INTERIER d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčeva 1. Slovenija, telMx: 0608/21-8^6, 22-861, 22-090, 22-064 ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO >C/5 AFP AFP d.o.o. Dooova Tal.: 0608/67-051, fax: 61-588 ŠT . 29 I i ( ^^ ^ .*fe ^Lh ' • A ' K, ^LVAS0RjEVrt KNJJ2/ ncA ?2e )) 8270 KRs^o OPELO d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice / (..----- SIT Poštnina plačana pri po»- TERME ČATEŽ ToplUlca cena 3S, 8290 Brcilct stran 5 Izgradnja HE na Spodnji Savi Komu in kdaj koncesija? Višje sodišča zavrnilo pritožbo Boj proti vetru za usodo krškega Vidma Višje sodišče v Ljubljani je pred dnevi zavrnilo pritožbo Vitacela d.d. Ljubljana in Videm papirja d.o.o. Krško zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, kjer je hčerinsko podjetje češkega holdinga ICEC na javni dražbi kupilo premoženje stečajnega dolžnika Vidma d.o.o. v stečaju za 35,5 milijonov nemških mark. Odvetnik Miro Senica, ki zastopa podjetje ICEC d.o.o Ljubljana, meni, da je sodba pravnomočna in v celoti nadomešča kupno pogodbo, Jože Klemenčič, direktor Vitacela, pa poudarja, da še niso vrgli puške v koruzo, čeprav jo je zelo težko nositi. Spregovorila sta še Branko Ogorevc, stečajni upravitelj, in Metod Dragonja, minister za gospdodarske dejavnosti. (Galex) stran 3 Nočni skok - Brežice *96, poslastica Za ljubitelje atletike V nedeljo, 21. julija 1996, bo v Brežicah kakovostna in atraktivna športna prireditev, in sicer atletski miting v skoku ob palici za ženske in moške, poimenovan Nočni skok - Brežice Tekmovanje se bo pričelo ob 18. uri na brežiškem stadionu, zaključilo pa se bo okrog 23. ure. Najprej bodo nastopile ženske, okoli 19.30 pa bodo pričeli tekmovati še skakalci. tekmovalce iz Italije, Madžarske, Švice, Hrvaške, ZRJ in seveda vse najboljše slovenske skakalce ob palici. Pričakuje se naskok tako na rekorde brežiškega stadiona kot na državne rekorde. Poseben čar tekmovanja bo zagotovo dvoboj dveh najboljših slovenskih skakalcev, in sicer med Tinetom Lorencijem in državnim rekorderjem Juretom '96 za nagrade Vina Brežice. Organizator je povabil Rovanom (FIT Brežice). Med dekleti pa se bo bil boj za nov državni rekord in prestiž med domačinko Suzano Kos, Majo Medvešek in Špelo Zidar (obe ŽAK Ljubljana). Ljubitelji vrhunske atletike, vabljeni! Ne spreglejte pogovora z državnim rekorderjem Juretom Rovanom. stran 12 Gasilska vaja na Studencu Studenec, 6. julija - Največkrat kaj zagori, ko to najmanj predvidevamo. Manjše požare lahko pogasimo sami, s pomočjo mokre krpe ali vode, prav pa je, da imamo doma še gasilni aparat. Velikokrat pa požaru sami nismo kos. Takrat priskočijo na pomoč izurjeni gasilci, ki ponavadi svoje delo uspešno opravijo. K temu pripomorejo predvsem dobra oprema, znanje in izpopolnjevanje. Zato so gasilci prostovoljnih gasilskih društev Boštanj in Sevnica na Studencu pripravili gasilsko vajo, v kateri so mnogim radovednim gledalcem pokazali gašenje gorečega avtomobila. Goreče vozilo jim ni delalo večjih težav, saj so usposobljeni tudi za precej večje in zahtevnejše požare. (B.M.) flEffl KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-609 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 068/321-225 MOBITEL: 0609/614-460 Gasilci dveh prostovoljnih gasilskih društev so le v nekaj minutah s peno in vodo pogasili goreč avtomobil. K sreči v njem ni bilo ljudi, kar bi gasilcem otežilo delo. Začetnika turizma v Krški vasi sta bila Maks Toplišek in Ludvik Hren, ki sta za svoje delo prejela priznanji TZS 30 let dela in uspehov OTZ Brežice in 32-letnica turističnega društva Krška vas Krška vas, 14. julija - V počastitev 30-letnice občinske turistične zveze in 32-letnice Turističnega društva Krška vas so se v nedeljo ves dan vrstile razne slovesne prireditve. Najveličastnejša je bila prav gotovo svečana seja, ki se je je med drugim udeležil tudi ambasador Slovaške v Sloveniji. Začela se je z nastopom okteta Kranjci domačega KUD Ivana Kobala in nastopom turističnih podmladkarjev z OŠ Bizeljsko. Slavnosti se je udeležil tudi glavni tajnik Turistične zveze Slovenije, Alojz Šoster, ki je dejal, da bo letošnje leto v turističnem dogajanju prelomno: ustanovili so center za promocijo turizma v Sloveniji in po svetu so končno začeli spraševati, kaj je z našim turizmom. Imamo le 46 km obale, poseljene z industrijo in lukami, gore so prezasedene, tudi zdravilišča so polna, tako da ostane le podeželska ali celinska ponudba. Letos so po dolgih letih napora spravili skupaj prvi osnutek zakona oturizmu, ki bo dal dobre osnove za nadaljnje delo in turistični razvoj. V Sloveniji je 380 turističnih društev, ki morajo dobiti svojo veljavo. Z zakonom naj ne bi ustanavljali novih lokalnih organizacij, delo je treba pustiti tistim, ki so v turizmu že uveljavljeni. Iz turističnih taks naj bi se financirali programi turističnih društev. NADALJEVANJE NA 10. STRANI Umorjena Roma na gozdni poti V nedeljo, 14. julija, okoli 21. ure je bilo v gozdu v bližini Cerkelj ob Krki slišati več strelov. Ob gozdni poti so našli umorjena Roma, 56-letni Vladimirja Brajdiča in 24-letni Stanka Hudorovca, oba iz romskega naselja Gorica. Oba sta bila umorjena s strelnim orožjem. Kraj kaznivega dejanja sta si ogledala tudi okrožna državna tožilka in preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Krškem. Kriminilisti in policisti UNZ intenzivno raziskujejo primer. VEČ NA STRANI 14. HDi.t TOMŠIČEVA 3 UUBLMNA, T&.: «1/125-10-14,125-70-5« RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACUSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Drag«, Union, Kovlnotehna. Savi, Mercator, Kita, Pivovarna Laško, Lik, Julon. Minil Portorož Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.:0608/2,-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 ®>HYUnDRI Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delof 0*W PE Krško. CKŽ 51; Tel.l)6(l8/22-W LanGuest d.o.o. j VSmls i* prodaja računalnikov tre raeanalniik* Opreme B, Nairtovaaje, postavitev in vidrievanje rak omrciij a> Pripravah predstavitve vašega podjetja o» Internetu aX> Nadgradnja računalnikov Tel/Fai: 0608/87-568 Mobitel: 0609/625-087 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ 1 Šmarje 13 t 068/81-118 P.E. NOVO MESTO1 L]ubl|inikic.27 068/323400 9771318779018 Obvestilo avtorjem pisem! Uredništvo opozarja, da za vsa stališča, objavljena na 2. strani, odgovarjajo spodaj podpisani avtorji, saj je strm namenjam soočanju raztičrtfh pogledov. Ravno tako opozarjamo, da besedil, daljših od 45 tipkanih vrstic, ne bomo objavljali, dokler jih njihovi avtorji ne bodo skrajšali. Besedilom, ki v uredništvo ne prispejo do petka, ne moremo jamčiti objave v prvi naslednji številki Našega glasa. Prav tako opozarjamo, da pisma bralcev niso lektorirana! Uredništvo Komentar ob Šušteričevih spisih Pod gornjim naslovom je g. Silvo Gorenc, dne 20. junija v Vašem glasilu navedel kopico neresnic in laži, zato sem bralcem Našega glasa dolžan pojasnilo. « V mojih zapisih, ki so bili dani v javnost, niso laži in neumne konstrukcije, kot jih ti g. Silvo Gorenc omenjaš, ampak so to dejstva, ki so se zgodila v času tvojega vodenja VIDMA ter