82. Sfflto.
V LjuMjam, v torek, 10. aprila 1906.
XXXIX. leto.
•shsia v .i zvečer, aesalj* in praznik«, ter v*Ua po pošti mlUlBaa avstro-ogrske d*žfeie za im leta ti E, za pol leta  B K, za četrt leta fl K f f; h, u fu BMM1 li K 10 h.   Za LJubljano « peleJaBjeai na dom ra to leta
ti S, T-a pol lata IS K, za Četrt leta u K, za en »a***! g K.   Kdav kodi tam pauj, plača »a vi* leta SI K, za po! leta 11 K, za četrt lete b K M h, za ea ra*«e« 1 K W h.   - Za tuje dežela toliko tetj kolikor aoaSa poStoina.   - Na tisroffa« *tex Istetialtte vpelujatte earaesJea te a« ozira, -  Za oznanila se plaeaie od petsroetopo* petit-?rate aa     h, če te oznanita iieka ankrat, po 10 a, ^e te tfvakra* hi po > k, te *c tisk* trikrat ali večkrat. — Dopi*i naj *e izvole n^D^ovatJ !?okopb\ m ae viaSafe,      Uredništvo in upravrt&tvo ja v KaaliavH« ulicah St. č, ic titier araejaltvo v I. naostz., uprav aiatve pa v ar?tliejo. — Upraroištvii naj *e bla^*»TolJio aeelrjati uaro^nire, reklamacije, oznanila, t. j. »OjniuLstrativne »tran.
TJre&sSšfra telefon St. 34»
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik
FMamezne številk« po 10 h.
ti
Upravniiiva telclon št. 85.
Balkanska pisma.
Srbija: Položaj. Izgnan časnikar. — Ljudske Citalatce v Srbiji. — Ćuden štrajk. — Brez-vestnost pri nakupih vojnega materijala. — Plovdivski katoliški nadškof Menini. — Stara Srbija in Makedonija: Položaj. -Topovsko vprašanje.
Bel grad, 7. aprila.
(—Ki.) Teh dni se je mnogo gtrrorilo o resen j u zarotniškega vprašanja in o obnovitvi rednih diploma-tičnih odnošajev z Anglijo. V mi-nistrstvn zunanjih zadev in na dvoru <o bila vsak dan dolgotrajna posvetovanja ali med člani vlade samimi, .di pa je tem posvetovanjem prisostvoval sam kralj. Že se je smatralo, da se vprašanje o obnovitvi rednih diplomatičnih odnošajev z Anglijo reši t  najkrajšem   ca.sn v tem
zmishi so se izjavljali tudi listi, ki <o zelo blizu vladi — ali nenadoma, popolnoma nepričakovano se razglasi, da je vlada odložila rešitev tega težkega vprašanja na poznejše čase, a sedaj se briga edino za posojilo in za nakup novih topov, municije itd.
Ta nagel preobrat v nazorih vlade o rešitvi zarotniškega vprašanja je vse iznenadil, posebno zato. ker vlada ni dovoljnu motivirala tega preobrata v svojih pogledih na obnovitev rednih odnošajev z Anglijo, oziroma na reženj e zarotniškega vprašanja. Ona kratkonialo pravi, da ji niso znane zahteve angleške vlade, ker da se ta ni neposredno obrnUa - svojimi zahtevami na srbsko vlado. Ta motivacija je smešna. Anglija se niti ne moro obrniti s svojimi zahtevami neposredno na srbsko vlado, ker bi to značilo vmešavati se v interne zadeve slobodne kraljevine, a tega Anglija, ki ve kaj je takt, nooe storiti in zato se morajo voditi pogajanja med srbsko in angleško vlado po posredovanju privatnih oseb, katerim zaupa srbska in angleška vlada. Taka oseba je bil Nikola JovancvH , katerega je srbska vlada poslala v London formalno kot trgov, komisarja, a v istini je bUa njegova zadača,  da poizve pri an-
gleški vladi za pogoje, pod katerimi bi ona zopet obnovUa redne diplo-matične odnošaje s Srbijo. Razume se, da N. Jovanović, ki pri angleški vladi ni bU akreditiran kot službeni zastopnik Srbije, ni mogel govoriti z angleškim ministrom zunanjih stvari službeno, nego samo kot privatna oseba in kot tak je tudi zvedel za angleške pogoje, o katerih je potem osebno reforiral v Belgradu srbski vladi.
Do tukaj je sla stvar pravilnim potom, ali v Belgradu je zadeva postala Čudna. Vlada najprej resno razpravlja o pogojih, ki jih je N. Jova-nović prinesel iz Londona in razglaša, da se zarotniško vprašanje reši v najkrajšem času, pa tudi z Anglijo se obnovijo redni diplomatični odnošaji. Ta humbug je trajal nekaj dni, potem je pa vlada kratkomalo izjavila, da ji niso znani pogoji Anglije in da zato odloži rešitev zarotniškega vprašanja dokler se ne reši vprašanje o posojilu in o oboroženju vojske z novim orožjem.
rTo je — da budi Bog s nama.^ Zakaj vlada ne pristopi k rešenju zarotniškega vprašanja, ko so zarotniki sami pripravljeni, da izstopijo iz vojske, samo da se na ta način omogoči obnovitev rednih odnošajev z Anglijo, od česar bi imela velikih koristi? Vladno vedenje je toraj nerazumljivo in nelogično. Navaden človek izgubi ves kredit, ako v enem vprašanju trdi danes eno, a jutri drugo, a kaj naj se reče o vladi kake države, ako je take nekonsekventna V
Dopisnik dunajske „Die Zeit" je zopet ekspresno izgnan iz Srbije. To je že četrti, a upati je, da tudi poslednji izgon Steinhardtov, ker sedaj mu srbska vlada gotovo več ne dovoli povratka, kar bi bilo povsem umestno. Ta človek stalno dela neumnosti in pošilja najgorostasnejše laži o Srbiji v svet, a razen tega je tudi nesramen, kakor more biti samo Zid. Ko se je iz poslednjega izgona povrnil v Belgrad, je postal pameten in vsi smo že mislUi, da je človek trdno sklenil,
LISTEK.
Naravoslovne črtice.
IX.
(Mikroskopi      ahromati in apo-kromati — ultra mikroskopični irefeci — kovinske bolezni).
Naravoslovci niso tako močno zapuščeni, kakor smo lahko posneli iz zadnjega listka, in imajo ravno tako svoj nevidni svet za sabo, kakor najbolj b rumen tercijal in najbolj zabit kranjski farucelj, ki verjame na co-prnice, pana hudiče in jih izganja iz obsedencev.
Seveda imajo naše legije vse drugo moč, kakor tiste nebeške in podzemske kohorte, ki se pri natančnejšem opazovanja izkažejo redno kot „ema-aacijeu jako prebrisanih možgan, ema-nacije v vseh vekih in pri vseh narodih pojavljajočega se farštva, ki si je, odkar svet stoji, stavilo za svojo nalogo, skrbeti za to, da ne izumre prezgodaj človeška neumnost.
Poleg nevidnega molekularaega, atenskega   in   elektronskega sveta
imamo še vedno dovolj drobiža, ki je dosti večji od navedenih malčkov, katerega pa vendar ni moči sagledati iz tega vzroka, ker je premajhen.
Za opazovanje nevidnih predmetov se poslužujemo, kakor znano, mikroskopov. Posrečilo se je v zadnjih letih dvigniti te instrumente na jako visoko stopnjo popolnosti.
Vsi do leta 1886. napravljeni optični sistemi so dajali jasne, ostro Črtane slike samo za žarke ene spektralne barve; za vse ostale barve so bile slike nejasne, ali so bile s sare-nimi konturami obrobljene, ali pa meglene. Takrat pa je steklarna za optične in druge znanstvene smotre ^stekleno-tehnični laboratorij Schotta in sodrugov v Jeni po dolgotrajnih, mnogo let se vršeČih poskusih iznašla boljša stekla, ki so glede lomljenja svetlobe in pršenja barv ustvarila dosti ugodnejše odnošaje za napravo mikrosko-pičnih zistemov, kakor so jih imela vsa Crown in Flint-stekla, ki so bila dotlej v rabi.
S pomočjo teh stekel in novih lečnih konstrukcij je speljal O. Zeiss pod Abbejevim vodstvom mikrosko-pične objektive, ki so se odlikovali s
da ostane definitivno pameten. Ali — stara navada je železna srajca. Steinhardt ni mogel ostati soliden in teh dni je postal zopet nesramen. Uredništvo njegovega lista ga je brzojavno vprašalo, da-li je istina, da je kralj abdicira! in Steinhardt je brzojavno odgovoril: Za sedaj kralj še ni abdicira!.
Tako bagateliziranje * nZa sedaju kra\j še ni abdiciral! Ta človek govori o srbskem kralju kot o kakem okrajnem glavarju — in zato se mu je pokazala meja. Sedaj je v Zemunu in žalostno gleda na Belgrad. Včeraj —- takoj koje bil Steinchardt izgnan — so Šli nekateri časnikarji v Zemun, da govorijo z njim in oni pripovedujejo, daSteinchardtneraore pojmiti, zakaj je izgnan! To je v istini čuden človek! Ko bi kak srbski časnikar iz Dunaja pošiljal v Belgrad take vesti o avstrijskem cesarju in ko bi ga tako bagatelizoval, ne bi ga avstrijska vlada izgnala nego — zaprla.
Sedaj bo Steinchardt zopet nadlegoval srbsko vlado s prošnjami, naj mu dovoli, da so povrne. Ali upati je, da bo srbska vlada sedaj pametnejša in mu ne dovoli več povratka, ker on je nepoboljšljiv grešnik.
Interesantne so srbske ljudske čitalnice. Narod je zelo ukaželjen, ali ker je še vedno mnogo analfabetov, ne morejo čitati. Pa vseeno kmetje pridno ustanavljajo čitalnice, v katerih oni, ki znajo čitati, čitaj o sami, a oni, ki čitati ne znajo, se zbirajo ob določenem Času v Čitalnici in potem jim učitelj na glas čita časopise in knjige, a razun tega jim nerazumljive stvari tudi razlaga.
Takih ljudskih Čitalnic in knjižnic je v Srbiji zelo mnogo, ker se učitelji zelo trudijo, da kmetsko ljudstvo povzdignejo kulturno. Kmetje učiteljev trud in delo cenijo, radi prihajajo na taka javna Čitanja in razlaganja, a učitelje — kakor sem že enkrat naglaŠal — zelo spoštujejo.
T Belgradu štrajkajo prodajalci časopisov. V Srbiji je slobodna kcl-portaža in zato izhaja v Belgradu veliko Število dnevnikov, ker se vsak dan na tisoče istisov proda samo na ulicah. Prodajalci časopisov dobijo 30% od prodaje in zasluži vsak minimalno po 8 dinarjev dnevno — na štiri ure dela, a mnogi zasluzijo celo po 15—20 dinarjev na dan! To je pac zelo lahak kruh, ker toliko ne zasluži marsikak časnikar, ki dela z intelektom, a ne z nogami, pa vseeno prodajalcem časopisov to ni bilo dovolj, nego so zahtevali, da jim se da 40% od prodaje! Lastniki Časopisov na to absolutno neupravičeno zahtevo niso hoteli pristati, ker potem bi postala razprodaja časopisov na ulici iluzorna. Ta zahteva je tudi smešna. Prodajalec časopisov naj bi dobival za svoje štiriurno delo na dan 40%, a lastniku bi ostalo 60% — da od tega plača sotrudnike, tisek, papir, davek itd. Zato so lastniki časopisov sporazumno odslovili stare predaj alce in so si vzeli nove, ki so zadovoljni, da za štiri ure dnevnega dela zaslužijo po 8 in še veČ dinarjev (kron).
Ravnokar, sem zvedel, da so prodajalci Časopisov opustili štrajk, ker so sprevideli, da imajo od štrajka samo škodo.
Bolgarska vojna administracija uspešno tekmuje z rusko. Kakor so višji ruski častniki brezvestno goljufali državo pri nakupu topov in drugega vojnega materijala, tako so se odkrile sedaj tudi velike zlorabe odločujočih vojnih krogov na Bolgarskem pri nakupu topov. Ko je bUo teh dni poskusno streljanje z novimi topovi, je nekaj topov takoj v začetku počilo! Oni oficirji namreč, ki so nabavali topove, so vzeli zelo slabo blago, katerega je država drago plačala, a tovarna je od dobička dala en del oficirjem! Bolgarska javnost po zaslugi žigosa tako brezvestno gospodarstvo — a knez ravno sedaj vedno kliče k sebi v dvor dotične Častnike in jim  na vse mo-
goče načine izkazuje svojo nakloaje-nost ...
* i Sofijski „Miru, organ bolgarskih narodnih liberalcev je javil teh oni, da je katoliški nadškof Menini r Ptov-divu, ko je potoval Čez Sofijo v Rim, predložilil bolgarski vladi, da se bolgarska cerkev podredi rimskemu papežu, katerega naj prizna za vrhovnega poglavarja. Isti list pripominja, da postane vsled tega neumestnega predloga položaj nadškofa Men i ni j a nemogoč.
Bolgarska vlada te vesti sicer še ni dementirala, ali se vseeno ne ts-raje v njeno istinitost, ker je Menini preveč pameten, da bi predlagal talce neumnosti bolgarski vladi, ko ve. da ne bi imel nobenega uspeha, pač pa bi svoji cerkvi Škodil.
V pravoslavne narode katolicizem nikdar ne bo prodrl, to je jasne. Ako Rim s pomočjo klerikalne Avstrije razvije še tako agitacijo r prilog pristopanja h katoliški veri na Balkanu — uspeha ne bo. Za denar — tega za take svrhe Avstrija vedno ima dovolj — se dobi kaka dušica, ali en masse in trajno balkanski narodi ne bodo pristopali h katolicizmu, i
■
* a
Za ilustracijo neznosnih razmer, v katerih živi slovansko (srbsko i bolgarsko) prebivalstvo v evropski Turški, naj služi naslednji slučaj: Arnaut Azem iz vasi Surlanca. gnji-lanskega okraja ^vilajet Kosovo« spo-roČU je srbskim kmetom v vasi Pa-sjana, naj mu izplačajo 60 turških lir (1380 kron), sicer jim s svojimi tovariši zažge vas, a njih pobije! Orožja srbski kmetje ne smejo imeti in ea toraj ne morejo niti braniti, a turške oblasti se ne brigajo za njih sigurnost in tako bodo kmetje morali zbrati teh 60 turških lir in jih dati arnavtskemu razbojniku. Imenovani razbojnik je že dobil na enak način od srbskih kmetov v vasi Ornegra 25 turških lir (675 kron)!
Ni čada, ako je narod že obupal, ker so davki tako visoki,  da jih ko
posebno popravo hromatiČnih in sfe-riČnih nerodnosti.
Vrhunec optičnih finosti so pa dosegli objektivi, katerim je njih iz-računitelj nadel ime apohromatov. Pri teh lečnih zistemih združujejo se slike za skoro vse spektralne barve enako dobro; korekcija barv je tako za sredo, kakor na robeh vidnega polja izvrstna, in končno se združujejo po 3 barve v eni točki.
