POŠTNINA plačana v gotovini
Leto XV. Štev. 6
TELEFON UREDNIŠTVA:	?5_67
TELEFON UPRAVE:	25-67 in 28-67
TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celle. Prešernova 3 telefon 280
Maribor, četrtek 9. januarja 1941
NAROČNINA NA MESEC Preleman v nora v! ali bo oošti 14 din. Dostavllen na dom 16 dto. tullna 30 din. POSTNI ČEKOVNI PACUNt 11.4®
Cena din !•—
Bitka za obkoljeni Tobruk
Iz Kahfre poročajo, da so angleške čete prešle v napad na 125 km od egiptske meje oddaljeno utrjeno italijansko mesto Tobruk in napovedujejo padec še ta teden - Tudi Italijani poročajo, da se Angleži bližajo Tobruku
ANGLEŠKA POROČILA KAHIRA, 9. jan. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleških čet na Bližnjem vzhodu poroča, da so angleške čete prešle v napad na obkoljeni Tobruk.
KAHIRA, 9. jan. Associated Press. Brkanske mehanizirane puščavske čete so privlekle topove pred Tobruk. Tudi druge čete so mesto že popolnoma obkrožile. Priprave so že v stadiju začetka bombardiranja in Ofenzive na mesto z zemlje, morja in zraka. Zunanje obrambe Tobruka so že dosegle angleške patrulje, prav tako tudi trdnjavice na zahodu mesta. Britanski vojaški krogi zatrjujejo, da je usoda Tobruka zapečatena ter da mesta sploh ni mogoče več dolgo braniti. Columbijski radijski sistem je sicer dobil poročila, da misli maršal Graziani poslati oblegani trdnjavi pomoč Iz Benghazija, vendar pa s© splošno zatrjuje, da je padec Tobruka gotova stvar ter ga pričakujejo še ta teden. 1 4 &***« INFORMACIJE yNITED PRESS KAHIRA, 9. jan. United iPress. Angle-
ški vojaški strokovnjak je izjavil dopisniku, da so angleške čete prepeljale veliko tankov, blindiranili avtomobilov, topov in čet pred Tobruk, ki je obkoljen, vendar je še vedno odprta ena pot za posadko, da se iz Tobruka umakne. Verjetno je to cesta ob obali. London pa javlja, da so že vse zveze med Tobrukom in Derno prekinjene. Žrtve angleških in avstralskih vojakov znašajo pred Bardijo manj kot 600, kar pomeni, da je padel en angleški vojak na 500 ujetih italijanskih. Nekateri menijo, da bo poteklo več dni, preden bo izvršen napad na Tobruk. Najprej je treba pripeljati vso težko artilerijo.
POLOŽAJ TOBRUŠKE LUKE
KAHIRA, 9. jan. Reuter. Gb priliki pričetka bojev za Tobruk izjavljajo na poučenem mesto, da je Tobruk eno Izmed najboljših naravnih pristanišč v severni Afriki. To pristanišče tvori zaliv, ki leži v smeri od zahoda proti vzhodu in obsega površino 4000 kvadratnih jardov. To pristanišče je zaščiteno od vseh strani,
razen od vzhoda, da ga je mogoče uporabljati ob vsakem vremenu. Globina morja znaša v sami luki okoli 12 metrov, ob obali pa nekaj manj. Tobruk leži oddaljen v zračni črti od egiptsko-libijske meje približno 120 km. Mesto so osvojili Italijani v vojni s Turki leta 1911. Trdnjave okoli Tobruka so moderne defenzivne utrdbe, katere so Italijani v času sedanje vojne še znatno okrepili. Iz mesta vodita dve dobri cesti, ena na vzhod v Bardijo, druga pa v El Aden, od koder gre dalje na Derno. Tobruk trpi zlasti zaradi pomanjkanja vode, ki jo morajo dovažati iz Derne.
BERGONZOLLI POBEGNIL
BARDIJA, 9. jan. Associated Press. Generala Bergonzolija, branilca Bardije, ki je pobegnil iz obleganega mesta, še niso našli.
ITALIJANSKA POROČILA
RfM, 9. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sle-
>
jži
Terenske in vremensbe težave v Albaniji
Boji med Grki iri Italijani zavzemajo še vedno obliko pozicijskih spopadov — Italijani se utrjujejo na Mokri planini in pripravljajo na obrambo Va one — Večja aktivnost letalstva
ITALIJANSKO VOJNO POROČILO cijc na planini Mokra ter dovažajo težke RIM. 9. jan, Stefani. Italijansko rvrhov- topove, ki lahko streljajo 25 km daleč.
Italijanska letala stalno napadajo grške kolone. Sedaj se je izvedelo, da je bil sektor Himara zavzet prej, preden so imeli Italijani čas, da vržejo obrambne naprave v zrak.
no poveljstvo ju izdalo o položaju v Albaniji včeraj sledeče poročilo: Na grškem bojišču: Delovanje lovskih letal, ki so povzročila sovražniku težke izgube in preprečila njegove napadalne poskuse na naše prednje postojanke. Angleška letala so večkrat bombardirala naše sanitarne oddelke, vendar pa žrtev ni bilo. Zbita so bila tri sovražnikova letala, ki so goreča padla na tla. Naše pomorske enote so z očitnim uspehom bombardirale kraje in ceste na sovražnikovi obali.
RIM, 9. jan, AP. Italijanske vojne ladje so obstreljevale grške pozicije na albanski obali z vidnim uspehom, javlja italijansko vrhovno poveljstvo,
GRŠKO URADNO POROČILO
ATENE, 9. jan. At. ag. Uradno poročilo glavnega generalnega štaba št. 74 javlja, da je bilo v teku včerajšnjega dne nekaj lokalnih operacij. Zajetih je bilo 300 Italijanov ter raznovrsten vojni material.
ŠTEVILO UJETNIKOV
ATENE. 9. jan. Reuter. Doslej je v Grčiji ujetih 14.000 italijanskih vojakov.
STRELJANJE V DOLINI SKUMBE
Z ALBANSKE MEJE, 9. jan. Reuter. Zaradi slabega vremena je bila aktivnost na severnem bojišču Albanije omejena le na delovanje patrulj. Samo v dolini Skum-be odmeva močno artilerijsko streljanje od zore do mrfcfea. Letala so izvedla le lzvidniške polete in bombardirala posamezne transportne kolone.
PRIPRAVE ZA OBRAMBO VALONE
ATENE, 9. ,ian. Associated Press. Bri» tanski bombniki so po snežnem viharju bombardirali Elbas^n, Italijani so evakuirali veliko civilnega prebivalstva Iz Valone ter se pripravljajo na obrambo tega pristanišča.
UTRJEVANJE ITALIJANSKIH POLOŽAJEV
ATENE, 9. jan. United Press. Po ve. steli iz Albanije utrjujejo Italijani pozi-
LETALSKI NAPADI
ATENE, 9. jan. At. ag. Grška letala so v teku včerajšnjega dne bila zelo aktiv, na in so bombardirala razne vojaške objekte sovražnika. Italijanski bombniki so napadli v noči na 8. jan. Solun. Material, na škoda je neznatna, ljudskih žrtev ni bilo. Sovražna letala so vrgla bombe tu. dl na neke vasi v okolici Arte brez škode za ljudi in material.
TEŽAVE TERENA IN VREMENA
CARIGRAD, 9. jan. ZPV. Operacije v Albaniji so v zadnjem času v zastoju, vendar ni mogoče trditi, da je na boji. ščih mirno. Ponavljajo se neprenehoma manjši in večji pozicijski napadi in protinapadi, vendar brez večjih rezultatov. Vzrok za to je treba iskati v samem gor. skem ozemlju, kjer se boji bijejo, še bolj pa v vremenskih razmerah. Vse te, celo v poletnem času težko prehodne gore. pokriva sedaj debel sneg in cesto divjajo veliki snežni viharji. Vojskovanje na itakem terenu je silno težko tako za na. padalca kakor za branitelja. Kljub temu ugotavljajo tuji opazovalci, da Grki stalno napredujejo, čeprav počasi, osvajajoč položaj za položajem.
Pomirjevanje javnosti v Bolgariji
1 CURIH, 9. jan. ZPV. Kakor poročajo iz Sofije, je sklical ministrski predsednik dr. Bogdan Filov po svoji vrnitvi z Dunaja sejo vlade v nekem gradiču v okolici Sofije, da poda poročilo o razgovorih z zastopnikom nemške vlade. Med javnostjo je nastalo v Bolgariji v zadnjem času zaradi alarmantnih vesti veliko razburjenje, ki je prisililo vlado, da bo izdala posebno pomirjevalno poročilo in sklicala v vseh
večjih krajih javna zborovanja. Na poučenem mestu zatrjujejo, da se Bolgarija ne bo vsaj zaenkrat spuščala v nobene pustolovščine, ker ji tega ne dovoljuje ne notranji ne zunanji položaj.
SOFIJA, 9. jan. Reuter. V različnih mestih bodo v nedeljo shodi ministrov ter vladnih poslancev. Dovajajo se v zvezo z vrnitvijo Filova.
Anglija dovolila Franciji živila
\VASHINGTON, 9. jan. AP. Britanska vlada je na Rooseveltovo prošnjo dovolila, da se pošlje preko ameriškega Rdečega križa v nezasedeno Francijo kondenzirano mleko in obleka za otroke. Prva ladja bo odšla iz Amerike koncem meseca. Razdelitev bo nadziral Rdeči križ USA.
AMSTERDAM, 9. jan. DNB. V Londonu je bilo uradno sporočeno, da je angleška vlada odobrila uvoz kondenziranega mleka in podobnih produktov po ameriškem Rdečem križu v zasedene kraje Francije. Mleko je namenjeno samo deci in se bo razdeljevalo pod direktno
kontrolo ameriškega RK. Ta koncesija pa ne pomeni kakršno koli izpremembo blokadnega postopanja proti zasedeni Franciji, pravijo v Londonu.
ŽENEVA, 9. jan. DNB. Statistični leto. pis, ki ga je izdalo francoslco glavno tajništvo za informacije, ugotavlja,, da se na vsej Obali, od Dunkerquea do Blaritza, ne more ničesar uvažati. Angleška blokada je temu kriva, Luke Sredozemskega morja prejmejo nekaj blaga, kar je pa premalo za potrebe Francije. Letopis prinaša podrobne statistične podatke o prejšnjem in sedanjem uvozu ter zaključuje, da Francija ni bila nikoli povsem navezana
deče uradno vojno poročilo i-z Afrike: V Kšreiiaiki akcija patrol in topništva med Bardijo in Tobrukom. Naša letala so torpedirala neki sovražnikov rušilec pri So-lumu. Patrole lovskih in bojnih letal so streljale s strojnicami in bombardirale Sovražnikove mehanizirane oddelke. Sovražnikovo letalstvo je izvedlo številne polete nad raznimi kraji Kirenaike in nad mestom Tripolisem, kjer so 4 mrtvi in 25 ranjenih. Neko sovražnikovo letalo je bilo v borbi zbito od našega lovskega letala.
RIM, 9. jan. AP. Italijansko vrhovno poveljstvo javlja, da so Italijanska letala torpedirala neki angleški rušilec pred Sotlumom. Rezultat še ni znan,
RIM, 9. jan. Associated Press. Rimski radio je objavil, da se močne edinice angleške vojske bližajo Tobruku. Posvaril je italijansko javnost pred »naivnim in neumnim gledanjem na to vojno, da je lahka. Z odporom in odločnostjo pa bomo vojno končno dobili!«
,na sam uvoz od zunaj, zato tudi zdaj ne bo lačna. Francozi se lahko pritožujejo, da nimajo dovolj hrane, vse to je pa zato, ker so odrezani od svojih kolonij po an-glešk' blokadi.
VICHY. 9. jan. Reuter. Francoska vlada je sklenila drastične ukrepe, da reši pariško prebivalstvo pred lakoto in mrazom. Izdala je posebna določila za prevoz hrane in ogreva v Pariz.
Nemške čete v Italiji
CURIH, 9. jan. ZPV. Nemški listi priznavajo sedaj prvič, da se mude v Italiji že nemške čete, ki naj sodelujejo pri bojih v Sredozemlju, kjer je treba zlomiti dominirajočo moč Velike Britanije. Kakor govore Švicarske zasebne informacije, so odhajale nemške čete v Italijo že od sredine decembra dalje in sicer po vseh treh železnicah, ki vežejo Nemčijo z Italijo. Te čete so še vedno v Italiji. Kje bodo uporabljene, še ni mogoče napovedovati.
Stalin poklical Crippsa
NEW, YORK, 9. jan. ZPV. Ameriški listi z velikim zanimanjem komentirajo vest National Broadcasting Systema, da je po sestanku sovjetskega veleposlanika Majskega z angleškim zunanjim ministrom Edenom poklical Stalin k sebi angleškega veleposlanika v Moskvi sira Strafforda Crippsa.
TRI AMERIŠKE MORNARICE
WASHINGTON, 9. jan. AP. Ameriška mornarica je razdeljena na 3 flote; atlant-sko, pacifiško in azijsko. Mornarica dobi 42.000 novih mornarjev.
NEW YORK, 9. jan. Stefani. Vojna mornarica USA bo razdeljena na tri sekcije: atlantsko, tihomorsko in daljnovzhodno. Mimo tega bodo uvedli v vojski posebne oddelke za kemično vojno.
USA DOBE PADALCE
WASHINGTON, 9. jan. Stefani. Ameriška vojska pripravlja oddelek padalcev, ki bo štel 4000 mož.
REŠENI ANGLEŠKI MORNARJI
LIZBONA, 9. jan. Havas, Blizu Cap Verda se je izkrcalo 23 potnikov in članov posadke angleške ladje, ki jo je potopila neka italijanska podmornica. Prepeljali so jih v neko pristanišče portugalske Afrike.
Tretja M brez napada na London
Nemška poročil govore samo o manjših letalskih napadih - Napadi na AngSijo po dnevu Angleški letalski napadli — Potopljena ang eška podmornica
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 9. jan. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: O priliki nekega sunka proti vzhodni obali Anglije, je neki naš čoln ob ustju Temze napadel sovražen konvoj, ki ga je spremljala večja skupina rušilcev, ter potopil eno 2500tonsko trgovinsko ladjo. Naša letala so tudi včeraj kljub neugodnemu vremenu znova napadla London. Manjše skupine bombnikov so ves dan učinkovito bombardirale angleško glavno mesto. Odvrgle so nanj večje število zažigalnih in eksplozivnih bomb. Nadalje so posamezna letala uspešno napadala letališča, železniške naprave in
važne vojaške ter industrijske naprave v južni in srednji Angliji. Pri tem so na več letališčih s svojim orožjem v nizkih poletih obstreljevala številna sovražna letala. Hudo je bila poškodovana neka kemijska tovarna. Neki bombnik, ki je bil na izvidniškem poletu, je na srednjem Severnem morju severno od Greath Yarmou-tha napadel flotiljo anglšekih iskalcev min. Več bomb je zadelo neki brzi čoln. Ladja je pričela goreti in se potapljati. V letalskem spopadu nad Doverjem je bilo sestreljeno eno sovražno letalo.
