Sil
Leto II.
»m
pavšallrana.
januarja 1920.
Štev. 1.
€•>•• po poiti s il Kil lito . B 50*— u pil leta .1 25— a Wft Mi. I 13— a 1 bub. . I 1*50 ZiL]ibljui»artiiVM Bntiittn h ipna: Htpifiplevi iBa it I
IMl tiiifn Bn.N
Posamezna itevilka 30 vin. - NEODVISEN DNEVNIK	Posam.zna Številka 30	vlit.
Izvoz mesa in sladkorja v Italijo.
Ljubljana, 2. januarja. Železničarje žejo razburja okoLnost, da so se zadnje čase izvozile velike množine: celi vagoni, živil ui sladkorja po železnici preko demarkacijske črte, Te dni je bil zopet odposlan z državnega kolodvora en vagon prekajenega uiesa in klobas: 5700 kron. Stranka je plačala izvozno carino 56,000 kron v Petrinju in je seveda napravila v Italiji pri stanju sedanje valute milijonski dobiček. Za bla-
go se je zelo zanimal neki ljubljanski ve-rižnik, da je prišlo čez mejo. Nakupljeno je bilo v Petrinju in v petrinjski okolici. Medtem, ko se zaplenjujejo malim grešnikom živila, katere nameravajo izvažati, se pa izvažajo iz Petrinj take ogromne množine živil v Italijo in se tako umetno draže živila v naši državi. Ali res ni mogoče preprečiti takih škandalov, ki popolnoma onemogo-čujejo uspešen boj proti navijanju cen?
Davek na vojne doMčke!
LDU. Belgrad, 1. januarja. »Pravda« poroča: Finančni minister je predložil ministrskemu svetu naredbo o davku na voj-;, ue dobičke. Po tej naredbi morajo plačati davek vse one osebe, ki so imele v vojnem času od 1914—1919 več dohodkov, kakor so ga imele pred vojno. Pri družbah, ki so dolžne javno polagati račun, je podvržen davku tisti znesek dobička, ju se pokaže po poprečnem seznamku dobičkov, doseženih v zadnjem letu mirne dobe, ako presežek dobička presega vsoto
10.000 kron. Davek se mora plačati finančni upravi, in sicer tako, da se morajo krone zamenjati z dinarji. Kar se tiče Pravnih in fizičnih oseb, morajo plačati davek po onem znesku, ki se pokaže, v razmerju med skupnimi dohodki, ugotovljenimi v periodi od leta 1914—1918 in med dohodkom, doseženim leta 1911.; za leto 1919. pa po dohodku od leta 1911.; ako je bil dohodek leta 1911, manjši kakor
20.000 kron, ali če ga sploh ni bilo, se bo računalo, da je bil dohodek tolik, to je, ~a je znašal 20.000 kron, ter se bo^ obdavčil, ako skupni dohodki za čas od , ’H—1918 ne znašajo 30.000 kron in za eto 1919, ne presegajo vsote 15.000 kron. ^e bodo se obdavčili osebni dohodki iz j®esečne plače, pokojnine, dnevnic in doklad, sicer pa se bodo vpoštevali vsi do-riodlci, kakršnegakoli vira. Obdavčenje in 12Plačevanje bo odmerila finančna upra-Va> davčni odbori in glavni davčni odbor v Belgradu. Odmerjeni davek se bo smel zavarovati s prepovedjo in drugimi zako-Pj“®i sredstvi. Za netočno prijavljene dogodke se bo kot kazen moral plačati tri-
ratni davek, Ako bi se zahtevani doku-menti ne predložili v pogled, se bo to kaznovalo z globo od 1000 do 2000 dinarjev.
Plačilo tega davka zastara v petih letih.
Domače družbe bodo po tem načrtu morale plačati:
40% od onega zneska, ki ne presega 5% vložene glavnice;
50% od onega zneska, ki presega 5%, vendar ne presega 10% vložene glavnice;
60
od onega zneska, ki presega
10%, pa	ne	presega	15% vlož.	glavnice;
70 %	od	onega	zneska, ki	presega
15%, pa	ne	presega	30% vlož.	glavnice;
80 %	od	onega	zneska, ki	presega
30% vložene glavnice.
Za tuje družbe veljajo druge odredbe. Pravne in fizične osebe bodo morale plačali;
20% od onega zneska, ki ne presega
20.000 kron;
41 % od onega zneska, ki znaša od
20.000 do 30.000 kron;
50% od onega zneska, ki znaša c d
30.000 do 50.000 kron;
60% od onega zneska, ki znaša od
50.000 do 100.000 kron;
/0% od onega zneska, ki znaša od 100 600 do 200.000 kron;
80% od onega zneska, ki znaša od 2001C0 do 500.000 kron;
90% od onega zneska, ki je večji od 500 C00 kron.
