GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ŠT. 15. - 21. AVGUST 1980 OZD EMO KOT CELOTA Kako smo poslovali ob polletju V prvem polletju nismo realizirali zastavljenih planskih nalog. V prvem četrtletju lela 1980 smo sprejeli tudi stabilizacijske programe v vseh TOZD in DSSS z namenom, da dosežemo še boljše rezultate, ki smo si jih s planom zastavili. Realizacija planskih nalog nam ne omogoča realizacijo naših razvojnih ciljev, temveč le enostavno reprodukcijo, kar je ob sedanjem položaju, ko že leta nismo vlagali v razvoj, nujno potrebno. Iz pregleda poslovanja za obdobje I—IV je razvidno, da smo dosegli naslednje rezultate: PROIZVODNJA — plan po vrednosti dosežen 93 %, na enako obdobje lani pa presegli za 18 %. Delni vzrok v nedoseganju plana proizvodnje je v tem, ker nismo dobili novih cen v taki višini, kot smo planirali. PRODAJA — presežena za 1 %, nasproti letu 1979 pa presežena za 27 %; presežena prodaja dosežena na račun zmanjšanja zalog gotovih izdelkov. IZVOZ — nasproti planu dosežen le 86 °/o, predvsem zaradi izpada prodaje kontejnerjev, ki niso bili v pogodbenem roku izdelani. ZAPOSLENI IN OSEBNI DOHODKI — stanje zaposlenih se je zmanjšalo za 147 oseb, nasproti planu pa to pomeni 106 manj zaposlenih; poprečni osebni dohodek smo v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 27 %. IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA —- delovni čas smo nasproti lanskemu letu nekoliko boljše izkoriščali, saj je opravljenih ur nasproti enakemu obdobju lani za 0,8 % v strukturi več. Uspelo nam je zmanjšati hranarino do 30 dni, nad 30 dni, ostale plačane izostanke. STROŠKI — doseženi 93 °/o na plan, na enako obdobje lani pa večji za 19 °/o. Glede na doseženo proizvodnjo so stroški materiala v sorazmerju z doseženo proizvodnjo; fiksni stroški, ki niso odvisni od obsega proizvodnje so pa pri nekaterih postavkah preseženi, zato ni odveč skrajna varčnost in odgovornost pri trošenju sredstev. UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA — celotni prihodek smo dosegli 98 %, dohodek pa 100 %, čisti dohodek 99% ter ostanek za sklade 65 %. Doseženi rezultati nasproti planu so sicer še ugodni, daleč od tega pa, da bi lahko bili zadovoljni z njimi, ker ne predstavljajo zadosti trdne osnove za V preteklih nekaj letih so se samoupravne delovne skupine (SDS) pri nas dobro uveljavile. Posebej se je to izkazalo pri javnih razpravah o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, zaključnih računov itd. Delavci smo na ta način hitro obveščeni razen tega pa lahko vsak pride do besede oziroma se skupaj z drugimi odloča in samoupravno sporazumeva. drugo polletje; predvsem zaradi tega, ker — so v drugem četrtletju cene črni metalurgiji že povišane, kar se še ni odrazilo v rezultatih prvega polletja. Podražila se bo električna energija ter plin, to bo pa vplivalo. na višje stroške proizvodnje, kompen- Čeprav so SDS pri nas zaživele še zdaleč nismo še zdaleč izčrpali vseh možnosti, ki jih imajo. Že samo s strani osebnega izjavljanja po delegatih v DS se te niso zadosti uveljavile. Temu je bil vzrok tudi v velikem številu SDS v TOZD, zato ni imela vsaka svojega delegata v DS. Da bi to vprašanje rešili in ga odpravili je preko osnovnih organiza- zacije pri prodajnih cenah pa ne bo možno dobiti. Proizvodnja in prodaja v tretjem četrtletju je že po planu nižje načrtovana — zaradi letnih dopustov. To pa nam narekuje, da resneje pristopimo k reševanju nalog, ki smo jih s cilji za realizacijo plana za leto 1980 določili. cij sindikata stekla pobuda za reorganizacijo SDS. Analiza stanja je pokazala, da so na nekaterih delih delovnega procesa v TOZD bile SDS neustrezno formirane. V praksi so se po štiri SDS združevale, ker je to bilo bolj racionalno in ugodneje za te delavce. Zato je tudi bil izdelan osnutek SDS na podlagi ustaljene prakse in statuta temeljne organizacije, ki dovoljuje, da Znamo se še vedno potruditi Veliko govorimo o neredu, nedisciplini, nedelavnosti vendar vse le ni res. Večina ljudi je pridnih, delavnih in redoljubnih. Žal pa tudi prva trditev ni neutemeljena. Toda le teh je peščica, ki pa žal kvari sliko celote. Da ljudje dajo od sebe veliko in včasih več kot je v njihovih možnostih in delovnih obveznostih, je bil lep primer v četrtek, dne 24. 7. 1980, ko je skupina delavcev v emajlirnici, zavijalnici, kontroli in skladišču napravila skoraj nemogoče. Bili so pravzaprav izgubljeno bitko za tovarniško številko 20171 izvozni komisijon za Italijo. Zadnji čas, da se pošiljka odpošlje je bil ob' 21. uri zvečer, nekaj posode pa je bilo ob 17. uri še v temeljnem emajlu. Skoraj smo izgubili upanje na uspeh, ker je bila to dvobarvna izvedba v oranžni barvi, ko je treba vse nanašati dvakrat. Toda z izjemnim trudom, izredno organiziranostjo in tesnim sodelovanjem vseh, smo uspeli. Hvala vsem, ki so se trudili in naj jim bo ta uspeh pobuda za nove delovne dosežke. SDS Vključuje do 50 zaposlenih delavcev. Tako smo prešli iz prejšnjih 67 SDS v TOZD na 46 in s tem zagotovili načelo, svojega delegata v DS prav tako pa se s tem potrjuje ustaljena praksa sestajanja SDS v TOZD. Razen tega bodo v bodoče vse SDS označene s številkami in bo to predsedniku zbora in komisiji omogočalo boljši pregled pri (Nadaljevanje na 2. strani) Reorganizacija SDS v TOZD Posoda OSREDNJO KNJ. CELJE &nu*jfihe4> Reorganizacija SDS v TOZD Posoda (Nadaljevanje s 1. strani) ki gredo po tehnološkem ugotavljanju rezultatov gla- procesu proizvodnje in se-sovanja in sprejemanja sa- znam predsednikov m na-moupravnih odločitev. V mestmkov teh SDS. Za nadaljevanju so objavlje- predsednika zbora delavne evidenčne številke SDS, cev je izvoljen