vodenja po tvoji želji izbranih naslednikov do stečaja podjetja VIDEM. Neizpodbitno dejstvo je: - da do tvojega prihoda 821 podjetje VIDEM ni nikoli potrebovalo državne pomoči; - da si podjetje VIDEM vodil do avgusta 90 I; - da si 89 I ovrednotil podjetje na 250 mio $ (ameriških dolarjev) brez investicijskega vložka v rekonstrukcijo PS I -70 mio DEM in belilnice I - 25 mio DEM; -da je po tvoji volji prevzel vodenje podjetja g. Čargo do junija 921 kot edini garant za dokončanje tvoje poslovne in razvojne politike; - da je g. Norman, ki naj bi razrešil problem nedokončane investicije PS I, bil 9 I zaposlen v f. Belavt, končal delo do uvedbe stečaja Vidma; pred tem je uspel spraviti na varno vso potrebno dokumentacijo; - da so zaradi tvoje poslovne in razvojne politike nastali doma in v tujini dolgovi v višini preko 200 mio DEM; - da je dolg, ki si ga ustvaril pri LB v višini 107 mio DEM prenesen v javni dolg, ki ga bomo zaradi tebe odplačevali vsi državljani Slovenije, tudi tisti, ki niso imeli ničesar skupnega z Vidmom; - da si 89 I v Pinerali s firmo Belavt podpisal tajni dogovor o gotovinskem plačilu rekonstrukciji PS I, ter zatem začel brezglavo najemati doma in v tujini komercialne kredite; - da so zaradi najemanja tujih in domačih kreditov sledile hipoteke naTES, Papirkonfekcijo in PS I; - da so bivši kreditodajalci VDI - Vitacel s 100.000 $ !!! (ameriških dolarjev) in Hago - Dostal postali lastniki tovarne VIDEM; - da si uspel sam in s svojimi izbranimi nasledniki, podjetje po tehnični plati vredno 408 mio DEM, znižati na 35,5 mio DEM -dražbena cena; - da si zasedel za žepnino novo zgrajeno vilo predvideno za vsakokratni vodilni kader podjetja. Kje so laži in neumni konstinki? Kje naj bi bila vaška obrekovanja, kje izpod kulturnega nivoja? To so dejstva za katera boš slej ko prej odgovarjal. Volitve se bližajo. Po volitvah pa bo izvršena detaljna nepristranska analiza dogodkov Vidma in drugih afer po Sloveniji. O ekologiji VIDMA pa naslednje: Vprašanje ekologije ni bilo nikdar vprašanje energije posameznika, ampak denarja in poslovne politike, ki si jo ti vodil. Na pisno ponudbo, ki sem ti jo dostavil 901, za reševanje ekologije tovarne, mi še do danes nisi dal odgovora. Kljub porabljenim 100 mio DEM investicijskega denarja nisi bil pripravljen odvojiti za reševanje ekologije približno 2 mio DIN -Yu. Svoj odnos do ekologije si jasno pokazal s tem, ko si me 85 I prijavil na sodišče zaradi zagona elektrofiltrov, ki v veliki meri razbremenjujejo pljuča občanov Krškega. Kot preizkušen beograjski kader še zmeraj lažeš in zavajaš javnost. Moja preselitev v Brežice ni bila moja volja, ampak tvoja zahteva. Podstrešno stanovanje v 5. nadstropju bloka, brez dvigala, ni v nobeni primerjavi z direktorskim stanovanjem oziroma s tvojo novozgrajeno in ograjeno vilo. Tvoj namen, da prekineš najino polemiko, ne da bi istočasno ovrgel katero koli mojo trditev, kaže na to, da so moje trditve neizpodbitno resnične, t.j. da si za propad VIDMA kriv ti g. Silvo Gorenc. Za osvežitev tvojega spomina, ti za razliko arabščine priporočam čitanje knjige Kučanov klan izpod peresa g. Slivnika. Vinko Šušterič Bizeljska cesta 11 Brežice Spoštovani Kostak! To, da ste se odzvali na Hojlarijo, svinjarijo ..., je vredno veliko, saj nakazuje na morebitno sodelovanje med tistimi, ki opozarjajo, in tistimi, ki sanirate nastale situacije. Znanih je še več podobnih hojlarij in kljub vašemu in našemu trudu narediti to okolje lepše, ostaja stanje nepremenjeno ali pa še slabše. Divjih odlagališč ne dohajamo. Da pa smetnjaki, kot ste jih videli na sliki z Gubčeve, pričajo o malomarnosti, ni dvoma. Smeti odvažate trikrat na teden. Na Gubčevi ste potem mimo smeti šli kar dvanajstkrat. In tolikokrat dostop gotovo ni bil zaparkiran, kot tudi takrat, kadar sem po klicu obupane stanovalke prišel napravit posnetek. Naj vam povem še to, da vaši ljudje pri odvažanju niso prav posebej pozorni in če zaboj za smeti ni pri cesti, se ga ne dotaknejo, tudi če je le dva metra stran. To vidim jaz, to vidijo tudi drugi ljudje. Cena odvoza odpadkov, če jih ne odpeljete, kot se to dogaja, pa je prevelika, ne glede na vaše navedbe. Denar pokasirate, dela pa ne opravite. Dejstvo! Zaparkiranost na vaši sliki nima nič opraviti s svinjarijo. Na Gubčevi so bili zabojniki prenapolnjeni in okoli njih polno odpadkov. Vaša slika pa me bolj spominja na zmontirano situacijo ob lepo urejenih kontejnerjih. Škrata, slab izgovor, sploh če se sami ne morete s strankami dogovoriti, kakšen naj bi bil urnik odvoza. In ni res, da tudi policisti ne morejo vzpostaviti reda, ker poznam primere, ko so podobne probleme rešili zelo hitro, samo če so bili s problemom seznanjeni! V upanju, da svojo nalogo v prihodnje opravite bolj vestno, vas prijateljsko pozdravljam. EkoJozo Ko pojo zvonovi sovraštva Smrt je kosila med njimi, še so umirali okostnjaki, Čeprav s svobodnim nebom v očeh. Toda to so bili samo poslednji zamahi smrti, ki so je utrudila in ki se je morala sprijazniti s tem, da so ostali živi mnogi, ki so sicer že bili zaznamovani za njeno žetev. Leta so se zvrstila od takrat in zabrisala marsikatero podrobnost. Toda še vedno je živa tista radost, ki so občutili takrat, ko so premagovali smrt in jo nosijo seboj skozi življenje, skrito v globini srca in je hrana in plamen njihovi ljubezni do človeštva. Vsi tisti, ki so šli skozi pola smrti bi radi ustvarili pričevanje, dokument, ki bi svaril, bil grozen oin grozljiv, toda tudi veličasten in ponosen: dokument o neuklonljivem človeku, človeku, ki se ni hotel prodati in si je raje pustil iztrgati srce, kakor da bi se sprijaznil s sramoto in ponižanjem, človeku, ki s svojo trmo in pokornostjo in s svojo veliko ljubeznijo do življenja premagal zločin in zločina veliko zaveznico - smrt. A ker takšnega mogočnega pričevanja ti skromni ljudje, ki so preživeli grozote zmotnih verovanj, ustvariti ne morejo, skušajo vsak po svoje pričevati o tistem kar so doživeli. Nekateri pišejo pesmi in romane ter spominske članke, drugi ustvarjajo slike in tretji skušajo z glasbo pričevati o bridkem poglavju zgodovine, ki se je odvijala v znamenju bodeče žice, nabite z elektriko, strojnic na stražnih stolpih in žarometov nad morjem barak. Med njimi pa so nekateri, ki ne morejo več spregovoriti. Toda tudi ti hočejo pričevati! In pričujejo s svojim pogledom, s svojimi očmi, v katerih nosijo s seboj skozi življenje pečat nedopovedljive groze- in osuplosti, užaljenosti in zatajevane bolečine. Takrat je sonce pozdravljalo hrbte, ki so se krivili pod udarci in noge, ki so klecale in roke, ki so iskale opore in zevajoče rane in s cepinom razklane lobanje in gore mrličev. Vsem koritnikom oblasti sporočilo jetnika, ki visi v ledenem mrazu januarskega jutra ob kolu, pretepen in prebičan do krvi: »Hočem pričevati, moram pričevati, da bi vzbudil vest človeštva, da se ne bi takšno nasilje ponovilo nikoli več. Da ne bi bilo več vislic in na njih jetnikov z izbuljenimi očmi, ne mater, ki so jim jemali in pobijali komaj rojena deteta, da so si potem blazne zvijale iz cunj otroške lutke in jih nosile seboj ter jim razdajale svojo materinsko ljubezen.