: »Krči«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 30. marca, ob 19.30. / Rudi Šeligo: »Svatba«. V četrtek, 3. aprila, ob 20.00 / Rudi Šeligo: »Svatba«. V četrtek, 3. aprila, ob 19.30 / »Rihard III. + II.«. / Ponovitev: v sredo, 9. aprila, ob 19.30. V ponedeljek, 7. aprila, ob 12.00 / Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. / Ponovitev: v torek, 8. aprila, ob 11.00 in ob 19.30. Mala dvorana Slovensko mladinsko gledališče V torek, 1. aprila, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. V sredo, 2. aprila, ob 20.00 / Maja Ha-derlap: »Angel pozabe«. / Ponovitev: v petek, 4. in v ponedeljek, 7. aprila ob 20.00. V torek, 8. aprila, ob 20.00 / Kobo Abe: »Prijatelji«. Slovensko Mladinsko Gledališče Danes, 30. marca ob 20.00 / Natalija Manojlovic: »Zakulisje prvakov«. V ponedeljek, 31. marca, ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Pavla nad prepadom« / Režija: Matjaž Pograjc. V torek, 1. aprila, ob 20.00 / Marko Bulc, Matej Recer: »Ko slišim besedo igralec, se primem za denarnico« / Režija: Marko Bulc. V četrtek, 3. aprila, ob 17.00 / Svetla-na Makarovič: »Krizantema na klavirju« / Režija: Janja Majzelj. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki Trg V sredo, 9. julija, ob 21.00 / Nastopa- la bo slavna rock ikona, John Fogerty, bivši frontman znane skupine Cree-dence Clearwater Revival. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 30. marca, ob 16.00 / balet / Sa-verio Marconi in Stefano D'Orazio: »Cercasi Cenerentola« / Predstava v angleščini. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 8. aprila, ob 20.45 / koncert / »Gringolts Quartet« / Nastopajo: Ilya Gringolts, Anahit Kurtikyan - violina; Silvia Simionescu - viola in Claudius Herrmann - violončelo. V torek, 15. aprila, ob 20.45 / koncert / »Capella Savaria Zsolt Kallo«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V ponedeljek, 31. marca, ob 20.45 / balet / »RIOULT Dance New York«. / Umetniški vodja, koreograf - Pascal Rioult. V torek, 22. aprila, ob 20.45 / koncert / Nastopa: »Göteborgs Symfoniker« / dirigent - Gustavo Dudamel. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana Danes, 30. marca, ob 19.00 / »Konser-vatorij za glasbo in balet« / Letna predstava baletne in srednje baletne šole. Slovenska filharmonija V sredo, 9. aprila, ob 19.30 / koncert / »Glasniki novih obzorij« / Luka Juhart - akordeon; Patrick Demenga in Thomas Demenga - violončelo. V torek, 15. aprila, ob 20.00 / koncert / »Neofonia« / Dirigent: Steven Loy / Solista: Nina Prešiček - klavir in Aleš Klančar - trobenta. Gallusova dvorana V četrtek, 17. aprila, ob 19.30 / koncert / »Simfonični Orkester RTV Slo- venija: Slovenski komorni zbor« / Dirigent: Matthias Bamert / Solisti: Theresa Plut, Nuška Drašček Rojko, Matjaž Stopinšek, Jože Vidic, Janko Vol-čanšek. / Ponovitev: v petek, 18. aprila, 19.30. SNG Opera in balet Ljubljana V sredo, 9. aprila, ob 19.30 / balet / Ludwig Minkus: »Don Kihot«. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 19.30, v petek, 11. ob 18.00, v soboto, 12. ob 19.30, v torek, 15. in v sredo, 16. aprila, ob 19.30. V ponedeljek, 14. aprila, ob 11.00 in ob 17.00 / balet / Bohuslav Martin: »Kdo je najmočnejši na svetu«. Kino Šiška V torek, 1. aprila, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Blood Red Shoes (VB), Slaves (VB) V sredo, 2. aprila, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Mum (Morr Music/ISL), Kleemar (SLO). V torek, 8. aprila, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: God is an Astronaut (Irska). V petek, 11. aprila, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Comeback Kid, Xibalba, The Greenery, Malevolence. V soboto, 12. aprila, ob 20.00 / koncert / Jazz večer z Zlatkom Kaučičem v »December Soul Trio«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella: še danes je na ogled razstava tržaškega grafika, slikarja in kiparja Franka Vecchieta »Memorabilia«. Prirejata jo Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Društvo za umetnost Kons. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Ljubljanski grad: do 10. aprila je na ogled likovna razstava umetnika Jožeta Spacala: »Od slutnje groze do Erosa«. / Za obisk razstave priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO AVTOMOBILSKA OZNAKA NOVEGA SADA DELO KNJIŽEVNIKA^ NA SLIKI ~ POSEBNO LETALO BERI PRIMORSKI DNEVNIK GLAVNO MESTO TOGA ITALIJANSKI SP0LNIK INDIJSKI REFORMATOR FINSKI RAČUNALNIKAR DELO I KNJIŽEVNIKA L NA SLIKI V IAZ. LJUDSTVO PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GLAVNO MESTO LAKONIJE STRUPEN PRESNOVEK KRILO RIMSKE LEGIJE KMEČKO NASELJE NEMŠKI IGRALEC (THEO) NARODO-SLOVEC, NARODO-PISEC ANGL. BAND, THE ... EVR. PRESTOL-NICA(ORIG.) NEPRIJETEN OBČUTEK EVA SRŠEN REKA V PIEMONTU INDIJSKI FILMSKI IGRALEC SINGH ANGLEŠKI PISATELJ FINO-MEHANIK GRŠKA Črka ANTON PETJE JE INDUKTIVNO IN TUDI INFRARDEČE KRAJ PRI SENTI V SEVERNEM BANATU IT. RADIO-TELEVIZIJA Športna OBLEKA NELSON PIQUET SKRIVNOST IZDAJATELJ NAŠEGA DNEVNIKA GLAVNO MESTO SAUDSKE ARABIJE IT. NIKALNICA MESTO V NIGERIJI AM. PEVEC KING COLE IZSELJENEC V NOVI SVET DROG ZA ZAVESE VLADAR JUŽNOAMERIŠKIH INDIJANCEV / OKRASNA NIT ALI PRAMEN IZ NITI VRSTA PLINA MESTO PRI TERAMU iumihiMI NOVOZELANDSKA PAPIGA EVROPSKI VELETOK OTOK V KIKLADIH ZORMANOVA JUNAKINJA VODNA RASTLINA GLEDALIŠKE IGRE MELODIJA DEKLICA IZ "ČUDEŽNE DEŽELE" TULEC, Škatlica ZA OČALA RICHARD OWEN KDOR IMA OBLAST KITI S PODALJŠANIM ENIM ZOBOM ADA NEGRI NAPRAVA ZA MERJENJE ODBOJA V MORJU LENINOV NASLEDNIK PISATELJ, PISEC (IRON.) REKA V BOSNI BEOGRAJSKI NOGOMETNI KLUB DVOČLENIK GLASBENA, TONOVSKA LESTVICA PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA V RUSIJI DRŽAVNI ORGAN ZA JAVNI RED IN VARNOST ANTON VODNIK SLOVENSKI SKLADATELJ OSKAR KJUDER REKA V ANGLIJI NAVLAKA NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA OKRASNA RASTLINA S ŠIROKIMI LISTI NAJVIŠJA GORA V TURČIJI SPREMLJEVALEC OGNJA USLUŽBENKA NOČ. LOKALA ZINADINE ZIDANE RISTO SAVIN SLOVENSKI IGRALEC (IVO) BOJAN ADAMIČ NEPOZNAN ČLOVEK ORNELLA VANONI ARABSKI ŽREBEC VILI PRINČIČ NAJVEČJA SLADKOVODNA GLOBEL V IZRAELU VELIKA IN LEPA VEŽA, SLAVNOSTNA DVORANA NEKDANJI SEKRETAR OZN (KOFI) MIHA ARIH KRMA ZA KONJE REKA V ANGLIJI, PRITOK OUSE SESTAVNI DEL ŠKOTSKIH IN IRSKIH PRIIMKOV DVOJICA SLOVARČEK - HANI = azijsko ljudstvo na Kitajskem in v Vietnamu • ILA = mesto v Nigeriji • LINGEN = nemški filmski igralec • NANAK = indijski verski reformator ■ SINGH = indijski filmski igralec • TEES = reka v Angliji 2 8 Nedelja, 30. marca 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / : > Sonce vzide ob 6.49 in zatone J z ob 19.30 gQ Dolžina dneva 12.41 Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 19.25 Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Danes: ob 3.19 najnižje -51 cm, ob 9.15 najvišje 39 . cm, ob 15.07 najnižje -45 cm, ob 21.26 najvišje 57 — cm. Jutri: ob 3.54 naj nižje -55 cm, ob 9.52 najvišje 37 cm, ob 15.36 najnižje -40 cm, ob 21.53 najvišje 56 cm. Morje je skoraj § mirno, temperatura morja 13,2 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .650 Vogel ................280 Kranjska Gora.........30 Krvavec .............. 