KOŠTO- MAJ Marjan za namestnika pa BIZJAK Pavla. Predsednik zbora delavcev TOZD Posoda Friderik Brečko SEZNAM PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV SDS TOZD POSODA KOŠTOMAJ Marjan, predsednik zbora delavcev TOZD POSODA BIZJAK Pavla, namestnik zbora delavcev TOZD POSODA Ev. št. Predsednik Namestnik Oddelek 1. ZAVŠEK Ivan JEVNIŠEK Ignac Tehnologija 2. KRAJŠEK Vinko VANOVŠEK Viki Operativna priprava 3. KOŠTOMAJ Marjan STEBRNAK Janez Prirezovalnica 4. HOSTNIK Stanko JAKOVLJEVIČ Jure Vlačilnica 5. BARUKČIČ Ivica BOŽIČ Ivan Vlačilnica 6. LIPAR Jože HROVATIČ Marija Oblikovalnica 7. KRAJNC Franc NOVAK Irena Žarilne peči 8. GAJŠEK Ivan KOMPLET Olga Kleparnica 9. MUTEC Ivan LOZER Darko Kleparnica 10. POBIRK Karel NOVAK Vili Vtiskovalci 11. KRAMERSEK Alojz DOKLER Hinko Ročajnica 12. VENGUST Jernej PAVŠNER Viki Alu oddelek 13. MUČIČI Enver KOPRIVC Štefan Pocinkovalnica 14. HRIBERNIK Franc UTRANKER Anica Skladišče polizdelkov 15. RABRENOVIČ Slobodan RADOMIROVIČ Jovo Notranji transport 16. BAVER Ana RAZBORŠEK Vera Lužilnica 17. LAH Dragica Lužilnica 18. MOŠKOTOVC Franc ZUPANC Ana Varilnica 19. ILIČ Darinka RADOMIROVIČ Olga Varilnica 20. STUCL Vladimir CERNEJŠEK Stanko Barvni mlin 21. KRIŽANEC Drago GOBEC Slava TE 22. LORBEK Milan MARKOVIČ Milan TE 23. STOKOČ Rastko SIVKA Ivan TE 24. GORJUP Darinka VREČKO Mira EKO-1 25. TERŽAN Marija ZNIDER Helena EKO-1 26. ŽNIDER Mirko LAPORNIK Marija EKO-1 27. FORJAN Ivan LEDNIK Ivanka EKO-1 28. ŠTRAJHER Anica KNEZ Marija EKO-2 29. GABER Marija PRISTOVNIK Amalija EKO-2 30. JONKE Berta PREGRAD Marija EKO-2 „ 31. JELENKO Majda RAMŠAK Pavla EKO-2 32. VRHOVŠEK Anton GLAVICA Marija Univerzal 33. ZAJC Jože JELEN Darinka Univerzal 34. ŠTIMULAK Marija ZALOŽNIK Srečko Ps. 6 35. PASER Anton KOLAR Antonija Ps. 6 36. GABERŠEK Bernarda ŠPINGLER Rudi Kopalne kadi 37. BREČKO Friderik LIČINAR Neda Kopalne kadi 38. BREZGOVŠEK Zlatka JAZBINŠEK Vera Dekor 39. BRATINA Janko GLEŠČIČ Anica Dekor 40. JEZOVŠEK Vida ZAVRNIK Vera Montaža 41. ŽNIDAREC Pavla PIŠEK Franc Montaža 42. ŠKROB AR Amalija ZORMAN Marija Zavij alnica 43. KOTOŠEK Jožica ZDOLŠEK Marija Skladišče gotovih izdelkov 44. BIZJAK Pavla TERŽAN Jože Skladišče gotovih izdelkov 45. KRAJNC Irma FENDRE Franc Prodaja 46. PILKO Jelena FELDIN Zdenko Industrijska prodajalna Dopisujte v naše glasilo Kratko in zanimivo Upokojili so se: TERŽAN Vera — Skupne službe, Trubarjeva 53e, Celje; ARLIČ Alojz — Skupne službe, Muzejski trg 2, Celje; KVEDER Zofija — Posoda, Arclin 37, Škofja vas; ČATER Jožica — Posoda, Ul. Frankolovskih žrtev 8, Celje; MUZEL Jožica — Posoda, Čopova 15, Celje; DEBELAK Martin — Posoda, Ul. Frankolovskih žrtev 9, Celje; PRELOŽNIK Jožica — Posoda, Ul. 29. novembra 11, Celje. Poročila se je: PILKO Darinka — ZLODEJ, Posoda. Premeščeni iz tozd v tozd: BARUKČIČ Ivo iz posoda v kontejner; TAN-ŠEK Ivo iz posoda v radiatorji; SKALAR Milan iz skupnih služb v vzdrževanje; KRISTAN Stanko iz kontejner v posoda; JEROVŠEK Ivica iz skupne službe v posoda; KOMPLET Jože iz kontejner v vzdrževanje; ANTONIČ Zlatko iz skupne službe v posoda. Izlet na Mangart »PS EMO vabi na izlet na Mangart«. Tako vsebino je imel plakat, ki je vabil vse ljubitelje planin na tridnevni izlet na Mangart. Kot ljubitelj gora in vse kar je vezano z njimi sem se tudi jaz prijavil za ta izlet. Kot je navada, da ne rečem že skoraj običaj, naj bi vsak izlet PS vodil planinski vodnik. Ko smo razpravljali o našem programu dela, če hočete o akcijskem programu skupine, sem dobil zadolžitev voditi ta izlet na Mangart. Morda je umestno, da na tem mestu spregovorimo nekaj besed o samem Mangartu. Mangart in skupina vrhov okoli njega in doline z bistrimi potoki so naš zahodni del Julijskih Alp, saj je sam vrh Mangarta točka, preko katere teče državna meja med SFRJ in Italijo. Vsekakor je to skupina vrhov in vršacev, ki zaslužijo svoje spoštovanje. Kot nekakšen vladar nad Julijsko krajino in Furlanijo se dviguje v nebo poleg Matajurja in Krna in kot čuvar bdi nad dolino Belopeških jezer. Starosta prvopristopnikov, dr. Julius Kugy je veliko pisal o njem. Vrh Slemenove špice In ta vrh je bil cilj našega tridnevnega izleta. Imeli smo na razpolago tri dni. Lepo kajne? Tri proste dni. Ker je bil ves junij cmerav in tudi naši vremenoslovci so vreme napovedovali, kot da bi igrali loterijo, smo bili dokaj zadržani ali bomo šli na izlet ali ne. Končno je napočil dan odhoda. Lepo vreme! Čudež v začetku poletja. Ob šesti uri zjutraj smo vstopili na avtobus in se veselo odpeljali proti Gorenjski. Bili smo pisana druščina. Vesela in zabavna. Ko sem dan prej zlagal stvari v svoj nahrbtnik, katerega imenujem »Fifi« sem imel občutek, da se odpravljamo na ekspedicijo ne pa v naše gore. Smola se je pričela že pri spravljanju prtljage v avtobus, ker je moj »Fifi« odpovedal poslušnost in vse to samo zaradi teže. Tolažil sem se, da bova tudi s strgano naramnico nekako prisopihala na vrh Mangarta. Vožnja sama proti Gorenjski je bila lepa. Vse gostilne so bile še v tistem lepem poletnem jutru zaprte. Tako, da so prijatelji »kofetka in ta kratke« ostali dolgih nosov. Vožnja do prevala Vršič na nadmorski višini 1611 metrov je bila po svoje dokaj zanimiva. Imeli smo pravo tekmovanje s kolesarjem. Nekaj časa smo mi bili pred njim, z avtobusom seveda, nekaj časa pa je on vozil pred nami. Zakaj je bilo tako, pa naj ostane skrivnost. Postanek in prenočišče smo organizirali na Vršiču in to v Erjavčevi koči. Po namestitvi in okrepčilu smo imeli skupinski izlet na Slemenovo Špico nad dolino Tamar. Prva skupina je odšla proti vrhu Male Mojstrovke in ga tudi osvojila. Pot je bila zaradi kamenja nekoliko neprijetna toda kljub temu