« Smo sposobni razumeti sporočilo? Ali pa je naše medsebojno sovraštvo tako veliko, da ne prepoznavamo s krvjo prepojene bolečine. Damjan Lah Tovarišema Silvu Gorencu in Alfredu Železniku Očitati človeku nekaj, kar ni izrekel ali zapisal, je nekorektno. Če je zapisano v takem tonu, pa je to celo podlo. Zanimivo se zdi, kdo je odgovarjal na besedilo z naslovom KONS. 5, ki je bilo objavljeno v časopisu Naš glas. Dva tovariša, ki nikakor ne moreta iz svoje kože, v isto pa želita obleči kar vse po vrsti. Najprej na kratko odgovarjam tov. Gorencu. Mislim, da vas spomin še ne zapušča, begajo pa vas misli, ki jih nikakor ne morete urediti. Politična zgodovina Slovencev v tem stoletju je tragedija naroda, ki je izgubljal svojo identiteto zaradi vas in vaših vzornikov, brkatih ali golobradih nedonošenčkov in shizofrenikov iz vzhoda. Vi in vam podobni prekrojevalci zgodovine ste iz borcev - partizanov naredili -norčke«. To vam lahko povedo mnogi, ki so se kot partizani borili za Slovenijo, ne pa za vaš hlapčevski režim! Ta režim (komunistični) je našemu narodu in državi povzročil nepopravljivo škodo, sami pa ste si hoteli zagotoviti raj na zemlji. Ker vam je tudi krščanstvo tuje, niti ne veste, da raja na zemlji ni in da je na zemlji minljivo prav vse. Tudi vi in jaz. Ostane pa spomin in hvala Bogu, da se tega ne da vzeti ali spremeniti, četudi mnoge fizično likvidiraš. Spomin ostane in postane opomin. Čeprav ste bili tudi plačanec srbske Udbe in ste za »likuf« uničili še veliko podjetje v Krškem, ste v svojem življenju počeli še marsikaj nečloveškega. Za vsa nedela ste bili dobro nagrajeni. Vprašajte partizane, ali jim je prav, da se za njih zavzemate prav vi, tov. Gorenc? Ne, oni se sramujejo, ko morate, predvsem zaradi sebe, zgodovino in njihovo vlogo v njej, potvarjati prav vi in vaši somišljeniki. Pa še o domobranski prisegi, čeprav ne vem, zakaj jo omenjate? Prisega je star in tradicionalen način, s katerim človek drugemu človeku, ustanovi oz. skupini na slovesen način nekaj zatrjuje ali obljublja. Za pričo, da bo to res storil oz. da je res, kar zatrjuje, ponavadi pokliče Boga. Če ne veste, si drznem povedati tudi to, da domobranska prisega opredeljuje predvsem protirevolucionarni boj in ne kolaboriranje z okupatorjem, kot ste v komunističnem režimu poneumljali učence, dijake in študente. Kolaborirali ste komunisti in to počnete še danes. Dobro, da so slovenski in evropski zgodovinarji, domobranski prisegi in drugim prisegam medvojnih vojaških, policijskih in drugih skupin, posvetili toliko časa, da je tudi tu našla resnica svoje mesto. Da ste petdeset let lagali mnogim generacijam, je za vas normalno in razumljivo. Vi zavestno hočete lagati še danes, leta 1996! Kakšen človek ste in kdo ste združeni v Organizaciji ali če hočete Klanu!? Še sreča, da so slovenski zgodovinarji, po 27. zborovanju oktobra leta 1994 upali izdati Zbornik, ki vse komunistične prevratnike postavlja na veliko laž nasploh, ne samo v zvezi z domobransko prisego. Žal, vam moram ponovno povedati, da bi morali v svojem življenju prebirali tudi kaj več, kot pa le »skropucala« Stalina, Marxa, Kardelja in podobnih izvržkov, ki so onesrečili toliko milijonov ljudi. Toda vi vztrajate pri prebiranju ne preveč posrečenih pravljic in horoskopov, zato pa izgubljate tla pod nogami. Kar ostanite v svojem svetu, dokler vam je ta dan. Tovarišu Alfredu Železniku v odgovor pa samo nekaj vrstic. Proslava, ki so jo organizirali vaši šefi ni bila nikakršna proslava, pač pa samonapihovanje in zapravljanje denarja davkoplačevalcev. To so komunisti počeli vedno in povsod in tako se obnašajo tudi danes. Žal. Proslava, ki so jo pripravile stranke slovenske pomladi SKD, SLS in SDS, je bila proslava, vredna ogleda. Bil sem zraven in stal med ponosnimi Slovenkami in Slovenci, medtem ko je bila provokacija Kons. 5 v režiji ZL, LDS in drugih neokomunistov neslovenska, perverzna in ljudem odtujena. To trdim, potrditev tega pa so izrazili tudi mnogi »vaši«, sedaj že bivši pripadniki in volilci. Kar tako naprej tov. Železnik, pa boste tudi vi prišli neznanokam. Tam pa ni ljudi, ki bi jim lahko lagali, oni pa bi vas poslušali in "IzgTSoalo bi.^rm ga—pzrm— verjamejo. Dobro, da lektorji v časopisu Naš glas ne lektorirajo pisem bralcev, tako da se o vaši »pismenosti« lahko prepričajo tudi drugi bralci, ne samo člani vaše družine in nekaj simpatizerjev. Koliko jih je v Sevnici, veste samo vi. Prepričan sem, da ne več, kol deset. Le tako naprej tov. Železnik. Danilo M. Koritnik, predsednik OO SDS Krško SEM RES ZAHTEVAL PREVEČ? Moje dobronamerno odprto pismo vodstvu AMD Krško očitno ni naletelo na prava ušesa, saj so se ti namesto, da bi kritiko sprejeli tako kot je bila napisana, raje lotili napada name, pri tem pa so se posluževali še obtoževanj, me okarakterizirali kot lažljivca in še česa. Menim, da je pisanje na ta način neplodno, saj sem sam želel le opozoriti na nekatere spodrsljaje, ki jih delajo pri delu z novinarji, zato tudi sam z njim ne nameravam nadaljevati. Kljub temu, pa moram odgovoriti na zadnje pisanje Tonija Vodiška, ki seveda po svoje predstavlja stvari. Se enkrat moram povedati, da pismenega vabila za dirko Za zlati znak občine Krško sam nisem prejel. Ali so ga poslali, kam in kje je obtičalo ne vem, na dirko pa sem prišel zato, ker so me poprosili iz športnega urednitva slovenske televizije, da za Športni pregled pripravim poročilo z dirke. Glede vabila na zadnjo dirko pa le toliko. Tega nisem prejel, zato ker sem v teh dneh koristil svoj lanski letni dopust, saj mi ga je ostalo še 22 dni in sem ga moral izkoristiti. Rad bi tudi poudaril, da sem odprto pismo napisal osebno in ne kot novinarski prispevek, čeprav se v njem lotevam zgolj ene plati vašega dela - odnosov do novinarjev, v druge, ki so po mojem dobre, res pa je da razmere v klubu ne poznam najbolje, pa se nisem vtikal. Ker že govorite o demokraciji, menim, da imam sam pač lahko tudi svoje osebno mnenje, ki ga lahko tudi javno povem in zapišem. O lanskem snegu le toliko, da sam ne ocenjujem dela društva po tem, kako se je menjavalo njegovo vodstvo in prepričan sem, da je tudi zadnja garnitura zelo veliko naredila za razvoj tega športa v Krškem. Glede namigov s sodiščem pa le toliko. Prepričan sem, da s svojim pisanjem nisem žalil nikogar v vašem klubu. Če se kdo osebno počuti užaljenega, bo pač moral sam sebi pojasniti zakaj ima slabo vest. Vi pa ste s svojim pisanjem blatili le mene, moje delo, me obsojali da lažem, natolcujem, grozim, da ne naštevam naprej. Moram odgovoriti tudi na vašo skrb glede potovanja v Južno Afriko. Seveda to ni bilo z ničemer povezano s Krškim, saj sem nenazadnje in hvala bogu delavec TV Slovenija, za katero moram opravljati tudi naloge, ki ne sodijo zgolj na moje področje. V Afriko sem odšel na lastno željo, pa tudi sponzorje sva si morala s snemalcem Jožetom Grajžlom poiskati kar sama, saj niso iz TV hiše za to prispevali niti tolarja, dobili pa kar nekaj prispevkov in slikovnega materiala. Sicer pa, zakaj bi se moral vam za svoje delo opravičevati? Tudi sam sem za svoje pisanje dobil precej pohval in namigov, da naj z njim nadaljujem. In to prav