Odmerjeni davki se bodo morali plačati v treh obrokih: prvi obrok 50% v roku 30 dni, drugi obrok 25% v nadaljnjih dveh mesecih, zadnji obrok zopet v nadaljnjih dveh mesecih. Davek se bo moral plačati v gotovini ali v državnih bonih, ki jim je rok že potekel. Kdor bo prijavil, da je dal kdo netočne podatke, dohi eno tretjino plačane denarne kazni. Njegovo ime pa ostane tajno.
Boljševiki pred Odeso.
Ljubljana, 1. januarja. »Manchester -'Uardian« javlja 27. decembra iz Carigra-l' da se pripravlja civilno prebivalstvo, m zapusti Odeso, ker prodira rudeča arkada v naglem pohodu proti mestu.
Naročnikom!
Črnogorski kralj} obolel.
LDU Belgrad, 1, januarja. »Politika« javlja: Iz Cap Martina je došla vest, da je !vši gospodar Čmegore resno zbolel in že ^koliko dni bljuje kri. Italijanska kraljica ?mde drevi v Cap Martin v posebni misiji.
°rala bo prepričati svojega očeta, da se mora z usodo pomiriti.
Današnji številki prilagamo položnice za letošnje leto, ter prosimo cenj. naročnike, da nam nakažejo naročnino v najkrajšem času.
»Večerni list« stane:
Za celo leto . ... K 50,— za pol leta	.	...	»	25,—
za tri mesece	,	, . .	»	13.—
za en mesec	.	, . ,	»	4.50
Demokratsko-sociali-stični škandal!
Italija zahteva odškodnino.
LDU Ženeva, 31. dec. (ČTU.) »Secolo« va k	da	je	odškodninska zahte-
• ki jo stavba Italija bivšim osrednjim dr-določena na 9 in pol milijard. Tret-i:- odpada na 82 zračnih napadov na ita-
9anska mesta.
Grška zahteva Carigrad.
»NeuLDli]t)unai’ 31 • decembra. (ČTU.) ZaJitg61	poroča	iz Pariza: Venizelos
Upraw na “krovni konferenci za Grčijo mandat v Carigradu,
^aLDTT>UrŽan	Ferdinand.
heiterz„ PUna*’ 3*’ decembra. (ČTU.) »Ar-kovaik	P°r°ča,	da	je	generalni	pol-
«lova! n • Z . Ferdinand Habsburški izpo-j 1 m^eavsLrijski vladi zakonski di-p poroči z ločeno stotnikovo so-Jok] roj. Kaltenbrunaer.
Demokratsko in socialistično časopisje se je vneto pečalo s kroparskim bankovcem in še sedaj ne more prenehati z zabavljanjem, ko je cela zadeva padla v vodo, ker je sodišče izreklo, da ni razloga za nadaljnjo preiskavo.
Toda to socialistično in liberalno časopisje skrivnostno molči o zadevi, kjer ni igral vloge le en bankovec, marveč, kjer je bilo državi ukradenega na stotisoče denarja.
Ob prevratu je na Jesenicah izginilo več vojaških blagajen z ogromnimi vsotami. Blagajne so bile zaplenjene umikajočim avstrijskim poveljstvom, a niso nikdar
Erišle v roke jugoslovanski državni obisti.
Že več mesecev se sedaj vrši preiskava proti nekaterim bivšim članom on-dotnega narodnega sveta, ki so pred prevratom bili ubogi ko cerkvene miši, ki pa so pa po prevratu takoj postali bogati gospodje. V preiskavi so vodje socialistov in demokratov, ki so o£» prevratu imeli glav-
np besodoki	*	*—.....
Možje, ki so postali čez noč bogati, hotelirji ali kaj drugega, so vzbudili v ljudstvu sum, odkod to bogastvo. Začela se je preiskava. Toda še do danes noben teh kapitalistično - socialističnih patrijotov ni zaprt, čeprav gredo zneski v stotisoče. So pač ti gospodje stebri sedanje vlade,
O tej zadevi naj bi nekoliko poročalo liberalno in socialistično časopisje!
Kako znajo.
Liberalno-kapitalistična - socialistična vlada v Belgradu dela in vlada. Tako pravi sama. Samo ne prašajte, kako! Kaj bi se človek spraševal o tem, ko pa vse ljudstvo to njeno delovanje čuti na svojem hrbtu kot bič nekdanjega grajskega val-peta.
Vsako težko vprašanje reši ta kapitalistična in socialistična gospoda na najtemeljitejši način. Ko je zboroval parlament, je vlada ž njim imela težave. Parlament je bil proti vladi. Povsod se sicer gedi, da vlada, ki nima parlamenta za seboj, odstopi. Pri nas pa je vlada poslala domov parlament, in rešeno je vprašanje, kdo ima večino.
Naš promet je slab, železnice neurejene. Demokratski kapitalist minister za železnice Draškovič je obljubil, da bo želi znice uredil do meseca aprila. Sedaj se železnice urejujejo. Dan za dnem se ustavi kak vlak. Do aprila se bo tedaj res zgodilo, da ne bo vozil noben vlak v*c, in tedaj tudi nobenega nereda ne bo več. Če ne bo železnic, ne bo pritožb.