uspešna. Drugi dve skupini pa sta osvojili Slemenovo Špico s katere je enkraten pogled na Jalovec, njegov ozebnik imenovan tudi Jalovški koluar, Site, Travnik, Malo in Veliko Mojstrovko, na dolino Tamar, na Ra-t teške Ponče in še in še bi lahko našteval. Po vrnitvi v kočo nas je čakalo neprijetno presenečenje. Povedali so nam, da je koča pod Mangartom zapjrta in bili smo pred vpraštanjem, kaj sedaj ? Problematika alkoholizma v celjski občini O alkoholizmu, kot masovni socialni bolezni, je bilo že marsikaj napisanega in povedanega tako v strokovnih kot laičnih krogih. Vendar pa nas na obsežnost problematike alkoholizma, ki zaradi svoje lazkrojevalne funkcije hromi nadaljni razvoj družbeno ekonomskih odnosov v občini nenehno opozarjajo aktualne naloge na področju socialne politike, da v boju proti alkoholizmu sprejmejo dolgoročnejše načrte. kov, sicer pa je med dušev- ne službe, službe varstva pri no motenimi, trajno dela ne- delu, obratne ambulante in zmožnimi zavarovanci alko- druge. holizem vzrok pri 30 %. Koordinacijski odbori bi Alkoholizem je obolenje, ki vsebuje nekatere bistvene elemente, zaradi katerih je nujno potrebno, da se za dosego uspešnih rezultatov v boju z njim doseže sodelovanje vseh družbenih struktur. Te značilnosti so: — je masovno obolenje, saj zajema okrog 3 % celotnega prebivalstva, oziroma pomeni v občini Celje 2.000 alkoholikov, — pogostost tega pojava je največja v starosti 35—45 Vodstvo izleta je hitro staknilo glave in ob podpori »tekočih zadev« smo nekako uspeli rešiti naš izlet. Odločili smo se, da ostanemo na Vršiču še naslednji dan in opravimo izlete na vrhove okoli nas. Tako smo sklenili, da naslednje jutro še pred zoro odide skupina na Prisojnik, druga skupina proti vrhu Mojstrovke, tretja pa na lahek izlet okoli kogCj Iz vsega tega pa ni bilo drugo jutro nič. Čeprav je bila noč svetla in zvezdnata je drugo jutro lilo in tudi temperatura ni bila primerna za ta letni čas. Bilo je zelo blizu ničle in tudi vrhovi so bili pokriti z novo zapadlim snegom. Nekaj časa smo tavali po koči pa pred njo in kovali načrte kaj naj počnemo. Odločili smo se, da kljub deževju odidemo preko Slemeno-ve Špice v dolino Tamar. Vsi zaviti in oblečeni kot nekje sredi zime smo v vetru in dežju odšli na pot. Nekako na polovici poti je nekdo razpihal megle in prijazno julijsko sonce nas je pošteno ogrelo. Po daljšem postanku v koči v Tamarju smo se vrnili na Vršič. In lahko rečem, da nam ni bilo žal tega izleta. Imeli smo vse. Dež, sonce, prepoteno obleko. Bilo je lepo. Po večerji je sledila obvezna zabava in naš priljubljeni Mirko je raztegnil svoj meh da je bilo veselje. Toda, ker smo imeli naslednji dan še veliko poti pred seboj smo nekako po polnoči le odšli počivat. Nedeljsko jutro je bilo pravo nasprotje prejšnjega dne. Sijalo je sonce in le vrh Prisojnika je bil v megli. Toda to ni motilo treh zagnancev, da se ne bi navsezgodaj odpravili na vrh. Seveda smo zaradi tega morali naš čas odhoda nekoliko raztegniti. Z Vršiča smo se spustili v dolino Trente k izviru Soče. Ko sem gledal bistro reko sem jo nehote primerjal z našo Savinjo. Pa mi ta primerjava nikakor ni šla skupaj. Zakaj, to pa ne vem?! . V koči pri izviru Soče smo imeli afero »golaž«. Namreč stvar je bilo malo zakomplicirana od strani oskrbnika, ki se nikakor ni mogel opredeliti ali je to planinska postojanka ali je to gostilna ali kaj. Imeli so za kosilo golaž. Tudi mi bi radi jedli ta golaž. Toda njegovi odgovori na naše prošnje so bili vedno isti: počakajte! No in čakali smo dosti dolgo da bi v tem času lahko skuhali golaža za celo vojsko. Od koče pri izviru Soče smo se peljali do vasi Log, kjer smo si ogledali planinski muzej. Za vsakega, ki je prvič v tem delu Slovenije in si ogleda muzej ima'kaj videti. V njem je prikazano življenje Trentarjev kot prvopristopnikov na vrhove nad dolino Trente. Pritegne nas pravljica o triglavskem Zlatorogu, prikaz opreme planincev in načina življenja trentarskih ljudi in še veliko zanimivega. Od tu nas je vodila pot skozi Bovec, mimo Idrije do Cerknega, kjer smo si ogledali bolnico Franjo in ob spominu na težke dni II. svetovne vojne s tem počastili praznik: Dan borca. Prijetno utrujeno od vožnje in tudi hoje smo prispeli v Celje in si rekli na svidenje na naslednjem izletu PS EMO. let, kar pomeni, da ogroža najproduktivnejša leta življenja oziroma tako imenovano aktivno prebivalstvo, . — pri oblikovanju osebnosti »potencialnega« alkoholika, kot tudi razvoja pivskih navad ima odločilno vlogo socialno okolje iz katerega potencialni alkoholik izhaja, — alkoholizem pušča globoke posledice v nadaljnjem razvoju družinskih odnosov (razpad družine, vedenjske in osebnostne motnje pri otrocih ter številni drugi socialni problemi), — medsebojna odvisnost med alkoholizmom kot vzročnim momentom in različnimi vrstami prekrškov, socialno-patološkimi pojavi (prostitucija, samomori ipd.) in kriminalnimi dejanji je zelo visoka. Ob upoštevanju vseh navedenih elementov nam je jasno, da gre za množični pojav z dokaj impresivnimi, socialnimi, 'ekonomskimi, zdravstvenimi in tudi drugačnimi posledicami, ki jih mora reševati družba kot celota vsklajeno, nekampanj-sko, permanentno. Statistični podatki o pojavu alkoholizma v celjski občini nam omogoča nekatere grobe ocene dejanskega stanja in dopuščajo naslednje ugotovitve: —- diagnosticirani alkoholizem v ambulantah splošne medicine, medicine dela ter v specialističnih službah narašča, — narašča število začasno dela nezmožnih aktivnih zavarovancev. Giblje se okrog 5 na 1.000 aktivnih zavarovancev ali ca. 200 odraslih zaposlenih ljudi v celjski občini, — zaradi čistega alkoholizma »evidentiranega