DRZEN NAPAD LETALA BERLIN, 9. jan. DNB. Neko nemško letalo je izvršilo včeraj smel podvig. V str-
j men ■ padu je bombardiralo neko tovarno Iza motorje blizu Coventryja. Tovarna je *■ bila zaščitena z baražnimi baloni in močno protiletalsko artilerijo. Nemško letalo se je kljub vsemu prebilo skozi in vrglo na tovarno nekaj bomb. Poslopje tovarne je poškodovano. En član nemške posadke je bil ranjen, letalo je bilo poškodovano, vendar se je vrnilo v svojo bazo.
ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 9. jan. Reuter, že tretja noč je bila nad Londonom popolnoma mirna. Včeraj je podnevi prišlo le nekaj nemških letal nad Anglijo. Pri zadnjih napadih je bila poškodovana vvestminstrska katedrala, mestna hiša in Temple.
Ogromni izdatki OSA za oborožitev
Novi državni preračun, ki ga je ftooseveit predložil kongresu, določa od 17 milijard in pol
dolarjev skoraj 12 miliiard za voine namene
\VASHINGTON, 9. jan. AP. Roosevelt je predložil kongresu ameriški preračun v višini 17 milijard in 485 milijonov do-iarjev. Je to največji preračun USA v mirnem času. Za finančno leto, ki se bo zadek) s 1. junijem, je predložil za
10.811,324.000	dolarjev izdatkov za vojaške svrhe. Ta številka pa se bo še povečala, ker bodo USA posojale Angliji vojni material. Letošnji preračun je znašal 13.202,370.970 dolarjev, a od tega je bilo 6.463,923.000 namenjenih za državno obrambo. Za javna dela bo šlo v novem preračunu 502 milijona dolarjev, čez 1 milijarda za pomoč kmetijstvu in prav
toliko za pomoč delavstvu. Roosevelt je izjavil, da pričakuje, da bodo ameriški dohodki znašali 8.275,435.000 dolarjev, torej bo znašal deficit 9.210,093.049 dolarjev. V juniju 1942. bo zrastla zadolžitev od 45 milijard dolarjev na 58 milijard.
WASHINGTON, 9. jan. AP. Senator Barkiey je označil Rooseveltov proračun v višini 17,485.000.000 dolarjev kot »minimum, kar moramo storiti za našo obram bo«. Senator Conna!y je dejal, da je za nove dajatve, pa čeprav »bo mora! sleči srajco«. Senator Starnes verjame, da bo narod z veseljem plačal izdatke za svojo narodno obrambo.
WASHlNGTON, 9. jan. AP. Roosevelt je zahteval od kongresa odobritev
33,500.000	dolarjev za zgraditev 250 leta. lišč, ki jih je sklenil graditi že prejšnji kongres.
VVASHINGTON, 9. jan. DNB. Predsednik predstavniškega doma je po razgovoru z zunanjim ministrom Hullom in finančnim ministrom Morgenthauom izjavil, da je v izdelovanju načrta za pomoč Veliki Britaniji že storjen korak dalje. Vse zakonodajne okoliščine, kj bodo potrebne, bosta verjetno oba doma istočasno sprejela.
LONDON, 9. jan. Reuter. V noči od srede na četrtek ni bilo dogodkov. Angleška letala so bombardirala ponoči pomorske baze v severnozahodni Nemčiji.
ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI
LONDON, 9. jan. Reuter. Nocoj so angleška letala napadla pomorska oporišča v severnozahodni Nemčiji. Neki britanski narednik-pilot, ki ima eno samo roko, je sestrelil v Sredozemlju štiri italijanske bombnike.
POTOPLJENA PODMORNICA
LONDON, 9. jan. Reuter. Admiraliteta javlja, da se podmornica ,Regulus’ že dolgo ni javila in da se smatra zato za izgubljeno.
LONDON, 9. an. Reuter. Admiraliteta javlja, da je podmornica »Regulus« izgubljena. Na krovu je imela 50 častnikov in mornarjev. Od začetka vojne je to 22. angleška podmornica, ki je izgubljena.
Moten položaj v Romuniji
BUDIMPEŠTA, 9. jan. United Press. Iz Romunije prihajajo vesti o vedno večjih neredih. General Ion Antonescu je zaprl večje število članov Železne garde. Upokojil je tudi večje število armadnih generalov. Telefonske zveze med Romunijo in Madžarsko so že tri dni prekinjene.
Leachyjeva zagotovila Franciji
VICHY, 9. jan. AP. Prihod ameriškega veleposlanika admirala Leahyja se smatra kot največji dogodek v Franciji. Politični krogi pravijo, da je bila francoska politika od premirja naprej na osnovi mišljenja, da bo Nemčija dobila vojno ter
da mora Francija skleniti mir z novo Evropo. Admiral Leahy pa je prinesel v Vichv drugačne poglede ter še večja zagotovila, kakor jih je Roosevelt javno povedal.
Strankarske homatife v Argentini
BUENOS AIRES, 9. jan. DNB. Zaradi nekaterih rezultatov pri zadnjih volitvah v provinci Santa Fe so se odnošaji med vladnimi strankami poostrili. Radikalne struje zahtevajo pojasnila o poteku, kakor pravijo, nepravilno zaključenih volitev. Notranji minister je obljubil, da bo dovolil debato o tem v parlamentu, toda
lc pod pogojem, da bodo ostali govorniki v zmernih mejah in ne bodo napenjali strun sovraštva še dalje. V argentinski javnosti krožijo vesti, da. bo predsednik republike Ortis zaradi političnih napetosti odstopil. Pred vladnim poslopjem so močno pojačili straže, povečana je tudi osebna straža Ortisa.
Karambol dveh municij-skih vlakov
BUDIMPEŠTA, 9. jan. Associated Press. Nemški vlak, ki je prevažal mu-nicijo iz Nemčije v Romunijo, se je zaletel v neki drugi vlak. Nastala je strahovita eksplozija. Proga je bila razrušena na tako razdaljo, da bo treba več tednov za popravilo,
VARNOSTNI UKREPI NA IRSKEM
STOCKHOLM, 9. jan. DNB. Od 1. februarja dalje bodo po vsej Irski izginili znaki in imena krajev ob cestah. Vlada je prepovedala postavitev kakršnih kolf znakov, iz katerih bi bilo mogoče izvedeti lego kraja in zvezo s sosednimi mesti.
USTAVLJEN PROMET.
CARIGRAD, 9. jan. DNB. Zaradi večjih del na železniški progi je ves promet med Carigradom in Bolgarijo že nekaj dni ustavljen.
FORD BO GRADIL LETALA ZA ANGLIJO
SANDIGOS, Kalifornija, 9. jan. Reuter. Fordove tovarne in konsolidirane letalske tovarne bodo začele izdelovati velike bombnike za Anglijo. Edell Ford je izjavil, da bo postavil vse svoje michiganske tovarne avtomobilov na razpolago za gradbo letal.
NESPORAZUM V SIRIJI
LONDON, 9. jan. Reuter. Delo italijan-sko.francoske komisije v Siriji zastaja zaradi nove situacije v Sredozemlju. Iz-gleda, da ne bo prišlo do nobenega sporazuma.
BUKAREšKA OPERA
BUKAREŠTA, 9. jan. Bukareška ope. ra,' ki je ob potresu v novembru mnogo frpela, tako da je morala predstave ukiniti, je začela znova delovati. Prva pred-itava bo koncem januarja.
DOBAVE AMERIŠKIH LETAL PO ZRAKU
NEW YORK, 9. jan. Reuter. Britanski predstavnik Ogen pri tovarnah za letala Lockheed, ki je pravkar prispel iz Anglije, je izjavil, da letijo ameriška vojna letala stalno čez Ocean v Anglijo ter prihajajo 100% srečno »čez lužo«. Predstavnik je dejal, da bi ameriška letala tudi lahko ušla, če>bi jih nemška napadla, ker so hitrejša.
KONCERT ZA ZIMSKO POMOČ
BUKAREŠTA, 9. jan. DNB. Združenje tujega tiska je priredilo v svojih klubskih prostorih koncert romunske glasbe v korist zimske pomoči legionarskega gibanja. Navzoči so bili tudi člani vlade in diplomatskega zbora.
PRED DNEVOM LENINOVE SMRTI
MOSKVA, 9. jan. Tass. V Moskvi in po vsej Sovjetski zvezi se pripravljajo za svečanosti ob 17. obletnici smrti Lenina 21. t. rn. Organizirana so mnoga predavanja in razstave, posvečene življenju in delovanju Lenina.
TURŠKA PLOVBA PO SREDOZEMLJU CARIGRAD, 9. jan. DNB. V dobro obveščenih turških krogih smatrajo, da bodo turške ladje dobile dovoljenje za plovbo v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
NOVI VPOKLICI V ITALIJI
RIM, 9. jan. United Press. Italijanska vlada je poklicala pod orožje četrt milijona mladeničev v starosti 19 let. Virginio Gayda piše v »Giornale d’ Italia«, da je v Bardiji padlo ali bilo ranjenih okoli 1000 vojakov. »Padec trdnjave pa je samo še utrdil italijansko odločnost, da se vzdrži do končne zmage!« Vrhovno poveljstvo javlja, da so italijanske čete v Albaniji zadale težke udarce grškim četam.
ITALIJANSKI VOJNI IZDATKI
RIM, 9. jan. Associated Press. Rimski radio je objavil, da se računajo italijanski vojaški izdatki v tej vojni vsak teden na višino 10 milijonov aifgleških funtov sterlingov.
OBSODBE V SIRIJI
BEJRUT, 9. jan. DNB. V zvezi z umorom dr. Sahbanderja so bili pred sodiščem obsojeni nadaljnji trije sokrivci na 15 let težke ječe in 20 iet izgnanstva iz države. Plačati bodo morali tudi vse stroške za proces, blizu 50.000 sirijskih funtov. Sirijski nacionalistični vodja Ar_ dam je bil takoj izpuščen na svobodo, z njim tudi dva druga obtoženca.
RAZLIČNE GOVORICE
LONDON, 9. jan. Reuter. Oslski radio, ki je pod nemško kontrolo, je objavil, da bodo v kratkem izpremembe v francoski vladi ter da bo imenovan Georges Bon-net za ministra. Nemški radio objavlja vest stockholmskih »Dagens Nyheter«, po kateri se pripravlja Anglija v prihodnjih dneh, da zasede iz Ulstra Irsko. Nemški radio je sporočil, da bo nemška reakcija na kršitev irske nevtralnosti prav takšna, kakor je bila na Norveškem.
PREPREČEN PREVRAT V PARAGVAJU
ASUNCION, ,Paraguay, 9. jan. United Press. Paragvajski notranji minister polkovnik Damaso Sosa Valdeg je izdal poročilo, v katerem je rečeno, da je upokojeni polkovnik Frederico Schmidt poizkusil izvesti revolucijo in pohod na Asun-cion. Upor pa je bil v kali zadušen. V državi je mir.
RACIONIRANJE MESA V ANGLIJI
LONDON. 9. jan. AP. Meso je bilo spet racioniirano v Angliji. Javnosti je vlada sporočila, da se mora odtočiti ali za meso ali pa za zmago. Zaradi dovoza vojnega materiala v Anglijo je padel uvoz življenjskih potrebščin.
AMSTERDAM, 9. jan. DNB. Angleški minister za prehrano je sinoči sporočil nove ukrepe v racionalizaciji živeža. Tedensko racioniranje mesa bo znašalo pol drug šiling na osebo. Gostilne, in restavracije bodo predvsem morale reducirati serviranje jajc in sira. Ti ukrepi so v zvezi s tem, da je velik del ladijske tonaže obremenjen s transporti na Bližnji vzhod.
HOPKINS NA PORTUGALSKEM
LIZBONA, 9. jan. Havas. Posebni odposlanec Roosevelta, bivši minister Hopkins, je zaradi slabega vremena odložil svoj odhod z letalom v London.
NOVA BRAZILSKA POSLANIKA
RIO DE JANEIRO, 9. jan. DNB. Novi brazilski poslanik v Kanadi je predsednik narodno gospodarskega odbora Alberto, v Vichyju pa Neves da Fontura.
CIGANSKA TRAGEDIJA
NAPOLI, 8. jan. Stefani. Pod neko skalo ob obali blizu Napolija je spalo 14 ciganov. Nanje se je zrušila skala in jih pokopala pod seboj. Gasilci so rešili izpod kamenja le razmrcvarjena trupla.
NOTRANJE RAZPRTIJE V ClLU
SANTIAGO DE CHILE, S. jan. V či-lenski narodni fronti je prišlo do odkritega preloma. Odbor narodne fronte je namreč zahteval izključitev komunistov iz bloka levičarskih strank. Uprava socialistične stranke je sklenila, da se umakne iz narodne fronte, ki da je nasičena s komunističnimi idejami. Pozvala je ostale socialistične stranke, naj pristopijo k ustanovitvi novega bloka. Socialistični ministri bodo ostali še dalje v vladi.
HUDA NESREČA NA GLAVNEM KOLODVORU	i
M a r i ib o r, 9. januarja
Danes je oikoli 11. na glavnem kolodvoru premikalna lokomotiva povozila 22 letnega delavca progovne sekcije Ferdinanda Vrečka ter mu odrezala nogo in nevarno ranila glavo. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico. Ponesrečenec je čistil kretnice, pa ni videl, da sc mu od zadaj bliža lokomotiva, kar je bilo zanj usodno.
Mariborska napoved: Oblačno in meg-. leno vreme. Ponekod bo še snežilo. Obeta se izboljšanje vremena. Včeraj je bila maksimalna temperatura —2, danes minimalna —4.6, opoldne —4.
Borza. C u r i h , 9. januarja. D e v i-z e : Beograd 10, Pariz 8.80, London 1-6.1250, Newyork 4.31, Milan 21.75, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.15.
Libija* prag k italijanskemu Imperifu v Afriki
ČCa šna "e Clrena k a, ker se bHejo usodni boi zs prev!: do n. črni čelni
nekaterim zalivom, neprimerna za pristajanje ladij. Tobruk ima še najboljšo luko, v Ben-ghasiju so zgradili Italijani večje pomole.
Tripolis so zasedli Italijani že 1912, Cirenaj-ko pa na kraju 1918. Pokrajina je bila prej turška provinca Mohamed II. je postavil Ben- j ghasi za glavno mesto. Nad Demo so se za Mohameda as Senusija naselila bojevita plemena, ki so se pozneje umaknila v notranjost | puščave Z njimi so imeli tako Italijani kakor Angleži mnogo opravka.	'
Med obalo in Kufro leži pomembna oaza Garabub, ki so jo Angleži tudi napadli. Svoj-čas je imela ta oaza v arabskem svetu zelo velik ponien. Tu je ustanovil Mohamed !bn Ali As-Senusi sekto senusijcev. Tu je bil tudi pokopan. Sedež sekte so pozneje prestavili v Kairo. Z egiptsko bazo Sivo veže Garabuh dobra, 133 km dolga avtomobilska cesta.
Zanimivo za libijske ceste je, da teko skoro vse v smeri od severa na jug in obratno. Ob obali vodi le ena sama cesta.