Valutno vprašanje rešujejo kapitalisti s socialisti. Zameniti hočejo krono za dinar tako, da bo en dinar veljal za 4 K. S tem se krona vbije in uniči gospodarstvo malih ljudij, delavcev in kmetov. Kapitalisti bodo ohranili svoje franke in papirje in valutno vprašanje bo rešeno — za kapitaliste ugodno.
Agrarna reforma je strašila nekaj časa kapitaliste. Sedaj je vse zaspalo. Medtem pa kapitalisti lepo po tihem prodajajo svoja veleposestva svojim prijateljem, da se izognejo agrarni reformi. Ko bodo tako vse sami razdelili, ne bo več veleposestev. Tako bo agrarna reforma rešena — v prid kapitalistu.
V	Zagrebu je, kakor v Ljubljani, veliko pomanjkanje stanovanj. Dijaštvo, ki študira, trpi, ker nima strehe, V Zagrebu je poverjenik Tučan rešil stanovanjsko vprašanje tako: Če dijaki nimajo stanovanj, naj gredo domovi Če ne bo dijakov, tudi ne dijaškega stanovanjskega vprašanja. V Ljubljani vlada dela še bolj radikalno. Tu imamo dijake in celo univerzo. Da se reši vprašanje dijaških stanovanj, se večina predavanj na novi univerzi splon ne vrši, tako morajo dijaki proč, in ena briga za gospode je manj na svetu.
Pod demokratsko-socialistično vlado smo prišli tako daleč: kdor ni bogataš, da bi se vozil z ekspresom, bo zajahal osla, ko bo potoval iz Ljubljane v Belgrad. Kdor bo hotel kaj kupiti, bo mesto krone nosil na trg svoj klobuk, da bo dobil pol litra mleka in pol kile kislega zelja; saj krona je vsak dan manj vredna.
In tako gre naprej! Če bomo primemo potrpežljivi, bomo doživeli, da se bodo pri nas ustalile razmere najkulturneje svetovne države, Albanije! i
Tedaj se bodo objeli gospodje: voditelj kapitalističnih demokratov Pribičevič, voditelj socialističnih demokratov Kristan in voditelj albanskih demokratov Prenk Bib Doda, če je .še živ.
Tako bo tudi najbolje rešeno jadransko vprašanje po zaslugi liberalno-sociali-stične vlade in v njenem ztnislu!
Zenska volilna pravica.
Ženska volilna pravica se navadno vtemeljuje z ožjega interesnega vidika: kakor vsak stan, mora imeti tudi ženstvo, ki nosi vsa socialna in državljanska bremena, besedo tam, kjer se krojijo državljanom dolžnosti in pravice. Saj se je tekom vekov dovolj jasno izkazalo, da vsak
stan	m kje 1* *uli
in da se tistim slabo godi, ki drugi za nje skrbe. Najboljši dokaz za to so ravno dosedanje postave, v kolikor tičejo žen-stva. To bi bil eden najbolj znanih in priznanih razlogov za žensko volilno pravico. Redkejše se že naglaša dejstvo, da bi bilo tudi za celokupnost koristno, ako bi se v zakonodaji in upravi na neposreden način poleg močnega, na splošnost ia tvamost obrnjenega moškega duha uveljavil tudi nežnejši, v osebni ljubezni do posameznika temelječi materinski ženski duh. Tudi ta razlog dobro drži. Mi bi pa poleg teh dveh naglasili še drug važetf idealni razlog.
Naša mlada država, ki kakor ladja preko oceana nosi našo bodočnost, naio prihodnjo zgodovino, našo kulturo in gospodarsko blagostanje v vekove, katerim gremo nasproti, bo močna in kos viharjem, ki nas nedvomno čakajo, le tedaj« ako bo cel narod preveval krepak, zaveden državljanski duh, Ta duh se pa ne da umetno vcepiti potom ferma-nov od zgoraj, ampak ta duh mora biti vsakemu posamezniku najgloblje notranje prepričanje. To je pa mogoče le tedaj, ako je posameznik v neposrednem osebnem odnosu do države — ako se osebno udeležuje dela in skrbi zanjo in nosi soodgovornost za njeno dobrobit. Ta osebni odnos do države pa daje ravno volilna pravica.
Na dlani je, kako velikega, nepreglednega pomena je za državo, da tudi ženska postane nosilec državne ideje, državljanskega duha. Saj smo že začasa minole vojne videli, kakšna delovna moč je v ženskih rokah, koliko rešilnega junaštva in idealizma je v ženskem srcu. Koliko moč bi predstavljale te ženske sile, ako bi se zavestno zlile v en sam jasen cilj: blagor države!