v zdravstveni statistiki« znaša povprečna letna izguba v naši občini 6.800 delovnih dni. Verjetno panje ta številka še večja, kajti veliko alkoholikov išče zdravstveno pomoč zaradi drugih obolenj in ne alkoholizma, — povprečno 100 celjskih občanov letno se zdravi zaradi alkoholizma v bolnici, povprečno trajanje zdravljenja v bolnici je 40 dni, kar znaša približno 120 milijonov starih din letnih stroškov za bolniško zdravljenje alkoholikov, — okrog 2 % invalidsko upokojenih oseb je alkoholi- zaradi alkoholizma u- morali pripraviti svoje pro-mre 2 % od vseh umrlih ob- grame dela, ki bi bili usmer-čanov (zaradi bolezni, brez jeni predvsem: v prvi fazi poškodb) pretežno v staro- ugotavljanje obsega in in-sti od 30 do 59 let. tenzitete problema alkoho- Vsi ti podatki opozarjajo lizma, v drugi pa v planirana veliko materialno, soci- nje in dogovarjanje o ukre-alno, zdravstveno in tudi pih za preprečevanje alko-moralno škodo, ki jo alko- holizma. holizem povzroča v celjski v okviru zdravstvene občini. Obenem je očitno, da skupnosti bi si morali priza-se pravilno usmerjen in vo- devati za ustanovitev anii-den boj proti alkoholizmu alkoholnih dispanzerjev po lahko večkratno obrestuje občinah regije, na različnih področjih druž- Programe boja proti alko-benega življenja. holizmu bi morali sprejeti v Boj proti alkoholizmu v vseb vzgojno izobraževalnih celjski občini je ves čas ak- institucijah, posebej še, ker tivno posegel v vsa organi- pojavi 2godnjega alkoholizi-zirana gibanja v republiki, ranja med miaidino narašča- predvsem z namenom, da jo. Programi bi morali vse- obvaruje človeka pred za- bovati predvsem stalno in-svojenostjo z alkoholom formiranje mladih o škod-(preventiva) ter zavaruje ne- jjivih pojavih alkoholizma posredno življenjsko delov- in spodbujanje organizirano okolje pred zasvojenim nja mladih kot ,nosilcev d0_ alkoholizmom, ga ozdravi m loi.ene naioge iz primame ponovno vključi v družbo. prevencije • (organizacija o-To je pomembno predvsem kroglih miz v okvim OO zato, ker alkoholizem ze dol- ZSMSi motiVacija za delo v go ni in ne more biti pro- OORK, za delo na terenu —■ blem posameznika, ki žara- pomoč družinam alkoholi- di odvisnosti ne more razsojati o svojem bolezenskem stanju, ampak problem družbe kot celote in da gre pri tem tudi za spreminjanje družbene zavesti in včasih že preveč strpnega odnosa do alkoholizma. kov itd.) V akcijo informiranja o nevarnostih'alkoholizma je potrebno vključevati tudi sredstva javnega obveščanja, interna glasila DO, oziroma se posluževati kakšnih drugih ustreznih oblik pos-rs-Učinkovit boj proti^ alko- dovanja informacij, predvsem pa se ne v to aktivnost vključevati kampanj- holizmu je lahko zato le enotnost dveh aktivnosti: na eni strani je to skrb za al- sko kohoilika samega in za pra- A.ktualnost problematike narekuje tudi ustrezno izo- vočasno odkrivanje alkoholizma, na drugi strani pa za- , - . . , , . . , . ščita oziroma preventiva, ki ^zevanje kadrov, ki naj bi bi morala biti bolj kot do se.v DO B° ukvar- sedaj zajeta v programih so- Jah s protialkoholnim bojem cialno kadrovskih služb v ter skrbellMza nJlhov° sProt' DO, organizacij ZSMS, OO no usposabljanje. ZSS, izobraževalnih progra- V bodoče bo potrebno več mih šol, organizacij RK, dru- pozornosti nameniti popolni štev, SIS, KS, inšpekcijskih rehabilitaciji in vključeva-služb in drugih. nJu zdravljenega alkoholika Osnovni nosilci protialko- v z^rav0 okolje, holnega boja morajo biti te- Problematiko protialkohol-meljne organizacije oziroma nega boja bi morali prav ia-delovne sredine, kjer obsta- ko sprotno spremljati tudi jajo konkretni pojavi alko- organi javne varnosti in pra-holizma in pogoji zanj. V vosodja ter izoblikovati me-tem okolju se zadovoljujejo hanizme medsebojnega sode-človekove potrebe in intere- lovanja in obveščanja med si, razvija se solidarnost ter TOZD, DO in KS. občutek pripadnosti skupno- Družbenopolitične organisti, zato je tudi možnost u- zacije v DO in občini, po-spešne preventivne akcije sebej pa še Socialistična mnogo večja. Zato bi bilo zveza in Zveza komunist >v potrebno v vsaki DO, kjer morata biti še naprej gonil-je problematika alkoholizma ni sili v akciji doslednega prisotna, ustanoviti koordi- uresničevanja zastavljenih nacijske odbore za boj proti ciljev v boju proti alkoho-alkoholizmu. V DO bi v teh lizmu kot boju za življenj-odborih povezali vse zain- ske in delovne pogoje, za teresirane predvsem pa os- samoupravne pravice in novne organizacije sindika- družbeno samozaščito, ker le ta, ZSMS, ZK, Samoupravne združeni bomo dosegli na organe, organe delavske tem področju korenitejše kontrole, kadrovsko sook-l- Kao a Roža Ciglar, dipl. ing. Odličen rezultat dela domačih strokovnjakov Centralna čistilna naprava zgrajena v letih 1976—1978 je začela poskusno obratovati januarja 1979. leta. Ker je bil vsa oprema uvožena že pred pričetkom gradnje čistilne naprave ni bila po obratovanju več možna reklamacija. Tako smo morali vrsto pomanjkljivosti sami odstraniti in popraviti. Poleg tega so bili tudi izračuni projektanta izredno ozki, ker le ta v projektu ni predvidel zahtevanega povečanja odplak za 25 %, ter je v dirki za projekt, dal garancijo za manjši vsedalnik za blato, ki ni deloval, ter smo pri večjih obremenitvah čistilne naprave prekoračili dovoljene meje tudi za 1000-"krat. Začeli so se dolgotrajni razgovori in pogajanja s projektantom, ta čas pa so domači strokovnjaki in delavci na čistilni napravi storili vse, da izboljšajo delovanje čistilne naprave, ter jo preuredijo tako, da bo dala čim boljše rezultate. To jim je tudi odlično uspelo. — Pri doziranju apna iz silosa v dozirno