iz vrst vaših članov, ki se pač ne strinjajo z vsem, kar se je in se verjetno še počne v klubu, med njimi so tudi nekateri tekmovalci, kateri seveda ne bom povedal, da ne bi imeli zaradi tega kakšnih nevšečnosti. Vsekakor ni bil moj namen, da bi razgaljal delo vašega društva, zato se v to ne nameravam spuščati. Pa ne, da se koga bojim, ampak ker menim, da boste odnose med sabo že znali razčistiti sami. Sicer pa so, kot sami ugotavljate, še drugi klubi in tudi drugi novinarji, ki se naj pač ukvarjajo s tem. Meni je speedway v veselje in sprostitev, pa čeprav moram ob tem tudi delati in paziti svojega otroka. Upam, da boste obljubo držali in da se mi resnično ne bo več treba oglašati. Vsem članom kluba, ki svoje delo opravljajo res ljubiteljsko iskreno opravičilo, vsem drugim pa... Pripis: Ob vsem tem pisanju pa se sprašujem, ali sem s tem, da sem želel, da je na dirki ob meni tudi moj sedemletni sin, res zahteval preveč? Pa še to, ali imate v društvu res preveč denarja, da ga lahko tratite za advokate in sodišča? Goran Rovan GM3 NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Zoran Zelič, Pavel Oluič, Mojca Troha, Staša Fon, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško - TeleforVtetefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev -OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. Ogled odstranil nasprotovanja Nova občina Radeče namerava zgraditi komunalno čistilno napravo. Ko se je razvedelo, da naj bi stala na štajerski strani, torej levem savskem bregu, je to ogorčilo krajane KS Loka. Bilo je več vročih sestankov, več podatkov je zahteval tudi svet občine Sevnica za zadnji seji, dokler radeška Komunala zadnji četrtek ni pripravila avtobusnega ogleda nekaterih čistilnih naprav po Sloveniji. Kakšnih 16 najbolj ogorčenih krajanov KS Loka se je zarana odpeljajo na najbolj severen del države proti Jesenicam. V Ljubljani se je skupini priključil uspešen projektant takih naprav, trenutno več v Švici kot doma, inž. Igor Kos. Že po ogledu vzorne jesenske naprave je jel kopneti dvom o urejenosti teh naprav. Še ugodnejši vtis so obiskovalci odnesli z naprave v Škofja Loki. To je ena od najstarejših čistilnih naprav v Sloveniji, ki je sedaj nadgrajena na 85.000 enot. Upravlja jo kmet iz soseščine. Ločani so med bližnjimi napravami videli tudi več novih hiš. Na tej napravi zbirajo tudi pline in z njimi poganjajo 125 kW turbino. Večini se je najbolj prikupila 1.000 enot velika čistilna naprava v Moravčah. Ločevanje trdnih odpadkov teče v zaprtem prostoru. Naprava še zdaleč ni polno obremenjena, saj jo uporablja le kakšnih 300 do 400 krajanov. Ob potrebi jo je mogoče razširiti z novimi bazeni. Ločani so po odhodu z nje jeli zbijati šale, da jim te nove industrijena njihovem bregu utegnejo kmalu zavidati. Kaj so videli so jeli pripovedovati sokrajanomob povratku pri bifeju pri Marjanu. Vsekakor so se prepričali, da čistilne naprave niso noben »bav-bav«. Ob dobrem vzdrževanju resnično prispevajo k čistejši vodi, kmetje v soseščini pa so imeli pri vseh ogledanih treh napravah korist, saj so iz njih odvažali gnoj. Sedaj, ko je uplahnlo nasprotovanje, Radečam' pravijo, da bodo že v prvem tednu avgusta pričeli z gradnjo. Ločani na tem ogledu res niso videli številnih problematičnih slovenskih čistilnih naprav. V Radečah pravijo, da bodo nedvomno zgradili doslej najsodobnejšo napravo, kar je tudi prav, ko se že pristopa k novogradnji. Ker je vrhovška hidroelektrarna trenutno že četrtič izpustila vso zajezeno vodo, pušča namreč nasip, se na bregovih vidi, kako zamazana je reka Sava. To samo potrjuje, da bi se morali lotiti gradenj čistilnih naprav tudi v preostalih mestih gorovodno po Savi in Savinji. Alfred Železnik OBČINA BREŽICE Brežice, Cesta prvih borcev 18 URAD ŽUPANA KRAJEVNA SKUPNOST BIZELJSKO Zadeva: Objekt Iskre - Predlog kompenzacije Veza vaš dopis št. KS 195/96 z dne 05.07.1996 vas seznanjamo z naslednjim: Predlog kompenzacije je nesprejemljiv predvsem iz razloga, ker Občina Brežice nima evidentiranih dolgovanj od krajevne skupnosti Bizeljsko iz naslova modernizacije lokalne ceste št. L-2214 Župelevec-Dramlja-Vitna vas. Namreč, iz pogodbeno urejene dokumentacije in sklepov Izvršnega sveta smo ugotovili, da je Občina Brežice svoje in republiške obveznosti iz naslova demografskih sredstev uspešno in zadovoljivo poravnana. Zapisnik, ki ga prilagate k predlogu kompenzacije je brezpredmeten, ker je Odbor za finance Občinskega sveta v letu 1995 temeljito proučil vse obveznosti iz preteklega mandatnega obdobja in ugotovil vse neporavnane obveznosti, vendar predmetne zadeve ni utemeljil kot nerealizirane. Občinski svet je na seji sprejel zaključni račun za leto 1994 objavljen v Ur. listu RS, št. 24/96, kar pomeni, da Občina Brežice nima izven tega nobenih nerazčiščenih zadev ali obveznosti. Za leto 1995 in 1996 sta bila sprejeta Odloka o proračunu, v katerih ni sprejetih obveznosti do predmetne zadeve. Lep pozdravi JožeAvšič župan Zahvala bioenergetiku g. Pircu! Ob rojstvu sem imela obojestranski izpah kolkov. Pri treh letih so me zdravili v bolnici v Šempetru pri Novi Gorici. Bila semvsavmavcu. Po končanem zdravljenju sem lepo hodila, v času odraščanja pa so se pri hoji pojavite težave, ki so postajale vse hujša ter me pri SS letih delovne doti* »pripeljale* do upokojitve. Tako sem pri 40 letih postala odvisna od opornic, možnosti zdravljenja oziroma operacije zdravniki niso priporočati. V kolkih je obpremlkartfu nog močno pokalo, mislila sem, da se mi bo korak za vedno ustavil. Postala sem brezvoljna, tedaj pa se mi je nasmehnila sreča. V časopisu sem brala o »čudni* moči bioenergetlka g. Ivana Pirca iz Hrastnika in sem sklenila, da ga obiščem. Naj povem, da sem že po drugi seansi zdravljenja začutila izboljšanje. Vrnila se mi je voija do življenja, pokanje v kolkih je skoraj ponehalo, moji koraki so odločnejši, poskušam jih narediti tudi brez opornic in to mi tudi uspeva, 22:januar bo moj nepozabni dan, ko sem po šestih letih hoje s pomočjo opornic na tre$t seansi pri g. Pircu naredila prve korake povsem samostojno. Zaupata sem njegovi moči in upam, da bom morda nekoč stopala okoli samo s svojimi nogami -brez opornic. Zato se še enkrat prav lepo zahvaljujem g: Ivanu Pircu za zdravje, ki sem ga pridobila z njegovo pomočjo. v Hvaležna Marinka Kompare Višje sodišča zavrnilo pritožbo najemnikov Krški Videm postaja vse bolj češki Odvetnik Miro Senica Ljubljana, julija - »V torek, 9. julija 1996, smo prejeli pisni odpravek sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27.6.1996, ki je zavrnilo pritožbo Vitacela d.d. Ljubljana in Videm papirja d.o.o. Krško zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem z dne 2.4.1996,* je povedal Miro Senica, odvetnik podjetja ICEC d.o.o. Ljubljana, hčerinskega podjetja češkega holdinga ICEC. Kot je znano, je podjetje ICEC d.o.o. Ljubljana na marčevski javni dražbi kupilo premoženje stečajnega dolžnika Vidma d.o.o. v stečaju za 35,5 milijona nemških mark. Najemnika tovarne, podjetja Vitacel in Videm papir, sta menila, da jima je bila kršena predkupna pravica in zato sta vložila tožbo, s katero sta poskušala razveljaviti