Pri tem ne smemo pozabiti, da je mati prva vzgojiteljica bodočih rodov, da je tisto, kar ona seje v srce otroka, merodajno navadno za vse življenje človekovo, da se njeni nauki ne dado več iztrgati iz duše, Ako bo ženi vera, upanje in ljubezen do domovine postala globoko notranje doživetje, si lahko mislimo, da bo to vero, upanje in ljubezen do domovine ravne tako neizkorenljivo vsajala v srca svojih otrok v zvezi s krščanstvom. To bo pač najtrdnejši temelj za državo!
Kdor je torej res prijatelj države, mora biti za to, da vse ženstvo brez izjeme dobi volilno pravico — ne kot nekak dar iz uljudnosti, ampak kot zavezno pogodbo med državo in ženo, Neprikrajiana ženska volilna pravica je državna zahteva.
Politične novic«.
Demokratsko socialistična vlada ščiti verižnike in oderuhe. Bivši zagrebški
župan dr. Srkulj je bil mesca novembra 1. L na podlagi sklepa občinskega sveta izdal ukaz, da morajo vsi tujci, ki nimajo nujnega posla v Zagrebu, takoj zapustiti mesto. Ta ukaz je bil naperjen proti vnem mogočim verižnikom in nepoštenim špekulantom, ki so se od vseh strani natepli v Zagreb in povzročili tam nezaslišano draginjo, Razen tega so zasedali mnogo najlepših stanovanj, dočim so pošteni domači ljudje — posebno dijaštvo, novoimenovani profesorji, člani opere in drame itd, — ostali na cesti. Vsi zagrebški listi so ope-tovano s prstom kazali na te ljudi, ki jemljo domačinom streho in draže najnujnejše potrebščine in vse pošteno prebivalstvo je odobravalo ukaz mestnega župana, da se ti ljudje izženo. Ukaz se je pa le deloma izvršil. ker je demokratsko-socialisfična vlada kmalu nato zagrebški občinski svet razpustila i® nastavila svojega komisarja. A ne dovolj tega — je pa novi demokratski ban dr. Tomljenovič gornji ukaz razveljavil kot nezakonit, a županu dr. Srkulju — ki že ni bil več v službi — je izreke) strog ukor! Tako jemlje deraokratsko-socialiot:č-na oblast oderuhe, verižnike in druge sleparje, ki se žive od ljudske krvi, javno v zaščito! Večjega škandala za javno oblast si ne moremo misliti.
4- Nesrečna carinska politika sedanje liberalno - socialistične vlade je kriva
Stran 2
■»Večerni lisi«, dne 2. Januarja' 1920/
Štev, f.
vedno rastoče draginje. Pred mesci je odredila, da se mora za blago, ki se izvaža iz Jugoslavije, plačati izvozna carina v visokosti polovične vrednosti blaga. Če hoče izvoziti kdo za 400.000 K blaga, mora plačati izvozne carine 200.000 K. S tem se blago, ki ga hočemo izvažati za prebivalstvo one države, ki dobi to blago, podraži 2« polovico. Nemška Avstrija je sedaj odgovorila Z enako protiuredbo. Upeljala j* Za blago, ki se izvaža v Jugoslavijo, s 1. januarjem izvozno carino. Tiskarne so dobile od papirnic v Nemški Avstriji obvestilo, da bo s 1, januarjem vsled izvozne carine papir zopet za 30 odstotkov dražji. , D* te bo podražila zopet sol, vžigalice, sladkor, cement, železo, stroj i in druge ljudske potrebščine, se ima naše ljudstvo zahvaliti sedanji liberalno - socialistični vladi* ki dela v Jugoslaviji tako nesrečno carinsko politiko I
f "' -f Demokrate in socialiste vseh vrst
in barv kliče na »složen boj proti klerikalizmu« neizogibni dr. Kukovec, kakor poroča »Nova Doba«. Pri tej priliki >e pove« dal, da je liberalcem zelo ležeče na skupnem nastopu s socialisti. Nato pa izjavlja, da resno računa na popolno sodelovanje samostojne kmetske in narodno socialne liberalne filijalke, Prva naj lovi za kapitaliste kaline med kmeti, druga med delavci Dr. Kukovec pravi: »Ni danes dvomlji* W>, d& želimo, naj se uveljavijo demokratični naši prijatelji tudi narodnosocijalne in samostojne kmetske smeri in bode jim Jnaia organizacija gotovo šla na roko, kjer Se bodo šlo zoper klerikalne nasprotnike državne edinstvenosti.« — Kar je dr. Kukovec povedal svojih misli o klerikalnem hasprotstvu proti državni edinosti, ni da bi človek govoril. Kadar ta liberalni prvak modruje, je zabaven, lito pa prične razkladati svoje srčne Želje, je zanimiv, ker v svoji otročji naivnosti izblebeče vse, kar bi ne smel. Tako nam je izblebetal, da so »Samostojni« in »narodni socialci« prijatelji demokratskih bankirjev. To nam zadostuje.
+' Razdor v osješktm Sokolu. Dne
28. m, m. se je v Osjeku vršil sokolski občni zbor, na katerem se je imelo izvršili zedinjenje srbskega in hrvatskega Sokola.