Praktično se spozna dobrota teh stekel v tem, da se žarki dosti popolnejše združujejo in da dajejo tem popolnejše, tem jasnejše in tembolj ostro Črtane slike. Naravne barve objektov ostanejo ohranjene, in slike so tako v sredini kakor proti robu enako ostro Črtane.
V zadnjih letih izdelujejo razne tvrdke jako dobre mikroskope in objektive. Tudi apohromate delajo poleg ahromatov po mnogih optičnih tovarnah. Ker so apohromati jako dragi, rabijo navadno ahromate, ki končno za navadna raziskavanja tudi zadoščajo.
Najboljši mikroskopični objektivi povekfiajo sami zase objekt okrog ŽBOkrat linearne povekiave   T zvezi
z okularji dajejo slike do 3000 lin. p. Vendar je delo s takimi povekšavami jako utrudljivo, orientacija je slaba, tudi so slike pogosto nejasne in temne, ne glede na to, da zahtevajo take povekšave izborne tehnike s strani preparatorja. Za delo rabimo torej manj močne okularje in se peslužu-jemo krepkejših samo za štetje, za pregled glede lege itd.
Objektivi, ki proizvajajo tako visoke povečave, so redno samo imer-zijski objektivi. Pri teh sistemih de-nemo med objektiv in predmet kapljico destilirane vode (vodna imerzija) ali posebnega, navadno cedrovega olja (oljna ali homogenna imerzija.) Na ta način zmanjšamo namreč prehodno lomljenje svetlobe (iz slekla v zrak in od tod zopet v steklo.) I mm erzi j-ski sistemi se odlikujejo vsi po svetlosti, jasnosti in natančnosti slik.
Človek je skušal vedno izpopolniti svoje naprave, in je tako tudi tukaj dospel do popolnosti, ki je sploh mogoča. Ali kakor povsodi, stavljene so mu tudi v mikroskopiji meje. Mogoče je še, da dobimo objektive, ki bodo imeli še nekaj večjo lastno povečavo, tako da ne bomo trebali mu-
čiti se z okularji višje stopnje. Ali povečevanje ne gre v neizmernost. Heim-hola in Abbe sta dognala, da tudi najidealnejši mikroskopi ne morejo napraviti vidljivih drobcev, katerih premer je manjši nego 0 0002 sana, ker se pri še manjših predmetih pojavljajo optične nerednosti, ki o»e-mogoČujejo natančno smo trenje. Seveda je to v zvezi z daljino valov, oziroma tresljajev  svetlobnega etra
Vendar se je pred kratkim časom posrečilo dvema učenjakoma: H. Sie-dentopfu in R. Zsigmondvju mikra-skopičnim potom zaznati predmeta, katerih neznatnost leži daleč pod napovedano mejo. Seveda se ne vidi teh drobcev jasno, vendar se jih da še meriti. Pri tem so določili premer njihov na 0000004 mm.
Kot predmet za preiskovanje sta vzela opazovalca tako imenovane zlato-ml-i nas to steklo. Tako steklo je tedaj, ko ga prvič vzamejo iz ognja, popolnoma brezbarvno. Ako ga pa na novo segrejejo in potem počasi obdajajo, se spremeni v njem nahajaj ode se zlato tako, da pobarva steklo, kakor se je že ravnalo ž njim: rdeče, eele-no, modro ali vijoličasto.  (Dalje prm)
maj plača, a potem pride še „arnavt-ski* davek! Narod ne more živeti, zapušča domove in odhaja v goro, kjer s« živi slobodno vstaŠko življenje, ali pa v Ameriko . . .
* *
*
Že nekaj let se v Srbiji govori o oboroženju srbske artiljerije z brzo-strelnimi topovi in vse se strinja v tem, da je to eno najvažnejših vprašanj, ki se ima rešiti. S tem vprašanjem je pa ozko spojeno tudi vprašanje o posojilu, s katerim bi se obo-roženje artiljerije financiralo. Na tem vprašanju je spomladi lanskega leta padla vlada zmernih vadikaloev — ravno ko je celo delo takorekoč že končalo in je trebala samo še narodna skupština dati svoj votum. Nova vlada, sestavljena iz mlajših radikalcev, je začela od začetka in posojilo je že sklenila, a gaje sama opustila, predno ga je predložila narodni skupštini na odobrenje, ker ga je vsa javnost enoduŠno obsodila kot avstrijsko posojilo.
Cela stvar je sedaj stopila v novo fazo svojega razvoja. Vlada misli razdeliti posojilo na dva dela: posebej sklene posojilo za nakup topov, a posebej za gradnjo uovih železnic! Posojilo za nakup topov se sklene v oni državi, kjer se kupijo topovi, a železnično posojilo v oni državi, kjer se nabavi materija! za železnice. Ta način zaključenja posojila je zelo dober — samo ako bo vlada dosti spretna, da ga pod povoljnim! pogoji zaključi. Znano je. da stojijo tovarne topov v ozkih zvezah z denarnimi zavodi, pa bo dotična tovarna, pri kateri Srbija kupi topove, drage volje intervenirala pri denarnih zavodih za posojilo. Isto velja za tovarne že-lezničnega materijala.
Topovi se kupijo najbrže pri Krupu v Nemčiji, ker se je večina članov topovske komisije, ki je izvršila poskuse s topovi iz Krupove, Erchardove, Škodo ve in Schneider-jeve tovarne izjavila za Krupov top. Neistinita je vest tržaške „Edinosti", da se je večina članov komisije izjavila za Škodo v top, a smešna je je-remijada istega lista, da zopet Nemec dobi, a Slovan izgubi. Pred vsem je veliko vprašanje, da-li je Škodova tovarna slovansko podjetje? Ime je sicer slovansko, ali je notorična istina, da so to podjetje financirali dunajski bančni zavodi! Pa da je to tudi čisto slovansko podjetje, ne omenja na stvari čisto ničesar. Srbija ne potrebuje slovanskih in cenenih iSkodovi topovi so najcenejši) topov, nego dobre topove! Ako bi Srbiji bila glavno cena, a kvaliteta sporedna stvar, potem bi bilo pač najbolje, da zadrži stare topove, ker to je ne bi nič stalo!
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 9. aprila. Zopet se je raznesla vest, da se Gautschevo ministrstvo   v   najkrajšem času
U hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda
(Dalje.)
aNaj se nam je godilo še tako slabo,* je nadaljeval Tomaj, „vedno sem trdno upal, da se nam približa sreča in da se nam obrne na bolje. Verjel sem v samega sebe. Toda zdaj meje minila ta vera in ž njo je izginilo tudi vse upanje v boljšo pri-hodnjost. Zdaj uvidevam, kako breme sem vama bil in spoznavam, koliko sta zame žrtvovali. Ne vem, koliko življenskega poguma imata še vedve — jaz ga nimam več. Moje perutnice so zlomljene. Za vaju sem samo nadloga, za človeško družbo nič vreden ostanek nekdanjega neplodnega talenta, pred svojo vestjo pa sem ničvreden Človek. Lepo premoženje sem imel in lahko bi bilo prijazno in udobno živeli do konca svojih dni, ko bi ne bil jaz v svoji blazni domišljavosti vsega potratil za svoje blazne načrte. Ze mnogo let sem vama samo breme. Ko bi me ne bilo, bi gotovo laglje izhajali. Vedve me ljubita — jaz pa sem celo pozabil na to, da bi vama to ljubezen vračal in z vama delil svojo bedo. Zadnji čas sem se jaz večkrat nasitil, dočim sta
parlamentarizuje. Iz vodilnih parlamentarnih krogov pa se ta vest odločno zanika. Tozadevnega pogajanja sploh ni med strankami in vlado, niti ga je pričakovati v bližnji bodočnosti. Res je sicer, da bo vsled imenovanja koalicijskega ministrstva na Ogrskem dozorela zahteva, da se tudi avstrijsko ministrstvo parlamentarizuje, toda to vprašanje ne pride prej resno v poštev, dokler se razmere na Ogrskem popolnoma ne uredijo ter se ne zvedo namere ogrske vlade.
Ali bo za Slovane na Ogrskem sedaj bolje?
Budimpešta, 9. aprila. Neposredno pred rešitvijo krize je izdala slovaška narodna stranka po svojem predsedniku dr. Mudronu manifest, ki opisuje pretužne razmere za slovaški narod pod vladajočim ziste-mom. Padec liberalne stranke ni v tem pogledu ničesar spremenil, ker koalicija postopa glede svobode in pravičnosti napram nemadjarskim narodnostim ravno tako kruto. Potem našteva manifest zahteve slovaškegc naroda, kakor: splošno, direktno, tajno volilno pravico brez cenzure, pravico svobodnega shajanja in združevanja, temeljito reformo administracije, ki se bo primerno ozirala na slovaške pokrajine in slovaško narodnost; enakopravnost slovaškega jezika pri sodiščih; pravo avtonomijo občin in okrajev: davčno reformo z progresivnim davčnim zistemom; povzdigo industrije in obrti, ustanovitev elementarnih in srednjih Šol s slovaškim učnim jezikom.
Mir na Ogrskem.
Budimpešta, 9. aprila. Po celi deželi je zavladalo veliko navdušenje, da se je dosegel mir z zmago koalicije. Povsod se prirejajo v ta namen slavnosti, hiše so v zastavah in zvečer razsvetljene.
„Budapesti Hirlapu je prinesel razgovore z novimi ministri. Ministrski predsednik dr. Wekerle je izjavil: „Z veseljem sem prevzel sestavo ministrstva v družbi mož, ki zastopajo večino naroda in s katerimi sem v velikih vprašanjih narodnega boja enih misli. Veseli me, da morem narodni stvari izkazati uslugo, ker dasi je novo ministrstvo le prehodno, vendar upam, da bomo mogli razvijati blagodejno delavnost. Prizadevali si bodemo, pospeševati tako potrebni in zaželjeni mir med kraljem in narodom." — Naučni minister grof A p-ponyi: Kar se bo dalo storiti v malem delokrogu prehodne vlade, bom storil z božjo pomočjo. Poudarjati je treba, da je ministrstvo samo prehodno, ki je poklicano, da reši le gotova vprašanja. Velika vprašanja med krono in narodom so ostala še nerešena do tedaj, da se izjavi narod.u Glede volilne reforme je rekel, da je uverjen, da se bo narodna stvar z njo ojačila. — Trgovinski minister Fr. Kossuth je rekel: „Vsa velika
bili vedve lačni. Zdaj bodi konec temu.  Sklenil sem, da umrjem..."
„Jaz umrjem s teboj," je nekako patetično zaklicala stara Tomajka in se stisnila k svojemu možu, Ada pa je molče odložila svoje Šivanje, pristopila k očetu in položila roko na njegovo ramo, kakor bi hotela s tem izreči, da je tudi ona pripravljena, iti v smrt
Misel na skupno smrt jih je tako približala, da so se zopet začeli ljubiti, vse medsebojno sovraštvo, ki se je razvilo v zadnjih mesecih v njihovih srcih, je izginilo. Mirno, z neko posebno nežnostjo so se dogovarjali, kako se ločijo od tega sveta. Samo eno skrb je imela Tomajka.
„Neki revni vdovi v sosedni hiši sem dolžna pet goldinarjev; drugi dolgovi mi ne teže vesti, ali ta dolg moram plačati."
„Gotovo — ta dolg se mora na vsak način poravnati," je pritrdila Ada. „Veste kaj — tu, prodajte ta moj prstan; Zid vam da morda vendarle pet goldinarjev zanj."
„Kaj ta prstan naj prodam — ki ga je daroval Pro3en?" se je Čudila Tomajka. „To je vendar spomin."
„Zame nima nobene vrednosti," je skoro osorno odgovorila Ada. „Si-
vprašanja, ki so provzročila narodnostne boje, so ostala v zraku. Svojega stališča nismo opustili. V splošnem bom kot trgovinski minister zasledoval ogrsko in o d-ločno narodno politiko. Napraviti hočem deželo bogato, gmotno močno in neodvisno."
Dunaj, 9. aprila. Vsled prizadevanja koalicije je cesar dovolil, da ostanejo voditelji koaliranih strank, ki so imenovani za ministre, tudi še v bodoče voditelji svojih strank. Potemtakem ostane Še Kossuth predsednik neodvisne stranke, grof Ziohy predsednik ljudske stranke in D a r a n y i predsednik ustavne stranke.
Budimpešta, 9. aprila. Nova vlada predloži takoj v prvi seji državnega zbora svoj popolni poslovni načrt. Ministrski predsednik dr. We-kerle bo po cesarjevem naročilu glede vojaškega vprašanja podal izjavo, ki bo narod popolnoma pomirila, ker bo priznala v vojaških zadevah deželi vse njene pravice.
Skoraj vsi odstavljeni uradniki so se zopet prijavili za službe ter že prevzeli svoje posle.
Govori se, da pride < esar iy. maja v Budimpešto, da osebno otvori državni zbor s prestolnim govorom. Potem se bodo vršile v Budimpešti razne dvorske slavnosti, h katerim pride tudi prestolonaslednik.
Avstrija in Italija glede Balkana.
Rim, 9. aprila. Glasilo italijanske vlade je prineslo oficijozno izjavo : „Nekateri časopisi so prinesli poročila in komentare, češ, da ima Avstro-Ogrska okupacijske namene na Balkanu. Lojalne izjave in zagotavljanja, ki jih je naša vlada v tem oziru opetovano dobivala, odvzamejo tem vestem vsak pomen. Vse take vesti so neutemeljene in bi mogle le zasejati nezaupnost v dosedanje dobre razmere med obema državama."
Nemiri na Balkanu.
Carigrad, 9. aprila. Turška vlada je dobila iz Aten poročilo, da sta prestopili dve grški četi pod vodstvom nekega stotnika in poročnika turško mejo.
Sofija, 9. aprila. V Gimddžini v drinopolskem vilajetu so našli v hiši nekega Bolgara zavoj dinamita in pisma na štiri Bolgare, naj na dan praznovanja neodvisnosti Grške vržejo bombo v vladno poslopje, v grško šolo in v hišo grškega zdravnika.
Novo rusko državno posojilo.
Dunaj, 9. aprila. Avstrijske banke se udeležijo ruskega posojila s 1200 milijoni. Posojilo se prenese na avstrijski borzni trg ter se ga udeležijo vse dunajske banke. V ta namen so že odpotovali nekateri avstrijski bančni ravnatelji v Pariz. Tudi v finančnem ministrstvu je bilo važno posvetovanje.
cer pa ta prstan nt samo moj, nego nas vseh. Prosen mi ga je daroval v zahvalo za očetove lekcije."