Mladina v Siriti za de Gaullea
Padec Bardije je sprožil zanimanje sveta za oni del severne Afrike, ki ga je veliki fašistični svet oktobra 1938 priključil materni zemlji Italiji in mu dal svojo ustavo. Libija je postala tako italijanska provinca. Meri 1,773.952 'km2 zemlje, od katere je pa le ozek pas ob obali, najgloblje v zaledju Tripolisa, primeren za setev in obdelan. Na tem velikem prostoru puščavskega peska biva nekaj nad
850.000	duš, med temi blizu 68.000 belcev (3092 žensk). Niti štiri desetine človeka ne pride na 1 km- daleč na okrog puščobne zemlje, ki jo tu pa tam pretrgajo redke oaze, med njimi največja Kufra na jugu.
Libija se deli v pet glavnih provinc:
Benghasi ....................... 116.899
Derna . . . ........................... 56.406
• Misurafa ......... 218.611
Tripolis ............................  398.250
Južni vojaški okraj.................... 49.358
Večina prebivalcev so muslimanski Arabci m Berberi, 27 000 je med njimi Židov. Pravih nomadov je še 33.000, polnomadov 89 tisoč. Največje libijsko mesto Tripolis je štelo 1937 nekaj nad 96.000 duš. Z enakim številom prebivalcev, 45.000, se ponašata Benghasi in Misurata. Homs ima 31.000, Mursuk 7000, Derna 10.000, Gat 4000. Merj in Basce 3(580, Cyrene 2000, Tobruk 1600 duš. Ostali kraji so manjši. Železnic-je v Libiji 437 km, deželnih cest 13.350 km. Iz Tobruka na Der-no, Cyrene, Benghasi in Rim je vodila prej redna zračna letalska zveza. Kolonizacijski napori, predvsem maršala Balba, so dosegli, da je Libija pridelala 1937 175.000 metrskih stotov pšenice, 380.000 metrskih stotov ječmena, 3000 metrskih stotov krompirja, mnogo krme in nekaj zelenjave.
Vzhodni del Libije, Cirenajka, sestoji iz visoke planote Barke in Marmarike, ki se polagoma spušča ob obali k Sollumu. Južno odtod je manj znana Libijska puščava, kjer le redke karavanske poti vežejo oaze Kufro in druge s pristanišči, V Cirenajki ni gorskih vencev, obe veliki Vzpetini tik ob obali, Dže-bel el Ahdar (Zelena gora) s 853 m visokim Gass Frezza na severovzhodu ter Džebel el Akaba 400 do 500 m visok v Marmariki 1 imata obliko mizne visoke planote brez gub, medtem ko se spuščata obe proti severu v strmih, po erozijskih dolinah razrezanih pobočjih, prehajata proti jugu polagoma v slano puščavo, kateri se še južneje priključi Libijska kamnita puščava. Površje spominja marsikje na naš kras z rdečkasto prstjo.
Nad 728 km dolga obala Cirenajke je, kljub
NAUK IZ LANSKEGA LETA.
Način, po katerem je bil sklenjen sporazum, se naravno, ne more več menjati. Toda način, po katerem se vodi notranja politika in v katerem je danes poglavitni vzrok nezadovoljstva Srbov, se lahko menja. Kakor je bilo nujno, da so se odstranili vzroki hrvatskega nezadovoljstva, prav tako je zdaj nujno, da odstranimo vzroke srbskega nezadovoljstva. To slednje bi bilo tem laže, ker je osnova srbskega nezadovoljstva mnogo manj težka od hrvatske. (Lj. Radovanovič v beograjskem »Nanredu«.)
Radio postaja v Ankari poroča, da so najnovejši dogodki v Libiji navdušili prebivalstvo Sirije. Čeprav so predvidene zelo stroge kazni, prehajajo mladeniči preko meje v Palestino in se pridružujejo četam svobodnih Francozov pod vodstvom de Gaullea. Iz istega vira se tudi poroča, da »se po Siriji in ostalih arabskih deželah govori o pogajanjih med
»Giomale d’ Italia« piše o ofenzivnih pripravah Nemčije od Severnega morja do Biskajskega zaliva proti Veliki Britaniji. »Nemčija uničuje zdaj z letali velike industrijske centre Anglije, da onemogoči dovoz surovin za vojno na otok. To je prva faza vojne proti Angliji. Najprej je treba čimbolj izmučiti močno trdnjavo, preden sledi napad nanjo.
Anglija ima na otoku blizu 50 divizij, 1 in pol milijona mož, med njimi je precej Kanadčanov in zavezniških čet. Mimo tega imajo Briti poseben zbor 500.000 mož proti padalcem. Rezerve nimajo vojaške izvežbanosti. Kljub temu da je velik del angleških sil v Afriki, je pogrešno
Tržaški »Piccplo« piše, da »epizoda, ki je začela v Sidi el Barraniju in se končala v Bardiji, ne bo vplivala na razvoj vojaškega položaja«. List ne zanika, da so Angleži dosegli gotove uspehe, pravi pa, da »ti uspehi ne bodo izmenjal; položaja voine. Italijani so nasprotno z obrambo Bardije dokazali svetu, kako visok je duh italijanskega vojaka. Italijani so dosegli moralni uspeh, ker je tako maršalu Grazianiju omogočeno, da zaščiti mesta zahodno od Bardije, Tu je koncentriral močne sile za obrambo črte, ki bo mnogo sigurnejša, kakor je
predstavniki Arabcev in Velike Britanije. Cilj teh posvetovanj je načrt, da bi se združile vse arabske dežele v federacijo pod vodstvom Anglije. Sirijski tisk na-glaša, da se zbirajo Arabci okrog svojih vodij, ki so prijatelji Velike Britanije. V Siriji vlada optimizem. .Italijanska komisija za premirje je reducirana na šest članov.«
misliti, da sile osi ne bodo imele pred seboj hrabrih vojakov. Angleško letalstvo se kljul} občutljivim izgubam poietčava, čeprav ne v razmerju z nemškim. Dve tretjini angleških vojnih ladij sta v Sredozemlju, le ena tretjina vojne mornarice brani otok. .
Pošiljanje tisoče tankov in ostalih motoriziranih edinic v Afriko slabi matico. Obala, predvsem invazijske točke so dobro zavarovane. Južno in vzhodno Anglijo brani Churchillova črta, vrsta raznih utrdb, artilerijskih in velikih strojniških gnezd. Ta oba'rii pas gre do 30 km globoko. V notraniosti so skladišča za vojni material, ljudske rezerve in protiletalska obramba.«
bila ona, za katero so se tri tedne italijanski vojaki hrabro branili. Angleži naj ne pozabijo, da so 1914, ko so Nemci okupirali vso Belgijo in bili že pred Parizom, zavezniki vzkliknili: »Počakajte, in videli boste!« In imeli so prav, kajti, čeprav so dosegli Nemci tolikšne uspehe, so nazadnje le zmagali Angleži. Italija je s podvojenimi, potrojenimi silami in s pomočjo nemških mehaniziranih sil pripravljena na zaključno ofenzivo. »Počakajte, in videli boste!« mora biti tudi naša devi-za.«
Ruska zunania politika
BREST - LITOVSK
Prva leta sovjetskega režima so potekla v boju za lastni obstoj, podobnemu mnogim takim bojem v ruski zgodovini. Leninova glavna parola za ljudstvo je bila 1917 zahteva po takojšnjem miru. Upal je, da se bodo hotele centralne ve-iesile razgovarjati na osnovi načela »brez anektiranja, brez odškodnine«. To so bila načela, ki so jih bili zmerni krogi v Nemčiji pripravljeni sprejeti. Toda, ambiciozna politika nemškega .generalnega, štaba, posebno še generalov Lu-dendorffa in Hoffmana, je zmagala tistega dne, ko so Nemci spoznali, da je postal ruski vojaški položaj nevzdržen. Deljeno nemško mnenje ^)red začetkom brest - litovskih konferenc je tipičen element nemške politike nasproti Rusiji. Ekstremisti so poskušali gledati v Rusiji naravno polje za nemško kolonizacijsko ekspanzijo. Ludendorff in Hoffman sta že videla nemške protektorate, razširjene do Kavkaza. Videla sta nemške koloniste na delu na bogati ukrajinski zemlji, videla, sta ogromne ruske zaklade pod nemško vojaško in industrijsko kontrolo. Zmernejši pa so videli v Rusiji zaveznika, ki mu je treba pomagati, partnerja za nemško industrijo, neodvisno, vendar drugorazredno državo, s katero' bo Nemčija, ko se bo odrekla vseh imperialističnih zahtev, vzdrževala prijateljske politične in tesne gospodarske od-nošaje. Vendar so to pot zmagali imperialisti in Rusi so morali v Brest-Litov-sku 3. marca 1918 in v Berlinu 27. avg. odstopiti Nemčiji ruske province Estonsko,- Letonsko in Litvo, rusko-Poljsko in Finsko. Ukrajina in Gruzinska sta postali nezavisni državi, Turčija pa je dobila nalogo »reorganizirati« Kars, Baturn in Ar-dahan.
DRŽAVLJANSKA VOJNA
Versajski mir je izrecno anuliral Brest-Litovsk, vendar pa sovjetska vlada ni bila povabljena v Pariz, kajti zavezniki so sovražili prav tako komunizem, kakor ga je sovražil nemški generalni štab in so, da bi rešili Rusijo najprej pred Nemčijo in potem pred komunizmom, pobijali sovjetski režim s tem, da so dajali vojaško pomoč belim ruskim voditeljem ter pomagali obmejnim provincam k samostojnosti. Litva, Letonska in Estonska so postale neodvisne državice; Poljska ni dobila samo samostojnost, temveč tudi rusko ozemlje; Finska seje dokončno osvobodila ter postala suverena, najprej s pomočjo Nemčije, potem pa Velike Britanije. Tako so zavezniki nadaljevali nemško delo pri ustvarjanju »zdravstvenega pasu« (cordon sanitaire) iz vmesnih državic ne da bi odrezali komunizem od ostale Evrope. Samo njihova vojna utrujenost in pa obupen položaj belih armad je rešil Svjetsko Rusijo pred popolno razdelitvijo. Leta 1921 je bilo bojev konec in izmozgana država je dobila mir.
Ruska zunanja politika je bila v teh burnih letih čudna mešanica revolucije in tradicije. Glavno načelo, ki se je v Rusiji kar preveč udomačilo, je bil boj za eksistenco. Toda, pri vprašanju sigurnosti je bilo to pot veliko več revolucionarne originalnosti. Leninovo politiko je v teh časih vodilo njegovo prepričanje v nujnost svetovne revolucije, vendar pa tudi njegovo spoznanje, da je Rusija nesposobna, očuvati lastno revolucijo brez razširitve konflikta na široki svetovni podlagi. V Brest-Litovsku je nmogo njegovih prijateljev zahtevalo mir, ker so kot praktični politiki sprevideli, da bi boljše-viški režim ne trajal niti teden dalje, če bi Nemčija korakala. Prepričan pa je bil tudi, da bodo Nemci »nosilci revolucije« v lastni zemlji, čim dalje in bolj globoko bodo prišli v Rusijo.
Po nemškem zlomu in med državljansko vojno ni imela Rusija rednih diplomatskih odnošajev z zunanjim svetom, katerega velik del je bil neuradno z Rusijo v vojni. Zunanja politika se je zaradi tega osredotočila v komunistični tretji internacionali, Kominterni, ki je bila ustanovljena 1. 1919 z nalogo, da pripravlja revolucijo v vseh neruskih državah.
(Dalje)
#£»*Affjra
Razgovor avtor‘a z režiser‘em
(K nocojšnji premieri Kozakove »Lepe Videi)
/
Nekaj misli ob mariborski vprizoritvl »Lepe Vide«? jasno je, da moram biti v teh stvareh skozi in skozi oseben, kakor pač sam gledam celoto in posameznosti. V tem smislu nekaj kratkih pripomb:
»Najprej čisto z zunanje strani. Dejanje se dogaja približno pet let po vojni, v času, ki je za razvoj našega meščanstva pomemben in značilen. Takrat se je jel predvojni malomeščanski koncept življenja širiti v bolj in bolj meščanskega. V napol patriarhalne odnose do življenja vdirajo novi nazori in novi razgledi. Hkrati z njimi nastajajo tudi novi ljudje.
To je ozadje, na katerem se rišejo važnejši liki in ves konflikt. Ta se oslanja na narodno pesem in, naj podčrtam, samo na narodno pesem. Lepa Vida — žena, ki gre za svojim snom o sreči, ki išče torej v zadnjem jedru smisla svojega življenja. Simbol hrepenenja in vendar družbeno in časovno oprede-ueiiena, torej realna. Zena, ki skuša v problematiki razvoja razrešiti vozel svoje osebne usode. Kot človeški lik pa je sicer član svoje družbe, ki pa direktno, kot človek, ni prizadeta od nje. Sredi svojega okolja v tihem ranjena, po prebujenju srečna, otrok v deliriju, ki prvič ljubi, po prelomu pa zrušena do kraja, Vida, ki ji je padla »zlata kupca* na dno morja; Vida na drugem bregu, od koder ni nobene poti nazaj
Predstavniki osredja in časa, v katerem se izživi Vidina usoda, so:	njen mož Mihael
Grant (‘13 let) in njegova po poli brata Tomo (32 let) in Andrej (22 let).
Mihael je mož dejanja, slepa, naravna sila, družbeno človek, čigar podjetnost se je vsa predala povojnemu gospodarskemu razmahu. V svojem naravnem nagonu po ženi in doimi pa nima posluha za srce svoje žene Ostane mu tuja Korak, ki je združil oba, ie bil račun in hkrati posledica patriarhalnih pojmov o zakonu, zato tudi prvotni zametek konflikta.	,
Tomo, po poklicu arhitekt, je svetovljan,
nacionalist, esteticist, ki se je, prenasičen nemirnega hlastanja po užitkih, zatekel v svetlobo idola Lepote. Z drugo besedo: šel je skozi pekel brezglavega uživanja, dokler se mu ni zagnusilo vse živo okrog njega. Toda namesto da bi našel neko zdravo pot v življenje, je obrnil prav temu življenju hrbet in se zatekel v esteticizem. Torej ne plitev pustolovec in ženskar. Ko se vrne v domovino, je v bistvu sam, človek mu je zoprn. V tej pušči, ki jo razsvetljuje le žar mrtve Lepote, si v Vidi najde »prijatelja«, s katerim bi si, seveda po svojem receptu, uredil življenje. Kajti nekako je pač treba.živeti med ljudmi in z ljudmi. Ko pa začuti ob koncu, da je s svojim ravnanjem Vido strl, se tudi njemu zruši njegov »beli kontinent«.	i
Andrej je tip mladega fanta, ki so ga v času vojne zlomile razmere v zaledju. Oklene se Vide, ker si utvarja, da ga bo ta ljubezen . rešila, po drugi strani pa skuša svojo notranjo izgubljenost prevpiti z bolj ali manj revolucionarnimi gesli. Toda on ni revolucionar, ker ga njegovo resnično razmerje do življenja onesposablja za to. Brezdelen, slab, nevajen* dela in hkrati razvajen, se oprijema vsake bilke okrog sebe, dokler ga obup ne pritira do zadnje postaje.«
In Vaš odnos do prikazanega življenja?