Y	srbskem Sokolu je demokratska manjšina vrinila svojo odborniško listo, nakar io radikalci zapustili dvorano. Popoldne io hoteli zborovanje nadaljevati, a je takoj prišlo do pretepa ter je morala posredovati policija.
-f- Nove volitve v Češko-slovaški, Narodna skupščina se sestane 7. januarja. Ka-koi- piše »Prager Tagblatt«, bo zasedanje Itončano dne 27. januarja ter se bodo noveVolitve pospešile, ker se radi Madjarov roditve na Slovaškem ne smejo vršiti pozneje. Pri nas pa klika nepoklicanih vlada
evoje ter se ne zmeni za ljudsko voljo,
-f Cesar Vifljem bo izgnan Iz Evrope? Sftkor poročajo listi iz Londona, je res, da pahtevata. francoska in angleška vlada, da H eesar Viljem Internira zunaj Evrope,
Dnevne novice.
■'*- Zagrebški papirnati drobiž so z
decembrom vzeli iz prometa ter ga pri mestni blagajni izmenjavajo za kronsko vrednost.
.	—- Delniška družba zagrebške elek-
trične Železnice se je na svojem zadnjem občnem zboru dne 30. m. m. razšla. Že-letttica je postala last mestne hranilnice.
Nedeljski počitek za časnike so s
l.	januarjem t. 1. uvedli v Italiji. Poslej ne bo izhajal ob nedeljah noben list. »Agenzia Štefani« bo prekinila svoje delo v soboto opolnoči in ga Zopet začela v nedeljo ijpelnoči.
—	Kako je plačal jud verižmk 10.000
kton. V Murski Sobotici je neki nemški hid nameraval vtihotapili vola v Nemško <4y«trijo. Juda je policija prijela in poli-cijski svetnik dr, KerSovan ga je obsodil V; denarno globo 10.000 K. Krivonos se je branil in zatrjeval: »Ich kann nicht Zah-len!« — »Dobro,« se je glasil odgovor, »Če oe plačate, kar je meni vseeno, boste pa jecleli za vfiakih 10 kron en dan.« — Jud ge je še nekaj časa izgovarjal, toda ker fe videl, da ne gre drugače, je plačal naloženo mu globo 10.000 kron. Ko je odšel iz urada, se je pa bahal: »Kaj meni 10,000 Vron, saj jih v dveh dneh zaslužim!«
Polmilijonska poneverba. V Sarajevu je poneveril bančni uradnik Ervin Kankovski Zemeljski banki 500.000 kron, Kankovski je srednje velik, svetlorjavih las in brk.
—■ Sijajna bodočnost »e obeta čevljarskemu vajencu Jakobu Zaplotniku iz Device Marije v Polju, Gospodar ga 'je poslal kasirat k dvema strankama, a je pri vsaki povišal račun za SO kroh in pobegnil.
Uubllanstke novice.
Ij Zaprisega rekrutov. V nedeljo 4. januarja 1.1. ob pol 11. bo slovesna zaprisega rekrutov ljubljanske garnizije na stavbiSču ttced hotelom »Slom **	oeeti,. -
lj 31. 12. 1919 in 1. L 1920. Silvestrov
večer je premožna Lmbljana letos zelo razkošno praznovala v vinu in pijanstvu. Na policiji so izstavili gostilničarjem in kavar-narjem 150 licenc, ki so jih pisale na policijskem ravnateljstvu tri gosodične celih 2l ur nepretrgoma tudi ponoči. Država je zaslužila za licence 900 K, koliko so pa ljudje zapravili v sedanji draginji denarja, to je znano članom »Gostilničarske zadruge«, katera je napela vse sile in zastavila ves svoj Vpliv, da se je po oštarijah praznova prestop iz leta 1919 v 1920 še skoraj bolj hrupno, kakor v časih pred vojsko. V splošnem p* je »silvestrovanje« poteklo veliko mirnejše, kakor lani, ko se je pod geslom »Živio Jugoslavija« še hujše popivalo, kakor letos in nisi bil življenja varen v ljubljanskih ulicah, ker si se moral bati, da te ne zadene kaka svinčenka, ko se je streljalo na vseh koncih in krajih. Plesalo in rajalo se je letos v najelegantnejših dvoranah, ki so bile vse nabito polne in v malih gostilnah: tam orkestri, tu harmonika. Neki ve-rilnik je rekel opolnoči: »tas je tudi »prajslrajbar« kakor sem jaz, zato bom pa prvi dan leta 1920 podražil vino,« V ranih jutranjih urah so se vračale gruče veselih ljudi domov, blatnih, zaspanih, pijanih slika naših dni.