Tomajka je nekam nezaupno pogledala svojo hčer. kajti vedela je, kako vesela je bila Ada tega prstana in prepričana je bila, da se med Ado in med Prosenom plete ljubezensko razmerje, a še predno je mogla kaj reči, se je že oglasil Tomaj:
„No, da . . . Prosen je jako spodoben Človek . . . takten je in ker pouka ni mogel po vrednosti plačati, je hotel s tem prstanom pokazati svojo hvaležnost. Tak prstan smemo pac prodati. No, in Če dobiš zanj kaj vec, ljuba moja žena. kupi oglja in kaj mesa ter malo vina."
Tomajka je šla in imela še srečo. Žid ji je prstan dobro plačal, tako dobro, da je mogla poravnati svoj dolg in nakupiti vina in mesa in še nekaj sladčic. Vrnila se je s polno košaro.
Na stopnicah je srečala Lavrino postrežnico, ki je z začudenjem ogledovala polno košaro in vprašala:
t Kaj ste zadeli v loteriji*?"
„Skoro," je nekako veselo zaklicala Tomajka. „Zgodilo se je nekaj nenavadnega in to hočemo postaviti. Vsaj enkrat hočemo biti veseli.a
Italija si pomnožuje bojno brodovje.
Rim, 9. aprila. Ministrski svet je končno le sklenil, zahtevati od zbornice 350 milijonov lir za nabavo 7 novih oklopnic. V zbornici je pričakovati velik odpor.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. aprila.
— Nekoliko pripomb k dogodkom v deželnem zbora kranjskem.
Pod tem zaglavjem piše „Edinost" : Iz poročila, ki je je priobčil „Slove-nec" o klubovi seji „Slovenske ljudske stranke", posnemljemo, da je načelnik tega kluba izjavil, da so poslanci te stranke storili svojo dolžnost, „da pribore ljudstvu volilno pravico za deželni zbor, v kolikor
je ¥ dosedanjih razmerah dosegljivo". Menda se ne motimo, ako v tem poslednjem privesku iščemo težo izjave predsednika „Slovenska ljudske stranke. V tem dodatnem stavku bo vsakdo videl označenje stališča, ki je je rečena stranka zavzela nasproti volilni reformi, predloženi od barona Gautscha deželnemu zboru kranjskemu. S frazo: „v kolikor je ob sedanjih razmerah dosegljivo" nam je povedano vse. Tu je ključ, ki vodi do tega, kar je hotel naglasiti dr. Su-sterŠiČ, a to je: „Slovenska ljudska stranka" vsprejemlje predloženo volilno reformo! Kdor je spremljal boje zadnjih let med obema slovenskima strankama v deželnem zboru kranjskem, ter razmišljal o njih po zakonih logike, ta ne more drugače, nego da strmi na tem sklepu „Slovenske ljudske stranke". VsprejemŠi vladni načrt je ta stranka izvršila popolno spremembo fronte, tako spremembo stališča nasproti vele-posestvu ki je sinonimno z nemštvom — na Kranjskem, daje stopila v dijametralno protislovje s svojim lastnim postopanjem ta zadnja leta, z vsem: kar je zahtevala, manifestirala, trdila, govorila, pobijala in pisala takorekoč do včeraj. To trditev našo podpirajo zadnji letniki „Slovenca". Ako bi imel kdo danes prilike in možnosti, da bi preČiral vse to, kar je Slo venec" pisal ta zadnja leta proti veleposestniški delegaciji v deželnem zboru kranjskem in proti privilegijem, ki jih uživa ta od avstrijskih vlad toli favorizirana kasta na škodo ljudstva: kdor se spominja, kako je glasilo „Slovenske ljudske stranke" kovalo najhujše obtožbe in haranguiralo tej stranki udane ljudske mase proti narodno-naprednim poslancem ravno radi tega, ker so bili v gotovih zvezah z nemškimi veleposestniki in ker so s tem dajali tem poslednjim prekomerno politično moč v deželi J kdor ve, kako je to glasilo [»roti zvezi med slovenskimi liberalci in Nemci pisalo oele poplave člankov in notic, v katerih je proti rečeni zvozi proglašalo devizo: vse z ljudstvom in za ljudstvo ta se mora res
danes prijemati za glavo zbo«: str-menja, ko dobiva iz gori navedene izjave načelnika „Slovenske ljudske stranke" vtis, da ta stranka akceptira sedaj volilno reformo, ki ima istim nemškim veleposestnikom zagotoviti za dolgo bodočnost toliko mero politične moči. da kriči taka krivica do neba! Če se je prej v imenu „ljudstva" vodila toli srdita borba proti kriviČno-mogočni poziciji nemštva v deželnem zboru kranjskem, kako naj si sedaj predstavljamo, da je tudi v interesu „ljudstva", ako se ista nemška pozicija — zagotovi in podkrepi za bodoče čase-M! Z ljudstvom za ljudstvo — je najčisteji demokratični princip, ki ima svoje naj dosledneje nasprotnike v kranjskem veleposestvu. Zato nam nekam čudno zveni potrdilo, da so poslanci „Slovenske ljudske stranke" storili svojo „dolžnost". Nasproti stranki, da, to verujemo. Nikakor pa ne nasproti tistemu demokratičnemu principu, ki je v bojih zadnjih let blestel na vihrajočih zastavah te stranke. Veleposestvo na Kranjskem je sinonimno z nemštvom. Stranka, ki jej je glasilo „Slovenec", pa se imenuje slovenska 1 So-li poslanci te stranke storili svojo dolžnost  nasproti   slovenskemu na-
rodnemu prinoipm. ako pritrde volilni reformi, ki zagotovlja toliko mov nemštvu v zbornici, ki naj bi bila reprezentativen parlament slovemske narodne celokupnosti in ki naj bi z brezobzirno energijo dajal moralne zaslombe Šibkejim odlomkom naroda?!! Odgovor na to vprašanje prepuščamo onim slovenskim konservativcem in katolikom, ki so si ekranih princip narodne ljubezni i* narodnega pomena, in ki jim narodni princip ni prazna fraza! Ti gotovo pritrde nam, ako pravimo, da bi bili poslanci nSlovenske ljudske stranke u storili svojo dolžnost nasproti demokratičnemu in narodnemu principu, ako bi bili brez ozira na strankarske korist slovesno manifestirali za to, da se z volilno reformo odpravi vsaki privilegij ▼•le? posestva in nemštva!!
Za pravico Sodraiiee. P9s
se nam iz Sodražice: Sosebno mi So dražanje smo bili silno radovedni na načrt kranjske deželne vlade glede volilne reforme. Zvedeti nas je mikalo, ako bodemo po dolgik 20 letih našli zopet milosti pri vladi, da bodemo smeli voliti skupno z mesti in trgi, kar nam gre po vsej pravici ter po jasnem zakonu, ali pa bodemo zopet oškodovani na korist — Kočev-cev, kakor doslej. No, Česar smo sh bali, to se je zgodilo! Vlada, ki bi morala vendar sama prva spoštovati zakon, vlada, ki ne bi smela biti nepristranska, ta vlade je pokazala zopet, kako skrbi povsod bodisi r državnem zboru ali v deželnih zborih za svoje ljubljene Nemce, medtem ko bi druge slovanske narode najraje t žlici vode potopila. Pa slavna vlada si torej ni nič pomišljala teptati /. nogo zakon, samo da more s tem pomoči Nemcem do večine v dotiČn, volilni skupini. Naša kranjska vlada hoče svojim Ijmbljenim Kočevcem zopet zagotoviti eden mandat s tem, daje v vo{ lilno skupino Kočevje privzelo samo trg Ribnico, ne pa tudi trga S o d r a ž i t: a. kar bi b i 14 po dotične m zakonskem načrtu dolžna storiti in kar se j:# v enakem slučaju povsod drugod zgodilo. Vse to se skuša uveljaviti na stroške našega trga, ki šteje 143 hi& (brez Jelovea« in ki ima že nad 60 let stare tržke pravice, velike tedenske tržne dneve in ki je sjedišče cvetoče lesne obrti ter industrije v>e Ribniške doline. Trg Sodražica je torej taisti, katerega skuša vlada zoper oropati pravic, ne da bi smel volitL z mesti in trgi, kakor bi po novem vladnem načrtu volili celo manjša obrtni kraji, kakor selske občina Kropa, Kamna gorica. Zagorje in Toplice. To je krivica, katera nas bob tembolj, ko vidimo, da si upa vlada kaj takega predlagati na naši slo1 venski zemlji, da si upa vlada Slovence na Kranjskem pri -. krajšati na korist Nemcev. Sodražica je edini trg na Kranjskem, katerega se na tako nečuven način k teptanjem zakona prezira, da ne bi smel po vladnem načrtu voliti z mesti in trgi. In up trzanje naj bi k temu molčali ?! Nikdar in nikoh!! Sle<inji tržan bode natančno obveščen o tej nameravani vladni krivic: napram nam in upamo, da se bodemo proti tej vladni nameri vsi tržan 1 složno borili. Naj ne bode nobene 1 dajice med nami!! Gre se za ca>* našega trga. gre se za stare naŠe pravice, gre sezasloven-sko stvar. Slovenske poslance VSe brez izjeme pa prosimo da nam stojijo pri >prejetju tega vladnega volilnega načrta trilno na strani! Mi jim zaupamo: ako je \>j le politično prepričanje katerih gospodov poslancev tako trhlo, da je mogoče, da bi se tudi med njimi našli Klij alti, da je mogoče, da bi nas v tem važnem trenotku, ko ^e gre za naše pravice ter za skupno slovenski' stvar zapustili ter za-r tajili, poten bodemo pojasnili u tem slovenskemu svetu njih postopanje' ter poklicali istega aa pričo takemu krutemu izdajalskemu poČenjanju Dal Bog, d a ne bi bili prisiljeni tega storiti! Omenimo naj še, da se je poslal   ta dopis, obema
MT Dalje v prilogi.
Priloga ..Slovenskemu Naroda" St 82, dne 10. aprila 1906,
slovenskima dnevnikama s prošnjo, da ga oba objavita?
— Velikansko hinavstvo. V
Majarončkovi gostilni v Vodmatu je bil v petek ..shodVodrnatčanov", na katerem se je govorilo o obČ. volitvah. Shod je postavil tudi svoje kandidate. Vse to se dela v znamenju meščanstva, Češ, ne gre se za to, Če je kdo klerikalec ali liberalec, gre se le za meščanstvo. Pa to je grdo hinavstvo. Klerikalci vedo, da v Ljubljani ne smejo nastopiti z odprtim vizirjem in zato se skrivajo za anonimnimi odbori. Tudi sedaj tiče za shodom p r i M a-jarouČku in njegovimi kandidati — ljubljanski klerikalci. Dokaz tega visi v oknu pri Še-šarku, namreč lastnoročen rokopis dr. Evgena Lampeta, oklic, ki ga je Lampe sestavil za omenjene kandidate. Dr. Lampe piše v tem oklicu: „Neodvisni meščan je smo; ne bojimo se ne „Sloven-skega Naroda", ne „Slovenca**, vemo, da v obč. svetu ne sme vladati ne liberalna, ne klerikalna, marveč edinole meščanska stranka.** Tako piše dr. Lampe. Kdor ve, kako vlogo igra Lampe v klerikalni stranki, tisti spozna iz rečenega oklica velikansko hinavstvo klerikalcev. Naj si vsakdo ogleda Lampetov rokopis v oknu pri Še-sarku in naj si zapomni, da ti „n e-odvisni mešČanje", ki hočejo pri volitvah zgago delati, niso druzega, kakor hlapci izdajalskih klerikalcev in lakaji nemškokleri-kalne zveze.
— Kovač Verhovec Franc v
Vodmatu je postal po milosti malega Lampeta -neodvisen kandidat** v občinski zastop ljubljanski. In zakaj tudi ne ? Ako je mož že mestni revni oče, na katero dostojanstvo je tako zelo ponosen, zakaj bi ne mogel sedaj postati še mestni občinski svetnik?! Kako imenitno bi to bilo in prijetno, če bi oče Verhovec v dostojanstvu občinskega svetnika morda lahko sam likvidiral svoje račune za kovaška Jela, ki jih je izvršil za mestni magistrat. O to bi bilo kaj udobno in neslo bi tudi nekaj! Potem bi se pač ne prigodilo. da bi magistrat zavračal njegove račune, kakor se je nedavno tega zgodilo, ko je oče udmaŠkih reveže v predložil previsok račun za neznatno svotico 270 K. V tem slučaju bi bilo tudi izključeno, da bi moral svoje račune reducirati za beraško vsoto 100 K, tako bi tudi ne prišel v neprijeten položaj, da bi moral mestnim uradnikom pri knjigovodstvu ponujati 2 K, da bi mu odobrili njegov račun! Pri magistratu so res malenkostni ljudje, da se vlečejo za takšne bagatele! će bo očka Verhovec postal obč. svetnik, potem se bo izvršila tudi v tem oziru potrebna izprememba. Potem si pač nobeden uradnik ne bo več upal zavrniti njegovega „darilca** in mu očitati, da tako postopanje ni združljivo z dostojanstvom očeta ud-maških revežev. Takšne nazore bo treba uradnikom izbiti iz glave. Ali mislijo ti ljudje, da bo mestni revni oče morda delal zastonj ? Taki nazori! Res skrajni čas je že, da se napravi konec takšnim razmeram in da se pošljejo v občinski svet možje, ki bodo dali mestni upravi in gospodarstvu drugo modernejšo smer. In tu pride seve v prvi vrsti v poštev Verhovec France. Njegova kandidatura prodere prav gotovo. Znat' se mora, je rekel svoje dni Ravnik. A Verhovec razume svoj posel. Kdo izmed kandidatov je tako splendiden, kakor on? Zaman stavimo to vprašanje! Ni ga in ga ni. Kdo drugi bi bil tako kolosalno nobel, da bi odpuščal račune in ne zahteval plačila za svoj zaslužek?! Torej, Ljubljančani, bodite pametni in volite njega in dobro se vam bode godilo, zlasti ako izvolite poleg Verhovca še dva druga „neodvisna kandidata** Mačka in Dachs a!
— Narodno-napredni volilci v
ŠiSki sklicujejo na velikonočni ponedeljek ob desetih dopoldne v telovadnico šišenskega „Sokola* javen ljudski »hod. Dnevni red: Volilna preosnova za deželni zbor kranjski in volilna reforma za državni zbor.
— Politično društvo „Jedna-
kopravnost" v Idriji priredi v četrtek, dne 12. t. m. ob polu 9. uri zvečer v prostorih delavskega bralnega društva shod s sledečim sporedom: 1. Volilna reforma za državni zbor. 2. Volilna reforma za deželni zbor kranjski. Somišljeniki naj se pol-noštevilno udeleže tega shoda.
— Šolska vest. Za suplentinjo v Kadeče pride učiteljica gospodična Gabrijela Šimenc iz Ljubljane.
— Imeniten  gost.  Danes je
obiskal naše uredništvo znameniti sorbski (lužički) učenjak in književnik dr.. E r n e s t Muka, profesor na gimnaziji „Albertina" v Preiberku na Saksonskem. To je menda prvi Sorb, ki je obiskal našo belo Ljubljano. Zastopnika bratskega naroda sorbskega, ki je poleg slovenskega najmanjši narod slovanski, pozdravljamo v svoji sredi kar najiskre-neje.