»Da, to je tisto! Od tega je končno odvisen tudi ton drame. Naj pripomnim Ie na | kratko, da mi gre poglavitno za človeško kre-1 aturo sploh. Življenje, ki pojde mimo gledal- ( čevih oči, je predvsem žalostno, tragično,1 toda po svoji notranji logiki brez izhoda.«
V. Skrbinšek.
GOSTOV AN IE DRAGMANOVE IN GRGOVIČA
Preteklo soboto sta gostovala v naši mariborski drami člana zagrebškega Narodnega gledališča ga. Ervina D r a g m a n in g. Ma-to Grkovič s trodejansko veseloigro Po-
ljaka Niewiarowicza »Ljubim te«. Delo je brez višjih duhovnih vrednot in celo duhovitih utrinkov je sorazmerno malo, napisano je pa odrsko tako dovršeno in učinkovito, da prav nič ne pogrešamo večjega števila nastopajočih in nam popolnoma zadostujeta dva. Mimo tega je tudi zamisel celotnega poteka precej originalna:	Mlad Američan ugrabi
mlado dekle in jo pripelje v samotno vilo, da bi jo »privadil nase« in vzbudil v njej ljubezen. Položaji, ki nastajajo iz te zamisli, nudijo dovolj dramatike, ki se konča — kako naj bi se komedija tudi drugače? — z zaroko.,
Delo je zrežiral g. Ferdo Delak čisto realistično in posrečeno, našel pa je v ge. Drag manovi in g. Grkovidu tudi dva igralca, ki sta sposobna dati mladi Evi in Američanu Rercyju vse tisto, kar na odru prepričuje in ustvarja videz umetniške resničnosti. Že dejstvo samo, da nastopata v vseh treh dejanjih neprestano isti dve osebi, stavi na igralca težke zahteve. Mimo tega je vloga Percyja otežena s tem. da mora ves čas govoriti »amerikansko« hrvaščino. G. Grkovič se nam je predstavil kot igralec izrednih kvalitet in bi težko našli drugega, ki bi iz te vloge mogel izvleči to, kar je on. Njegova igra ie bila tako do podrobnosti izdelana, da smo celo čutili, kdai ie v i^ri moral igrati (simulirati) in kdaj je igral resnico. Ga. D r a g-m a n o v a je ponekod morda zaostajala za svojini partnerjem, vendar zasluži celotno vse naše priznanje za svojo nelahko ustvaritev.
Upravi smo hvaležni, da- je omogočila to gostovanje in bi želeli tudi v bodoče še vec takih obiskov iz Zagreba in od drugod v Jugoslaviji, v zameno pa nai bi gostovali tudi naši itrralci na drugih odrih. Mimo tega nam pa da>e to gostovanic novo priliko, da lahko naslovimo na naše gledališko vodstvo že'davno občnteno željo, naj bi tudi naši režiserji uvrstili v renertoar nekai del z dvema, tremi ali štirimi igralci, kar bi omogočilo istočasno študiran je več del in bi tako morda le nrišli iz zastoja, ki ga čutimo vsako sezono bolj, naibolj pa letos, ko smo že sredi ia-nuarja, pa ne pridemo nikamor naprej. Ali :e res potrebno uprizarjati samo dela, v katerih je zaposlen ves ansambl?	-r.
Italijani o oboroženi sili Ang!i*e
„Piccolo": Počakale, in videli boste!
Gospodarske vesti
Povečanje delniškega kapitala
Celokupni prirastek delniškega kapi-lala v preleklem letu je bil v Jugoslaviji 82! i milijonov din. Naj večji porast kapitala je zabeležen v kovinski in sfrojni industriji, kjer se je povečal za eno tretjino celokupnega kapitala.
Za 272.0 milijonov din.) Ta porast kapitala je skoraj izključno le posledica povečanja glavnic že obstoječih družb in le v manjši meri posledica ustanovitve novih delniških družb. Nanovo je bilo ustanovljenih 5 kovinskih in strojnih industrij z glavnico 21.(5 milijonov din. pel starih družb pa je povečalo svojo glavnico skupno za 172 milijonov din. Janovo pa je bilo ustanovljenih 32 trgovskih delniških družb z glavnico Kil.3 milijonov din. .> starih pa je povečalo glavnico za 10.7 milijonov din. Povečanje glavnici' paroplov-nih družb je znašalo čez 1 CK) milijonov din in sicer večinoma na račun povečanja glavnic starih družb (za 00 milijonov), in manj na 1 nove družbe ■le 10 7 milijonov). Tekstilna industrija, konfekcije in trgovina s tekstilnimi proizvodi je povečala glavnico starih družb za 20.2 milijonov in pri tl novih za 71.5 milijonov din. -»Kapital
vanje natle za 13 milijonov din, industrija in trgovina z drvmi za 17.3 milijonov. industrija papirja za 9 mili-
jonov (S novih podjetij' z !) milijonov glavnice), električne in plinske centrale so razširile svoje glavnice za 14.1» milijonov din. Nanovo je bilo ustanovljenih 10 rudarskih podjetij z glavnico 22.7 milijonov din, .‘1 stara podjetja pa so povečala glavnico za 11 milijonov din. Kemična industrija je dobila eno novo podjetje s
lom 1 milijon din, 5 starih pa se povečalo za 10.1 milijonov din itd.
.1^
*
Delniški kapital se jc povečal za 821 milijonov din v preteklem lelu v naši državi, od lega je državnega kapitala 327 milijonov din. Nanovo se je ustanovilo 81 delniških družb z glavnico 339 milijonov din in sicer je bilo ustanovljenih v Beogradu 54 novih družb,	v banovini Hrvatski
11, na področju ostale	države pa 15! Glav-
nica novih beograjskih družb je bila 152 milijonov, hrvatskih 21	milijonov, v ostati
..	državi pa je znašala	nova glavnica .'!!)
»pila-1 milijonov din.
Težave pri izvozu hmelja
Grško-ilalijanska vojna je prizadejala nove težave pri izvozu našega hmelja. Mi smo’ že ponovno opozorili na težave in na možnosti izvoza hmelja v inozemstvo, posebno v Ameriko, kjer so zanj prav dobri plačilni pogoji. Zdelo se je že. da bo končno naš hmelj našel svobodno pot na svetovni trg, saj je prodaja našega hmelja za 80 odsl. odvisna od prodaje na inozemskem Irgu, predvsem v. Ameriki. Toda pogoji za kreditiranje izvoza so bili tako težki, da kreditov ni bilo
družb za izdelovanje sladkorja so po- mogoče dobili. In tako vprašanje ni večale glavnico za 11 milijonov (samo j bilo rešeno vse do grško-italijanske stara pod j.glavnica družb za preisko-1 vojne, ki je ustvarila nove ležkočc.
Dasi so domače tovarne že krile svoje potrebe, je še vedno 90 odsl. hmelja ostalo pri proizvajalcih ter čaka na kupce. Ta količina predstavlja vrednost 100 milijonov din. Zagrebški ,,Ju-tarnji list”. ki se bavi s tem vprašanjem, pravi, da je vse to posledica dejstva, da se vsa vprašanja v zvezi s hmeljem rešujejo pri nas premalo ekspeditivno. Gospodarski krogi pričakujejo. da bo vprašanje rešeno vsaj do spomladi, da ne bi sicer ostal hmelj neprodan ler bi lako zašli hmeljarji v položaj, iz katerega ne bi več mogli najti nobenega izhoda.
Poslovanje Narodne banke v 1.1940
Narodna banka jc v preteklem letu zlasti močno povečala obtok bankovcev, kar je tudi posledica zadolžitve države. Samo v preteklem letu se je zadolžila država pri Narodni banki za 6388 milijonov din (predvsem z izdajo bonov za državno obrambo in deloma tudi z izdajo blag. zapisov za narodno obrambo). Dočim je znašala zadolžitev koncem 1. 1939 3.63 milijarde din, je dosegla koncem zadnjega leta približno 10 milijard. L. 1939. je znašal obtok bankovcev 9698 milijonov in obveznosti na pokaz 1718 milijonov din, torej skupno 11.416 milijonov. Lani je bil obtok že 13.834 milijonov,
obveznosti na pokaz 3531, torej skupno lani že 17.365 milijonov, din! Kritje obtoka in obveznosti na pokaz je bilo leta 1939. 27.86%, lani pa samo za 0.24% nad zakonitim minimumom (25.24%). Ziato kritje v blagajnah je bilo koncem I. 1939. 27.71%, lani pa le 20.70% ali 0.70% nad minimalno določenim kritjem. Zlati zaklad je bil povečan za 752 milijonov stabilizacijskih din. L. 1939. je znašala (v milijonih) zlata podlaga 1988.4 stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 3181.5. lani pa je bila 2740 v stvarni vrednosti 4384 milijonov din.
Vprašanje nameščenskih plač
Pri banski upravi jc bila pod predsedstvom šefa inšpekcije dela inž. Barage že druga seja zastopnikov delodajalskih in dclojemalskih organizacij, ki naj hi rešila vprašanje ureditve na-mc.ščenskili prejemkov. Zastopniki nameščencev so predlagali sklenitev kolektivne pogodbe ali pa vsaj rešitev vprašanja z arbitražo. Zastopniki de-
lodajalcev pa so izjavili, da glede lega predloga niso pooblaščeni dali svojega soglasja ter so vztrajali pri svojem stališču, kot so ga sporočili že pri prvem sestanku. Ker tudi la drugi sestanek ni prinesel rešitve, je inž. Baraga sestanek zaključil. Kako bo torej to vprašanje rešeno še vedno ni jasno.
g 5.5 milijonov kg tobaka je bilo doslej odkupljenega v zapadni Hercegovini. Povprečno ga odkupujejo po 30 din kg. Dose-daj odkupljena količina je cenjena na 105 milijonov din, za razne odbitke je bilo odtegnjenih 10 milijonov din, sadilci pa so prejeli na roko okrog 125 milijonov din.
g 471 novih podjetij je bilo ustanovljenih v Zagrebu.
TOČNA KOLIČINA MOKE ZA POSAMEZNE OBČINE ŠE NI DOLOČENA
V zadevi dodelitvi moke naj se občinski preskrbovalni odbori nc obračajo na Prevod, ampak izključno samo na okrajni preskrbovalni odbor svojega okraja. Okrajni preskrbovalni odbori imajo točna navodila o dodelitvi moke in lahko daio vsa potrebna navodila in pojasnila. Količina moke, ki je za posamezne občine dodeljena, je samo začasna. Točna količina za posamezne občine bo ugotovljena šele, ko bodo uvedene in razdeljene nakaznice. Zato naj občinski preskrbovalni odbori ne vlagajo reklamacij, ker se pred uvedbo nakaznic teh reklamacij ne bo upoštevalo.
g liazdeliiev jedilnega oija se bo -tudi v bodoče vršila, preko banovinskega prehranjevalnega zavoda in ne neposredno preko „Zajednice predelovalcev oljaric".
g Za višjo obrestno mero se zavzema združenje bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu. V posebni spomenici na merodajna mesta predlaga povišanje obrestne mere za vloge na 7 odst. 5 odst. razlika med aktivno in pasivno obrestno mero ne zadostuje za kritje bančnih stroškov ler bi jo bilo po mnenju predlagateljev treba dvignili tako, da bi dosegla najvišja obrestna mera za kredite 11 odst.
g lt> milijonov din odškodnine so izplačale zavarovalnice za lovor jute in bombaža tovarni v Mfadenovcu. To je odškodnina za blago, ki je utonilo s parnikom „Yido" po eksploziji mine, na katero je naletel ob izlivu Donave. To je doslej v Jugoslaviji najvišja zavarovana vsota, ki so jo izplačale zavarovalnice. Parnik sam pa ni bil zavarovan.
g Proizvodnja /Jata v Jugoslaviji v preteklem letu je znašala po cenitvah ministrstva za gozdove ih rudnike okrog *100l) kg (I. t!)37 2.721 kg). Hentiralo bi se del-> še v kakih 10 do 15 rudnikih in izpirališčih zlata. Produkcijo bi mogli povečati le: vsaj na 5500 do 0000 kg.
g Cene živega srebra so zvišane od 20011 a 250 dolarjev za steklenico 34*5 leg. V itali-jansko-španskem kartelu, ki je cene zvišal. se je povečala italijanska kvota od na 45 odsl. v škodo španski kvoti.
Prijava neposrednih davkov
V roku od 5. jan. do 4. iebr. 1941 morajo vložiti napovedi ' na predpisanem obrazcu 1. za pridobnind: davčni zavezanci pridobnine in posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11 zakona o neposrednih davkih. Proizvajalci kozmetičnih sredstev, ter oni, ki se bavijo s kozmetičnimi posli morajo v svoji napovedi navesti tudi znesek, ki odpade od celokupnega opravljenega brutto prometa na promet s kozmetičnimi sredstvi, da bi se mogla izvršiti odmera doklade za Narodni sanitetni fond. 2. Za davek na poslovni promet: pavšalisti splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka na luksuz. Tudi tu morajo proizvajalci kozmetičnih sredstev navesti koliko prometa odpade na prodajo teh pred- j še posebno denarno metov. 3. Za rentnino: davčni zavezan-1 ugodnost pavšali ran ja
ci, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, pa niso zavezani zemljami, hišnemu davku, pridobnini. družbenemu ali uslužbenske-mu davku Prijaviti je dohodke iz ieta 1940.
V roku od 1. do 31. januarja 1941 morajo vložiti -1, prijave knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet ter luksuznega davka o celotnem prometu v letu 1940. 2. Prijavo o številu zaposlenih in jakost strojev maii obrtniki. ki so zavezani pridobnini po stalni postavki (pavšalisti iz čl. ,59). Kdor uc vloži napovedi v določenih rokih, bo plačal 3 odn. 10% kazen, mali obrtniki pa kazen in izgube na dve leti.
W. K. BARTIIKLL:
17
ZENA V DŽUNGLI
Eksotični roman iz IMDIJE
Ali je imel James VVilgard prav, ko je obsodil njeno početje? Ali ima smisel iskati otroka, ki za njim nima nikake sledi in niti dobro ne ve, ali je živ ali mrtev? Ali ne unrrejo v Indiji letno stotisoči za. radi mrzlice, kačjih pikov, zveri, morilcev, zmedenih poti v džungli? Zmerom bolj se je zavedala: Kar je podvzela, je nekaj nemogočega.
»Dobro!« si je dejala. »Bog zahteva od matere tudi nemogoče! — Storila bom to!«
Toda tema je ostala neizprosna.
Nekega večera, ko je snežilo kakor da obstaja ozračje iz samih belih kosmičev, in jc Mawasa, otrok vroče bengalske ravnine, trpela na hudem kašlju, pride poglavar vasi v Beatin šotor.
Po začetnem okoliševanju je izrazil nekaj misli, ki so izčrpano mater tako pozi. vile.
»Mi vsi imamo dobro misel... za mater brez otroka! Nepalski možje pošiljajo žrtve k Himavatu... k Bratni, Vishni in Shivvi... Drugi ljudje so hudobni...!«
Beata ga prekine:
■ Kateri ljudje so hudobni?«
Na :ugu ... Na vznožju Himavata... meji!« In njegov glas se je znižal k
glah. kjer domuje medved... in tiger...! Rjavi ljudje častijo Sliivvo in Kali,.. l>oga razdejanja... in boginjo maščevanja...! Ne darujejo samo ognja ... in riža ... iu plodov...! — Žrtvujejo ljudi, o mem-saliib! V spomladanskem času... pridejo iz gozdov in iščejo...!«
»Kaj iščejo?« se je tresla Beata.