posodo in rezervoar z apneno suspenzijo je prihajalo redno do velikih zastojev zaradi lastnosti apna, da hlastno vpija zračno vlago in se lepi v kepe, ki so mašile transportne poti, tvorile v silosu oboke in se lepile na stene. Zaradi teh motenj je bilo delovanje celotne čistilne naprave negotovo in moteno. — Odgovorni in zaposleni na čistilni napravi so predlagali, da se na silosu zgrade vrata, skozi katera lahko silos čistijo ter pri zastojih ustrezno ukrepajo. — Šobe za rahljanje z zrakom so vstavili v spodnji del konusa silosa tako, da pride do rahljanja tudi v tem najožjem delu. — Druga izboljšava je bila narejena na celičnem dozatorju, ki ga je bilo potrebno ob zastoju popolnoma odmontirati, očistiti in ponovno vgraditi. — Zaradi nečistega apna, kamenja in smeti je prihajalo na avtomatskih dozirnih ventilih do blokade, tako da se niso dali ne odpreti' ne zapreti in jih je bilo potrebno odmontirati ter razstaviti. Tovariš Pondelak je zaradi tega več mesecev poizkušal na več mestih z različnimi siti in mrežami odstraniti nečistoče iz apna; to mu je tudi uspelo in za svoje prizadevanje prav gotovo zasluži priznanje, saj naprava že lepo dela cela dva meseca. — Nastali mulj oziroma blato iz čistilne naprave se stisne na filterni stiskalnici v trdne pogače, ki jih odpeljejo na odlagališče. Postopek je tekel nekaj mesecev brez zastojev, nato pa pogače niso bile več dovolj trdne, v njih je o-stajala voda, kljub temu da je batno membranska črpalka delala s 15 atmosferami nadpritiska. — Z analizami in poizkusi je tovariš Kajni, vodja čistilne naprave ugotovil vzrok, ter predlagal u-strezni postopek čiščenja. V sami filterni tkanini se nato odstrani s čiščenjem štalacijah na dvorišče, v v odpadni solni kislini. S tem podaljša uporabo uvožene filtrne tkanine vsaj za 4-krat. — Zaradi uporabe detergentov v lužilnicah je prišlo na čistilni napravi do izredno močnega penjenja, pene so tekle preko nevtralizacije po vseh inštalacijah na dvrišče, v vsedalnike, ter ob vsaki luknji udarjale na prosto. Pojav je bil izredno neprijeten. Po dolgem preizkušanju je tovariš Dolenc zaposlen na čistilni napravi prestavil doziranje detergentov, kar je močno zmanjšalo penjenje, ne da bi bilo potrebno zmanjšati oborine. Poleg tega je spre- menil iztok iz nevtralizacije, ter omogočil še preostalim penam iztok. — V smislu stabilizacije je tovariš Kajnir pripravil in uvedel čiščenje vseh bazenov med obratovanjem celotnega postrojenja, ter tako zmanjšal stroške obratovanja za nadure, ki bi bile potrebne za čiščenje bazenov ob remontu na proste dneve. Tako čistijo ob remontu le še črpališče. — V črpališču so prestavili nivo sonde na ustreznejše mesto, kjer ne pride do blokade in s tem do za-litja in uničenja motorjev. — Skrajšali so sesalno cev batno membranske črpalke, ter tako izboljšali njeno delovanje. Črpalka prej v določenih pogojih sploh ni delala. S prizadevanjem tov. Kajnirja, Dolenca in Arže-ka teče izredno uspečno poizkus zmanjšanja suspendiranih snovi v odtekajoči vodi. Z odstranitvijo pregrad, ki so bile neustrezne, s spremembo dotoka in iztoka ter z zadrževanjem blata v 1/3 vsedalnika so dosegli izredne rezultate. Zakon dovoljuje 0,3 ml suspendiranih snovi v 1 litru vode, ki odteka iz čistilne naprave. Ob doziranju kis- lih koncentratov je bilo v naši odplaki tudi do 300 ml in več suspendiranih snovi. Vsedalnik ni zmogel dovolj odstraniti blata, črpalka pa ne odfiltrirati takih količin preko fiiterne stiskalnice. Sedaj je zadrževanje blata toliko boljše, da ga utegnejo izpuščati v bazen za blato in preko stiskalnice stisniti v pogače, toliko da celotna naprava v redu deluje (dodatni bazen bi stal Pašo tovarno vsaj 150 milijonov din, raziskave inštituta, ki bi morda dale ustrezne rezultate, bi po predračunu znašale 50 milijonov din). Da čistilna naprava dela, neprekinjeno od takrat dalje, ko je začela poskusno obratovati, imajo velike zasluge naši vzdrževalci predvsem v strojni delavnici, ki sproti popravljajo črpalke v črpališču in pri stiskalnici, ki so pogosto v okvari. Tudi tu bi bil potreben kak koristen predlog ali inovacija. Bravo, naši vzdrževalci. Čestitamo celotni ekipi na čistilni napravi za prizadevanja in uspehe, ter za prispevek k naši stabilizaciji, za boljše vode v Celju in za čistejšo Hudinjo. Proces samoupravne preobrazbe še ni končan Od uvedbe samoupravljanja pa do danes je naš samoupravni politični sistem doživel velikanski napredek. Kljub temu moramo danes, kakor tudi v bodoče utrjevati sistem samoupravne demokracije, ki temelji na oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi. Čeprav je naš samoupravni sistem trden, se zavedamo raznolikosti interesov in tudi negativnih odstopanj, ki se iahko pojavijo v naši družbi. »Stabilnost samoupravnega demokratičnega političnega sistema je seveda odvisna od stabilnosti proizvodnih odnosov, od narave in stabilnosti razredne strukture družbe in od moči notranjih družbenih nasprotij in njihovega vliva na politični sistem.