— Slovenska Lada. Bolgarski, srbski in hrvatski Ladi se je pridružila tudi „Slovenska Lada". V soboto zvečer se je vršil ustanovni shod slovenskega odseka, ki je deloval že delj Časa kot pripravljalni odbor. Udeležba je bila za naše razmere še dosti dobra, večje se tudi ni pričakovalo. Predsednik je bil akad. slikar g. Ferdo Vesel, zapisnikar g. Vi toj Jelene. Tajnik g. Cvetko Golar je poročal o pravilih Saveza jugoslavenskih umjetnika po pravilih hrvaške sekcije. Pravila so bila z malimi spremembami sprejeta in sklenilo se jih je predložiti takoj, ko jih predela v par točkah g. Jelene, vladi v potrdilo. Dopisu g. Vesina za centralni odbor letošnje razstave v Zofiji, ki je na-svetoval, naj se imenuje g. Bezenšek zastopnikom ^Slovenske Lade**, se je ugodilo, tudi predlogu srbske umetnice gdč. Nadežde Petrovičeve, da naj slovenski umetniki pred razstavo v Zofiji razstavijo za teden dni svoje umotvore v Belgradu, se je ugodilo v toliko, ako prevzame srbska sekcija vse garancije. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg. Ferdo Vesel predsednikom, Svit. Peruzzi blagajnikom, Cvetko Golar tajnikom! Prvi občni zbor se skliče takoj, ko bodo potrjena pravila. — Lada je torej ustanovljena in dolžnost slovenskih umetnikov vsake stroke je, da se v čem večjem številu vpišejo v društvo, da more „Slovenska Lada*4 pri letošnji skupščini jugoslovanskih umetnikov nastopiti primerno naši umetnosti! Prijave sprejema g. Cvetko Golar v Ljubljani.
— Za pobita okna v tržaški
ljudski Soli družbe sv. Cirila in Metoda so darovali: Stolni kanonik I. Sušnik in prof. dr. I. Svetina a 2 K; profesorji: A. Bar tel, L. Le-derhas, Fr. Novak, R. Perušek, M. Petelin, dr. I.ZmavcalK. — Živeli nasledniki!
— Društveni godbi ljubljanski
je podelilo „Obrtno pomožno društvo** v Ljubljani denarno podporo, za kar se odbor društvene godbe omenjenemu društvu naj topleje
zahvaljuje.
— Obrtao pomožno društvo
je imelo v sredo dne 28. sušca ob pol šesti uri popoldne v Židovskih ulicah št. 8, svoj 50. redni občni zbor. Društveni predsednik g. L. Widmayer je pozdravil zborovalce, konštatoval sklepčnost in otvoril zborovanje. Z obžalovanjem je omenil, da je društvo v tekočem lotu vsled nemile smrti zopet izgubilo dva dolgoletna Člana kakor g. Prelesnika, društvenega knjigovodjo, in odbornika g. Ivan Bizjaka, nakar so v znak sožalja in spoštovanja gospodje vstali. Za ove-rovatelja sejnega zapisnika sta bila imenovana gospoda Franc Stare in Ignac Čamernik; za skrutinatorje volilnih listov pa so bili izvoljeni gospodje Ivan Bonač, Anton Krejči in Anton Putrich. Nato je poročal predsednik   O   delovanju   društva to-le:
V letu 1905 je imelo društvo 1,710.89934 K denarnega prometa, čistega dobička pa 689201 K torej za 2323 87 K več, kakor leta 1904. Rezervni zaklad, lastno društveno premoženje, znašal je lansko leto 119.413 62 K, a pomnožil se je letos za Zgornji Čisti dobiček in je narastel torej na svoto 126.305*63 K, kar dokazuje, da društvo klub premnogemu številu ljubljanskih denarnih zavodov lepe napreduje. Iz društva izstopijo letos po društvenih pravilih iz načel-stva gospodje odborniki in sicer: Anton Krejči, Ludo vik Widmayer, Jakob Zalaznik in Jernej Žitnik, kateri so se pa za nadaljno triletno dobo zopet volili in mesto umrlega odbornika g, Ivan Bizjaka pa je bil izvoljen g. Karel Žužek za dobo dveh let. Ko je potem pregledovalnega odbora načelnik g. Lokar poročal o letošnji reviziji in o popolni pravilnosti vseh knjig, je na njega predlog zbor odobril računski sklep za leto 1905., ravnateljstvu   pa podelil absolutorij.
V odsek za pregledovanje računov za 1. 1906 so bili vnovič izvoljeni gg.: Josip Lokar, Anton Leutgeb in Fran  Kandare.   Nato je bilo še po-
svetovanje glede podpor za dobrodelne
namene, se odloČila gotova svota, katera se bode tudi razdelila. Gosp. Ivan BonaČ je tudi predlagal, naj občni zbor pooblasti izvanredni odbor, da izdela predloge za v proslavo društvene 501etnice m da izvanredni odbor skliče v ta namen izvanredni občni zbor. Konečno je zbor na predlog gospoda Kozaka ravnateljstvu za njegov trud in uspešno delovanje enoglasno priznal polno zaupanje, na kar se je g. predsednik toplo zahvalil in zborovanje zaključil.
— Šišenski Sokol je iinel pjre-tekli petek v društveni telovadnici sestanek ob jako povoljni udeležbi. Po starosto vem pozdravu se je prešlo na dnevni red. Poročal je br. Kosten apfel o zletih v Brežice in Zagreb ter o nastopu pri slavnosti razvitja društvene zastave. Opetovano je poudarjal, da ne smemo biti samo Sokoli na jeziku, da ne izpolnujemo svoje sokolske dolžnosti, ako se samo oblečemo v sokolsko obleko, ampak moramo pokazati tudi v dejanju, kaj je naloga sokolstva. Pozival je navzoče, naj se v kolikor mogoče velikem številu udeležujejo redovnih in prostih vaj, da bodemo ob javnih nastopih pokazali, da Šiška ni napredna samo z jezikom, ampak tudi v resnici. Njegov govor je žel splošno odobravanje in je imel tudi uspeh, da se je takoj prijavilo IG starejših bratov, ki so obljubili, udeleževati se redovnih vaj. Da se omogoči tudi revnejšim članom udeležba pri zletih, se je na predlog staroste br. Zakot-nika sklenilo, prirediti nekaj zabavnih večerov, katerih Čisti dobiček bi se porabil v ta namen. Izvolil se je zabavni odsek 4 članov, k ima preskrbeti vse potrebno. K točki: volitev agitacijskega odseka je govoril br. Zagradnik, ki je poudarjal potrebo agitacije za pridobitev novih članov. Šišenski Sokol ima veliko stroškov, ki se ne krijejo s članarino dosedanjih članov. Pridobiti je treba novih in v ta namen naj se voli agi-tacijski odsek. Predlog se sprejme in izvoli se odsek štirih članov. Ker ni imel nihče več ničesar predlagati, se je zahvalil br. starosta za tako številno udeležbo in zaključil sestanek. Želeti bi bilo, da se prirede redni taki sestanki, morebiti vsaj vsak mesec, da se spoznajo Člani bolje med seboj in imajo priliko, staviti nasvete in zgovoriti se o drugih potrebnih stvareh. K.
— Častna  svetinja požarne
braE&be. Za 25!etno zaslužno delovanje so dobili sledeči člani požarnih bramb Častno svetinjo :v Dolenji vasi pri Ribnici: Ignacij Mrhar, Ivan Boje, Ivan Mrhar in Jakob Gni-dica; v Domžalah: Matevž Janežič, Valentin Pavlic, Rudolf Maver, Alojzij Šme in Jakob Šme; v Št. Jerneju: Josip Janžovič, Anton Homan, Josip KovaČič, Josip Skalj, Ignacij Zagore in Ivan Gorišek; v Kranju: Anton Depoli, Franc Eržen, Lovrenc Grohan, Karel Jager, Karel Modrijan, Alojzij Pečnik, Anton Roš, Anton Zupane, iu dr. Edvard Šavnik; v Krškem: Anton Rupert, Franc Lav-riušek, Oton Laj o vic in Emerik Jar-novič; v Metliki: Anton TrČek, Franc Grubar, Franc Kremesec, Ivan Habjan, Franc Prus, Franc Logar, Josip Papič, Ivan Škof in Franc Za-vršnik; v Novem mestu: Adolf Gustin, Avgust Luser, Franc Lepič, Anton Stopar, Avgust Ferlič in Josip Skrlj; v Postojni: Matija Verbič, Ivan Ogrizek, Jakob Smerdu. Ivan Habjan. Štefan Debevec in Jakob Žitko ; v Š k o f j i Loki: Ivan Debelak, Juri Grohar, Ivan Grohar, Teodor Faul in Andrej Jamnik; v Vevčah: Josip Hirschegger, Vaclav Pollak, Josip Tomšič, Franc Čopič in Franc Miholjevič; na Viču-Gl in c ah: Jernej SvetliČ; na Vrhniki: Karel Maver, Josip Kostner, Anton Iglic in Fran Štular.
— Po mladih punicah se toži
Šentlambertskemu pobožnemu župniku Plantariču. 141etne nerazsodne deklice sprejema v Marijino družbo, iz katere mu pa uhajajo, ko pridejo do zavesti, da človek ni zato na svetu, da bi molil na komando, ampak da je predvsem njegov namen, da postane koristen član človeške družbe, kar mu je v Marijinih družbah zabranjeno. Tako je pred kratkim izstopilo pametno dekle iz Planfcaričeve Marijine družbe in Plantarič, Čigar duša je bila vsled tega ograjena v črn žalobni plašč, je pisal njenemu očetu turobno pismo, iz katerega je razvideti, daje vsako dekle nesrečno, ki ni v Marijini družbi. Podpisal se je z „VaŠ žalostni dušni pastir J. Plantarič**. Res je žalostno, če zapuščajo Človeka, ki je sam in nima nobenega prijatelja, mlada dekleta svežih, zdravih lic in vesele nravi. A Plantarič in drugi priganjači v Marijine družbe naj si zapomnijo : Živeti pod disciplino je za mlado dekle pusto in prazno in če se mlado srce uda v to disciplino, je izgubljeno za življenje in kot svinec težka otožnost leže na njeno srce. Namen ženske je vendar, da bo kdaj žena ali mati. Kaj pa hočete od žene, zlasti pa od matere, če je žalostna, resna, se ne zna
in ne more od srca nasmejati in prebira pri vsaki priložnosti rožni venec in molitveno knjižico? Mož je gotovo ne bo imel rad tako, .kot bi jo imel, Če je ne oklepa neumna ascetična ozkosrčnost. In kakšni so otroci ma-tere-nune? Naredimo velikansk zid okoli cele kranjske dežele, pozaprimo se vsi v celice in molimo ter delajmo pokoro, da bodemo grehov rešeni. S tem je opravljena vsa naša dolžnost na zemlji. To jo mnenje naših duhovnikov, ki hite vabiti mladi življenja željni svet v Marijine družbe, kjer se ubija mladostna veselost, ki mora vendar biti znak prostega duha in čiste vesti. Svobcda je zlato. To vedo tudi naša še tako priprosta kmetska dekleta, ki so napolnjena realnega duha. Kje si morete misliti, da bi kmetsko dekle, ko sreča mladega fanta, znanca, prijatelja, pogledalo v tla ali v stran, da se ji ne vzbude pregrešne misli? Take zahteve stavijo naši duhovniki, ki mislijo, da se mora pri vsakem pogledu vzbuditi pregrešno poželjenje. Kdor namerava storiti kako nepravilnost ali prestopek, ga stori in ga ne zadržuje nobena stvar, pa bodi še tako vzoren član Marijine družbe. Nasprotno: Kakor vidimo, so ravno Marijine družbe premnogokrat povod največjim pregreškom in naravnost zločinom, izmed katerih jih seveda komaj deseti del pride na dan. Naj se Plantarič ne boji za odišla dekleta iz Marijine družbe. S tem da so izstopila iz te družbe, so ravno pokazala, da imajo odločnost v srcu in ta odločnost jih bo vodila, da se bodo znala varovati vsega, o čemur vedo. da ni dobro zanje.
— Hlapec ubil konja. Hlapec
Janeza Pršina na Prevalji pri Pre-serju je vozil gnoj na njivo. Pri iz-kidavanju mu je konj nekaj nagajal. Surovi hlapec je konja udaril s kopačo s tako silo po glavi, daje rogelj kopače predrl kost na čelu in pritisnil možgane. Konj se je zvrnil in bil takoj mrtev. Gospodar ima Škode 600 kron. Hlapca so orožniki izročili okrajnemu sodišču na Vrhniki.
— Koncert »Dolenjskega pevskega društva51. Malo koncertov je bilo v Novem mestu, ki bi nudili toliko umetniškega užitka, kakor oni „Dolenjskega pevskega društva" dne 7. t. m. v dvorani „Narodnega doma*4, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Vse se je pelo tako dovršeno, da moramo gospodu pevovodji Hladniku le čestitati. S svojo mojstrsko roko je vodil mešane in ženske zbore tako precizno, da smo ga občudovali. Zbori „Nebesje oznanja mogočnost božjo** iz Havdnovega „Stvarjenja", Dvorakov „149. psalm" in Bendlov „V črnem lesu", ki jih je pelo pevsko društvo, so skladbe, ki zahtevajo veliko spretnosti od dirigenta kakor od zbora. To smo opazili pri obeh. Z Dvorakovim psalmom je pokazal g. Hladnik, da si upa pri svojem znanju in vztrajnosti z zborom -Dolenjskega pevskega društva" doseči tudi pri težkih umotvorih najlepših uspehov. Pri Bendlovem „V Črnem lesu" smo se divili finemu prednaŠanju. ki ga zahteva ta ljubka skladba. Med tem ko ima Dvorakov psalm mogočne akorde, ki napravljajo veličasten vtisk, je Bendlov zbor „V Črnem lesu** poln milih melodij, iz katerih veje neka prijetna melanholija. V zadnjem zboru je pel bariton-solo zelo Čuvstveno g. prof. Germ. On ima krasen in mogočen bariton, ki doni zlasti v srednjih legah zelo prijetno in prikupljivo. V arijah iz Marschnerjeve opere rIIans Heiling" in Čajkovskega opere „0ne-gin" se je izkazal zelo izvežbanega solista. Naravnost očaral nas je s svojim igranjem na gosli kapelnik mestne garde g. Hachla. Igral je Pablo de Sarasatovo „Fantazijo na ciganske melodije** in Wienia\vskega „Faustovo fantazijo" tehnično in umetniško tako dovršeno, da je žel od občinstva priznanje, ki je bilo spremljano z gromovitim aplavzom. Moral je dve točki dodati. Kot prvi dodatek je igral „Ogrsko rapsodijo**, kot drugo svojo krasno lastno skladbo rSerenadou. G. Hachla je učenec slavnega profesorja praškega konservatorija Sevčika, pri katerem sta bila skupno v šoli s kraljem gosli — Kubelikom. Nudil nam je nenavaden užitek. On je umetnik, ki igra z nedosegljivo virtuoznost)o, globoko zamišljenom čuvstveno izrazito. Želimo iskreno, da ga v najkrajšem času zopet slišimo. Novo mesto pa naj bo ponosno na pridobitvi takega umetnika. Končno naj omenimo še sekstet iz opere „Lucia de Lammermor", ki se je moral na občno zahtevo ponoviti, in vzorno spremljanje na klavirju, katero so oskrbovali zelo točno gospa in gospod Hladnik, ter gospica in gospod Hladnik. M.