»Device in žene... Žrtve živalsko-okemu bogu! ...Rjavi ljudje prihajajo s svetlim, ostrini orožjem, morijo može . . jemljejo žene ...«
In zmerom enakomerno strašno šepetanje:
»Zli ljudje... zli ljudje, o mem-sahib!« ■*
Zemljevid je zdrsel z Beatinih kolen. Njen obraz je bil bled. Skloni se in pobere zopet zemljevid. V globokem nemiru se skloni nad njim ...
*
»Zli ljudje ...«
In Agnes? So Agnes... ugrabili ča-stivci Shiwe?
Dva dni kasneje se Beata zopet odpravi. Strašne podobe so jo gnale iz njenega miru. Rajši smrt ko počivanje!
Napori, odrekanje, žrtve! — —
Strašen sprevod po dolinah Himalaje
i'?petanju praznoverne plahosti. >V džun-;tja proti južnim mejam.
Polovica jezdnih živali, ki jih je imela s seboj, je poginila v snežnih viharjih. Dva njenih ljudi sta se ponesrečila v ledeniški razpoki. Trije so ponoči pobegnili — z njimi zavoji, ki jim jih je bila zaupala. Zaloga živeža se je zmanjšala na najskromnejšo mero.
Beata in Mavvasa sta shujšali do kosti: slabeča okorelost ju je navdajala noč in dan ... Žvižgajoč kašelj jima je jemal spanje. Vsak tretji dan so morali napraviti dvodneven odmor. V viharjih, slabotni, so z muko blodili v neznano...
Potem so končno dosegli zavarovane doline, v višini šestnajst do sedemnajst sto metrov.
čudno... pogled na bujne gozdove: iz doline kvišku k soncu poslani znanilci plodnosti.
Mimose, plezalke, euforbije so se mešale s himalajsko cedro... V drugih dolinah so rasle magnolije, bujno cvetoče in bogato rodeče grmovje brusnic in drugih sadov. Ob vitkem drevju mahovje >n orhideje, zakrivajoče celo deblo... Na parobkih gozdov so cveteli čudoviti grmi vrtnic... Preprogo zemlje so pretkale vijolice in trobentice ...
»Raj sedeinsloterih vrtov!« je šepetala Mavvasa z votlim kašljem.
Beatine oči, ki so se gori med skalovjem in snežnimi poljanami svetile hladno in trdo kakor sinji led, so se ogrele ob barvah m oblikah, cvetovih in vonjih. Lepota 'indijske zemlje, sijoče. m‘ o novembrsko nebo...
Zlato sonce, ki je zopet sijalo po vihar-
jih, je sprostilo njeno napetost. Sanjala je, da je ob svojem možu ..Da drži otroka v naročju ... Harmonija jo je obdajala ...
Dokler je ni predramilo spotikanje živali, ki jo jc jezdila, ali pa stokanje njenih smrtno utrujenih ljudi, ali pa kašelj njene Mavvase ...
Dvajsetega dne po odhodu so se znašli šest sto metrov visoko nad nekim močvirnim gozdom, ko nenadoma uzrejo številne koče.
Komaj so možje gozdnega naselja zagledali majhno karavano, so jo obkrožili, prodirajoč skozi grmovje in veje, kakor 1 roparske, zveri.
Beata in Mawasa, na koncu svojih molči, skoro brez zavesti... zdrsita z ži-• vali. Žilave roke ju objamejo ... nosijo ; v koče...
Melika onemoglost objame njune čute. *
; Se vedno je sedela Beata nad svojim zemljevidom, in v duhu je zrla tistih pet mesecev, ki jih je preživela v ujetništvu divjega himalajskega ljudstva. Pet mesecev ...
Gledala je v mislih žolte obraze, ki niso imeli prav nobene podobnosti z mehkimi, melanholičnimi Indi z ravir-ne ...
i Videla se je v okrogli bambusovi kolibi... voditelj divje trume jo je nagovoril... Iz njegovih divjih oči .so se kre-sale iskre . Nobene besedice njihovega . jezika ni razumela.
Novt ee
Rofstni dan naše kraljice
Na današnji dan je vsa Jugoslavija v mislih pri naši kraljici, ki slavi rojstni dan. Hvaležnost naj ji bo vezilo za vse, kar je dobrega in plemenitega storila svojemu narodu, hvaležnost za skrbno in nadvse ljubečo vzgojo svojih treh sinov, zlasti pa prvorojenca, našega mladega kralja Petra, ki bo letos zasedel kraljevi
prestol. Skupno s knezom namestnikom se je po bridki izgubi Viteškega kralja vsa žrtvovala Svojim sinovom, jih utrjevala v vsem dobrem in jim vlivala ljubezen do jugoslovanskega naroda, saj preživi kraljevi dom večji del med njim. Posebno Slovenija je tolikokrat počaščena z visokimi obiski. Letošnji rojstni dan
kraljice Marije je zaradi polnoletnosti njenega prvorojenca-kralja še posebno pomemben, saj bo dopolnjena njena prva življenjska naloga, da ga je s plemenito materinsko ljubeznijo pripravila in usposobila za bodočega krmarja Jugoslavije.
1 delam je treba odpraviti beračenje
Sedaj ko sta pritisnila zima in pomanjkanje z vso silo, ko je cesta vedno bolj polna nezaposlenih moških in žensk, zlasti pa mladine, se nam vedno bolj vsiljuje vprašanje, kako odpraviti beračenje v mestu in na deželi. Saj ni treba, da' smo nesocialni, če nastopamo proti beračenju, ki je prav gotovo naša skupna sramota. Vsak preudaren človek razume, da je ulica sprejela mnogo nesrečnežev. ki niso po lastni krivdi brez dela in kruha. Znano pa je tudi, da je dosti tudi takšnih, ki se nezaposlenosti nič preveč ne boje, ker pač vedo, da smo dobrosrčni iti da ga bo ta tudi redila, če ne že dobro, pa vsaj za silo. Samo da se živi — brez dela seveda — je parola teh l.iudt! Tem so namenjene te misli in pa tistim, ki pridejo z njimi v dotiko.
V mestu ovira beračenje policija. — Vsakdo dvakrat premisli predno gre prosit, ker ne ve, če mu ni za petami že stražnik ali agent. In potem zbogom svoboda. mesto ter brezskrbno življenje. Na deželi pa je huje. Sedaj so preplavili nase vasi in manjše trge številni nezaposleni, ki bi sicer lahko delali in bi delo tudi imeli, če bi hoteli. Vsaj za hrano in prenočišče bi zaslužili. Hodijo od'hiše do hiše in si skoraj kljuke podajajo. Marsikdo, pa ni zadovoljen s kruhom, s 25 para pa .celo ne. Pišejo nam, da se je primerilo. da je mlajši berač potegnil iz
žepa 2 dinarja in jih vrgel na mizo tistemu, ki mu je ponujal 50 par. Takšni primeri so pač dovolj zgovorne priče, da tem ljudem še ni najhuje, da je še mnogo več bolj potrebnih, betežnih in res siromašnih ljudi, ki ne morejo več delati, čeprav bi imeli voljo za to, ki pa so prav zato v sili zadovoljni tudi s 25 para, še bolj pa s kosom kruha ali toplo hrano. Takšne je treba podpirati!
Kako odpraviti beračenje tistih, ki so radi berači? Z delom ga je treba odpraviti. Vsak, h kateremu pride tak človek prosit milodara. naj se zaveda, da je pomoč res nujna in potrebna, prav tako pa mora vedeti, da je mnogo bolj dostojno za berača in dobrotnika, če se milodar izpranem v »plačilo« pa bodisi za še tako skromno delo. Nasiti takšnega človeka in mu daj streho, toda ponudi mu kakršnokoli delo: naseka naj nekaj drv, prinese naj premog iz kleti, vodo z dvorišča, pomaga naj ti pri tem ali onem opravilu. Če je prosilec res potreben in pošten, ti bo hvaležen, da si mu dal delo, ker ne bo imel zavesti, da je berač. Vedel bo. da se z delom preživlja, pa čeprav samo iz rok v usta. Vsi tisti pa, ki radi beračijo in ki jim delo smrdi bodo v primeru složnega nastopa vseh dobrotnikov ali kasneje radi prijeli za delo ali pa kaj kmalu izginili iz vrst beračev, ki so milodarov res potrebni, -»g.
Za uvedbo večerne Lfutomer-Maribor
Z zadnjo ukinitvijo vlakov je bila ukinjena tudi večerna zveza Murske Sobote, Gornje Radgone in Ljutomera z Mariborom in Ljubljano. Osebni vlak, ki odhaja iz Murske Sobote ob 18.27 iu ima v Ljutomeru zvezo z vlakom, ki odhaja iz Gor. Radgone ob 17.44, vozi samo do Ormoža. Sedaj so gospodarski krogi ljutomerskega in mursko-soboškega okraja poslali prometnemu ministru posebno vlogo, za zopetno uvedbo tega večernega vlaka. S tem bi bilo bilno ustreženo raznim gospodarskim krogom in poštnemu prometu, kajti pošta odhaja sedaj že ob 15. iz teh krajev.
ALARM V BITOLJU
Včeraj dopoldne je bil dan zračni alarm v Bitolju, ker je neko letalo letelo v našem zračnem prostoru nad Kajmakčala-nom. Dva naša lovca sta se dvignila in ugotovila, da'je letalo odletelo v Albanijo.
NESREČA NA MORJU
V kanalu Ljubač se je potopila jadrnica ."Nevidjane«, ki je bila natovorjena s kožami. Jadrnico je zajel silen vihar in je tudi največji napori niso mogli rešiti. Posadka se je rešila.	>
TRI ŽIVE BAKLJE
V Slokovcih pri Ludbregu so v hiši posestnika Funtka sušili konopljo. Poleg peči je bila zibelka z 8 mesečnim otrokom, pri njem pa se je igral 2 letni bratec. Nenadoma se je konoplja na peči vnela in plameni so zajeli oba otroka. Na pomoč jima je prihitela njuna 65 letna babica, ki je tudi postala žrtev ognja. Vsi trije so dobili tako hude opekline, da so kmalu izdihnili.
j> Zvočni kino Pluj predvaja danes ..Ljudje o«! včeraj". Duhovita salira na ruske emigrante.
p (tgenj. V Dražeiicili nu Ur. polju je iz-bruhnil požar pri pos. Novaku Jakobu, /a čel o je goreli pri starem dimniku, odkoder si' je ogenj naglo razširil in zajel et‘io poslopje. t'ničeno je stanovanjsko in gospodarsko poslopje iu znaša škoda okoli
80.000	din.
Ljubljana
a V korist zimske akcije priredi danes ob 18‘30'SK ,,Ilirija" na svojem drsališču pod Cekmovim gradom drsalno priredi lev, na kateri bodo letos prvič nastopili n asi L najboljši drsalci, in sicer državna prvakinja Silva- Palmetova, državni prvak Emanuel 'finima, Milan Betetto in Jože Uibcr. Poleg teh znanih seniorjev bodo pokazale svojo umetnost na ledu zlasli Ludi naše drsalke i/. šole inž. Boudka. Razen teh bodo pa nastopili ludi ilirijanski hokejisti1.
a Karatnimi med tramvajem in avtotaksi-jem se je pripetil na Tyrštevi eesli. Pri tem sla bila lažje ranjena vozač avtolaksija in njegova žena, v tramvaju pa en potnik. Avlo je bil hudo poškodovan, tramvajski voz po Ludi malo. Nezgode je krivo nesrečno naključje.
n IM vaščanov iz Zlatarn je nastopilo v v neki pravdi za zemljo proti vaškemu župniku.
o Pri Sv. Marjeli ob Pesnici je 6 let
služboval orož. pod narodni k g. brane Xa-reks, ki se je te dni poslovil od marjeških in Šentjakobskih znancev in prijateljev, ker odhaja, premeščen na lastno prošnjo, v j Ljubljano.
o Iz umobolnice na Studencu je pobegnil
.'it letni gluhonemi Frane Gašperlin iz Gornjega Brnika pri Cerkljah. Ker je bolnik tudi lahko nevaren za svojo okolico, naj ga prebivalstvo pomaga zasledovali.
o Pri streljanju se je ponesrečil v Ro-salnicah pri Metliki Anton Brodarič, ki' je kmalu podlegel.
o. Slov. prosv. društvo »Narodni. Dom« v Zagrebu prireja v soboto 11. jan. v društvenih prostorih, Tomislavov trg 19-11. čajanko. Začetek ob pol 0. uri zvečer.
o Objava. Vse šolske občine ljudskih šol (krajevne šolske odbore) v dravski banovini opozarja prosvetni oddelek banske uprave, da morajo v smislu pripombe 12. k tarifni post. 12. zakona o taksah predložiti do 15. t. m., prijave za dopolnilno prenosno takso. Prijave je Ireba predložiti pristojni davčni upravi na predpisani tiskovini. N' vsaki prijavi je treba izrecno navesli, da je šolsko poslopje oproščeno zgradarine.
n Epidemija gripe močno razsaja po Hrvalskem Zagorju. Skoraj v vsaki hiši imajo bolnike.
Csfje
Zborovanje čebelarjev
V Celju so zborovali čiani Slov. čebelar- .
| skega društva, podružnice v Celju, /boi o-i vanje je vodil predsednik Jože (lab e r-: š e k. Podružnica šteje KI članov in .pr;:v lepo napreduje. Preteklo leto je bilo si;; > j za čebelarje, ker je deževno vreme uiii-! čilo že itak borno pašo. Posebne težav.!
imajo čebelarji z nabavo sladkorja .ki ga ■I potrebujejo'za prehrano čebel, ki so le' >■: •.premalo nabrale. Čebelarji si 'naročili ‘ skupno. sladkor in ga dobili po 10 din .le.'.
V bodoče bo podružnica posvetilu vso-pr;'.
'njo novoustanovljeni plemenilni posl a ji, ki jo namerava zgraditi pri C.aierj-evem mlinu v Pečovniku, dalje tudi izboljšanju paši*. V ta namen bo razdelila sadike bi-sernikov in zlate rozge. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednike ;>? Gaberškom, za podpredsednika Jože Močan, za tajnika in blagajnika pa Venčeslav Lang.
c Strokovna nadaljevalna šala v C •!,! .
Seja učiteljskega zbora bo v ponedelj.
KS. I. m. Upravitelj.
* Koncert narodnih in unsehiib pesmi priredi drevi ob 20. v mali dvorani Celjskega doma priznani septet bratov Živkov iz Maribora. Posetite!
c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek. V-'>.
1. m., ob 20. predava univ. prof, dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o „ee)iah in njihovi vlogi v modernem življenju . Predavani ■
1)0 zanimivo in aktualno.
e Laško. Socijalno akcijo za šolsko I. hinjo v Laškem je obljubil podpreti z iv.V-i*»'’ sečnim prispevkom v iznosu 10(10 uiuu > ■'? ►> tovarnar g. Gerkman, za kar s;- mu najtopleje zahvaljuje.
c Pred okrožnim sodiščem v Celju so s -včeraj zagovarjali zaradi teVtke telesne p ,-škodbe 28 letni pos. sin Jože Klavžar, (il letna posestnica Frančiška Klavžer in 1,> letna posestnica Antonija Repar iz Dobravca pri Senovem. V pretepu sta K križarjeva strla Reparjevi lobanjo, lteparj • jeva pa je Klavžarjev« poškodovala s pestjo po očesu. Obsojeni so bili Jože KI; -. -žer na 2 meseca, Frančiška Klavžer na I. mesec In Antonija Repar na J mesec zapora pogojno za tri leta.