lj Trgovci in gostilničarji, pozor! Kljub temu, da je bilo že veliko trgovcev in gostilničarjev kaznovanih, ker niso imeli z napisi označenih cen blagu v izložbah in v trgovinah, gostilničarji pa ne cen jedil in pijač, večina trgovcev in gostilničarjev prezira te predpise, dasi so v veliki nevarnosti, da jim oblasti ne zapro trgovin. Lastna korist prizadetih krogov zahteva, da to store, ker prepozno je, če se zvoni po toči,
lj ReViernim nadzornikom X. činov-nega razreda pri ljubljanskem ravnateljstvu državne policije sta imenovana vodja kolodvorske policijske ekspoziture g. Alojzij Ljubič in g. Jožef Habe.
lj »Pri belem konjičku« na Ljudskem odru, V nedeljo, dne 4. t. m. oh pol 8. uri zvečer bodo igrali na Ljudskem odru veseloigro v treh dejanjih »Pri belem konjičku«, ki bo nudila obilo zabave in prijetnega razvedrila. Igra bo na novo naštudirana. Predprodaja vstopnic se nahaja v trafiki gospe Modiceve. nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu.
lj Društvo kriminalnih organov s sedežem v Ljubljani se je te dni ustanovilo. Na ustanovnem zboru se je izvolil sledeči odbor: predsednik Baebler Vilko, podpreds. Alojzij Ljubič, tajnik Adami e Franc, njegov namestnik Benedičič Janko, blagajnik Pod reberšek Jakob, odborniki: Canjko Franc, Močnik Matija, Močnik Ivan, Kek Josip, Ma erič Franc, Močan Jožef, Florijan Leopold, Barič Anton; namestnika:	Cankar
Franc in Tabornik Alojzij. Pregledovalca računov sta Habe Jožef in Ivan Blokar, Vstopnina -znaša 10 .kron, članarina pa 2 Itroati mesečno.
lj Hitro prijet tat, Švabski brezposelni natakar Ignacij Neumayr iz Bruka ob M. je ukradel v kavami Zvezda poročniku Peternelu šavl, kakršnega rabijo letalci. Precej si ga je ovil okoli vratu in je odšel z njim v kavarno Narodnega doma, kjer se je zelo nobel obnašal, kakoT je to zdaj med »modernimi« ljubljanskimi tatovi, ljubljenčki naše porote, običajno, V kavarno je prišel kmalu tudi poročnik Peternel in ker je videl, da fant z letalnim Šalom previsoko leta, ga je prijel in pripeljal brez aeroplana na policijo, L^r so Neumayrja zaprli.
_ lj V tobačni tvornici zopet odkrita velika tatvina tobalca. Detektivi ljubljanske kolodvorske ekspoziture so prijeli te dni verižniško zakonsko dvojico, ker je nameravala vtihotapiti 200 zavojčkov tobaka preko demarkacijske črte v Trst Revirni nadzornik g, Alojzij Ljubič je ve-arižniški dvojici v ostrem izpraševnju privedel do priznanja, da sta kupila tobak po verižniški ceni 6 K 20 vin. pri F. L. v Flo-rijanski ulici Cena sama je že naravnost nečuvena, ker se tak tobak prodaja po 3 K 20 vin. v trafikah. Pri F, L. izvedem hišni preiskavi so dobHi detektivi kolodvorske ekspoziture še 10 kg tobaka, ki izvira iz ljubljanske tobačne tvomice. F.
L, je izpovedal, da mu je prinesel tobak brivec L. z jBmske ceste. L. na odgovor pozvan, je povedal, da mu je prodal tobak delavec invalid J., ki je bil med vojsko sprejet na delo v tobačno tVornico, za smešno nizko ceno 50 K za kilogram. Pri J, so našli na stanovanju večjo množino raznovrstnega tobaka, katerega je ukradel v tobačni tvomicii. J. so izročili sodišču, ostali so pa naznanjeni pristojnim oblastem zaradi veriženja in tihotapstva.
lj Kaznovana tihotapca. Detektivi kolodvorske ekspoziture so prijeli tihotapki Tržačanki Olgo Štoka in Elizo Danev na glavnem kolodvoru, ker sta nameravali iz tihota piti večjo množino živil in tobaka v Trst. JCer nista imeli predpisanih potnih listov, sta se kaznovali tndi z denarno ilobo. .
"„»B "■ J".1--*
Razne
novice.
r Xrup7tovo podjetje, ta vir nemške orožne sile, je;vse velike preobrate mino-
lega leta tako srečno prestalo, da stoji trd neje kakor le'kdaj. Po nemškem porazu in ob komunističnih prevratih na Nemškem so Kruppove delnice silno padle. Podjetje je ustavilo obrat, A ravno zato se je pa podeseterila vrednost njegovih izdelkov, ki jih je imelo v zalogi. Družba je spričo novih razmer demontirala 1200 strojev, ki jih vsak dan lahko proda za najmanj 60 milijonov mark. Sedaj ima podjetje toliko na-ročb iz inozemstva, da ima za 2 leti dovolj dela.