« — E. K. Bolj bomo spoštovali »pravila igre«, ki smo si jih sami izbrali, trdnejša bb naša družba. Zato bomo še v naprej uveljavljali ustavo, zakon in predvsem samoupravno dogovarjanje pri urejanju družbenih in ekonomskih medsebojnih odnosov. Boj za krepitev stabilnosti našega samoupravnega sistema in odločno odklanjanje nesa-moupravnih teženj za pri- dobitev kakršnekoli oblike politične oblasti nad delavskim razredom, je torej v bodoče ena naših poglavitnih nalog. Ko govorimo o socialistični samoupravni družbi ne mislimo samo na socialistične proizvodne odnose, ampak moramo imeti pred očmi tudi pozitivno razmerje moči med socialističnimi družbenimi silami in silami, ki nasprotujejo socializmu in socialističnemu samoupravljanju. Iz tega izhaja, da je stabilnost našega sistema veliko bolj odvisna od notranje politične stabilnosti in osveščenosti kot pa od njegovih obrambnih administrativnih sredstev. Pomembno vlogo pri krepitvi našega samoupravnega socialističnega sistema imajo vse subjektivne socialistične sile z Zvezo komunistov na čelu. Dejstvo je, da v sredinah, kjer nastajajo negativni odkloni, ki se odražajo v obliki ne-samoupravnih gesel, tehno-kratizma, birokratizma in podobno, premalo delujejo subjektivne socialistične sile in je politična o-sveščenost na nizki stopnji. V takšnih primerih se vse prevečkrat poslužujemo administrativnih ukrepov, ki ustvarjajo vtis, da so v naši družbi pretira- no omejene demokratične pravice in svoboščine človeka, namesto, da bi s politično akcijo zatrli nesa-moupravne pojave. S takšno akcijo lahko zreduciramo uporabo zakonskih u-krepov in prisile na minimum. Seveda moramo priznati, da subjektivne socialistične sile še vedno niso organizirane tako, da bi se lahko vsak trenutek odkrito spopadle s polno močjo javnega pritiska z vsemi tistimi pojavi in političnimi forumi, ki negativno vplivajo na našo samoupravno socialistično prakso. Zatorej je družbena kritika nujen pogoj družbenega napredka in demokratičnega življenja. Seveda se moramo bojevati za to, da bi bila ta kritika socialistična, marksistična. Odločilnega pomena za stabilnost našega sistema je, kateri ljudje vodijo naše samoupravne in proiz- ------------------------------------— Vodja službe varstva pri delu Milan Šorn, varn. Ing. Novosti predpisov iz varstva pri delu -s Zaradi neučinkovitosti dosedanjih sankcij in drugih ukrepov, ki so bile zagrožene za prekrške pri izvajanju varstva pri delu s strani organizacij združenega dela, zasebnih delodajalcev ter pravnih in odgovornih oseb (Zakon o varstvu pri delu (Ur. list SRS, št. 32/74), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 25. 6. 1980, sprejela ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRI DELU (Ur. list SRS, št. 16/80), ki je prinesel določene novosti, v zvezi z obveznostmi organizacij združenega dela in obveznostmi zasebnih delodajalcev na področju varstva pri delu. Dopolnjeni zakon o varstvu pri delu je prav tako prinesel tudi nove sankcije za organizacije združenega dela, kakor tudi za pravne in odgovorne osebe (zasebne delodajalce), ter neposredne delavce v primeru kršitev varnostnih ukrepov. Z ozirom na to, da je služba varstva pri delu vsem odgovornim osebam posredovala Zakon o varstvu pri delu (Ur. list SRS, št. 32/74), dopolnilo zakona pa se nanaša le na nekatere člene Zakona o varstvu pri delu, SVD tem potom objavlja samo tiste člene ZVD, na katere se dopolnila nanašajo. Služba varstva pri delu prosi, da si navedena dopolnila pregledate tako, da ne bo neprijetnih presenečenj , v primeru novih mandatnih kazni, bi jih ob rednih obiskih izdal kršiteljem varnostnih ukrepov republiški inšpektor dela. 17. člen Na deloviščih, kjer o-pravlja hkrati več organizacij združenega dela svoja dela, morajo izvajalci del s pismenim dogovorom določiti skupne varstvene ukrepe, skupno organizacijo varstva pri delu ter obveznosti in pravice delavcev, ki jim je naložena skrb za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer na takšnem skupnem delovišču, ter pooblastiti delavca, da zagotavlja usklajeno izvajanje. Če na delovišču iz prejšnjega odstavka delajo delavci zasebnih delodajalcev, je dolžna organizacija združenega dela v pismeni dogovor vključiti tudi varstvo pri delu teh delavcev in dolžnosti takih zasebnih delodajalcev. 22. člen 1. Organizacija združenega dela mora obvestiti pristojni organ inšpekcije dela o začetku svojega dela in o začetku dela katerekoli svoje delovne enote ter o začetku opravljanja posebnih nevarnih in škodljivih del najmanj osem dni poprej; k prijavi o začetku takih del je treba priložiti program varstvenih ukrepov za opravljanje takih del. 2. Organizacija združenega dela mora tako obvestiti organ inšpekcije dela prve stopnje o vsaki smrtni nesreči, kolektivni nesreči, hujši nesreči pri delu in o vsakem pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje delavcev pri delu. 3. Organizacija združenega dela mora hkrati obvestiti o vsaki smrtni nesre- či in hujši nesreči pri delu tudi pristojni organ javne varnosti. 4. Organizacija združenega dela, ki na podlagi sklenjene pogodbe o kooperaciji odda zasebnemu’delodajalcu posamezna dela, mora pred začetkom izvajanja dela o vsakem takem delu pismeno obvestiti pristojni občinski organ ihšpekcije dela ter prijaviti pristojnemu organu javne varnosti nesrečo pri delu iz drugega odstavka tega člena tudi v primeru, če gre za delavca, zaposlenega pri zasebnem delodajalcu. 48. člen Organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec mora voditi evidenco: 1. o rezultatih periodičnih preiskav kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime; 2. o periodičnih preizkusih delovnih priprav in naprav; 3. o pregledih in prezkus-nih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu; 4. o preizkusih znanja delavcev glede usposobljenosti za varno delo; 5. o delovnih mestih z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar in o delavcih, razporejenih na taka delovna mesta oziroma dela; 6. o zdravstvenih pregledih delavcev; 7. o poškodbah in obolenjih delavcev, ki so posledica nesreč pri delu ali poklicnih bolezni, ter o vzrokih nesreč pri delu. 8. o sklenjenih pogodbah o kooperaciji in o prijavah iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona. 54. člen Z denarno kaznijo od 500 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če