Hiša iz koruzišča pozimi
Prebivanje v naravi, v zračnem prosto-: rano; konec koncev je bila ista stvar iz-ru je prijetna stvar, vendar 'samo poleti, j licitirana in zemlja, ki so jo oni že dva. in ako se človek prostovoljno odloči za krat plačali, prodana, kaj takega. Družina Lipičevih, ki spada , Zdaj so jim vse prodali in družina se v vas Dolnjo Bistrico v črensovski občini jc morala izseliti iz hiše. Prav sredi zime. v Prekmurju, a je doslej imela svojo hišo In ker nimajo kam bi.se zatekli, so i po-v Lazih, nekoliko samotnem kraju pri Dol. j stavili kočo iz koruzišča in se vselili. Ni-Bistrici, se je morala preseliti pod milo hče se doslej ni pobrigal, da bi jim našel nebo pozimi, pri mrazu sedemnajst sto- j kako zasilno stanovanje, čeprav je v čren
pinj. Da pa vendar ne bi imeli za krov samo nebo in za stene zrak, so si kočo postavili V/, koruzišča in trsja, seveda brez oken, brez dimnika. V tej koči prebiva veččlanska družina, kuri v njej in v njej {obnovitveno pravdo. Ker nimajo denarja, spi.	j jim seveda noben odvetnik ne more pre-
vzeti zapletene zadeve, da bi jim rešil,;
sovski občini dovolj stanovanj, vsaj za prvo silo, celo pa za tako skromno družino, kakor je Lipičeva.
Med tem so Lipičevi poskusili z nekako
okrožno sodišče jih je zavrnilo na odvet-
da jih za-
Lipičevi so imeli svojo hišo v Lazih.
Neuki in preprosti, kakor so bili, so na. nika, ki je določen zq reveže sedli, se začeli zapletati v pravde, nekoli- stopa po službeni dolžnosti, ko po nuji, nekoliko pa so jim pravde na-; Tako Lipičevi čakajo v mrazu, ki vsak prtih drugi; vršile so se dražbe, ki so se dan bolj pritiska; čakajo, da se jih morda končale vedno na ta način, da so prizade- usmili ali občina ali kak zasebnik, da ti blii Lipičevi. Nekoč so celo sami izdra-, ne bodo premrzovali v bajti iz koruzišča. žili, plačali, toda kakor bi jim bilo zača- j	-ac.
Ukinili so okoli 200 vlakov v celi državi
• Po odloku generalne železniške direkcije bo 15. januarja ukinjenih okrog 200 vlakov na raznih progah. Med drugimi so ukinjeni brzovlak Beograd—Zagreb, ki odhaja iz Beograda ob 23., in obratni brzovlak Zagreb—Beograd, ki odhaja iz Zagreba ob 23.20. Na področju ljubljanske železniške direkcije so ukinjeni naslednji vlaki:
Ljubljana—Zagreb: brzovlak št. 3, ki odhaja iz Ljubljane ob 9.20, in obratni brzovlak št. 4. ki odhaja iz Zagreba ob 22.25.
Zagreb—Zidani most: brzovlak št. 506, ki odhaja iz Zagreba ob 12.40 in obratni brzovlak št. 505, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 15.57.
Ljubljana—Litija: osebni vlak št, 535, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.45 in obratni vlak št. 632, ki odhaja iz Litije ob 14.28.
Maribor—Poljčane: osebni vlak št, 533, ki odhaja iz Maribora ob 13
Rogatec—Grobelno: osebni vlak št, 2118, ki odhaja iz Rogatca ob 14.23. in obratni vlak 2919. ki odhaja z Grobelne-ga ob 15.02.
Slovenska Bistrica mesto—Slovenska Bistrica: vlak št. 8339, ki odhaja iz mesta ob 13.20 in obratni vlak št. 8340, ki odhaja z glavne postaje ob 13.42.
Konjice—Poljčane: vlak št. 82,37, ki odhaja iz Konjic ob 17.47, obratni vlak št.
8238, ki odhaja iz Poljčan ob 18.55, ter vlak št. 8239, ki odhaja iz 2reč ob 20.24.
Ljubljana—Kranj; vlak št. 922, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.28 ter obratni vlak št. 927, ki odhaja iz Kranja ob 14.28.
Ljubljana—Bistrica-Boh. jezero: vlak št. 912, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.
Jesenice—Ljubljana: vlak št. 925, ki odhaja z Jesenic ob 16.10.
Jesenice—Bohinjsko jezero:	vlak	št.
912, ki odhaja z Jesenic ob 10.27; namesto tega se uvede nov vlak št. 920, ki bo odhajal z Jesenic ob 7.55.
Jesenice—Planica: vlak št. 8612, ki odhaja z Jesenic ob 10.22, namesto tega se zopet uvede vlak št. 8620, ki bo odhajal z Jesenic ob 8.09.
Ljubljana—Kamnik: vlak št. 8414, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.10, m oDratni vlak št. 8415. ki odhaja iz Kamnika ^b 9.47.
Kranj—Tržič: vlak št. 8512, ki odhaja iz Kranja ob 9.05, ter obratni vlak št, 8513, ki odhaja iz Tržičft ob 10.49.
Ormož—Murska Sobota: vlak št. 8722, ki odhaja iz Ormoža ob 5.1-4, in obratni vlak št. 8713, ki odhaja iz Murske Sobote ob 7.10.
Murska Sobota—Hodoš: vlak št. 8734: ki odhaja iz Murske Sobote ob 11.50, ter obratni vlak št. 8735, ki odhaja iz Hodoša ob 13.24.
I Ljutomer—Gornji« Radgona: vlak št. 8822, ki odhaja iz Ljutomera ob 6.10, in j vlak št. 8824, ki odhaja iz Ljutomera oo 116.20, ter obratna vlaka 8813 in 8827, ki odhajata iz Gornje Radgone ob 7.03 iti ob 17.44.
Celje—Velenje: vlak št. 9120, ki odhaja iz Celja ob 19.05, ter obratni vlak št. 9121, ki odhaja iz Velenja ob 20.33.
Metlika—Črnomelj: vlak št. 9220, ki odhaja iz Metlike ob 14.21, in obratni vlak št. 9223, ki odhaja iz Črnomlia ob 15.01.
Karlovac—Novo mesto: vlak št. 9224, ki odhaja iz Karlovca ob 19.10, in obratni vlak št. 9219, ki odhaia iz Novega mesta ob 21.13.
Sevnica—Trebnje; vlak št. 9416, ki odhaja iz Sevnice ob 10.55, in obratni vlak št. 9417, ki odhaja iz Trebnjega o ti lf>,3u.
Sevnica—Zidani most: vlak št. 3432, ki odhaja iz Sevnice ob 8.2S.
Novo mesto—straža Toplici vlak št. 9534, ki odhaja iz Novega mesta ob IM in obratni vlak št. 9535. ki odhaja iz Stra-že-TopIic ob 8.13.
Tržišče—št. Jaiiž: vlak št. 9712. ki odhaja iz Tržišča ob 11.20, in obratni vlaK št. 9713, ki odhaja iz Št. Janža ob 11.30,
Ljubljana—Maribor: vlak št. 617—518, ki odhaj?. iz Ljubljane ob 7.55 ter obratni vlak št. 527—630. ki odhaja iz Maribora ob 20.5.V.
■'1
|
1
ei
svetilni stolp, kakršne ima Nemčija po vseh važnejših točkah
2ammivosti
Hiša, iz katere vlada maršal Petain
v
„Ce neprevidno odprete vrata štev. 228 boste zadeli finančnega m nistra naravnost v nos"
švicarsko časopisje, ki še največ poro- j »kratko pot«. Vse je namreč v hiši. Nad ki so tudi v novih razmerah ohranile svoj
izjavil, da so mu neznana ter bi jih ne mogel pripisati sebi Po nekaj nočeh se je nakopičilo precej verzov in zares lepih liričnih pesmi. Stvar je prišla v javnost. In že so se oglasili na kliniki številni založniki, ki se naravnost trgajo, da bi založili pesmi, ki jih bolnik zlaga v spanju.
ča o vseh dogodkih v Franciji, je te dni objavilo daljši opis vladne palače v Vi-chyju, kjer je sedež skoraj vseh ministrstev. Med drugim piše:
»Človek se mora najprej sprijazniti s
akta do razburljive partije bridgea. Vhod v kolonijalno ministrstvo leži med neko papirno trgovino in neko trgovino s klobuki. Vojno ministrstvo krasi velik naslov »Hotel Thermal«. Trenutno pa vladajo Francijo iz »Hotel du Pare«, kjer je težišče sedanje francoske politike, in sicer tudi takrat, kadar sam maršal Petain odpotuje. »Hotel du Pare« je prav za prav veliko letoviščarsko poslopje, ki je trenutno izpremenjeno v »vladno palačo«, mesto samo pa je dobilo podobo glavnega mesta Francije.
če slučajno nekoliko neprevidno in na silno odprta vrata št. 228, boste zadeli francoskega finančnega ministra naravnost v nos. Pred sobo notranjega ministra so naloženi celi kupi kovčegov, kakor da je vse pripravljeno za takojšnji od hod. še lepšo podobo imate ponoči, ko so peljali pred dnevi moža, ki si je. bil hudo v teku nujni državni posli. Takrat se ne z]omil kosti desne noge. Zdravniki so sinete prav nič čuditi, če boste zagledali postopali z njim kot pač z vsakim na-
Pismo
iz Budimpešte
Budimpešta, januarja Madžarsko prestolnico, starodavno Budo in novodobni Pest, je kar pobelil
na donavska
vsem pa kraljuje domači in tuji tisk in tik pristen francoski šarm ob'njem — cenzura, časnikarji in poroče.
: valci imajo kaj lahek posel, naravnost V nekem drugem hotelu, kjer se vsak idealen. Treba jim je samo trkati od vrat dan zbirajo razna diplomatska zastop-do vrat, pa že vedo, kaj se vFranciji do- stva, pa je središe tkz. mednarodnega tem, da se v Vichyju vse odigrava v ho- gaia- Vse§a seveda ne smejo povedati, sveta. Poleg tujih diplomatov najdete tu
telu, in sicer od najvažnejšega državnega s cenzuro je treba biti na dobrih no- tudi mnoge bivše minisfre in politike. Ta	Opllprtnv tirih
gah, sicer se pregostobesednemu poroče- hotel jp dobil svoje posebno ime, pravijo v. -	-	‘mu’	.	v
valcu lahko zgodi, da ga enostavno »de-	mu »Chateau des phantomes« (grad	obrežja	in	na	številne	budimpestanske
ložirajo« iz »Hotel du Parc-a«.	skrivnostnih postav). Na tem mestu sliši-	četrti	je	legla	lahna	zimska	megla;	od-
»Hotel du Pare« je trenutno najbolj ču-	te vse jezike, najdete ljudi vseh postav in
dovita vladna palača, kar si jih morete	ras. šefi raznih misij imajo sicer zaskrb-
zamisliti. Po stopniščih srečujete obenem	ljene obraze, sicer pa je treba reči, da se
visoke državne funkcionarje, natakarje, ves diplomatski zbor precej dolgočasi, vratarje, policaje in častnike. Vhodna Zato se nikar ne čudhe, če ljudje posega-vrata so kakor vhod v žuboreč panj. Med	jo po najrazličnejšem razvedrilu, ki si ga
državniki, uradniki, vratarji in natakarji	morejo privoščiti po težkih dneh, ki so
p graciozno brenčijo dražsstne tipkarice,' zadeli Francijo.«
V vojnem svetilnem stolpu
Pogled v
Bolnik, ki v spanu pesniku”e
V neko’ pariško zasebno kliniko so pri- zdravnike. Neko noč so zbrani zdravniki
poslušali. Koliko pa je bilo njih začude-
tega ali onega francoskega državnika v pižami. Vse živi in se dogaja v enem samem poslopju. Od vrat do vrat, vse se ne-
vadnim zemljanom. Pozorne pa so postale nanj usmiljene sestre, ko so ugotovile, da sicer močno apatični mož po-
kako družinsko in vzajemno razvija, brez noči, čim zaspi, prične glasno govoriti kake posebne diplomatske uglajenosti. | ter govori neprenehoma po več ur, vča-Uradne objave in komunikeji imajo kaj sili do jutra. Na to okolnost so opozorile
nje ,ko so slišali, da mož ne govori bu-dalosti in fantazij, ampak zlaga verz za verzom v čudovito lepe lirične pesmi. In že naslednjo noč je sedela ob bolnikovi postelji stenograika ter sproti zapisovala verze, ki jih je govoril bolnik v spanju. Ko se je zjutraj bolnik prebudil, so mu pokazali njegove verze. Ves začuden je
ti ti V DE MAUPASSANT:
'Prijatelja
Pariz jr bil obkoljen, sestradan in liro-l por. Vrabci na strehah so postajali redki in kanali so se izpraznjevali. Ljudje so j 'dli vse mogoče stvari.
Ko se je žalosten sprehajal nekega jasnega januarskega jutra po btilvaru z rokami v žejni uniforme in s praznim želodcem, se je Marissot, [>o poklica urar in po potrebi izdelovalec copat, ustavil nenadoma ob tovarišu. Pil je Sauvage, znanec z bregu 'rečice.
Vsako nedeljo, pred vojno, je Marissot ob zori koračil z bambusovo palico v roki in s pločevinasto škatlo na hrbtu. Peljal sr je z vlakom proti d' Argeuleuilu, izstopil v Colombcsu, nato pa i>cš odšel proti otoku M ar ah te. In ko je prišel do kraja svojih sanj, je pričel ribiti ter je rinit vse do noči.
Vsako nedeljo je srečal tam majhnega, rejenega in dobrodušnega moža, Sauvagea, branjurja iz ulice Notre-Dame de Lorette, drugega navdušenega ribiča. Nato sta ves dan prebila drug poleg drugega s trnkom v rpki.Nogc so jima bingljale nad reko in med njima je vzklilo toplo prijulelj-stvo.
Nekatere dneve nista nič govorila, toda razumela sla se čudovito brez besed, saj sla imela podoben okus in isto zanimanje.
Spomladi .proti deseti uri zjutraj, ko je. poni hijeno sonce sijalo nad belo meglico, ki je iežina nad mirno vodo in je lilo na hrbte ribičev prijetno toploto- nove letno dote, je Morissdt večkrat rekel svojemu sosedu; „Hcj, kako prijetno!" in Sauvage je odgovoril: „Ne moreni si mislili nič boljšega". In to je zadostovalo, da sla ('(•hibi drug drugega.
.leseni ,proti večeru, ko je nebo, osvetljeno od zahajajočega sonca, |K>rdcčilo vodno gladino in zlatilo krone dreves, ki so trepetala prod zimskim mrazom, jr
bova
spila
spre-
To je lepše od bulvara, kaj?"