odločitev dražbene komisije o izbiri najboljšega ponudnika na dražbi. Odvetnik Miro Senica: -Tako je v celoti pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Krškem z dne 2.4.1996. S tem so odpadli vsi zadržki, ki jih je imel stečajni upravitelj, da ni podpisal pogodbe z našo stranko ICEC d.o.o. Ljubljana. Zato je stečajni upravitelj, gospod Ogorevc, že priznal tožbeni zahtevek ICEC d.o.o. Ljubljana na sklenitev kupne pogodbe. Okrožno sodišče v Krškem je na to izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Stranke so se odpovedale pritožbi, sodba je pravnomočna in v celoti nadomešča kupno pogodbo« Agonija krškega, pa tudi slovenskega giganta se še nadaljuje. Čeprav je del zgodbe res že za nami, končna odločitev še ni znana. Kakšna bo usoda Vidma, bo jasno, ko bo sodišče odločilo o tožbi zaradi ugotovljene neveljavnosti prodaje premoženja Vidma v stečaju, ki jo je na zahtevo parlamenta na sodišču vložila Agencija za sanacijo bank. Najemnika krškega Vidma sta ves ta čas in bosta tudi naprej še vztrajala in ohranjala tovarno pri življenju. Zanimiv pa je podatek, da na mesec samo za redno vzdrževanje porabijo 1,5 milijona DEM, v teku je tudi remont, končuje se investicija v kotel II, ki je vredna 1,5 milijona DEM, in še bi lahko naštevali. -Ti vložki so zagotovo večji od zahtev stečajne uprave,« zatrjuje Jože Klemenčič, direktor Vitacela. (Galex) Vitacelov boj proti vetru »Puške še nismo vrgli v koruzo« Jože Klemenčič, direktor podjetja Vitacel: »Naša pritožba je bila na višjem sodišču zavrnjena, čeprav menim, da nekateri razlogi zavrnitve niso bili povsem razloženi. Še vedno se postavlja vprašanje predkupne pravice, ki smo jo imeli, a je bila izigrana. Javni razglas nam je dal predkupno pravico, vendar o tem sodišče ni odgovorilo. Pritožbe na to ni, zato je šlo sedaj za zelo pomembno odločitev oz. za poslabšanje položaja. Možna so še izredna pravna sredstva, ki jih bomo proučili v naslednjih dneh. Obstaja še naša tožba kot upnika ob ostalih državnih podjetjih. Mi bi bili pripravljeni tudi nekoliko dvigniti ceno, če bi nas pri tem podprle ostale sotožene stranke oz. država. Če obstajajo kakršne koli možnosti za nadaljnjo bitko, bomo sprožili ustrezne postopke. Puške še nismo vrgli v koruzo, vendar jo je zelo težko nositi, ker jo izpodbijajo z vseh strani. Trenutno nikjer ne vidim podpore. tako na občinski, politični kot na državni ravni ne. Do večine institucij sem kritičen in razočaran. Imam občutek, da se ves čas borimo proti vetru. Na potezi je le še država, s katero smo pripravljeni sodelovati, drugače pa ne vem, kako in kaj,« je še dodal Jože Klemenčič. (Galex) ICEC je pravnomočni lastnik sredstev Vidma Branko Ogorevc, stečajni upravitelj: »Višje sodišče je zavrnilo pritožbo Vitacela in Videm papirja, ki sta trdila, da so bile njune predkupne pravice kršene. Iz obrazložitve te sodbe izhaja njihovo stališče, da so bila sredstva, ki so bila predmet na marčevski dražbi, s podpisom dražbenega zapisnika prodana dražitelju ICEC iz Ljubljane, ki je v češki lasti. Zato so po mojem mnenju odpadli razlogi, da bi se naprej upiral podpisu kupoprodajne pogodbe. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je ugotovilo, da so bila ta sredstva prodana podjetju ICEC že 13. marca s podpisom dražbenega zapisnika. Podjetje ICEC je sedaj RADIO POSAVJE pravnomočni lastnik sredstev, ki so dana v najem Vitacelu in Videm papirju.« Minister Dragonja o Vidmu Dolgoročnost funkcioniranja v domačih ali tujih rokah da se zagotovi dolgoročno funkcioniranje in razvojna komponenta te tovarne ter da se v zadostni meri zagotovijo vse bistvene funkcije, ki jih takšen gospodarski subjekt mora zagotavljati,« je povedal minister Dragonja. (Galex) Na delovnem obisku v Krškem je gospodarski minister Metod Dragonja spregovoril tudi o krškem Vidmu. Povedal je, da se stvari razvijajo, Vlada je namreč dobila zadolžitve, ki jih je priporočila v nadaljnje postopke. Dejstvo pa je, da se del postopkov odvija tudi po pravosodni liniji oblasti. «Pred dnevi se je zadeva že nekoliko razvila oziroma razčistila. Potrjeno je, da je podjetje v lasti češkega investitorja pravnomočno postalo lastnik, ob tem pa so vložene še druge tožbe, ki izpodbijajo na osnovi upnikov dražbo kot celoto. Postopki se trenutno še niso razvili, Vlada pa je poskušala postaviti nadaljnje aktivnosti na podlagi zahtevka parlamenta. Postavili smo takšno taktiko, da bi bila država pripravljnena razmišljati o umiku tožb, če bi bil kupec pripravljen povečati ceno. V tej smeri bo država poskušala doseči več, kot je bilo doseženo v dražbenem postopku. Vendar je danes o tem še prezgodaj govoriti, ker je zadeva odprta, saj sodni postopki še niso končani. Vlada bo poskušala teposlovati višjo ceno in bo šele najp sprejela odločitve. Tudi domači kandidat se bo moral odločiti, kako aktivno bo igral naprej oziroma kakšni so njegovi interesi. Vlada se ne namerava postavljati v vlogo arbitra, želi le izposlovati višjo ceno in zagotoviti, da bo novi lastnik pet narodnogospodarskih pogojev tudi izpolnjeval. V Vladi smo razčistili o tem, ali je kupec domač ali je tujec. Pomembno je, V Brestanici je lepo Ko človek začuti utrip kulture, postane del nje. Majhna Brestanica je v kulturi združila mnoge ljudi, voljne in željne ustvarjati, sodelovati, gledati in poslušati. Tu je človek v vsakdanjem drvenju, ki mu ga nalagata služba in družina, še pripravljen postati ob vabečem plakatu in se odzvati vabilu na* kulturno prireditev. Navdušenje poslušalca, gledalca pa je p/av gotovo največja nagrada ustvarjalcu. Že mladi v šoli številčno zastopajo vse dejavnosti kulturno-umetniškega področja. Vztrajnost in delovnost jih vodi k uspehu. In ko zapuščajo šolske klopi, vedo, da njihova kulturna vzgoja še ni končana, da še imajo možnosti sodelovanja in ustvarjanja. V DKD Svoboda Brestanica nadaljujejo svojo ustvarjalno pot in mnogi dosegajo velike uspehe. Zato ni čudno, da to društvo slovi po raznolikosti dejavnosti, po bogatem in pestrem ter kvalitetnem ustvarjanju. Kulturne dvorane v Brestanici ne ostajajo prazne, pač pa največkrat napolnjene do zadnjega kotička. Iz njih pa odhajajo obiskovalci zadovoljni, navdušeni. In to je tisto, kar človek vsak dan bolj rabi in želi zase in za okolje, v katerem dela in živi. Torej, ne prezrite vabila na kulturno prireditev iz Brestanice! (V.K.) \3 © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Nova davčna zakonodaja S1. julijem 1996 je pričel veljati Zakon o davčni službi, ki uvodoma določa, da naloge davčne službe opravlja Davčna uprava Republike Slovenije, ki opravlja odmere, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov in drugih dajatev. Vse davčne zavezance, tako fizične kot pravne osebe, nadzira enotna davčna služba. Gre za vzpostavitev nove davčne službe in ne zgolj za združitev doslej ločenih davčnih organov - Agencije za plačilni promet in nadziranje ter Republiške uprave za javne prihodke. Davčno službo sestavljajo Glavni davčni urad, ki organizira in vodi delo službe in je drugostopenjski organ, in davčni uradi, ki se organizirajo po območjih in opravljajo neposreden nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem davkov na svojem območju in odločajo na I. stopnji, ter Posebni davčni uradf, ki deluje na celotnem območju države in opravlja nadzor le nao>tioločenimi davčnimi zavezanci, kot so zavarovalnice, banke in velike gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s prometom nafte, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Davčni nadzor se bo opravljal praviloma v prostorih davčnega organa in v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca. Davčni nadzor bo temeljitejši in v ta namen imajo davčni inšpektorji širša pooblastila. Tako Zakon o davčni službi skupaj z Zakonom o davčnem postopku, ki se bo pričel uporabljati 1. januarja 1997, ki predpisuje postopanje davčnega organa, kadar v davčnih stvareh odloča o obveznih dajatvah in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, določa temeljito ureditev in delovanje nove davčne službe, s katero naj bi se dosegla večja učinkovitost pri pobiranju davkov in zajel širši krog davčnih zavezancev. Sejma mode za tekstilce V jesenskem času sta organizirana dva sejma mode, in sicer Premiere Vision v Parizu, kjer si lahko ogledate mednarodni sejem tkanin za konfekcijo, od 4. do 7. oktobra 1996, ter mednarodni sejem mode Modit - Milanovendamode in Sposaitalia v Milanu, od 3. do 7. oktobra 1996. Ogledi sejma so tridnevni, organizira jih Kompas Holidavs, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in se, če ste zainteresirani, tudi prijavite. Sejem v Parizu lahko obiščete z letalom, cena je 990 DEM, v Milano pa se lahko odpeljete z avtobusom, cena znaša 390 DEM. Strokovna ekskurzija Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS vabi na ogled mednarodne kulinarične slaščičarske razstave in kulinarične olimpiade, ki bo od 8. do 12. septembra 1996 v Berlinu. Na Kulinarični olimpiadi se bo predstavila tudi ekipa kuharjev iz Slovenije. Razstava je istočasno tudi sejem gastronomije in opceme. Interesenti lahko podrobnejše informacije dobite na območni obrtni zbornici. Z Ljubljanske borze Na Ljubljanski borzi je bih tudiminutiteden sita dolgočasno. V četrtek zjutraj ob odprtju borznega informacijskega sistema, ki omogoča elektronsko trgovanje, so borzni posredniki potrebovali skoraj 10 minut, da so sklenili prvi posel. Kaj takega se doslej še ni zgodilo. V petek je promet z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v borznih kotacijah AmB, znašal le 40 milijonov tolarjev, poslov pa je bilo sto, medtem ko jih je običajno vsaj 250. Poleg vseh teh slabih kazalcev pa so še slabši tečaji. Slovenski borzni indeks je v petek zdrsnil pod 950 indeksnih točk, kar je najnižje odslej. Minuli teden je izgubit 3,4 odstotke svoje vrednosti. Najbolj se je pocenita delnica borznoposredniške hiše Nika, kije padla za 12$ odstotka. Za tO odstotkov sta se znižala tudi tečaja obeh delnic (redne In prednostne) Hipotekama banka Brežice. Redna delnica Koiinske se je pocenila le za 0,8 odstotka, tečaj redne delnice Term Čatež pa se je znižat za 1,7 odstotka. Povišanje tečaja sta zabeležili le dve delnici, in sicer redna delnica FJnmedie za 4,9 odstotke ter redna delnica Droge Portorož za 4,1 odstotke. Negotovosti na delniškem trgu. ki se je začela marca z zapleti glede vzajemnih skladov Proftcie Dadas, za sedaj ni videti konca. Bančnikom še ni uspelo pozabiti likvidacije Komercialne banke Triglav, kar ravno tako slabo voUva na trg kapitala. Borznikom tako preostaja upanje, da je skromno trgovanje posledica dopustniškega časa in bo, če ne prej pa jeseni, spet zaživelo. Pa še nekaj novosti. S17, julijem se bodo redne delnice Koiinske prestavite iz borzne kotacije B v borzno kotacijo A isti dan se bo pričeto trgovanje z rednimi delnicami družbe Kovinotehna, mednarodno trgovinsko podjetje d.d. V borzno kotacijo B se bo uvrstilo nekaj več kot štiri milijoni delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. 18. julija pa se bodo umaknite iz borzne kotacije prednostne delnica Kreditna banka Triglav. (NANI) .o.o. Avtoline KRŠKO d 180,21-380. prodaja) ŠKODA Bohoričeva 20, tel.: 0608/21-180,21-380. prodaja vozil: 22-218 Prodaja vozil l Telekom Slovenije Odločeni, da ujamejo najrazvitejše za rep Zamenjava telefonske centrale v Velikem Podlogu in dograditev razvodnega omrežja - Razširitev telefonskih kapacitet v Birčni vasi Podjetje Telekom Slovenije, nekdaj sestavni del slovenskega PTT-ja, sedaj njegov pravni naslednik, je bilo ustanovljeno januarja 1995. Čeprav je od razcepitve PTT-ja na dva samostojna dela preteklo nekaj več kot leto dni, se je že potrdilo, da je bila taka odločitev pravilna in potrebna. Telekom Slovenije ima kot samostojno podjetje veliko večje možnosti za hitrejši razvoj, kar postaja zahteva časa, v katerem živimo. V Telekomu zagotavljajo, da Slovenija sodi po razvitosti telekomunikacijskega omrežja med srednje razvite države, saj smo daleč pred vsemi državami na prehodu v tržno gospodarstvo in ravno toliko za najrazvitejšimi. Zato so v Telekomu Slovenije trdno odločeni, da ujamejo najrazvitejše za rep že v nekaj letih. Resda v tem hipu še ne morejo pokriti vseh potreb po osnovnih telefonskih priključkih, zagotovo pa jih v treh, štirih letih bodo. To je sedaj tudi njihova osnovna skrb, saj pospešeno gradijo in uvajajo nova sodobna omrežja in storitve, pri katerih za najrazvitejšimi sploh ne zaostajajo veliko. O tem pa, da v Telekomu mislijo resno nadoknaditi zaostanek za razvitimi, priča pospešena gradnja oz. razširitev zmogljivosti in omrežja tudi v posavskem prostoru, ki sodi v svojo omrežno skupino. V Velikem Podlogu bodo avgusta zamenjali tehnološko zastarelo in premalo zmogljivo telefonsko centralo z novo digitalno. Naročnikom bodo omogočili kakovostnejše odvijanje telefonskega prometa in vrsto novih uslug (preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk, ugotavljanje nezaželenih klicev itd.). Sočasno bodo dogradili razvodno omrežje za cca. 40 novih telefonskih naročnikov ter zamenjali dotrajani primarni telekomunikacijski kabel, brez katerega širitev razvodnega omrežja ni mogoča. Vključevanje novih naročnikov'bo mogoče predvidoma septembra. V Birčni vasi pa bodo v juliju zamenjali staro analogno telefonsko centralo s kapaciteto 200 priključkov z zmogljivejšo, ki jo bodo preselili iz druge lokacije. Ob tem bodo zamenjali tudi sistem prenosa medkrajevnih zvez s telefonsko centralo v Novem mestu, nekakovostne NF-zveze pa bodo zamenjali z digitalnim sistemom prenosa. Dela na krajevnem omrežju so začeli 1. julija in do konca avgusta nameravajo razširiti razvodno omrežje za 80 naročnikov, ki jih bodo vključili v promet septembra. (Galex) Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Občina Brežice Pomožni poštni manipulant -dostavi;jač poštnih pošiljk pri pošti Bizeljsko; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: izpit iz cestnoprometnih predpisov; do 19.7.96; Pošta Slovenije d.o.o. Maribor, 8259 Bizeljsko, Bizeljska cesta 54, Bizeljsko Natakar; določen čas 6 mes.; do 19.07.96; AFP d.o.o. Dobova, Dobova Inženir geodezije - strokovni sodelavec I; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Excel, Word; ostala znanja: vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: lahko višji upravni delavec; do 19.7.96; Republiška geodetska uprava Ljubljana, Območna geodetska uprava Sevnica - Izpostava Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice Predmetni učitelj MA-FI; čas zaposlitve: ni podatka; ostali pogoji: nadomeščanje zaradi začasne odsotnosti; do 21.7.96; Osnovna šola Globoko, Globoko 9, Globoko Občina Krško Pomožni gostinski delavec -pomožna natakarska opravila; nedoločen čas; ostali pogoji: priučena natakarica ali pomožna delavka; do 26.7.96; Kastelic Ivan -Okrepčevalnica in avtoprevozništvo, Drnovo 30, Leskovec pri Krškem Delavec brez poklica - pomoč v strežbi; nedoločen čas; ostali pogoji: pomoč v strežbi; do. 31.7.96; Benje Bojan -Okrepčevalnica Stil bar, Cesta 4. julija 104, Krško Servisna dela - avtoličar; določen čas 6. mes.; slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: pripravnik; do 19.7.96; Avtoline Krško d.o.o., Trgovina in servis, Bohoričeva 10, Krško Natakar Pomočnik natakarja; določen čas 9 mes.; jeziki: angleški jeziki -govorno, nemški jezik - govorno; do 19.7.96; Pohle & Co Brestanica, Cesta na ribnik 3 a, Brestanica Natakar; nedoločen čas; do 19.7.96; Karimani Čarnil -Specializirana okrepčevalnica, Kolodvorska ulica 5 a, Krško Gostinsko turistični tehnik; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: lahko gostinec s IV. st. strok, izob.; do 19.7.96; Osnovna šola Raka, Raka 36, Raka Inženir geodezije - strokovni sodelavec I; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Excel, Word ostali znanja: vozniški izpit kat. B ostali pogoji: lahko višji upravni delavec; do 19.7.96; Republiška geodetska uprava Ljubljana, Območna geodetska uprava Sevnica, Izpostava Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško Ekonomist - direktor kolesarskega društva; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno; ostali pogoji: smisel za organizacijo oz. vodenje dela, višja ali visoka strok. izob. ekonomske, upravne ali organizacijske smeri; do 18.7.96; Kolesarsko društvo Savaprojekt, CPB 23, Brestanica Občina Sevnica Elektromonter - elektrikar I (vzdrževalec); nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: trimesečno poskusno delo; do 18.7.96; Tanin, Kemična industrija p.o. Sevnica, Hermanova cesta 1, Sevnica Kamnosek; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusna doba 1 mesec; do 20.7.96; Železnik Vojko Kamnoseštvo Grama, Glavni trg 25, Sevnica; št. del. mest: 2 Čevljar - Izdelava vzorcev obutve; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: trimesečno poskusno delo; do 23.7.96; Kopitarna Sevnica d.o.o., Prvomajska ulica 8, Sevnica Montažer - polagalec marmorja in granita; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusna doba 1 mesec; do 20.7.96; Železnik Vojko, Kamnoseštvo Grama, Glavni trg 25, Sevnica; št. del. mest: 3 Prodajalec železnine, grad. mat., pohištva; določen čas 6 mes.. ostali pogoji: pripravfflR L flUL. Ilajne zap., voz. izpit B-kat ; dp 19.7.96; Miko d.o.o. Sevnica, Dolenji Boštanj 55 a, Boštanj Elektrotehnik elektronik; določen čas 4 mes.; do 19.7.96; Inkos d.o.o. Krmelj, Krmelj UCitolJ razrednega pouka; določen čas 8 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 19.8.96; Osnovna šola Tržišče, Tržišče 35, Tržišče Predmetni učitelj glasbene vzgoje; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 26.7.96, Osnovna šola Krmelj, Krmelj 104, Krmelj GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Vizumi za državljane BIH Vlada RS je sklenila, da v skladu z vizumsko politiko držav podpisnic schengenskega sporazuma in s pridružitvenim sporazumom Republike Slovenije k Evropski uniji, državljani republike Bosne in Hercegovine od 1.7.1996 potrebujejo vizume za vstop v Republiko Slovenijo. GZS s pripravo tega ukrepa ni bila predhodno seznanjena, niti se z njo o tem nihče posvetoval. V GZS menimo, da vizumi predstavljajo resno oviro razvoju poslovnega sodelovanja in ne delujejo v smeri pospeševanja poslovnega sodelovanja z BIH, zato smo takoj po uvedbi vizumov Ministrstvu za notranje in Ministrstvu za zunanje zadeve pisno izrazili naš protest in zahtevo, da se vizumi za državljane BIH odpravijo. Dokler v tej zvezi ne pride do sprememb, velja za izdajo vizumov naslednji postopek: Vizumi se bodo državljanom BIH izdajali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini pod istimi kriteriji, kot se jim je do sedaj dovoljeval vstop. Zaradi olajšanja poslovnih potovanj se bodo poslovnežem vizumi izdajali za več potovanj in za daljše obdobje (do 3 mesece). Državljani BIH prošnji za izdajo vizuma priložijo dokumentacijo, iz katere je razviden namen potovanja (poslovneži priložijo vabilo podjetja, overjeno pri Gospodarski zbornici Slovenije). Taksa za vizum je 50 DEM, za Povprečni tečaji Povprečni podjetniški tečaj za DEM se je v aprilu znižal za 0,6 odstotka, v maju pa še za 0,1 odstotka. Tečaj Banke Slovenije se je aprila zvišal za 0,1, maja pa upadel za 0,4 odstotka. Cene na drobno so se aprila zvišale za 1,2 odstotka in maja za 0,7 odstotka. Povprečno razmerje med dolarjem in marko (tečaji BS), ki je bilo lani 1:1,43, se je maja letos povzpelo na 1:1,53večkratni vizum pa 100 DEM. O pripravništvu in pripravniških izpitih Služba za izobraževanje GZS je izdala brošuro o pripravništvu in pripravniških izpitih z naslednjo vsebino: pravna ureditev pripravništva v gospodarstvu, ureditev v kolektivnih pogodbah, položaj pripravnika v delovnem razmerju, program in pripravniški izpit, pravilnik o pripravništvu, izvajanje pravilnika o pripravništvu in obrazci. Brošura je dragocen pripomoček zlasti številnim novim podjetjem, ki se prvič srečujejo z organizacijo in izvajanjem pripravništva. Organizatorji in mentorji bodo našli v njej povsem praktične napotke in primere, ki jim bodo v pomoč pri njihovih strokovnih prizadevanjih na področju pripravništva. Cena brošure je 400 tolarjev, naročilnico dobite na OGZ Posavje. Cene Cene industrijskih izdelkov so se v primerjavi z aprilskimi maja znova znižale v povprečju za 0,7 odstotka. Od decembra so tako v povprečju višje le za en odstotek, glede na lanski maj pa 6,5 odstotkov. Drugačna je slika pri cenah na drobno in pri življenjskih stroških. Oboji so se zvišali tudi maja - čeprav manj kot v minulih mesecih (za 0,7 oziroma 0,6 odstotka). Tako zazna statistika za maj 1996 njihovo 10,9-odstotno oziroma 10,8-odstotno rast na letni ravni (glede na lanski maj). Najnižjo inflacijo na letni ravni pa smo doslej v Sloveniji imeli februarja letos (8,4 odstotka). Delovni obisk ministra Dragonje Odločitev o koncesionarju po Krško, 12. julija-Na povabilo Območne zbornice Posavje se je v petek v Krškem na delovnem obisku mudil minister Metod Dragonja s sodelavci z ministrstva za gospodarske dejavnosti. Na razgovoru s posavskimi gospodarstveniki je tekla beseda o razbremenjevanju gospodarstva in nacionalnem energetskem programu, ki je za Posavje izrednega pomena, ter vrsti drugih aktualnih vprašanj. Gospodarski minister Metod Dragonja je poudaril, da so sprejeti ukrepi za razbremenjevanje gospodarstva izrazito kratkoročno usmerjeni, predvsem v tistem delu, kjer so razbremenitve največje. Ti ukrepi so kljub vsemu omejeni v