r Tihotapska izumljivost. Izumljivost tihotapcev je naravnost neizčrpna. Neki rumunski trgovec je vtihotapil na Dunaj ce|l milijon rumunskih bankovcev, in sicer v škatlah za sardine, ki so bile tako napravljene kakor škatle od sardine najboljše francoske tvrdke. Z ozirom na glad, ki mori Dunajčane, mu je rumunska vlada rada dovolila, vzeti s reboj nekoliko kon-serv, ki pa jih je T?a.tl5»'5il in nabasal z dragoceno vsebino. Delo, ki ga je imel s škatlicami, se mn je izvrstno izplačalo, saj so mu dale tri milijone dobička. Jako priljubljen je tudi trik z g-mbi. Popotniki iz tuje dežele prevlečejo zlatnike z blagom od	obleke in površnikn in jih brez
zapreke spravijo preko mejo. Š«s več fan-tarije pa je pokazal mož, ki je popotoval z zlomljeno roko v radrov^m ovoju, Mej-Pa straža je bila do njega jako prijazna in vljudna ter mu je šc pimngala v gnječi naprej, da bi ne zadel ob kaj z obvezano roko. Straži se niti sanjalo ni, da je pod sadrovim ovojem vsa roka ovita z bankovci po sto frankov in po sto lir. Dobro jo je potuhtal tudi pešec, ki je čisto brezskrbno spel čez mejo s palico z masivnim ročajem, ki je bil od same platnine. Na videz je bila preprosta, a imela je velikansko vrednost.
r Brezžični telefon. Markoni je izjavil, da bo v kratkem mogoče govoriti iz Londona v New York in obratno brez žic. Novi telefonski aparat, ki ga sedaj poizkuša Markoni, sprejema govor na 100 milj oddaljenosti. Aparat je nameščen na navadnem motornem vozu in dobiva moč od navadnih akumulatorjev za luč, ki so na vozu.
r Srbski Rdeči križ je priredil razstavo v Londonu. Razen pregleda svoje delavnosti je razstavil tudi najboljša dela srbskih kioarev in slikarjev.
r Spoštovanje mater. Neobičajen način eznanovanja deklet in žen je v navadi v rodu Lolo, ki živi v južnem delu kitajske države. Dekleta nosijo prosto zlivajoče se lase ali kito. Možaželjna dekleta si tako ovijajo kite okoli glave, da se jim čelo čisto skrije; druga pa nosijo modro krilo, bogato obšito s srebrom in zlatom. Orno-žene ženske nosijo na glavi velik slamnik, okrašen z velikimi gumbi. Ako ima otroka, si lriti lase z rdečo pentljo. Po številu
trakov se spozna, koliko ima otrok. Do mater se obnašajo ostali, posebno moški, z največjo častjo. Materinstvo je pri rečenem rodu v veliki časti. Tako pogani. Toda naši moderni pogani, po imenu — kristjani, kako spoštujejo žensko?
r Kilogram tobaka za 30 K. Kmetje v Hercegovini, kateri se pečajo s pridelovanjem tobaka, so imeli v Mostaru shod, na katerem so sklenili, da bodo letos zahtevali za tobak primemo ceno, in sicer 30 kron za kilogram. Lastniku mora ostati za lastno potrebo 12 kg, a poleg tega za vsakega domačega kadilca po 6 kg na leto.
r Zavarovanje ruske carske družine,
Londonski listi opozarjajo, da bi bilo zanimivo vedeti, kaj se je zgodilo z zavarovanjem carja, carice in velike kneginje Olge, Zavarovani so bili baje za visoke vsote. Londonski dobro informirani krogi trdijo, da se je carovo zavarovanje glasilo na
800.000	funtov šterlingov, caričino na 25tJ tisoč funtov šterlingov, a ono velike kne* ginje na 50.000 funtov. To zavarovanje se je izvršilo 1. 1895, po rojstvu male Olge Vsa tri zavarovanja so bila napravljena skupno z nekaterimi ruskimi in nemški' mi tvrdkami, ki so se spet proti izgubi za-varovali na Angleškem in v Ameriki, če je bila v pogodbi izključena nasilna smrt, je prineslo to zavarovanje zavarovalnicam velike vsote,
r Slovaška. Kakor poroča »Ruskaja zemlja«, je na Slovaškem 2,940.374 prebivalcev. Od teh je Slovakov 1,940.980, Ma-žarov 665.703, Rusov 134.761, Nemcev 143.322, drugih narodnosti pa 55.608. Po veri je 67 odstotkov r, katolikov, 8 odst, gr. katolikov, 13 odst, evangelikov, 4 odst kalvinci, 4 odst. židje. Po ti statistiki je ^razvidno, da je Rusov 4 odstotke, a gr« katolikov 8 odstotkov, iz česar je mogoče sklepati, da so se 4 odstotki Rusov daH zapisati za Slovake, tedaj okrog 130.000 ljudi.
r Kitajka — primarka angleške bol* niče. Mlada Kitajka, gospodična Marta Hanter-Hoa-Ting, ki je v Londonu študirala medicino, je imenovana za prvega kirurga v Aleksandrini bolnici v Brightonu-
llarodne gladiš!®«
Opera.