Takoj, ko sta prepoznala drug drugega, sla si krepko stisnila roke, Vsa ganjena, da sla se našla v tako spremenjenih okoliščinah. Sauvage je vzdihnil:	„Kakšeu
časi", Morisso! pa je otožno zaječal: „In kakšno vreme! Danes je prvi lepi dim v lelu.“
Res, nebo je bilo modro in polno svetlobe. Hodila sla vštric, sanjava in žalostna. Morissot je povzel: „In ribolov? Kako lep spomini"
Sauvage pa je vprašal: „.Kdaj se vrnila Ija?"
Stopila sla v majhno kavarno in kozarček žganja; nato sta se zopet bajala po pločnikih.
Nenadoma se Morissot ustavi: „I>i še enega V" Sauvage je privolil in stopila sla v drugo gostilnico.
Ko sla odhajala, sta bila precej omamljena, kakor ljudje, ki pijejo ha tešče, llilo jima je prijetiio. Božajoč vetrič ju je ščegetal po obrazu.
• Sauvage ,ki ga je topli zrak pričel opajali, je nenadoma vprašal: „Kaj, ko bi šla tja?"
.,Kam?"
„Ribit!“
..Toda kam?"
,|Na naš otok vendar. Francoske pred-slraže so blizu Colombesa. Poznam polkovnika Dumoulina; pustil naju bo preko."
Morissot je koprnel od' želje: „V redu. Drži." in ločila sta so ter odšla po svoje priprave.
Uro pozneje sta stopala vštric po glav-
Na drugi strani je ležala vas d' Argen-tcuil kakor mrtva. Višine Orgcmonta in Sannoisa so obvladovale vso pokrajino Velika planota ,ki se vleče vse do Nan-lerre, je bila prazna, čisto prazna, s svojimi golimi črešaijami in s svojo sivo zemljo..
Sauvage je pokazal s prstom na vrhove in zamrmral: „Tam gori so tujci!" In nek nemir je omrtvil dva prijatelja v lej pusti pokrajini.
Nista jih še videla nikoli, toda čutila sta jih že mesece: okoli Pariza,, kako rušijo Francijo in ropajo, more, prinašajo lakoto, nevidne in mogočne. In nekak praznoveren strah se je pridružil sovraštvu.
.,11 e j, kaj, če bi jim šla nasproti?" predlaga Morissot.
Sauvage pa 11111 odvrne s pariško po-smehljivosljo: „Ponudila jim bova ocvrtih rib!"
Oklevala sla ,da bi se tako podajala naprej, ker ju je plašila tišina vsega obzorja.
Končno
nekod z odprtih ogrskih nižin je pritisnil tudi močan mraz. Toda hrupno velemestno življenje se ni spremenilo niti za spoznanje. V poslednjih dneh je Budimpešta sprejela celo mnogo tisoč novih obiskovalcev. 15. decembra so se namreč zgrnile v prestolnico tisočglave množice deželanov iz novo priključenih dežel; z gornjih krajev, Podkarpatja in Erdelja. Morje ljudi, oblečenih v živopisne narodne noše, je prisostvovalo velikemu zborovanju na trgu Sv. Jurija v Budi, nato pa so se ljudske množice poklonile pred državnim upraviteljem Hortyjem.
Navzlic temu. da je podeželsko prebivalstvo v naslednjih dneh spet zapustilo Budimpešto, se prestolniški promet ni zmanjšal. Preko donavskih mostov, po Andrassyjevi, Rakoczijevi in številnih drugih ulicah drvi na tisoče najrazličnejših vozil, na pločnikih, pred izložbami, pa postajajo nepretrgane vrste ljudi. Pariška veleblagovnica na Andrassyjevi Aveniji je — prav tako velika trgovska palača Corvin ali Modna prodajalna — kaj privlačna. V petih, šestih nadstropjih je nagrmadenega toliko vrst blaga, da si ga človek vsega malodane v enem dnevu ne more dodobra ogledati. V tej »mamutski« trgovini se dobijo razen mrtvaških stvari in, recimo, duhovnih dobrin — takore-koč vse življenjske potrebščine, vsi luksuzni predmeti. Na stotine ženskih rok streže na tisoče rok sprejema ... Vsa dvigala in vsa stopnišča so slej ko prej vsak dan prenatlačena.
V tihi odmaknjenosti od pouličnega in prodajalniškega direndaja so ostali le: budimska stran ob vznožju Gellertovega hriba, na katerega temenu ždi budimpe-štanska Citadella, nekateri predeli ob-donavskih obrežij z znamenitimi peštan-skimi hoteli ter Mestni gaj. Le-ta je v bližini Milleniuma oživelo — mesto svetovno znane zabaviščne četrti (Ligeta)
— prostrano drsališče, kjer se zabava staro in mlado. V notranjosti parka, med samotnimi stezami in cestami, pa prihaja na več mestih na dan topla para, ki daje Budimpešti — kljub decembrskim dnem
— prepričljiv videz svetovno znanega in čislanega kopališkega mesta. -ič.
Molitev v Urini
Ameriško časopisje je te dni objavilo naslednjo vest:
»Mary je ena izmed številnih deklet, ki so pred nedavn m prišle iz Londona v Ameriko, kjer so bile nameščene po raznih ameriških mestih, že prvi večer po prihodu v Ameriko, je mala	MaFy presenetila svojo krušno mamico	z nenavadno
molitvijo.
— Ali moliš vsak večer predno zaspiš, — jo je vprašala krušna mamica.
— Da, vsak večer molim, — je odgovorilo dekletce.
.	„	—	Prosim	te,	poklekni	in	moli. Poslu-
va. na pol!	Samo	pSuol*Mn	spiisliKla^f1? |c boin- Prav tak0 kot te 1° doina P°-
.sc	sklonjena	po	vinogradu	navzdol	in	seks‘usala tvoja mamica,
skrila z nemirnimi očmi za grmovjem. jf In dekletce je pokleknilo ter svoji vc-Po rečnega; brega ni več manjkalodosti.igerni molitvi pristavilo še naslednic be-
Pncela sla teci po odprtem ozemlja 111,„o,.„ •„	mm:	__ •
ko sta dosegla obalo, sta se skrila med su-i	»Prosim	Te, ljubi	bog, varuj	moje-
ho trsje. Morissot je legel na zemljo in z ušesom na zemlji poslušal, če ne hodi kdo blizu. Ničesar ni čul, bila sta sama. čisto sama. Bila sta pomirjena in sta začela lovili.
Njima nasproti ju je skrival otok Ma-ranle lia drugi 'strani. Mala gostilniška hišica je bila zaprta; zdelo se je, da je že leta in leta zapuščena. Sauvage je dobil prvega pišiuirja. Morissot je vlovil drugega in od časa do časa sla dvigala
ga očeta in mamo pred nemškimi bombami!«
.Sauvage pogledal smehljaj rete!:' ..Kako '
.je očaran od
111 cesti. Prišla sta clo vile, v kateri je bil j J rake z maj lino srebrno živalico na koncu; nastanjen polkovnik. Ta sc je nasmehnil j bil je čudovit, lov.
njuni prošnji in jima ugodil. Sjjel sta j Nežno sla dajala ribe v torbico, ki je stopala naprej, zavarovana prepustnico, ležala pri njunih nogah, in navdajalo ju Kmalu sla dosegla prAlstraže. prešla za- je sladko veselje, tisto veselje, ki vas nav-Morissola 111 puščeni Uoionibt:, in sc znašla na poslih dnin. k» najdete. rtopM svojo priljubljeno' krd:n 11 prizor!" In Maris.ot j vinogradih, ki ■•:> s • spuščali proti S ini. ž.toovo, ki vam .je bila za ek)!■ > overil, ne du bi dvignil očiiBjio je okrog enajstih,	odi.	je.	na.	Kon.r	;ulrL
Avtogram
tet
M'
Pro:-int, iz-
tarife©!*
■>®a:saa!cssasB»i
Javna prošnja na Ljubljansko železniško direkcijo
Železničarski upokojenci so težko pričakovali lanski 1. december, ker so bili '"•‘c.pričani, da bedo takrat dobili draginj-• »ci doklade, ki so jih napovedale »Služile liovine« v mesecu novembru in ki i vsaj malo izboljšale njihov beden po-žaj, ker prejemajo itak dovolj tnizeme ikojnine. Ko je izplačilo 1. decembra iz-■ 3taIo, so vsi zanesljivo računali na 1. ja-aar 1941. vendar tudi tokrat ni bilo nič. Upokojenci se vprašujejo, kaj naj bi bilo
vzrok temu, da Ljubljanska železniška direkcija še do sedaj teh doklad ni izplačala, čeprav so to naredile vse druge direkcije, ki so dobile prav tako nalog za to od vlade v Beogradu, kakor direkcija v Ljubljani.
Železničarji so ob prevratu storili svojo dolžnost v službi domovine ter rešili za našo državo ogromno .premoženje. Za to so takrat tudi dobili polno priznanje,
med drugimi je tudi general Maister občudoval njihovo strumnost in disciplino v službi v takratnem težkem času. Prizadeti prosijo, da bi se jih tudi danes ne presojalo drugače ter se obračajo na Ljubljansko železniško direkcijo z javno prošnjo, da ukrene vse potrebno, da jim bodo čirnpreje izplačane tako težko pričakovane draginjske doklade.
Upokojeni železničarji v Mariboru
RK 'e ustanovil sekcijo dajalcev krvi
Mariborsko zdravništvo in društvo !\dečegtr%riža v Mariboru, se je z ozirom !■?. cotrebe, ki so se pokazale v novejšem času, glede krvnih transfuzij odločilo, da reši dokončno 'to vprašanje tudi
/©BCOL/KB PIE/
za Maribor in okolico v smislu najnovejših znanstvenih izsledkov zdravniške vede.
V okviru društva Rdečega križa v Ma-tiboru se je zato ustanovila posebna Sekcija dajalcev krvi, ki bodo dobili posebne legitimacije in bodo vpisani v posebnih seznamih pri sekciji; biti morajo ; iravnikom in zavodom vsak čas na razlago.
V poštev pridejo popolnoma zdrave . ':be obojega spola v starosti od 20 do
let. Vse zadevne potrebne zdravniške : .eiskave prijavljenih oseb bodo izvršili
tukajšnji zdravstveni zavodi brezplačno in opredelili preiskovane osebe po njihovih krvnih skupinah.
Vsaka oseba, ki bi dala na razpolago kri za transfuzijo, dobi količini krvi odgovarjajočo denarno odškodnino, kakršna je običajna v drugih mestih in sicer od din 200.— naprej.
/OBOTA 11. I. 1941
Osebe obojega spola, brez razlike stanu, v starosti 20 do 45 let, ki so popolnoma zdrave in voljne ob potrebi dati na razpolago svojo kri, naj se zglase do vključno 20. januarja t. 1. ali v laboratoriju medicinskega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru ali v Zdravstvenem domu v Mariboru ali v pisarni Rdečega križa na okrajnem načelstvu Maribor, levi breg, soba št. 43, II. nadst., med 10 in 12.
M Je dobil Maribor za okoli
60 milijonov novih stavb
Lanska gradbena sezona v Mariboru je ' :> obsegu gradbenih del in njihovi vred-;sti prekosila vse poprejšnje. V prvi vr-: gre to na račun treh velikih zgradb: tterjevega bloka, palače Vzajemne za-ovalnice in nove realne gimnazije, r:i so vse tri še v gradnji, vendar so v ; 'iistiki upoštevane kot dovršene.
-,o uradnih podatkih je bilo lani zgra-.lih okoli 150 različnih objektov, med •i mi je 64 stanovanjskih zgradb ter 5 'ustrijskih. Med stanovanjskimi objek-so 4 petnadstropne hiše in 7 štirinad-‘opnih, od katerih odpade ena petnad-'opna na palačo Vzajemne zavarovalce, vse ostale pa na Hutteirjev blok, cer je še 15 visokopritličnih, 32 enonad-Iropnih, 4 dvonadstropne in 2 trinad-
stropni hiši.
Na račun lanskega gradbenega gibanja v Mariboru smo dobili 308 novih stanovanj s pritiklinami, m sicer 51 enosobnih, 112 dvosobnih, 95 trosobnih, 36 štirisobnih, 12 petsobnih in 2 večsobni stanovanji, razen tega pa še 51 poslovnih prostorov za trgovino, obrt in industrijo. Po proračunu znaša vrednost teh zgradb brez nove realne gimnazije, ki je cenjena na okoli 8 milijonov dinarjev, 48,851.797 din. Vrednost v 1. 1939 zgrajenih stavb je bila za več ko polovico manjša, takrat se je zgradilo 51 stanovanjskih in 51 drugih objektov, v katerih je bilo 228 stanovanjskih ter 50 obrtnih in pisarniških prostorov.
Ali
je pasji kontumac še potreben?
Nikjer ni pasji kontumac tako pogost ukor v Mariboru. Naši četveronožni pripelji ne uživajo skoraj nikdar popolne /obode. Njihovi gospodarji imajo seve-i tudi neprestane nevšečnosti, ker mo-;jo vedno paziti, da li ima pes nagob-iik in verigo itd. Potem pa nadležni lov 'niača po mariborskih ulicah, ki jc po-
/smo uredniku
Gospod uredniki Čuden vtis o loč-osti dobi deželan, ki pride v Maribor 1 poseli našo važno kulturno uslano-o — gledališče. Ne vem ali so temu lorda krive mariborske ure, ki vsaka drugače kaže, ali kaj drugega, da majorska gledališka publika dosledno 'ribaja prepozno? Dognal sem, kosem ;rcko praznikov park ral bil v gleda-išču, da to ni slučaj, da kdo zamu-■li predstavo, ampak je lo res nekaka radicija. To tradicijo bodo morali oni. valerih se drži, opustili, kajti s pre-•joznim prihajanjem v gledališče moli-o one, ki so navajeni na točnost. Ne-irijetno je vstajanje, prerivanje na nesla v sredini, s lem se zaslira pogled onih. ki sedijo zadaj, ild. Molijo m ludi naslopajočc na odru. .V ki irihajamo v. dežele vsake svelke cn-:ral v Maribor in si privoščimo gledališče, prosimo one mariborske za-nudnike, da naj si uravnajo ure po :elezniškem časil. ali pa naj si jih za uikib 15 minul potisnejo naprej, da H> bo nepotrebnega zamujanja predelav.	I)ež?lan.
vzročil že mnogo neljubih scen in upravičenega razburjenja prijateljev živali. Dočim je v mariborski okolici strogi pasji kontumac ukinjen, velja v mestu še vedno, dasi je tu ista nevarnost glede stekline kakor na periferiji. Ker že dalje časa ni bilo nobenega primera pasje stekline, prosijo prijatelji četveronožnih živali, da bi strogi pasji kontumac, če ne popolnoma ukinili, pa vsaj ublažili.
LOV ZA PARCELAMI JE PONEHAL
V Mariboru in okolici se jc, posebno lani poleti in jeseni, razpasel mrzličen lov za stavbnimi in drugimi parcelami, kakor ludi za razne zgradbe. Vsi, ki so imeli le nekaj denarja, so ga vtaknili v nepremičnine. Prihajali so celo iz drugih mest in delov države.