nima urejenega varstva pri delu (11. člen); 2. če nima programa o poučevanju in vzgajanju o varnem delu in o preverjanju znanja oziroma če dopusti, da je na delo razporejen delavec, ki nima potrebnega znanja o varstvu pri delu za samostojno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del (14. in 15. člen); 3. če uporablja take gradbene objekte oziroma delovne prostore, delovne priprave in naprave oziroma daje v uporabo taka sredstva in opremo za o-sebno varstvo pri delu, ki ne ustrezajo zahtevam predpisov o varstvu pri delu, ali če ne poskrbi za periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti mikroklime v delovnih prostorih oziroma, če ne poskrbi za'preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav (16. člen); 4. če se s pismenim dogovorom ne določi skupnih varstvenih ukrepov, ko izvaja dela na skupnem delovišču (17. člen); — oziroma, če v pismeni dogovor ne vključi tudi varstva pri delu delavcev, zaposlenih pri zasebnem delodajalcu in njegovih dolžnosti v zvezi s tem (17. člen); 5. če ne določi del oziroma delovnih mest, na katerih so večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare (18. člen); 6. če ne pošlje delavcev na predhodne in na posebne predhodne in periodične zdravstvene in psihofizične preglede (19. člen); 7. če ne zagotovi prve pomoči in organiziranega reševanja za primer nesreče pri delu (21. člen); 8. če ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa ’ inšpekcije dela o začetku dela ali če ne predloži posebnega programa varstvenih ukrepov" ali če v določenih primerih, ko gre za nesrečo pri delu tega ne sporoči pristojnemu organu javne varnosti, oziroma če pismeno ne obvesti pristojni organ o delu, ki ga odda zasebnemu delodajalcu na podlagi sklenjene pogodbe o kooperaciji (22. člen); 9. če ne pooblasti določenega delavca kot odgovorno osebo oziroma posebne službe za opravljanje nalog s področja varstva pri delu ali če dopusti, da tako službo o-pravlja oseba, -ki nima predpisane strokovne u-sposobljenosti (23. člen); 10. če ne omogoči inšpektorju dela pregleda oziroma če mu ne da potrebnih pojasnil v zvezi s pregledom (41. člen); (Konec v prih. številki) vodne odnose. Še vse prevečkrat so na ključnih položajih ljudje, ki so nesposobni ali pa je celo njihova ideologija nasprotna našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu. Takšni posamezni primeri lahko storijo ogromno politične in gospodarske škode. Vzrokov za to je več. Eden je tudi ta, da je še vedno prešibak vpliv delegatskega sistema na takšne položaje, kadri pa so v veliko primerih umetno nastavljeni. Ko pa se na ključnih položajih pojavi kriza, ponavadi hitro seže-mo po administrativnih u-krepih, namesto da bi s politično akcijo zagotovili, da bi bili takšni ključni položaji socialistične samoupravne družbe odgovorni prav tej družbi. Torej se da tudi v tem primeru omejiti ali pa povsem izključiti uporabo administrativnih ukrepov, če se okrepi politična ak- cija subjektivnih političnih sil z Zvezo komunistov na čelu. »Ko opozarjamo na to, da je nujno omejiti administrativne ukrepe na primere resnega ogrožanja socialističnega samoupravnega sistema, tega ne delamo zaradi odnosa do teh ukrepov kot takšnih. Toda razširjanje teh ukrepov na področja, kjer objektivno nimajo opravičila, mora nujno pripeljati do kopičenja politične moči državnega in političnega izvršilnega aparata, ki takšne u-krepe izvaja. Sodobna politična praksa — naša in tuja — daje dovolj primerov za to, da lahko takšna koncentracija moči privede do resnih družbenih deformacij.« — E. K. Torej, ko govorimo o stabilnosti in razvoju našega političnega sistema, moramo računati na objektivne zakonitosti, ki lahko privedejo do deforma- cij, kar potrjujejo dosedanje izkušnje. Te izkušnje pa lahko iz širše družbe prenesemo tudi v vsako temeljno organizacijo in delovno skupnost. Zato je tudi tu potrebno nenehno krepiti vlogo subjektivnih socialističnih sil in med njimi predvsem izpostaviti vlogo zveze komunistov ter sindikata. Dobra politična osveščenost, kar preprosto povedano pomeni spoznavati samoupravne odnose okrog sebe, nam bo omogočila pravočasno in neboleče odklanjanje nesamoupravnih pogojev in delovnih neuspehov. Obenem bomo lažje izpostavili odgovornost družbi in kolektivu tistih kadrov, ki smo jim odgovorna mesta zaupali. Koštomaj Janko Uporabljeno gradivo: Edvard Kardelj, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja Ne tako! Vodstvo službe varstva pri delu nam je posredovalo zanimivo obvestilo in fotografijo, katerega v celoti objavljamo: Fotografija prikazuje rezultat neodgovornega delavca Z. S. v emajlirnici TOZD Posoda. Dne 15. julija je delavec Z. S. iz emajlirnice samovoljno vzel električnega viličarja številka 35 in se z njim vozil po transportnih poteh v emajlirnici. Pri vožnji z viličarjem je podrl in poškodoval nekaj kovinskih palet in pri tem razbil štiri kovinske palete posode. Sprašujemo se, kako se lahko takšne in podobne stvari zgodijo kljub stabilizacijskim ukrepom, kako nadzirajo in kako ukrepajo odgovorne osebe proti takšnim neodgovornim delavcem? Nastopi in uspehi naših Ekipa TOZD Orodjarna, ki je bila prva v malem nogometu Že v prejšnji številki na šega emajlirca smo poroča li o uspešnem delu članoi gasilskih enot industrijskil gasilskih društev in civiln« zaščite. Ker zaradi pomanj kanja prostora nismo mogli objaviti -vseh posnetkov z zadnjih tekmovanj, v prejšr nji številki, sestavek sedaj dopolnjujemo še s tremi zanimivimi fotografijami. Pred kratkim smo tudi objavili rezultate tekmovanj katere so pripravili naši vzdrževalci. Pozneje so svoje poročilo dopolnili s številnimi posnetki