— Originalna svarilna deščica. Na razpotju občinskih cest v Čečno vas in Prečno pri Novem mestu je pritrjena na kol deščica, na kateri se bere najprej, da so most Čez potok Prečno pri Zalogu odstranili, ker je bil že ves segnit, nato pa stoji ostro svarilo, da bo vsak, kdor pelje Čez ta odstranjeni most, kaznovan s 5 K globe. Če se bo ob-
činska blagajna polnila s temi globami, bo prebito prazna.
— Ogen] je nastal na neznan način v trgovini Franca Kuharja v Št. Jerneju in uničil vse blago. Škode je 10.000 K, zavarovalnina pa znaša 22.000 K. — V ZupeČi vasi pri Cerkljah okraj Krško je zažgala 6-letna Marija Jazbec šupo in hišo, da je oboje pogorelo do tal. Vzrok starisi, ki ne znajo skrivati užigalic pred otroci.
— Jeseniške novice. Prvi april se je tu na Jesenicah-Fužinah prav imenitno praznoval. Predstavljal se je namreč mlečnozobi Paar-ček pri lepem dnevu v salonski obleki po javni cesti s polo papirja na hrbtu z napisom: „1. april"; pod tem napisom je pa visel na suknji kosmat, svež kozji rep. Temu nemčurskemu pobČetu so se Še savske krave smejale pri tem njegovem „junaškem" činu. Koze so pa namenjene, da ga pojdejo zaradi žaljenja časti tožit.
— S HrUŠice. „Poseben vlak*. Pod tem naslovom v „Slovencu" z dne 31. marca t. 1. je bilo par naših mož napadenih. Napadalcu in obre-kovalcu ni drugega odgovora kakor: zapomni si naj, da se je pred nekaj časom tudi s „posebnim vlakom" pripeljal v „špehkamro" v Kranjsko goro „far", katerega pa je še spremljal „angelček" z nataknjeno špico namreč c. kr. orožnik. Vsak pometaj pred svojim pragom!
— Požar« V sredo zvečer je začelo goreti v skednju posestnika Franca Ogrizka v HruŠevju pri Senožečah. Ogenj se je. hitro razširil in v kratkem uničil Ogrizku LiŠo in gospodarsko poslopje, sosedom Josipu Mikušu, Ivanu Premrovu in Martinu Bernetu pa hiše. Skupne škode je okoli 8400 K, zavarovalnina pa znaša le 4200 K. Zažgal je najbrž 131etni pastir Mihael Tomšič, ki je strasten kadilec cigaret in je po neprevidnosti vrgel goreč čik v skedenj napolnjen s slamo in senom.
— Nadomestna državnozbor-Ska volitev. Namesto umrlega državnega poslanca Cambija tržaške trgovske in obrtne zbornice je bil včeraj izvoljen zbornični svetnik Peter Morpurgo.
— Ogenj v Trstu. V Ijn
prenočišču v ulici Gozzi v Trstu je nastal v nedeljo popoldne ogenj, ki je napravil okoli 2000 K škode. ■
— Med zaljubljenci. 2iletna kuharica Beatrika Maretti in 271etni mizar Anton Seljak v 'TVstu sta se prisrčno ljubila. V nedeljo zvečer sta bila v neki gostilni: ravno sta mislila iti domov, kar sta se sporekla. Nastal je kreg in zaljubljeni mizar je vrgel v svojo ljubico kozarec s tako silo, da ji je prebil lobanjo. Vročekrvnega mizarja wq djali pod ključ.
— Opatijske novice. Semenj v Opatiji na korist nemške samostanske cerkve, katera se' bode zidala v leČiliščnem rajonu Va-šanska, občina Veprinac, vršil se je, kakor je bilo javljeno, v soboto 7. in v nedeljo 8 aprila t. 1. Semenj ni bil niti Četrti del obiskan, kakor se je pričakovalo. Dandanes ni več toliko ljudi na svetu, kateri bi bili pripravljeni denar za cerkve proč metati. Koliko bodo Nemci imeli čistega dobička, nas ne zanima, ali zanima nas nekaj drugega, preko Česar ne moremo iti, ne da bi se nad tem ne spodtaknili. To je ladja, katera bi morala predstavljati značaj domačinov in katera je bila predmet posmehovanja od strani obiskovalcev. Napolnjena je bila namreč z žaganjem, katero je pokrivalo par raztrganih vreč. Ladja je imela nemški napis, na krmilu je bila pa privezana za drog, na katerem je visela — čujte in čudite se! — italijanska zastava. Človeku, ki ima le količkaj narodnega ponosa v sebi, je pokalo srce pri pogledu tega za domačine toliko žaljivega kupa gnoja, s katerim so se Nemci zopet javno pokazali, za kaj pravzaprav smatrajo opatij ako-voloske Hrvate. A še nekaj drugega je, kar mora Slovanu pognati vso kri v glavo. Pri omenjenem kupu so stali in prodajali razne stvari, neki gospodje Slovenci (uradniki* in tri dame, ki se štejejo med prve Hrvatice. Njihovih imen noCvm omenjati, zaslužili bi pa, da m jih f javnost spravi. (Opomniti moram, da je bilo naprošenih več hrvaških in slovenskih dam, ki so pa izvzemsi one tri prošnjo odklonile.) (Živele!* Sramota in škandal, da gredo Hrvatice v korist nemške cerkve pod italijansko zastavo prodajat! Tako spoštujejo privaudrani Neme i domačine, ki so jim dali šele eksistenco ter jim spremenili krtačo in čevlje v cilinder in frak. In kdo je kriv tega V Kriva je naša narodna zavednost! Odboru političnega društva bi pa položili na srce, da naj poišče zadoščenja od odbora za sezidanje te toliku nepotrebna samostanske cerkve za javno žulj en j t? narodnosti na semnju. — Nemška oivilizacija. O samomoru očrta Friderika Hoffmanna, kapelnika opatijske godbe, moramo še dodati, da se je ustrelil, ker ni mogel več pre-
naSati surovega postopanja in mučenja sinovega in snahe. Kakor se sedaj sliši od sosedov, postopala sta imenovana tako grdo s svojim očetom oziroma tastom, da se je moral stari, ki je bil povrh tega še naduš-ljiv, rad aH nerad posloviti s tega sveta ter poseči po skrajnem sredstvu samokresu. Zdraviliška komisija je storila svojo sveto dolžnost ter odpustila iz službe tega nemškega tirana, ker ljudstvo je tako ogorčeno pruti njemu, da se je bati v parku, kadar se vrne zopet kapelnik Hotl-mann z dopusta, katerega si je sam vzel, da ljudstvo navali na njega. — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1905 do 5. aprila 1906 15.377 gostov, od 3. aprila do 5. aprila jih je prišlo 414, a 5. aprila je bilo v Opatiji nastanjenih 2781 gostov.
— Panorama-kosmorama na Dvornem trgu pod Narodno kavarno nas vodi ta teden po prelepem Carigradu in romantični bajno-krasni okolici. V lahki ladjioi se voziš ob obrežju in se diviš naravnim krasotam, občuduješ pa tudi ponosne palače ter mogočne mošeje. Ko se tega naveličaš, pa hodiš po mestu in tu tudi pri vsakem koraku zadeneš na kaj posebnega, zanimivega. Serija se odlikuje po prekrasnih čistih slikah. Prihodnji teden gremo obiskat brate Ruse.
— Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu ima ta teden prizore za brumne duše. Prikazuje namreč svetovnoznane pasijonske igre v Oberammergavu na Bavarskem. Nekateri prizori so res umetniško popolni. Kajfeža igra sam župan. Sicer pa je tudi pokrajina sama na sebi tako romantično zanimiva, da si jo je vredno ogledati. Prihodnji teden potujemo z An-dreejem na severni rt.
— Prijet vtihotapec. V petek
je mestna policija aretovala v neki gostilni brezposelnega kontoarista Ed. Sckmida. rojenega leta 1883. na Dunaju in tja pristojnega. Zadnjih par tednov je bilo ovadenih vec tatvin, ki so se izvršile po stanovanjih, ne j da bi se moglo priti takoj na sled i pravemu krivcu. Kakor se je dognalo, je bil povsod storilec Schmid. Ko je prišel v hišo. je hitro izmaknil in odšel, ako je bil po kaki osebi moten, je vprašal za kako gospodično in ker seveda te niso v hiši poznali, se je zahvalil za prijaznost in odšel. Tako je ukradel dne 29. m. m. v predsobi gospoda c. kr. dvornega svetnika grofa Chorinskega 100 K vredno uro-bu-dilko. Dne 3. t. m. je izmaknil v Levstikovih ulicah hišnemu posestniku gospodu Pfibilu dve srebrni palici, poštnemu oficijalu gospodu Karlu Ma-yerju površnik, zimsko suknjo in flo-bert puško, odvetniku gospodu dr. Kapusu uro-budilko, hišniku Mihaelu Mahniču pa havelok. Splazil se je nadalje v stanovanje gospe Klare Ja-nescheve na Sv. Petra cesti in ukradel moško srajco, spodnje hlače in štiri žepne robce. Havelok je Schmid prodal nekemu starinarju, uro nekemu urarju, palico pa je hotel spečati pri zlatarju gospodu Wagenpfeilu, a ko jo je ta spoznal in poslal po lastnika, jo je dolgoprstnež med tem odkuril, ukradeno perilo pa je imel pri areto-vanju še na sebi. Imel je tudi ženske nogavice, ki se še ne ve čigave da so. Dolgoprstni Dunajčan je služil pri godbi tukajšnjega c. in kr. 27. peš-polka in je bil že kaznovan zaradi tatvine nekega površnika, katerega je tudi v Ljubljani ukradel. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
— Hud prisiljenec je Jožef Wolbank. Ko se je včeraj popoldne pri zgradbi Deghenghijeve hiše spomnil, da je včasih v ponedeljkih, mesto da bi delal, lahko ležal, ga je začelo po takem življenju silno skominati in nikakor mu ni šlo v glavo, da bi kaj takega tudi v prisilni delavnici ne smel storiti. Ker se mu ni dovolilo, da bi šel domov lenobo past, je udaril po obrazu paznika Pečnika tako, da je ta padel. Na pomoč je prišel Peč-nikov tovariš paznik Kržič, a tudi ta jo je dobil in slednjič mu je hotel Wolbank pa Še iztrgati sabljo. Na lice mesta je prišel policijski stražnik in ko je Wolbank videl, kdo ga drži, se je umiril, stražnik mu je pa djal na roko verižico in ga odgnal v za-željeni dom. Oba paznika sta na obrazu lahko telesno poškodovana.
— Ukradel je v noči od G. na 7. t. m. brusaški pomočnik Konstantin Morooutti svojemu mojstru Jakobu Morocuttiju 28 K denarja in se odpeljal menda v blaženo Italijo. Ker se je pa za njim brzojavilo, je vprašanje, ako bode Konstantin Še pravočasno prišel čez mejo.
— Pes Je popadel včeraj popoldne na Resljevi cesti sprevodnika električne železnice Franceta Peklarja za levo nogo in mu raztrgal samo hlače. Lastnik psa je znan.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Hrvate v in 6 Slovencev. V Heb je šlo 90, v Inomost 25, na VTestfalsko 30, v Ljubno pa 10
Hrvatov. Na Dunaj je šle 90, v Budimpešto 40, v Ljubljani pa je ostalo 42 zidarjev. — Ob 1. uri ponoči se je s posebnim vlakom peljalo skozi Ljubljano 400 laških zidarjev na Dunaj.
— Izgubljena je bila temno-modra denarnica, v kateri je bil zlat za 20 K in zlata ženska ura s Črkama V. G. z dolgo srebrno verižico, v skupni vrednosti 52 K. Pošteni najditelj dobi za zadnje dobro nagrado.
— V deželnem gledališču so
se se našle v pretekli sezoni sledeče reči: eno kukalo, dva futerala za kukala, en srebrni zapestnik, ena double o vratna verižica, ena ročna usnjata torbica z denarjem, dva črna niufa, več različnih robcev in rokavic, dva dežnika in ena palica. Tisti, ki so navedene predmete pozabili, naj se oglasijo pri hišniku v deželnem gledališču
— Semenj. Dne 9. t. m. je bilo na mesečni sejem prignanih 829 konj in volov ter 219 krav in telet, skupaj 1048 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih pa dobra.
— Jugoslovanske vesti. Jugoslovanski almanah. Včeraj nam došli „Slovenski Jug" piše : Menda se Srbija še nikdar ni tako blamirala, kakor v vprašanju izdanja jugoslovanskega almanaha. V onih velikih dneh, ko je bila otvorjena I. jugoslov. umet. razstava, ko je bil I. kongres jugoslovanske omladine, književnikov in umetnikov, je naučni minister izjavil po svojem sekcijskem načelniku g. S t. Lovčeviću, da bo ministrstvo prosvete trpelo vse materialne stroške za izdanje jugoslovanskega almanaha. Računajoč na besedo naučnega ministra so književniki in umetniki prevzeli nalogo, da zbere material za almanah Material je bil pripravljen, slike je posnel posebej naročen fotograf iz Prage, odbor, pod čigar redakcijo naj bi izšel almanah, je bil izbran — a stvar je nenadoma zastala. Naučni mini^ter je odstopil, prišel je drugi, tretji, četrti in tako je vprašanje o jugoslovanskem almanahu zaspalo v arhivu. Odbor, ki bi naj izdal almanah, je izgubil voljo za delo. kakor da bi sam hotel, da stvar pokrije prah. In tako ni zagledalo belega dne eno najbolj kulturnih del na Balkanu. Krivda za to pa ne zadene niti Bolgarov, ki bi tudi poslali rokopise, ako bi se resno delalo za stvar, a najmanje se morejo radi neizdanja almanaha kri-viČiti Slovenci, ki so prvi poslali svoje rokopise za almanah. Krivda zadene nas v Srbiji, našo neresuost in nesposobnost, da izdamo to zgodovinsko važno delo. A kje se nahajajo rokopisi? Rokopisi so v rokah g Milana Nikolica, abs. pravnika in tajnika odbora, ki se nadeja, da še doživi izdanje jugoslovanskega almanaha.**
— Hrvatski sabor sklican. .Narodne Novine- priobčujejo kraljev reskript, s katerim se hrvatski sabor sklicuje na dan 18. t. m. ob enajstih dopoldne. V političnih krogih se govori, da bo imel sabor samo formalno sejo. na kateri se bo preČital dekret, s katerim se bo sabor razpustil. Nove volitve bodo že baje meseca maja. Po drugi verziji pa sabor še ne bo razpuščen, pač pa mu vlada predloži celo vrsto zakonskih načrtov v razpravljanje. Po teh virih se namerava sabor razpustiti  šele jeseni.