V zadnjem času pa se jc ta nakupovalna mrzlica dokaj polegla. Ni več toliko interesentov ne domačih, ne tujih. Morda je že zmanjkalo denarja? Dejstvo pa je tudi, da sedaj nihče rad ne prodaja več zemljišč in nepremičnin, če že ni kaka nujna sila. Cene so dokaj čvrste in v mariborski okolici sploh ni pod 50 din za kvm dobili parcele.
m. Zadnja pot zaslužnega narodnega borca. Včeraj so spremili k zadnjemu počkku na magdalensko pokopališče upokojenega šolskega upravitelja Radoslava Knafliča, ki je bil tudi v predvojnih časih navdušen Jugoslovan ter je sodeloval v narodnih in domoljubnih društvih. Na zadnji poti so ga spremljali številni prijatelji, znanci in poklicni tovariši, v sprevodu jc bil tudi Sokol I. z zastavo. Ob odprtem grobu so mu izpregovorili v slovo dr. Lipold, učitelj Vavda in Mohorko.
m. Opozarjamo na nocolšnjo premiero slovenske novitete »Lepe Vide«, kateri bo prisostvoval tudi njen avtor, znani pisatelj dr, Ferdo Kozak.
m Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da jc dospel 1. januarja 1911 v plačilo prvi četrtletni obrok zgradarinc, pri-dobnine, rentninc, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnioe. Skrajni rok za plačilo je 15. februar. Obenem poziva davčna uprava davčne zavezance k vlaganju davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11, davka za samce, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pav-šalcev za davčno leto 1941. Podrobnosti so razvidne iz oglasa na deski na davčni upravi.
m. Čudno postopanje. Današnji »Slovenec« prinaša pod gornjim naslovom med maribor-
v. /OKOL/KI PLE/
skim drobižem sledečo vest: »Trgovski pomočniki, pisarniški uradniki itd., ki so nastavljeni pri nemških tvrdkah, se nam pritožujejo, da jih njihovi gospodarji silijo, da se vpišejo v Kulturbund, v nasprotnem primeru pa jim groze z odpustom. Med takimi so tudi podjetniki, ki izvirajo iz čisto slovenskega rodu ter so še do nedavna to priznavali. Če ti ljudje reflektirajo tudi na slovenski denar, potem naj puste svoje uslužbence pri miru. Tvrdke, ki nasprotno postopajo, bo treba objaviti imenoma, da jih bo slovenska javnost poznala.«
m Na studenški Ljudski univerzi bo predaval drevi ob 19. prof. Jan Šedivy o temi ,,Kako pomaga družba našim dijakom11.
m Vojaški kantini v vojašnici vojvode Pulnika, oziroma v vojašnici vojvode Mišiča se bosta oddali v njem na licitacijj 16. januarja, odnosno 10. februarja. Kot zakupniki pridejo v poštev le vojni invalidi in osebe, ki odgovarjajo predmetnim predpisom.
m Svoje tovarniške objekte bo povečala tovarna „Mctro“ na Teznem, ki ima topilnico za kovine. V novi zgradbi bo namestila topihiiške napravo.
m Redka lovska sreča. V lovišču lovske družbe v Razvanju sta ustrelila znana lovca Ivo Mlakar 'in Josip Ivuhn s štirimi streli osem divjih gosi, ki se pojavljajo v naših krajih le v strogih zimah.
m. Pri smučanju v okolici Senjorjevega doma si je zlomil roko dijak Srgjan Cazafura. v 1,1 ■ Tudi zima nudi zaslužek marsikomu, čeprav je v glavnem delavnost v zimskih mesecih zmanjšana. Vedno na novo zapadajoči sneg zlasti pozdravljajo nezaposleni, ki si sedaj lahko zaslužijo svoj vsakdanji kruh pri čiščenju mestnih ulic.
m. Prava nadloga za pešce so v večernih urah kolesarji na Tržaški cesti, ki se zaradi neprimernega cestišča poslužujejo kar hodnika za pešce. Ker je v snegu počasna vožnja skoroda nemogoča, večkrat ogrožajo pešce. Zlasti se to čuti, ko se zvečer vsujejo delavri iz mariborskih tovarn, ker je tedaj na Tržaški cesti dovolj i pešcev i kolesarjev.
m. Nečuvena surovost. 48 letni nezaposleni ekonom Petičkovič Jože in 37 letni nezaposleni delavec Rotman Rupert, oba iz Spodnje Dobrave, sta šla včeraj v neki gozd v Radvanju nabirat suhljad in odpadle veje Pri tem ju je zalotil posestnik gozda, ki ja ju s puško neusmiljeno pretepel ter težko poškodoval, kakor sta izjavila oba ranjenca. Petičkovič ima skoro razbito glavo, Rotman pa ima eno roko zlomljeno, drugo močno presekano, razen tega pa še noškodovanili več reber.
m. Vžigalnik za dinamitne patrone je eksplodiral v roki 13 letnemu delavčevemu sinu Albertu Založniku iz Sv. Lovrenca na Poh. ter mu precej poškodoval obraz in roko.
Proti kašlju pri]x>ročamo „R A V E“ prsne karamele. Originalen zavojček din 5*— v a [Mickah. Zahtevajte izključno prsne karamele iz domače tvornice „RAVE“.
* UJMA priredi dne 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma s sodelovanjem ge. Oslerc-Valialo koncerl slovenske mladinske klavirske glasbe. Na sporedu bodo izključno slovenski skladatelji. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Ivoren v Gosposki ulici.
/OBOTA 11. 1.1941
'iMMMnks
v iMariboru l
* Namesto venca na grob ge. dr. Koren-čanove jc darovala ga. dr. Valerija Valjavec 100 din Rešilni postaji. — Tvrdka Pintaer in Lenard je dala Gasilski četi za njen podporni fond 1000— din.
* PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu „Zaiuorc“.
m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 4. do vključno 10. januarja lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79.
Narodno gledaliSie
Četrtek, 9. ian.,ob 20.: „Lcpa Vida". Premiera. Red A.
Petek, 10. jan.: zaprto.
Sobota, 11. jan., ob 20..- „Plcs v maskah". Red C. Gostovanje gdč. Vere Majdičevc in 2ana Francla, prvega tenorja ljubljanske opere.
Nedelja, 12. jan., ob 15.: „Habakuk“. — Ob 20.: „Lepa Vida‘:.
Gostovanje tenorista 2ana Francla v mariborskem gledališču. Priljuljeni prvi tenorist ljubljanske opere 2an Franci bo v soboto gostoval v mariborskem gledališču v operi »Ples v maskah", na kar se žc dane opozarja glasbo ljubeče občinstvo. Z njim gostuje tudi Vera Majdtčcva.
Kino
* Esplanade kino. Danes zadnjič »Ljubim Te“ z Luizo Ulrich. Petek najnovejši originalni rusko-sovjetski film „Najdenček“.
* Grajski kino. Danes senzacionalni krL minalni film ,,Trgovci z dekleti*'. Svetislav Petrovič, Ita Rina. Najnovejši žurnal prinaša pogrebne svečanosti dr. Antona Korošca.
* Kino Union. Danes zadnjič »Polnočna bitka“, velika napeta drama, bojev podmornic in torpedovk v sodobni vojni. Junaštvo in smelost.
%muiankm poročila
Senjorjev dom: —7 C, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 40 cm.
. .	,	.	.	,	Koča	pod	Kopo:	—10	C,	jasno,	20	cm
Že sedaj opozarjamo našo javnost na veliki < pršiča n£ 1>otna£i 50 Cm.
sokolski ples ki ga priredi meddruštveni	nimskl vrelec: -1 C, sneži. 5 cm prši-
odbor sokolskih društev v soboto, dne £a na podlagi 40 cm.
11 januarja 1941 v Sokolskem domu.	Mozirska koča: —4 Č, oblačno,	15 cm
Sokolski ples se vrsi v počastitev rojstnega .ji-j-iča
dne Njenega Veličanstva Kraljice-Matere j	Grič (Oset): -d C, sneži, 5 cm	pršiča
Marije. Kakor pretekli, tako bodi tudi pred- j lla podlagi 30 cm
stoječi sokolski ples v Mariboru prireditev,	Rogaška Slatina: —1 C, oblačno,	15 cm
ki naj združi vso sokolsko javnost na pod-; pj-giča.
ročju Mariborske sokolske župe
Peca: — 2 C, sneži, 20 cm na 35 cm snega Smuka povsod odlična!
Studenško kopališče RK
je postalo pretesno
Začetkom tedna je imel v Studencih občni zbor tamoSnji Rdeči križ. Zborovanje je vodil predsednik Al. Kaloh, kije obrazložil izredno važen pomen društva ter se vsem zahvalil za sodelovanje v minulem letu. O delovanju društva je izčrpno, poročal tajnik Julij Kontler. Poudaril je, da je treba kopališče RK, ki so ga otvorrli lani, še razširiti ter po možnosti tudi znižati vstopnino. Pri vedno večjem navalu dosedanje kopališče ne zadošča več, pri •znižanju vstopnine pa je treba upoštevati tudi vzgojni' pomen kopališča za našo mladino. Naloga, ki si jo je zastavilo društvo v preteklem le-
tu , da bi se zvišalo število članstva, na žalost ni spela. Iz blagajniškega poročila g. Horvata je razvidno, da znaša pri 23.964.86 din dohodkov primanjkljaj društva 1.275.39 din. O samarijanskem delu je obširno poročal g. Ulrich. Proračun za prihodnje leto znaša 15.000 din. V imenu nadzornega odbor* je predlagal razreš-nico g. .Močnik. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor, kar je gotovo jamstvo, da delovanje Rdečega križa v Studencih ob prehodu v novo poslovno leto ne bo utrpelo nikakega zastoja, tem več se bo nadaljevalo v isti smeri in z isto vztrajnostjo kakor doslej.
MALI OGLASI
STANOVANJE ODDA
SLUŽBO DOBI
ŽENSKI KOTIČEK
GLASBILA
STANOVANJE IŠČE
IZGUBLJENO
VOZILA
RAZNO
POHIŠTVO-OPREM A
NAJPOPOLNEJŠI; HARMONIKE SVETA
gft. ZAHTEVAJTE BBCSPUČHClžNIlC
TELEFON 25-29
Pozor cenj. kinoobiskovalci! Od petka 10. do vključno četrtka 16. jan.
predvajamo najnovejši originalni rusko-sovjetski film produkcije »Mo?.filme v A^oskvi 1940.
Sijajni ruski film, poln življenja, izdelan z nežno lirično toplino in lahkim pretkanim humorjem.
Film, katerega dejanje se vrši na moskovskih bulevar. jih današnje Rusije ter ga posebno odlikuje nenadkrilji. va umetniška igra hudožestvenikov. V filmu nastopa tudi fenomenalni otrok, 5 letna deklica
Veronika Lebedieva
ki bo očarala mlado in staro.
Slede nova filmska presenečenja
<lo 20 bvscil stanejo z davkom vred 15 din. Vsako nadalinla beseda 1.- din. Kdor iiie službo.
nliiu ta tak oelas namesto 1*.— din Mino 12.— din. Mali oglasi 7,a ženitve, dopise ne i ost, trgovko In obrlnn reklamo oa stanolo namesto IS — din 20,— illn. Vsaka nadallnia beseda r teh oghslP stane 2,— din. Za pismene odgovore irlede naslovov v malih oglasih znala »osebna Drlstolhlr,-3.— din. kateri znesek le treba nrlloiltt v mamkah. Mala oglate ie treba olačeti tako' nrl naročilu. Pri pismenih naročilih se lahko plača v znamkah, ta vie male oglase, če so debelo tiskani, vellr dvojna tarifa.
MELODIJE SZ SANJ
in najnoveiša filmska senzacija
SOBA IN KUHINJA
event. opremljeno, sc poceni odda. Ciubčeva 3, Melic.
21764-5
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
DVOSOBNO STANOVANJE
lepo, v novi hiši, ugodno oddam 1. februarja Ljubljanska ul. 14-1.	21712-5
o 10 besed 15 din. vsaka nadalinla beseda 1 din
Starejša
STREŽNICA
z a popoldanske ure se sprejme takoj. Kejžarjeva 14, levo 21737-2
do 20 besed 15 din. vsaka nadallnia Ucseia ! din
NOVOPOROCENCA
iščeta opremljeno sobo s štedilnikom. Ponudbe pod »Dober plačnik« na ogl. odd. »Večernika«.	21752-9
jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
STEKLENICE
l/s 1 in % 1 kuni Drogeriia Kanc. Maribor___________21736-Ui
io 20 besed 15 din. vsaka nadalinla beseda 1 din
Prodam
RADIO
znamke »Minerva« iz 1. 1939. Vprašati v oel. odd. »Večernika«.	„	21763-20
Jo besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
200,— DIN
dani do Učnemu, ki mi preskrbi ali najde primerno stanovanje za tri odrasle osebe
Ponudbe:	Gostilna Felič,
Tezno.	21755-6
Iščem lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«.	21756-6
Iščem
DVOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami za 15. jan. (po možnosti kopalnica). Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« rod »21750«.
21750-6
do 20 besed 15 din. vsaka nadalnu beseda 1 din
Dne 5. ian. se je zgubila MOŠKA ZAPESTNA URA
znamke »Lancet-; Poštenega najditelja »mor^am.. da i.< odda proti nagradi mesi ni i/oiitiji, Maribor. 21759-27
do 20 besed 15 din. vsaka nadallnia beseda 1 din
Kupim dobro ohranjen, globok OTROŠKI VOZIČEK
Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«.	21757-22
Graiolog
r. r.
Karmah,
sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamorc skoz celi dan.
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Partijo prekomorskih ZNAMK poceni prodamo. Scheidbach. Gosposka ulica. 21760-28
za sobotno-nedeljsko številko „ Večernika “ čim p rej v tednu, najkasneje do
petka V'zvečer,
ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejii, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani.
do 20 besed 15 din. vsaka nadallnia beseda 1 din
Kupimo takoi dobro ohranjeno PISALNO MIZO in stol. Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« pod »Navedba cene«.	21221-17
ija
SCHNEIDER
in sinova
Jurčičeva i
ZAGBEB NIKOLICEVA 10
ŠIRITE »VEČERNIH«!
Oglasni oddelek.
v „Ueietkiku" !
Spomnite se CliD I
Holimajteusa
TISKOVNA
DRUŽBA Z O. Z  ----------------
Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45
Izdaja tu urejuje ADOLF KIBNIKAll v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna 'd. d., predstavnik STANKO DL1T.LA v Muriboru ue vračajo. — Uredništvo ta uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Tclelon uredništva štev. 23-67 in uprave štev. 28*67.
Oglasi po ceniku — Kokopltn sc Poštni čekovni račuu štev 11 40ti.
Drobnejiovke
o Socialno delo KK v Solnici ob Dravi.
Še šlo leto deluje v Selnici ob Dravi šolska kuhinja It K. Dosedanje število razdeljenih obedov znaša čez (30.000. Računajoč vsak obed ]>o 1‘25 din ju dosedaj RK ]>orabil vsoto 80.000 din, bodisi v denarju ali v naturi. Odborniki RK vsako leto
n Taksa za luksuznega psa je v Zagrebu povišana na 505 din IeUio.
n Na 5 let težke ječe je obsodilo tuzlan-sko sodišče nekega kmeta, ker je skušal storili silo mladoletni deklici.
n Cc ure igralec na lov... V Vršcu je Sel neki gledališki igralec na neupravičen lov. Zatekel ga je lovski čuvaj, ki ga je obstrelil.
KINO ESPLANADE