Dne 2. januarja, petek: »Rusalka«. Abonement B.
Dne 3, januarja, sobota: »Prodana nevesta«. Abonement C,
4. januarja, nedelja: Hoffmanove pripovedke«, Izven abon.
Drama.
2.	januarja, petek: »Hlapci«, Abon. &
Dne 3. januarja, sobota:	»Korenček-
—	Ženitev«, Abonement D.
Dne 4. januarja, nedelja popoldne* »Protekcija«, Izven abonementa.
Dne 4, januarja, zvečer »Pepelka«, de* lavska predstava. Izv. abonemnta.
Voznik in
Eugenio Marchal
V	nobeni knjigi, ne v stari, ne v novi, nisem bral te pravljice, ampak slišal Sem jo od patra Rodriga, velikega zamorskega* propovednika in novelista. V tem slučaju se pripoveduje, da se je nekoč izkazal usmiljenega sam vrag, V zamorski po-crajini je torej, kakor pravijo, živel v času blaznega kralja voznik, ki se je s svojim vozom, preobloženim z mehovi vina in olja, vozil po mestih in selih do samega pristava v Galiciji (na španskem). In ta voznik je imel navado, kadarkoli je pojemala luč v svetilki — zakaj dostikrat je vozil po noči — pravim, da je imel navado, kazati svojo nevoljo z besedami: »Za vraga!« In kadar je ta dobri mož to izgovoril, m prav nič mislil, da bi ga utegnili te dve besedi nekoč rešiti iz velike stiske. Poslušajte, kako se je to zgodilo.
Nekoč se je zaustavil v gostilnici ob traljevski cesti. Najedel se je ocvrtih ja-jec, ali plačati je pozabil. Brezskrbno je Jel dalje svojo pot. Preteklo je precej časa, nemara eno ali pa še dve leti, zakaj redkokedaj je hodil okoli one srečne gostilnice. Mogoče, da mu je žena umna, ali je pa sam kaj bolehal, ali pa je moral na sodišče, torej pozno t, j. čez mesece, je ta človek zopet krenil v gostilnico, tjer ni bil plačal jajec. Siromak! Da bi vsaj ne hodil več tja! Toliko, da je dobro prišel pred hišo, pa mu je krčmarica nasproti prišla in vzkliknila: »Kako me veseli, prijatelj, da ste prišli k nam! Zakaj danes mi morate plačati jajca, ki ste jih :e davno jedli. Tistih šest jajec bi mi bila coklja že davno izvalila, lehko bi se bile izlegle piške, zrastle v kokoši in nesle jajca, Ki bi se bile iz njih izvalile druge piške. Zato ste mi dolžni celo vsoto cekinov, ki mi jih morate pri tej priči plačati, če ne Vas pa precej poženem pred sodr nika.«
vrag.
—	Nenad Vojvodič.
Prestrašeni voznik se je branil takoj plačati. Zato je krčmarica kar tekla k mestnemu sodniku. Ta je odredil razpravo že na večer istega dne.
Ves zbegan se je odpeljal naš drzni dolžnik iz vasi in je že malo mislil, da bo moral snedena jajca plačati, bolj pa mu jc rojilo po glavi, da bo moral plačati tolik0 pišk in kokoši. Zato se je vprašal: »Kje bi dobil zagovornika, da bi me branil?«
V	tem se naenkrat pojavi pred njim neznan, lepo oblečen gospod, ki mu je rekel; »Ne boj se, dobri mož, da ti je tista hudobna ženska toliko zaračunala, zakaj jaz bom tvoj zagovornik in te bom branil.«
■»Kdo pa ste, gospod?« je vprašal voznik,
»Jaz sem vrag,««
Ko je revež to zaslišal, se je jel tresti od temena do kolen. Ali oni gospod ga j® potolažil z besedami:	»Tebi	v srečo seW
prišel. Spomni se, kolikokrat si zagnal ogorek strani, ko si novo svečo v svetil' ko deval, rekoč: »Za vraga!« Torej vsled te male pozornosti, se mi je zahotelo, d® te bom branil pred sodnikom,«
Ko je prišla ura, kakor je bila naznanjena in ko je sodnik prebral obtožbo, g* je vprašal vrag:
»Povejte mi, gospod sodnik, ali sC sneden grah še lehko sadi?«
»Nikdar, nikoli ne!«
»Torej, dobro,« je povzel voznik°v zagovornik »ravno tako — ni mogoče kuhanih jajc pokladati kokošim, in so sai»° še za jed,«
Ko pa je sodnik slišal ta dokaz, se je zgenil in razsodil, da mora plačati voznn-samo ocvrta jajca.
*) Mesto Zamora leži V leonski, po- J
krajini na Španskem,	|
Izdajatelj konzorcij »Večernega IUU«, Odgovorni ortdnfk Jot« Katar. ftak§ »Jngoilcnrjuukk* tteUraa« r
'M