— Konferenca starčevićanske stranke. Vodstvo starčevićanske stranke je sklicalo včeraj v Zagrebu konferenco, na kateri se je razpravljalo o bodočih saborskih volitvah. Nove saborske volitve bodo baje že 3. maj a t. 1.
— V preiskavi zaradi izdaje in zarote. Urednik reškega „Novega Lista", Supilo, ima največ zaslug, da so se hrvatski opo-zicionalni poslanci vseh dežela sestali v Reki na konferenco in dali novo smer svoji politiki. Hrvatski madža-ronski krogi so radi tega silno razjarjeni na Supila, ki bi ga radi čimprej e uničili. Imeli so namen ga obtožiti in dati zapreti radi veleizdaje, zarote in zbiranja orožja. Poleg Supila bi imelo priti na zatožno klop radi istih zločinov več opozicionalnih hrv. voditeljev. Toda ta nakana se ni posrečila. <5im je prišla na državno krmilo madžarska opozicija, so padle vse te spletke proti Supilu in hrv. opozicionalcem v vodo !
— Hrvatska sokolska zveza je imela v nedeljo v Zagrebu svoj občni zbor, na katerem se je definitivno sklenilo, da se priredi vse-sokolski zlet dne 2 5., 2G. in 2 7. avgusta t. 1. V odbor sokolske zveze so bili izvoljeni: dr. S t. pl. Miletić za starosto; dr. Lazar Car in Cezar AhaČić za podsta-rosti, dr. Fr. Bučar in dr. Leo Mazzura za tajnika, Milan Va-niček za blagajnika, dr. Juraj Vrbanič, dr. Božo Vinković in Anton Razum za preglednike in Dragotin Šulce za načelnika.
— Mednarodnega dijaškega kongresa v Milanu se udeleži 20 hrvatskih akademikov pod vodstvom rektorja dr j a. Antona Heinz a    Za  potne stroške prispe-
vajo dež. vlada, mestna občina in denarni zavodi. Koliko slovenskih akademikov se udeleži tega kongresa? Ker bodo na tem kongresu zastopane skoro vse evropske narodnosti, bi bilo pač želeti, da bi tudi ne izostali Slovenci. Kongres se otvori 18. t. m.
* Najnovejše   novico. Polom
nemške posojilnice in hranilnice v Mostecu je hud udarec za vse nemštvo na severnem češkem, ker je ta denarni zavod slovel za najtrdnejši med Nemci. Za sleparije je baje že zdavno vedel celi upravni svet. Ravnatelj je bil podnaČelnik okrajnega zastopa Moric U hI. Njega in vse uradnike so odslovili, vse knjige pa je zaplenilo državno pravd-ništvo. Primanjkljaj znaša nad 2 milijona K. Ker je bil zavod zadruga z omejenim jamstvom, je ruiniranih mnogo posestnikov in trgovcev. Vlagatelji oblegajo hranilnico ter morajo posredovati orožniki.
— Smrt na slavnosti. V nedeljo je bila v Rimu velika slavnost na Čast profesorju Baccelliju. Pri slavnosti je zadela kap srbskega delegata dr. Ger asi m o viča.
— Strahovit vihar je razsajal te dni na otoku Rodrigez. Potopili sta se dve ladji z vso posadko.
— Ženske na vseučilišču. NauČni minister dr. pl. Bienerth je izdal na vse dekauate filozofskih fakultet naredbo o sprejemanju ženskih slušateljic. Vsaka ženska, ki se izkaže z zrelostnim spričevalom gimnazije, ima z moškimi enako pravico se vpisati za redno slušateljico. Izredne slušateljice pa morajo biti ab-solventinje učiteljišč in takih ženskih licej ev, ki jim je naučno ministrstvo podelilo to pravico.
Zastrupili sta se na Dunaju vdova Marija \Veiss in njena 231etna hči. Vdova je pred 2 letoma podedovala pol milijona, a oderuhi so jo spravili ob ves denar, da sta zadaje čase s hčerjo trpele pomanjkanje.
* Strahovito bruhanje Vezuva.
Goreča lava je preplavila Boscotre-case. V Četrt uri je bila cela velika naselbina v plamenu. Prebivalci so se rešili. Od tod se vali lava 7 metrov visoka in 400 metrov v Širjavi proti Torre d' A n-nunziata. kjer je že preplavila pokopališče, zrušila cerkev in neko hišo z delavsko rodbino. Ženijski vojaki delajo brez odmora velik kanal, da bi po njem odvedli lavo proti morju. V ta namen so razstrelili železniške nasipe in železni most. Mesto je zapuščeno, 10.000 prebivalcev je pribe-žalo v Neapelj. Pepel in dušljivi plini ovirajo vojake pri delu. Povsod zvone cerkveni zvonovi, ljudstvo pa joka in moli, a vulkan bljuva med strahovitim bučanjein neprestano goreč pepel in kamenje, plameni švigajo iz glavnega žrela 150 metrov, goreče tva-rine pa lete do 500 m visoko. V Beneventu in Foggiji pokriva pepel ulice in strehe 5 centimetrov visoko. Pri Noli se je moral sredi proge vstaviti vlak, ker je bila proga na debelo pokrita s pepelom. — V O t-tajanu se je vsled pepela zrušilo 18 hiš, med njimi kaznilnica, vojašnica in dom. Pogrešajo 20 otrok. Iz vseh krajev, ki so v nevarnosti, je pribežalo v Neapelj 150.000 ljudi. Vlaki vozijo nesrečnike brezplačno, tudi ladje so povsod na razpolago. Cookova železnica na Vezuv je popolnoma razdjana. Kralj in kraljica sta se pripeljala v avtomobilu v ponesrečene kraje ter sta se mudila vkljub gostemu pepelu več ur med nesrečniki ter jih tolažila. V Ricciu gorijo celi dan svetilke, a je vsled gostega pepela popolnoma tema. Ulice so 20 centimetrov visoko pokrite s pepelom in peskom. Veter nosi pepel ljudem v obraz, da ni mogoče gledati in dihati. Včeraj popoldne je bljuvanje Vezuva nekoliko popustilo, lava pred Boscotrecase se ni pomikala dalje.
* Poroke katoliških cesarjev proti cerkveni zapovedi. Naši ultra-
montanci si zdaj na vse načine prizadevajo, da bi preprečili reformo zakonskega prava, češ, da je atentat na od Boga samega postavljeni zakon. No, katoliška cerkev ni bila vedno tako oskorčna Tako se je v preteklem stoletju Napoleon L, francoski cesar, ločil od svoje cerkveno poročene žene, lepe, a lahkomiselne in lišpajoče se Karoline Josipine Beau-harnois, ker mu ni rodila nobenega naslednika in kmalu nato vzel za ženo nadvojvodinjo Marijo Lujizo, hčer vernega katoličana, dobrega cesarja avstrijskega Franca L, kljub temu, da prvi Napoleonov zakon ni bil noben civilni zakon, ampak sklenjen pred samim kardinalom Feschom. Rim je za ločitev dobil vzrok v tem, da Napoleona ni poročil župnik njegove fare, ampak Fesch, Napoleonov sorodnik, ki te funkcije ni izvršil ob azistenci imenovanega župnika. Pokojni cesar Franc je svojo hčer torej brez skrbi dal za ženo oženj enemu možu, saj je Rim spoznal ta zakon pravim. Ko je Franc L videl, kako je svojo hčer lepo oddal v roke ože-
njencu in postal sam že tretjič vdovec, vzel je za ženo bavarsko prin-cezinjo K aro lino Av gusto, ki je bila ločena komaj eno leto od svojega še živečega soproga virtemberŠkega kralja Viljema I. Niti Rim, niti Dunaj se ni proti vil temu ravnanju, najmanj pa, ker je K ar o lin a Avgusta na Dunaju bila zaščitnica vseh bigotnih in ultra-montanskih stremljenj. Vsled njenega prizadevanja so prišli v Avstrijo re-demptoristi (liguorjanci), poklicala je takozvane usmiljene sestre iz Tirolske in frančiškanske Šolske sestre iz Bavarske na Dunaj. Seveda je podpirala razne duhovske osebe, da so hitro lezle kvišku in med te spada tudi sedanji dunajski nadškof dr. Gruscha. Dvorni pridigar dr. Cele^tiu AVolfsgruber je ravnokar izdal Študijo o cesarici Karolini Avgusti. V tej študiji hvali njene velike zasluge, njeno pobožnost in dobrohotnost in jo predstavlja kot nekako drugo sv. Elizabeto, tako da Rimu kratko-malo ne preostaja drugega, kot dajo uvrsti med svetnice. Pisec te študije samo pozabi povedati, da je bila Ka-rolina Avgusta kot omožena žena po-rečena vnovič, nad čimer se pa seveda ne spotika nihče izmed naših čistih in brezgrešnih katoličanov.
* 0 mikrobih. Holandski naravoslovec Leenwenhock je odkril s pomočjo mikroskopa naravoslovcem popolnoma nov svet živih bitij — močelk unfusoria) — neizmerno majhnih živali, katere so nepristopne opazovanju prostega človeškega očesa. Skapine močelk dandanes več nimamo, ker se je spoznalo, da so pod tem imenom združene živali, katere pripadajo različnim vrstam. S pomočjo mikroskopa je prodiral naravoslovec vedno bolj v najfinejši ustroj živalskega telesa, s pomočjo mikroskopa, ki se je vedno bolj in bolj izpopolnjeval so našli naravoslovci in zdravniki bakterije, dosedaj najmanjše organizme, kateri večinoma povzroČu-jejo najrazličnejše bolezni. Staphvlo-coccus pvogenes — živalica. ki povzroča gnojenje na živalskem telesu
— meri v vsej svoji velikosti 0 008 mm; več milijonov teh živalic napolni 1 kvadratni milimeter. V prerezu merijo povprečno 0001 mm. podolgasti tuberkulozni bakteriji merijo samo 0 002—0 004. najmanjši microccus pa celo samo 00005 mm. Vse te neizmerno majhne enostaničarje imenujemo s skupnim imenom mikrobe. Imenujejo se po grški besedi mi-kros, (majhen;. Že nxilimeter sam je za navadnega človeka zelo majhna mera, sedaj pa pomislimo, da meri taka živalica v vsej svoji velikosti 0008 mm, druga zopet v prerezu celih 00005 mm. Pri tem Šele lahko uvažujemo veliki pomen mikroskopa za naravoslovno raziskavanje in vidimo, kako je revno v primeri ž njim Človeško oko. Toda tudi mikrobi niso več najmanjši organizmi. Kakor se ta teden poroča je našel dr. J. Olseu v Kristijaniji neizkončno majhne živalioe, ki so še mnogo manjše kot navadni mikrobi in katere so zaje-davei na slednjih. Ti zajedavci slabijo življensko moč mikrobov in uplivajo Škodljivo na njih fiziologiČne procese. Dr. Olseu jih je nazval relafFoph3rte". Ta najdba je vzbudila v uČenjaških krogih veliko zanimanje, obenem pa v njej triumfira neizrečno fino spo-polnjena mikroskopična tehnika.
Gv. S.
* Žrtev pijače. rKaj šepečejo oni mladeniči tam t kotu tako taj-nostno?" je vprašal na gostovanju pri bogatem trgovcu prijatelj prijatelja. — „Hm, radi bi, da bi gostitelj prinesel šampanjca, v ta uamen se posvetujejo, kateri izmed njih se zaroči s trgovčevo hčerko.w
Telefonska in brzojavna poročila.
v
Poljare  pri  Sfccffi  L ki 10 spnia    Preti izdajalcem boj naj luši  naj  se  bje,  dokler nain s oboda zlata ne zašije Poljanski naprednjak i.
Dunaj 10 aprila Srčm čestitamo narodnonapredoi stiaoki ?a zmsgi njene obstruk cije Neusfrašeco naprej v boju zoper izdajalstvo klerikalne stranke »n z »per klenkalnonetuš^o zvez i Narodnonapredoa stranka naj ne dupusci volilne reforme, če sa ž njo ne odpravi privilegij veleposestnikov in če m ne da primernega zastopstva delavcem
Dunajski naprednjaki.
Dunaj 10 aprila Delegaciji bodeta letos sklicani dvakrat, prvič meseca junija na Dunaj, da rešita proračun za 1 1906, dtU g č jeseni v Pešto, da rešita proračun za 1. 1907.
Dunaj 10   aprila.  Veliko po zornost vzbuja dejstvo, da bodo
— prvič — tudi avstrijske banke
j sodelovale pri novem ruskem po j sojilu. Rusija najame posojila 1500 do 2000 milijonov po kurzu 90 Na avstrijske banke odpade 112 ! do 115 mil jonov.
Dunaj 10. aprila. Uradoma se j razglas    kot neutemeljena vest, ! da se hoče saksonski kralj p to-j čiti z nadvojvodin o Marijo Anun-cijato.
Praga 10. aprla. Cesar je ( b ' ljubil, da cbišč*5 l t š ij r^z^tavo v Libercah   Sto ro g( t vo obišče pri t' pr liki tudi Prago.
Petrograd 10 aprila. V dumo ie dos'ei uvoij nh 141 [.o-Licev. ! Od t h j h pr-padi 79 levici, 16 centrumu, 4 desn ci, o estv h se ne ve, kateri stranki se r,r družbo.
Budimpe^t    10  apnla M-I n^ster Appjnv ord^ te dni na ; shod vel Ic^v v Jaszbere* y kjer razvije program nove vlade Danes ie koi.ferenci ljodske stranke, katere se ude;eži tudi mi istrski predsednik Wekerle. Prav s^dm m»-! nister Polony je že poskrbe', da se ustavijo  vsi politični proc:si, kar jih je v tiru
Budimpaita 10. apnla. Soci-I jalni demokn tje s* pripravi ajo na o o j proti novemu miriLstr-tvu, ker to LeČ^ izvest« volilne reforme v Krist« ffyie' t m obsegu, nego ]o hočejo pepar-'ti v korist vladaj čih madžarskih frakcij.
Bud mješta 10 aprla Bivši minister Knst ffy ho^e v svojem dosedanjem okraju nasti piti kot kandidat soc jalnodemekratične seranke.
Neapolj 10 aprila. Vezuv je nehal bijUvari. Škoda, ki jo je napravil, je velikanska Uradno se razglaša, da je ponesrečilo več sto ljudi. Doslej so našli 49 mrliče v.
Neapol 10. aprila. Železna streha tržnice za zelenjavo se je udrla vsled teže iz Vezuva nale-telega pesela. Pud rc zvalioami je pokopanih več sto Ijuli. D sej so spravili na dan 7 mrtvih in 70 ranjenih
Izjava.