in tako koristimo priložnost, da iste objavimo tokrat, da spoznamo naše vrle nogometaše. Mnenja pa smo, da bi lahko podobnih tekmovanj priredile tudi ostale TOZD. Priložnosti za to je dovolj in sedaj po olimpijskih letnih igrah in končanem dopustu, športniki na piano. To so številni pokali in plakete, katere so prejeli naši veterani, moški in ženske na občinskem, republiškem in društvenem tekmovanju gasilskih društev mT M Naši gasilci na občinskem tekmovanju v Škofji vasi pri Celju Drugouvrščena ekipa TOZD Vzdrževanje in energetika Ekipa TOZD Radiatorji je dobila pokal in diplomo za fair play Gasilsko tekmovanje enot CZ na stadionu Olimpa — naša ženska vrsta, ki je bila tudi najboljša na republiškem prvenstvu Najboljši strelec turnirja je bil igralec TOZD Vzdrževanje Zdenko Gregl z devetimi zadetki Četrto mesto so osvojili igralci TOZD Kotli I INOVACIJE Rezultati javnega razpisa inventivnih predlogov TOZD POSODA. Vodstvo TOZD Posoda in KR sta nakazala 5 problemov v obliki javnega razpisa, ter predvidela za vsak primer dve ali tri nagrade. Prispelo je 16 inventivnih predlogov od katerih je strokovna komisija nagradila 8. Avtorji predlogov so bili: Zavšek Ivan, Rejc Marjan, Krajnc Božo, Korent Jože, Murko Jože, Mikola Stane, Kač Marica, Maver Daniel, Ober-ski Franc, žvižej Adolf, Jurjevič Ivan. I. Pni zaprtih ročajih so bile podeljene 1. in 3. nagrada (5.000 in 2.000 din). Pristopi se k realizaciji predloga, kjer se ne predvideva nobeno novo orodje, le določene spremembe na rezilnih in vlečnih orodjih. II. Manipulacija z ronde-laroi. Med petimi predlogi je komisija nagradila dva s 3.000 din in 1.500 din. Realizirana bo deformacija rondel, istočasno pa je potrebno poskušati rešiti problem transporta in pa-letiziranja rondel. III. Namesto čiščenja s dorotenom je osvojeno čiščenje v tekočem detergentu. Predlagatelj prejme nagrado 3.000 din. Vodstvo alu oddelka in tehnologija morata realizirati predlog. IV. Transport pri mu-flonkah. Nakazan je izviren predlog rešitve proble- ma balansiranja teže in na vilicah. Izplača se. dve na- fradi v znesku 3.000 in 000 din. Komisija meni, da je predlog možno in tudi potrebno. vnesti v proizvodnjo. V. Nalaganje in snemanje posode (žarilne peči in lužilnica). Na razpisani problem ni prispelo praktično uporabnih idej, tako komisija ni izplačala prve in druge nagrade, temveč le tretjo. Prvi javni razpis usmerjenih inovacij je torej u-spel. V prihodnje je želeti še večji odziv inovatorjev pri podobnih akcijah. Priznanje avtorjem je poleg nagrad, predvsem uspeh pri odpravi problema. NAS VSAKDANJI HUMOR . SVEČANO OTVRRJRM NOV NAČIN NA6RAJEVANJR - PO DELU!. Kadrovske vesti od 1. 7. do 31. 7. 1980 Sprejeti na delo: I BRAKOV I-C Fatima, RAD1VOJAC Mica, NEŽMAH; Marija, JAHIČ Žumra, RADIČ Zora, NOVAK Stanislav. KOSIČ Vitomir, BABIČ Radomir, , VRŽOGI Miša, TRŽAN Janez, MUSTAJBAŠIČ Izudin, PIRŠ Stanislav, KUNšTEK Srečko, LEDNIK Bojan, VODUŠEK Zvonka, ZDOLŠEK Marjan, LAZIČ Mladenko, MEDENICA Dragica, HA-MER Branko, OSET Vinko,. ZELEN Novo, CVIJANOVIČ Snježana, OGRIZEK Marjan, STOJA-. - NOVIČ Gordana — vsi TOZD Posoda; I.ANGER-ŠEK Marija, SOVIČ Milorad, BEDRAČ Milan, KOŠIR Silvester VRHOVSKI, Rudolf — Kontejner; ŽIBRET Marija, ČAKŠ Anton ŠTABUS Avguštin, — Skupne službe; MARKAMOVIČ Ivica — Radiatorji; DEBELJAK Miran, ŠARČEVIČ Dragan, DENOVNIK Marino, JAGER Karl, ADAMOVIČ Milan. — vsi Kotli Servis^ ŠPES Franc, KOKA-NOVIČ Petar, KARALIČ Slobodan KLINC Franc, KRAJNC Branko, KOLAR Anton, MURK Vjeko-slav, KOKANOVIČ Božo — vsi Orodjarna; VELIČ Sajid, MOTOH Bojan — Vzdrževanje. Iz OD so odšli: DEŽELAK Renata, KRIVEC Ana, MARKOVIČ Ankica, BELINA Terezija, HOJNIK Ljudmila, KATIC Karmen, MIŠJA Antonija, NEMEC Fani, ŠTUBLER Jadranka, NIKOLIČ Gordana, KLJAJIČ Kosovka, REPIČ Kosanka, HASANBEGOVIČ Lesima, BAKOVIČ Gospa, PETROVIČ Vesna, DRA-GANOVIČ Ifet, LIPOVŠEK Matija, DORNIK Milan, PEPELNIK Franc, PERC Alojz, ČRETNIK Ivan, ČUČEK Dragotin, LOVREK Branko, KLE-PEJ Henrik, JAVORNIK Stanislav, GOLEŽ Stanislav, MIŠJA Stanislav, HERČEK Vladko, KOCMAN Srečko. LUTOLLI Fetah, MEMEŠEVIč Ja-sim, PASER Andrej, ČORIČ Hasan — vsi TOZD Posoda; KOS Alojz, ŠKORJANEC Ivan, LEŠEK Zlatko, KVAS Darko, MAJER Zdravko — TOZD Vzdrževanje; SKALE Zdravko — TOZD Odpreski; MIJANOVIČ Duško, KOJUNDIč Sead, Rl/PNIK Maks — TOZD Kontejner; ŠTABUS Avguštin, JELENKO Franc — Skupne službe; EINFALT Božidar, PINTER Zdenko — TOZD Radiatorji; BINCL Darko, PONGRAC Anton — TOZD Orodjarna; BA-NIČEK Milan — TOZD Kotli. Zahvale in sporočila sodelavcem Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem kontrole kvalitete in ostalim za pozornost ter denarno pomoč. Terezija HOSTNIK Ob mojem odhodu v pokoj, se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavcem iz dekor oddelka za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo v lep spomin. Vsem sodelavkam in sodelavcem EMO pa želim mnogo uspehov pri delu. Zofija KVEDER Ob odhodu iz vaše sredine čutim prijetno dolžnost, da se najiskreneje zahvaljujem vsem mojim dolgoletnim sodelavcem in sodelavkam ter vsem ostalim celotne družbe razpisa tozd Posoda za veliko tovariško pozornost in za prelepo darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj, 'ki mi bo drag spomin na- nje in jim želim veliko o-sebne sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja ter mnogo delovnih uspehov. Nada VOUK Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajli ud/vtja Cp amca PRALNEGA PRAŠKA NI, ZATO NAS^ PEPE DE Z HORT! - OLIMPIJE!M HO-RUK'20 DELAVCU ZEMLJO - KMETU TOVARNO V BODOČE BOMO NEPOSREDNO PRI TOVARN! IMENOVAL/ „KMETOVA ULICA , KER SO V TOVARN/ ŽE SKORAJ SAM/ (SJetaodtcr učtccr nEe L+nnau-i VIKING