120 Cerkno................35 Rogla..................80 Piancavallo...... . . . .400 Forni di Sopra .......270 Zoncolan............380 Trbiž .................254 Osojščica ............160 Mokrine .............320 Prodana Nobelova nagrada nekdanjega ministra NEWYORK - Nobelovo nagrado za mir se očitno lahko tudi kupi. V ZDA so namreč na dražbi prodali Nobelovo medaljo nekdanjega argentinskega zunanjega ministra Carlosa Saavedre Lamasa, ki jo je prejel davnega leta 1936. Anonimni kupec je zanjo odštel 1,1 milijona dolarjev, je razkrila dražbena hiša Stack's Bowers Galleries iz New Yorka. Dražbena hiša pa je prav tako sporočila, da je nagrado na dražbi prodal zbiratelj, ki je želel ostati anonimen, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prodana medalja Nobelove nagrade za mir je že zaradi dobrih 222 gramov zlata, iz katerih je izdelana, vredna najmanj 10.500 dolarjev, a je zaradi odtisa profila Alfreda Nobela in napisa imena prejemnika dragocenejša. Saavedra Lamas je bil med letoma 1932 in 1938 zunanji minister Argentine. 7000 krajev po svetu včeraj za eno uro v temi SYDNEY - Znamenita sydneyjska operna hiša in pristaniški most sta bila včeraj zvečer po krajevnem času za eno uro zavita v temo zaradi okoljevarstvene pobude Ura za Zemljo proti podnebnim spremembam, v okviru katere so včeraj v številnih krajih po svetu za eno uro ugasnili luči. Operna hiša in pristaniški most v Sydneyu pa sta med prvimi svetovnimi znamenitostmi, ki so včeraj bile za eno uro v temi. Sledili so tudi newyorški Empire State Building, Eifflov stolp in ruski Kremelj, ki so ugasnili luči ob 20.30 po lokalnih časih Luči so zvečer pogasnile v približno 7000 krajih po svetu. 10° RAZSTAVA IN PRODAJNI SEJEM vrt, park, urbano zelenje, olrnlnnün življenje na prostem Sejem vrtnih mojstrov 4.5.6. APRIL 2014 gorica URNIK: 10.00/20.00 VS*pp™ISCE p-hV^örvi.. PERTH - V južnem Indijskem oceanu Iskanje malezijskega letala se nadaljuje PERTH - V južnem Indijskem oceanu se je včeraj nadaljevalo iskanje malezijskega letala, ki je skrivnostno izginilo 8. marca. Ostanke letala iščejo na novem območju, ki je od prvotnega iskalnega področja oddaljeno približno 1000 kilometrov. Na območju sta trenutno dve kitajski ladji, včeraj naj bi tja priplula še tri kitajska in eno avstralsko plovilo.Vremenski pogoji za iskanje so po navedbah pristojnih avstralskih oblasti trenutno dobri, a se bodo po napovedih poslabšali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ena od kitajskih ladij je po navedbah avstralskih oblasti, pristojnih za varnost na morju, včeraj ob zori skušala iz morja potegniti prve predmete, za katere domnevajo, da so ostanki malezijskega boeinga 777. Kosi, ki jih iščejo, so sicer dokaj majhni. Po navedbah novozelandske vojske so domnevne razbitine, ki jih je v petek v oceanu zaznalo novozelandsko letalo, velike le od 50 do 100 centimetrov. Avstralski premier Tony Abbott je poudaril, da imajo sodelujoči v iskalni akciji izredno težko nalogo. »Ne smemo podcenjevati tega dela, gre za izredno oddaljeno območje,« je novinarjem danes dejal Abbott. »V širnem oceanu skušamo najti majhne kose razbitin,« je dodal. Malezijski minister za promet Hisha-muddin Hussein pa se je včeraj, tri tedne po strmoglavljenju, zavzel za nadaljevanje iskanja »morebitnih preživelih«. »Čeprav so možnosti zelo majhne ... bomo nadaljevali iskanje morebitnih preživelih,« je dejal v nagovoru svojcem malezijskih potnikov in članov posadke, ki so bili na krovu letala družbe Malaysian Airlines, ki je bilo na poti iz Kuala Lumpurja v Peking. Malezijske oblasti so sicer pred dnevi sporočile, da preživelih ni. Boeing 777 z 239 ljudmi na krovu je z radarskih zaslonov izginil približno uro po vzletu iz Kuala Lumpurja 8. marca. Namenjen je bil v Peking. Iskanje skrivnostno izginulega letala se je na odmaknjen predel Indijskega oceana osredotočilo po številnih satelitskih posnetkih plavajočih predmetov na območju, ki bi bili lahko povezani z letalom. Po novi analizi poti letala se je iskalno območje v petek pomaknilo za okoli 1100 kilometrov severovzhodno. Novi podatki namreč kažejo, da je letalo družbe Malaysia Airlines letelo hitreje, kot so sprva mislili, in tako prej ostalo brez goriva ter strmoglavilo. (STA)