Z ozirom na notico v tuk. dnevniku r Slovencu- od sobote pod zaglavjem: „VodmatČanje se puntajou in od ponedeljka pod zaglavjem: -Ljubljanske občinske volitve-, v katerih Člankih *e navaja tudi moja malenkost, izjavljam bledeče:
V petek, dne G. t. m., se je vršii v .Mestnem domu- shod zaupniku i „narodno-napredne stranke*, na katerega nisem bil vabljen, a vsiljevati se tudi nisem hotel. — Ravno ta dan zvečer je bil sklican tudi shod vo-lilcev vodmatskega okraja pri „Maja-rončku- v Vodmatu, na katerega sem bil povabljen ter sem se tega tudi udeležil. Shod, ki se ga je udeležilu približno UO do 70 volilcev, je bil sklican od „neodvisnih volilcev. Na shodu so se postavili štirje kandidatje za tretji volilni razred za dopolnil izvolitve za občinski svet dež. stolnega mesta Ljubljane, ki se vrše 17. t. m., ter se je tudi mojo malenkost predlagalo kandidatom.
Nisem imel stvari za tako resno, kakor se je pričela — sodeč po noticah v rSlovencu- — razvijati zadnja dva dni, ker mi je bilo že takoj na shodu pojasneno, da se gre za neko stavo med kandidatom gosp Fr. V r h o v c e m in nekim drugim gospodom; imel sem vso stvar, oziroma zborovanje za šalo in sem tudi v šali prevzel kandidaturo, ker sem si mislil, vsa zadeva ostaue več ali manj med stenami in da drugi dan drugega biti ne more, kakor nekolik. smeha.
Ker pa je vsa zadeva dobila vsled gori navedenih notic resno lice, izjavljam, d a n i s e m i m e l se nikdar misli in namena vtikati še r e s n 11 v volilno ali agitacijsko borbo -volitev so pač udeležujem ter volim vedno narodno - napredno — ker mi tega čas in sredstva ne do-puščajo, ter izjavljam nadalje, da mi niti na um ne pride, da bi kršil narodno disciplino, oziroma da bi kaj ugovarjal proti kandidatom katere postavi rizvrsevalni odbor-narodno-napredne stranke. Vsled tega odločno izjavljam, da moje malenkosti ni smatrati kandidatom z a občinske volitve za III. volilni razred, ki se vrše v torek 17. t. m.
V Ljubljani, 10. aprila liKKi
Ivan Oraiem,
uradnik c. kr. kmetijske druibe kranjske.
*) Za tat bi.,0 t*-ga upi&a je urednlitro odgovorno le toliko, kolikor določa i kon.
Najbollše in najfinejše Čistilo obuval
sedanjosti je Globin, ki napravi usnje jljno in trdno. Globin je tudi ceno Čistilo, ajr v:a je treba le jako malo. da se obuvalo po in trajno blesti. Kdor bo enkrat posku-I Globin, ga bode vedno rabil. Izdeljujejo i kemične tvornice Fritz Schulz jun., kcijska družba v Lipskem, Hebu na Češkem j Liocolnu pri New Yorku. Na svetovni azstavi v St. Louisu 1. 1904. Grand prix. )obt se povsod, kjer to naznanjajo plakati, »ariti je na to, da je napisana na pokrovu jesedica Globin.
3 besede .  . . Altvater"
Gessler
Krnov (Jigerndoif).
mtrjeno m tekoče
belo in nežno«
Dobi s« povsod.
j*
Darila.
•ijaška anhinia v Kranju. Darovi, DSlani odboru dijaške kuhinje v Kranju od .januarja do 31. marca t. L: Profesorski ■Elegij za januar 13 K; Jerica Dolenec iz %oqe Loke, nabrala na Silvestrov večer v eseli družbi 709 K; Oton Guzelj iz Škofje ,0ke 2 K; kazenska poravnava Brce-Bernik 0 K (po dr. Debevcu); mestni trgovci mesto ovoletnib daril 500 K; omizje pri Puščav-iku za narodno pesem 2*60 K; Ba+B-fF a zamašek 60 h, dijak C. za vrnjeni mag-tet 20 h; Ani. Verbajs, župnik v Kamni go-ici 6 K; županstvo Križe pri Tržiču 8 K; .lptavec „Hotsc-Waraa pri Smihovcu 15 K; terakišti (po prof. Jancu) 1 K; dr. \V. S. za đravila 1XK> K; občina Šenčur po županu ,1. Barletu 10 K; za zmrznjeno pivo 2 K Bloudek in Recher); profesorski kolegij za bruar 11 K: meščani 2260 K; Iv. Kokalj, . kr. carinski oficial v Trstu 20 K, namesto gnca na krsto svojemu očetu Jur. Kokalju; upan Ant. Burger iz HraŠ za občino Smled-ik 20 K; Dijaki za ianuar 115 K; župnik v jok. Al. Kumer v Stari Loki 4 K; profesor anc najdenih 10 h; za loške preste in gar-irani liptavec 24 K ; namesto venca na krto Janku Atajdiču g. in gospa Valenčič 10 in g. Ed. Dolenz 15 K; župnik Iv. K. rpin v MoSnjatl 10 K; župnik Fr. Bleiweis Lešah 10 K; dijaki za februar 85 K; prof. inc najdenino 1 K; dr. Jos. Kušar letni pri-
pevek 24 K; 1. Ambrož, c. in kr. morn. ku-t v Pulju polovico med prijatelji nabrane iote mesto venca pok. g. „Anteju izpod A5 K; mestna občina Kranj za 1. 1906 >'• K; profesorski kolegij za marec 9 K; e-čani 35 60 K; kurat L Jarc, Ročinj v »tri 4 K; dobljena stava 2 K; posojilnica v
ladovljici za I. 1906 50,K; župnik I. Oblak 12 Bledu   2   K:   Fran   Savnik, nezasluženo
lačilo 1-50 K; salemuČi 30 h: dijaki za ma-c 83 K; ubito okno 40 h (po prof. Jancu). V imenu podpirane mladine se zahvaljuje dbor za vse prejete doneske; zaeno se pa brača do vseh mladinoljubov, naj blago-)lijo podpirati njegovo delovanje. Od 16. arca do 30. marca t. 1. je izdal za 2915 ml in 2874 večerij 1101-96 K. Ker so pod-ranci pridni, ni pričakovati, da bi bil od-or primoran koga odsloviti, tako da znaša roračun stroškov za hrano do srde julija koli 2000 K. Zato proti odkor, da se spo-injajo ravno sedaj o velikonočnem času a, katerim je za izobrazbo mladine, dijaške uhinje v Kranju ter ji da lepih pirhov.
Umrli so v Ljubljani.
se f>. aprila: Ivan ilehle, delavčev sin raeo.  Jenkove ulice 7,  Entero catarrh. — ran Jerina. izkuhar. 77 let, Hrenove ulice 20, rterioselerosis.
Dne 7. aprila: Otmar Fajdiga, gimnazijec, let, S?. Petra cesta 19, jttua — Marija Ijan, kajžarjeva hči, 1 in pol leta, St eliške ice 15, jetika. - - Ivana Orešek, posestnica, &6 let 8v. Petra cesta 44, srčna hiba — Mo'tu Kos, re^tavrater, 29 let, Marije Terezije testa 16, jet ka. — Ivan Tome, mizar, 66 let, Koleaijeke nlice 10, vsled raka v požiralniku. Neža Vidmar, ključarjeva žena, 60 let. Hra-aiška cesta 10, srčna hiba Dne 8. aprila: Fran Boh. mizarjev sin, S in pol leta, Jenkove ulice 11, ekarlatica. — osip Urbanija, kajžar, 61 let, Ilovica 20, pljučnica — Frau Schmi- dt, c. kr okrajni tajnik v 71 let. Resljeva cesta 12, Mvodegeneratio Ha
V deželni bolnici:
Bas 6. aprila: Josip Janežič, drvar, 57 let, '»ttngraeaa pulmorum. Jera Turlan, delavca žena, 58 let, vsled raka. — Anton Vrh, uarjev *in, 22 let, jetika.
Dae 7. aprila: Ivan Oblak, dninar, 48 let, ika. — Gregor Možina, prosjak, 72 let, osta-ost.
ljub
ZVON
MESEČNIK Z* KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD
LETNIK XXVI. (xoo6). Mbaj^L po 4 pole obsežen v veliki osmorki r° eden pot na mesce v zvozkib  ter atoji r»« Jeto 5 K »o h, pol leta 4 K 6o b, čotn leta a K 30 b.
p>       -tovstrijeke dežele ti K «0 b na leto. ?os«tne»ni zvezki se dobivajo po lio h.
čredna Tiskarna4' v Ljubljani
tleteorologlčno poročilo.
» sad morjem 806-3.   fcjreduji zračni tlak 7360 mm
== Čas
J 'opaio-vanja
barometra v min
2 o p. >
B ca
£2
Vetrovi Nebo
9-j9. av.
fO. kaj. " r- P°P'
741 1
743 1
742 7
122 si. svzhodpol. oblač.
11 0 jsr .ms vzhod jasno 17 5 ImoČ. svzb.'pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 13 8°, nor-aale: B 5V — Padavina v mm 0 0
Borzna poročila.
Mubliauka
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni k ur z i dun. borze 9. aprila 1906.
Pip
4IV. nataka * l d trtama renta 4*/« avttr. krontka
zlata
«• t tfrtka krontka renta . 4*/ 1 lata 9
\i\ »ttt^lt det. Kranjske 4\V,« aoto|ilt meaU Spljei VtfU       b . Ztdtr
4' ,*, »ot-htK. iettaniako patojilo 1902 .  . . t*., čalka dež tanka k. t.
attt. platit gal. te* hipoteke banke . . pttt. kam. k. t. s
10\, pr......
*a«{   »iama lnatrtt.
hranilnice.....
itit. pisma ogr. eantr. Cti. hranilnice . . . i1 t'\ a. pia. o||r. hip. ban. 4       ©bC tgr. lokalnih le-
toink d ar. I / , tbl. (take ina. banke •f, prior. l9k. teles. Trat-
Forai......
i*. pritr. dolenjskih iel. . ?rtor. Jul. žel. kup. V/, av?*^ p»« »« *a*. p. t.
■tfttt.
*rečk4 od L 1880l/k  .  . . od L it«4 ......
w s^ake......
.   aam. b.ied. !. tmU']e
• n »     H. •
. «Craka hip. banke . .    srbske a rra. 100'—
turile......
srečka . . .
Denar
100 — 99 90 100 — 118 10 97 05 116 15 99-60 100 60 100 —
100 75 100 — 10005
10030 105 80
100 20 100 10
100 20 118 30
9726 116 36
101 — 101 60
100 —
101 75 100 15
100- 45
101- 30 106*80
10060 10160
4«
ttefara
kreditne „ . . .
Inotno^ke H • . .
iCrakovske u . • •
Ljubi jonske        u . . .
kvstt rdeč. križa n . • .
tfg'' * m m • • • £-*4dolfove u     .   . .
i&lcburškt u     .   • .
i ajske kom.  m    ■  « •
(ne iclemice.....
0r2av7sa železnice .... livstr.-egrske bančne dete. \vsrr. kreditne banke ^r*he
^vnosienskc *
Premogokop v Mostu (Briix) Aipinske n.ontan . .
PraSke žel. ind. dr. . . . tfima-Muronyi.....
Trboveljske prem. družbe . ^vstr.  orožne tovr. družbe
ieiki sladkorne dntftbe
iro —
100- —
99-60 100 60
99 90 99 60 316 25 10u 35
195 — 286 50 163-297- -301 50 2C6 —
101- — 152 -
24 75 472 50 78 -91-59 -51 «5 31 25 67 -
I 71-
j 624 50
I 128 2j I 687 25 '1638 -I 677 25 j 816 50 ! 243-658 — 1 660 25 2681- -I 664 25
j 273 —
[ 587 - j
152 —
100 60 100-65
100- 60
101- 60
100*-318 25 10130
197-288 50 165-307- -311 50 273 60 110-163-2675 482 50 84-— 97 -66 80 53 25 33 25 63 — 76
534 50
129 25 688 2*
1649 — 678 25 818 50 244 -663 — 561 25
2690-56525
277 — 691*-— 1&4-—
Val«*«
C. kr ceklM . . JO franki   .  . ,
Kl marke.......i
Šove-eigB*. .
*Ai;rke    .   . .
lJt*ki ban4t4-4«d ^a?£|i.....c  .  • I
........ 11
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. aprila 1906.
Termin«
Pšenica za april . „      B oktober
Rž
11*33; 19 12
23 45: 23-98!
117-40 9570
251 25' 4-841
11-38 1915
2353 2406 117-60 95 90 252-25 5 —
Spraimem takaf iva
pomočnika
¥ trajao dala.
1333 1
iv a n r ebek
ključavničarski   niojrtter  v Celju.
Naprodaj |a krasno leteča
graščina
pripravna tudi za industrijske nameoe.
Pouudbe pod nKauf 1906" v Celje poste restan'e. 1326 i
Uradnik
vešč slovenščine in nemščine, išče za popoldne v kaki pisarni primerne službe.
Ceuj. ponudbe pod  >fA, H." na
upravu   „8lov. Narodu". 1328.1
Nap odaj stt 2 lipi skorai popo notna novi
harmoniki
eua gramatična, ena pa francoski sistem. Kje  —  pove   npravniŠtvo „Slov.
0dda aa takoj saala
manufakturni trfifiaa
V LJabljaai na dobrem prostoru/e?aut. tudi brez vse zaloge, vendar z vsem inventarjem. *_
~* Ponudbe *~pod~šifro F. 500" ua nprav. „Slov. Naroda4*. 1258 3
Proda se pod jako ugodnimi pogoji
hifr orlom:
(700 kvadratnih sežnjev) v Ljubljani. Posestvo je posebno pripravno za vrtnarje ali za trgovino z lesom.' _<*c
rt Pojasnila daje Josip Vidmar, deinikar v Ljubljani. 1322^1
■
1
le predelani alt še nepredelani, kakor tudi   »iijuji ae  dobivajo en gros naj
ceneje pri
1-J34—4
Naroda**
1039—10
Sive koroške kose
izdeluje
touarnn za kose
Karel Zeilinger
v Hlmmelberau
iz najboljšega koroškega   litega jekla v poljubni obliki in množini. 1232—3 Cene  in  vzorci  kos  se pošiljajo na zabtevanje franko.
Koruza
Oves
april   . . . ,
oktober . . ,
maj ,
julij    . . . ,
april   . . . ,
oktober . . , Efekti*.
za 100 kg K
. 100 w ,
n 100 „ ,
n 100 . 9
. 100 . B
• ioo „ .
„ ioo , w
- 100 „ w
1650 16 52 1340 1342 1340 1362 1580 12 52
o vin višje.
Knjigovodjo
v moški dobi, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme tv niča pri Gorici.
Pmndbe z navedbo referenc in zahtev pod lfknjigovodjaif na uprav. nSlov. Naroda". 1331 1
pravkar IsSlo:
Vošojak Bogami]
Jla raz$i>ita
I ===== Tonske študije.
Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan Omislil in pre-btndiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, ' mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, sjajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činitelj c v in cUjev. 54—36
Ukusne opremljena knjiga z izvirno j   risbo na ovojnem listu je izšla v založbi
C. Schwentner ja
v Ljubljani
Cena: brod. 4 K, eleg vez. 5 K .">o_h. po pošti 30 h več.
Spomladanske m*
18
p. seva r oMekMospode
b mm, no S». Jakobu t«u1 "»»"»»»»'•P''"*
priporoča svoje vseskozi sreže
špecerijsko blago
in kot posebnost 10 Irt staro j I    A    A J
pristno hrvaško sllvovho j pniHOlG za 001116
obleke 20 dečke
in 1335—1
vino v buteljkah
iz poeestva Kutjevo.
Istotam se sprejme tndi
D rit 5fSrt8» v mmJSLm. ili \i 7TTI1 n ■»
plošče z. deklice
u največji izbiri.
* * Najnižje cene! ♦ *
Gričar & Mejne
Prešernove ulice štet/. 9.
L. Pressburger & sin
na Dunaju XX. L
Trgovski učenec
ki je dovrSil dve realki v Ljubljani i o je bil ie eno leto in pol v praksi, želi vstopiti v kako trgovino z mešam m blagom in železnico, da se popolnoma izuri, ker bo prevzel pozneje sam trgovino. Najraje bi vstopil v Ljubljani, ako tam ni mogoče, tudi v večjem kraju na deželi.
Pogoje pove šolsko vodatvo v Starem trgu pri Ložu. 1332 i
Posojilnico v Radovljici
razpisuje sluibo
praktikanta
z ^začetno plačo K 80-— mesečno. Prošnje je vlagati do 16. aprila t L
1299-2 Ravnateljstvo.
Splošno kreditno društvo
sklicuje
m rei občni ztor
na četrtek. 26. aprila 1906
ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih v Gosposkih ulicah štev. 7.
DNEVNI RED:
1. Poročilo predsedoištva.
2. Predlog letnega računa in bilance.
3. Poročilo upravnega sveta in pred logi zastran razdelitve dobička.
4. Volitev novega upravnega sveta in nadzorstva.
5. Razprava o vloženih predlogih. Zaradi važnosti poročil in predlogov  se vabijo društveniki  na obilno ndeležbo.
V Ljubljani, dne T. aprila 1906.
1318-2 Upravni svet
Stanovanje
v Knallovih ulicah št. 5 v pritličju, obstoječe iz 3 sob a pripadki, se odda za majev termin.
I? Pojasnila daje opravniitro „Na rodne Tiskarne" ravnotam.
Priden
sodarski pomoćnik
brez orodja, za izdelovanje kadi za drozgo, dobi dobrega zaslnika za 4—6 tednov pri tvrdki M. Rosner & Co.
na Marije Terezije cesti št. 16 v L]nbl]anL im-2
Drva za kurjavo
kakor tudi žaganje za pa-kovanje in steljo se lahko dobi v parni žagi A. DE-GHENGI začenši 8 I. aprilom po jako ugodni ceni.
1186-5
Proda se
V Cerknici} sama ali pa z vsem pripadajočim poslopjem, vrtom in gozdom vred. — Več se izve pri Ivana Mo* dicu V Novi vasi pri Rakeka.
1264—2
Inteligenten, zdrav, vojaščine prost
mladenič
dosedaj v službi pri nekem upokojenem majorja, želi premeniti svojo sla žbo kot strežaj najraje v mesto ali na kako grajščino. 1321 1
Ponudbe pod  Sjiro „ZvestOba 1906" ua upravu. .Slov. jNaroda".
Pozor! Trgovci!
Prej 140 sedaj ISO kosou
finega peciva    951 a
samo za 2 K razpošilja po povzetju
EMIL BH A.\ I>T
tovarua slad&ču- v Kranju, Večja naročila še ceneje
F"
m
i
1-—--Ws?
_Ustanovljene iela 1842. JU»\
Iz proste roke se proda u lepi lesi ob Savi ležeče
V* črkoslik4rj4. SUKAKJP. ml
narisov in qrbov .«7%
BRATA EBERL
- Telefon 5t }5A - a )
Pod  ugoduimi  pi^oji se proda v Zagorju ob Savi
majhna vila
in zraven okoli 400 kvadratnih metrov sveta, pripravnega za zidanje. Vse vkup leži ob deželni cesti in je pripravno za vsako kupčijo ali obrt. 1193
Pojavilo  daje  Josip   Rossi v Trbovljah.
Prodajalka
dobro izurjena v trgovini i papirjem, i
1 vajenec za trgovino in 1 vajenec za tiskarno
se  sprejmejo  t ako j  pri tvrdki
FR. IGLIC na Mestnem trsu.
1126 ;i
obstoječe iz 40 oral bukovega gozda, 25 oral njiv in travnikov.
Prav pripravno je za napravo apnenic, ker je kamen in kurivo na mestu.
Cena je primerna.
Naslov lastnika pove upravništvo tega lista. 307.g
{I nadstropna pol vila z vrtom) v Ljubljani, solnčna lega, s krasnim prostim razgledom na pogorje, na prahu prostem, Čistem zraku in jako mirnem in tihem kraju se pod prav ugodnimi pogoji radi rodbinskih razmer takoj proda. Hiša je bila pred tremi leti; zidana.
Le pismene ponudbe Ki znamko za odgovor) pod „Polvila" na npravniŠtvo *Slov. Naroda." ui^—2
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« In protliaja
vse vrste rent, sastavnih pisem, prioritet, ko-m analnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz
Promasa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-  Rezervni zaklad K 200.000'-
tMNUn b MBtMptib taji pratalM n fftfMftM papirji.
tz2rebane vrednostne   papirje in    iZstvshr-oJe) srečk« proti vnovCoje zapalo kapone. k-crzni lzfxL"bl.
Vinkuluj« in devinituluie   vojaške ženitninske kavcije.
lompi 1» likiMO m«ule   *VPi 90T   Rornui naročila ti
Podružnic« v SPLJETU. S»   Denarns  vlo«;e ■prejema «0
v tekočem računu ali na vlozne knUtioo nroti agodnim ob rosam.   Vloženi denar obrestuje od dne voge do dne vadiga. 3-31 Promat a čaki In ntkaznloaml.
25
Je najboljše In nolflnejfe I
ti čistilo za čevlje.1
II20 1327
Dobiva se povsod.
i
AVGUSTREPICI
«odar 14 i
Ljubljana, Kolazijaka ulPoa 16 ^
•   Tr w.o v« asa izdeluje    prodaja in popravlja
*siikov?stn *>
Velika eksportna tvrdka.
Franc
7S>
CJubljana Dunajska cesta 12,
Keber
sode
at ara* ns*«^
uraitin trgovec z zlatnim in srebmmo
614—19
priporoča .slav. občinstvu svolo veliko nalogo ar, varizic, prstanov itd. po najnižjih cenah.
Št. 109. Srebrua cilinder remontoarska nra ua U^u.mh tekoča gld. 3*79. Št. 137. Srebrna remoiitoarka na Hidro s tremi močnimi pokrovi gld. 9*90. Št. 165. Srebrna cilinder remont, žeuska ura z močnim kolesjem gld. 4*90.
Zahtevajte najonrejši »sliki cen k, ki ga potiho brazpl c o.
Su   mn iistanhoi tanko t /aiugi.
O
U i
A. Dreherjevo pivo
Prašie in pSc mmiK pjati.!
►
o
H
(D
13"
(!)
H
k*       Pristni francoski šampanjec. mt jisti spumante. ~*jg
5 Bogato izbrana zaloga vin v steklenici, konjaka m ruma J
© pripor««« ^
p J. C. PRAUNSEISS w
trgovina 22 d.elils:a.tes£vrrxi vinama h* ^ samo na ZVIestnem trgu &t.   19.       3 N
—*< A. Dreherjevo pivo t*-
Cea. kr. avstrijske    {£|    državne železnice.
O
C. kr. ravnateljstvo drž. iefteanfet ▼ Dsajann.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra MMS. lata.
Odhod iz Ljnbljane jnž. kol. Praga aa TrML Ob 12. uri 34 m ponoći osebni v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali CHodnitz, Franzeiisfeste, motnost, Monakovo, Ljubno čez Seiztal v Aussee, Solnograd, čez Pata Retfting v Steyr, v Line, na Dunaj via Ametettea. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Murau, Maaacrador^ rranzeasfeste, Ljubno, Dunaj čez Seiztal v Solno grad, In o m ost, čez Kleio-ReifHng v Stevr, v Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Ametraea aa Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovoc,
ddnitz, Ljubno, Seiztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregcac, Carin, Ženeva, Pariz, čez Anistetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trett, Saaohor, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Inomost Monakovo, Ljubno, čez Klein-ReMing v Stevr, Lmc, Budejevice, Plzeo, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz 1. in ii. razr.), Lipsko aa Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči esebni vlak v Trbiž, Beljak, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo dutkaal ♦oz i. in h. razr.) — Proga v llovo mesto m Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m r jut raj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. - Ob 7. uri & m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod ▼ Ljubljano luž. koL Pri ga t* Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-*akovo-Trst direkt voz L in ii. raz.), Inomost, Pranzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, MU, Aasaee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnrtz, Be*jak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak iz Tfotža. — Ob II. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago Az Prage direktni voz i. in ii. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare. Plzec Budejevice, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeil ob jezeru, Vod Gastet«, Sokiograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabei. — Ob 4. uri 29 m popoldne •nebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega. ftaomoota, Fraazenslesta, Pontabla. — Ob 8. uji 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Mttbna, Bcijaka, Muiau2, .nategi Gddnitza, Celovca, Pontabla, čez Seiztal, od Inom o sta •a Sofcrograda, čez Klein-Reiiiing iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov. Heba. PrancoWh varov, Prage, Lipskega. — Proga Iz Novega mesta in Eocevja. Osebni vlaki On 8. ari 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne k Strane, Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod Is 1 tnali Mit drž. kol V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri M) m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Lfnblfano d/ž. kot. a Karan ika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 mm njutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropbki čas je za 2 nin. prod k/ajevnim časom v Ljubljani 1
F.M.NETSCHEK
c. kr. dvorni dobavitelj
k 3 v Ljubljani S». Petra cssta št. 37
„Pri veliki tovarni"
priporcčsi  sprejo  ^reiilsa,23.sls:o zatlog-o
narejenih oblek za gospode, dečke,
dame in deklice.
Slavno p.   u.  občinstvo  si  usojam  opozarjati, da imam tudi zelo veliko fino izbiro _ 1323 1
salonskih in oblek s frakom smokingom in jaquetom.
201 Si MilistiOT
oddam po najnižji ceni.
1 1 trn
Za pomladno In poletno sezono
se priporoča trgovina a suknenim,
platnenim In manufakturnim blagom
HUGO IHL
Ljubljana. SoiiaMe ulice it 4.
V?nrcl na >8hT»vanm ootfnini orosto
1
llBOB
ista
18 42.
€ Tovarna In produ J a oljnatih i $j     bar?, firaeža in lato?.
^ ***   filaatričm obrmt. ^
Ihti Eto
Prodajalna in komptoar:
* Miklošičeva cesta it 6.
§ Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
I **sžsnfc BOfrtra e k?. fri te r to. ari? .[o* te««
SUkatrj^ napisom,
1 S!svglns![3 !n poblit^n^ pi&s^rja.
Veiikfc tsbirita dr. Sekoanfeld-cvUi
harv v ti:bab za afca'1. slikarje.
Znloicttt ćoplčav xt  piosKar]*, »it-karje In zlonrja, itadilnaga mazila za hraatova pode, carbollnaja Itd.
Poeebno priporočava alav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo aredaivo 2:  li&ac'* «o):&lh tal pod
imenom „Ha^idol". Pnpcrocava se tudi al. občinstvu za vse v najino Rtroko spadajoče delo v mestu in na o^2eli kot priznano reolno in rlno po naiDi^iib ceoab
i i
■
Blaž Jesenko
v^utl^n^ Start trg II
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
= itajifto«cJkc* tm^mmm = po nafnižji ceni.
Optični zavod
F, P. Zb]co, urar
M
n tj it
rt u
. 1
cs •
ca d
Zaradi opustitve trgovine rajneega gospoda Josipa Uflaaka ▼ L]aal|aal Stari trg 8L 10 razprudajalo ae bo vse biagoy kot:
biči, bičevniki, vrvi iti vrvice, klobuki, čepice, = peresa i. I. d. =
Pozor, kramarji z dežele!  ** •
Kupcem celih partij posebno znižane cene.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenja v Londonu
Filijala za Avstrijo b
Dunaj, I., Giselastrasse št l
▼ lil m i druMtva.
Društvena aktiva dn6 31. decembra 1904 ..........kron 91ft,5n* «9* 3&
Letni dobodki na premijah in obrestih v letu 1904 ....... „     2* dttt.Sili!
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe 11848).............. , L
Med letom 1904 je društvo izpostavilo 5803 polic z glavnico    .      .     „ 47«^4 Kot varstvo  za avstrijske  zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti: Zaloga družbe pri c kr. državni centralni biagajm na Dunaju je
znašala....................K 96,416 998 10 1 M
Posestvo na Dunaju..................„ l,U6i<000-
Posestvo v Pragi...................„      49*1. 00 —
Izplačana posojila zavarovancem............_^_3 8 n.249 3a
K H1.7M7 IH7*8 "
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrasce za
predloge daje brezplačno
Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
▼ Mubliani, na Franc Jožefo%i ceati 17
an- pri a vi domu zesghko. -ajs*
NB.  Ramotam ae tudi aprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki.
^c^mm^c*       *^x»fe &^-»!b$^
Franc Čuden
urar hi trgovec 7S*v-t
v lajublJanJ, v Prešernovih ulicah.
Edino zastopstvo in velika zaloga svetovno znanih
===== originalnih =======
Puchouih koles
od 200 K dalje z 2letnim jamstvom.
Kolesa iz dragih tovaren od 100 K
dalje z lletnim jamstvom.
Priporočam vse kolesarske potrebščine ter gumaste plašče in cevi.
Cen ki zastonj in poštnine prosti.
>?^^^le^^^t^ ^e?^«?^ ^i|a?$(a?4|*}
Naznanilo.
P. t. občinstvu vi jadno naznanjam, da sem se preselil 8 avejn obrtjo za plakatiranje ie a februarjem t L z Jurčičevega trga
y GosposMico št 3 (poleg Narodne kavarne)
kjer naj se blagovolijo oddajati vsa naroČila glede plakatiranja. Obenem svarim, da nima nihče pravice zame prejemati plakatov za pnlepljenjc. Za plakate, kateri se ne oddajo naravnost meni, kakor tndi za ratetne, jjf katere drngi ljudje pri sklepanja naročil pogosto vise zaračanijo, kakor so dovoljeni od c kr. oblastnij, istotako tudi za pravilno in pravočasno prilepljen je ne prevzamem nobene odgovornosti.
L
institut za plakatiranje.
A. Kališ.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pas tosl emink.
n in unk .Narodne bakarna*.
17
67714