okvirih proračunske porabe in financiranja javnih potreb. To pa je po mnenju Vlade tudi tisto, kar je bilo v dani situaciji mogoče uskladiti. »Potrebno je namreč zagotavljati določeno makroekonomsko stabilnost gospodarstva in dodatno tudi neke razvojne perspektive oziroma koncepte gospodarskim subjektom,« je povedal Metod vladnih počitnicah Dragonja. Posavski župani in gospodarstveniki, ki so se udeležili razgovora s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti, so največ informacij pričakovali v zvezi z izgradnjo HE na spodnji Savi. Znano je namreč, da postopki tečejo prepočasi, da še ni opravljen izbor koncesionarja, čeprav je javni razpis za pridobitev ponudb že potekel. Posavski gospodarstveniki se zavzemajo za domačega koncesionarja, in sicer za podjetje Savske elektrarne Ljubljana. Državni sekretar Boris Sovič je ob tem povedal, daje bila v začetku julija že imenovana komisija, ki je zadolžena za vodenje vseh aktivnosti v zvezi z javnim razpisom za pridobitev koncesionarja za izkoriščanje energetskega potenciala reke Save na odseku od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško. Sovič je ob tem dodal: »Pri izgradnji HE na spodnji Savi gre za kompleksen program, ki ima zelo pomembne posledice tako za prostor kot za narodno gospodarstvo. Zato je potrebo upoštevati vrsto pomembnih vidikov, ki jih bo izbrani koncesionar moral biti sposoben tudi izvesti pri celotnem projektu. Pomembno je tudi vprašanje narodnogospodarskih razsežnosti izbora koncesionarja, ki bo izvajal aktivnosti v sodelovanju s številnimi subjekti domače industrije.« Posavski prostor pričakuje čimprejšnjo odločitev o koncesionarju in podpis koncesijske pogodbe, ki bo uokvirila vrsto pričakovanj, od rokov, cenovnih parametrov do odveznosti do lokalne skupnosti. Na vprašanje, kdaj, je minister Dragonja odgovoril: »Potrebno je oceniti še nekaj dodatnih elementov in preveriti posamezne zadeve, ki bistveno vplivajo na financiranje projekta. Gre za pomembno odločitev, zato bo potrebno še nekaj časa.« Izvedeli smo, da bo po najboljši varianti koncesionar izbran v dveh do treh mesecih, kar pomeni, da bo to ena zadnjih pomembnih odločitev Vlade v tem mandatu. Pa naj bo uspešna. (Galex) Uspešen preboj v slovensko glavno mesto Banka Celje in Banka Noricum pričeli postopek povezovanja Ljubljana, 9. julija- Direktorja Banke Celje in Banke Noricum sta sklicala novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila stališča o prihodnosti Banke Noricum ter o poslovnih povezavah obeh bank v prihodnosti. Med drugim je generalni direktor Banke Celje, Niko Kač, povedal, da je Banka Celje med tistimi bankami, ki vidijo svojo vizijo kot banka univerzalnega tipa, in že dalj časa v slovenskem prostoru vzpodbuja združevanje bank oziroma formiranje bančnih skupin, ki bi imele v mednarodnem pogledu večjo veljavo. Vodstvo Banke Celje je zato svojemu upravnemu odboru v mesecu maju 1996 predlagalo odkup delnic, ki so jih imeli v Banki Noricum delničarji Nova Ljubljanska banka in finančna skupina S.A.F.T.I., ti so se namreč odločili za odprodajo delnic. Banka Celje je odkupila 9.183 delnic, kar pomeni 70,6 odstotkov vseh delnic oziroma 76,5 odstotkov delnic s pravico glasovanja. Z nakupom večinskega paketa delnic je Banka Celje dejansko prišla v slovensko glavno mesto, kot si je zastavila s cilji za leto 1996. Pri sprejemu odločitve, da banka sodeluje v postopku zbiranja ponudb pri odkupu delnic Banke Noricum, so v banki izhajali iz ugotovitve, da ima Banka Noricum tri pomembne prednostne elemente, ki bodo Banki Celje omogočili uspešen prodor v Ljubljano, in sicer visoko strokovno ekipo bančnih strokovnjakov, ki poznajo bančno delo in tehnologijo poslovanja ter bodo s poznavanjem razmer v svojem okolju lahko Seja skupščine delničarjev sevniške družbe Lisca d.d. Sevnica, 10. julija - Na drugi skupščini delničarjev družbe Lisca d.d. Sevnica, kjer je bilo zastopanih 97.1 odstotkov vseh delnic, so delničarji obravnavali poročilo uprave o poslovanju družbe v minulem letu in ga tudi sprejeli. Potrjena je bi/a tudi delitev čistega dobička. Nekaj manj kot 60 odstotkov čistega dobička so potrdili za razdelitev v dividendah, preostali čisti dobiček pa je ostal nerazporejen. Do 31. avgusta bo Lisca izplačala delničarjem 37 SIT bruto na delnico. odločilno pripomogli k še večji afirmaciji Banke Celje v Ljubljani in njenem zaledju, da Banka Noricum že sedaj posluje z več kot dvesto komitenti, preko katerih se bo mogoče dovolj hitro uveljaviti v novem okolju, ter da je Banka Noricum lastnik poslovnih prostorov na izredno dobri lokaciji v centru Ljubljane. Ob naštetih elementih niso zanemarili vseh drugih prednosti, ki jih nudi Banka Noricum. Ocenjujejo, da se bo nakup povrnil v petih letih in da se bo v tem obdobju Banka Celje uveljavila tudi v Ljubljani. V prvi fazi, ki je nastopila z nakupom delnic, postaja Banka Noricum samostojna banka - hči Banke Celje, ki bo v sodelovanju z večjo banko nudila svojim komitentom vse bančne storitve, za katere je registrirana. Sodelovanje z Banko Celje pa ji bo dodatno omogočilo, da bo svojim komitentom lahko nudila storitve, ki jih sama ne opravlja, Banka Celje pa jih v svoji ponudbi ima. Tako bosta banki stkali mrežo poslovnih odnosov s sodelovanjem na vseh področjih, kjer se njuno delo dopolnjuje, in racionalizirali poslovanje tam, kjer se njuno delo podvaja, pa to ni nujno potrebno. V Banki Noricum je bil 5. julija 1996 sklican upravni odbor banke, ki je odločal o sklicu zbora delničarjev, na katerem bodo izvedli volitve v upravni in nadzorni odbor Banke Noricum. Banka Celje bo zaradi svojega lastninskega deleža imela v obeh organih svoje predstavnike, ki bodo, ob vodstvih obeh strank, pomembni povezovalci med bankami. Prva faza povezovanja bo z začetkom delovanja novih organov upravljanja Banke Noricum zaključena. Nadaljevale pa se bodo aktivnosti za uspešno izvedbo druge faze povezovanja, katere končni cilj je združitev obeh bank in ki naj bi bila zaključena do konca letošnjega leta. Direktor Banke Noricum, Anton Rorjančič, je izrazil zadovoljstvo ob odločitvi Banke Celje za nakup 76,5 odstotkov upravljalskih delnic. Po njegovih besedah že v letu 1996 pričakujejo boljše poslovne dosežke, saj je v preteklosti večkrat napovedano in nikoli uresničeno združevanje z raznimi bankami slabo ,vplivalo na razvojne cilje in ambicije Banke Noricum. S sodelovanjem Banke Celje bodo v Banki Noricum razširili krog komitentov in ustvarili materialno in finančno osnovo za konkurenčno ponudbo. Z večanjem obsega ponudbe in poslovanja se bo večala bilančna vsota banke, s tem pa se bodo ob drugih elementih varčevanja zmanjševali stroški in povečala donosnost Banke Noricum. Po pripojitvi bo Banka Noricum delovala kot podružnica Banke Celje v Ljubljani. Aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarne na spodnji Savi Komu bo podeljena koncesija? Posavci tokrat še vedno nastopajo ____neenotno in v majhnem deležu____ Krško, 14. julija _ Predsednik Združenja podjetnikov Posavja, Emil Vehovar, je sklical novinarsko konferenco, katere namen je bil obvestiti javnost o dosedanjih aktivnostih za izgradnjo HE na spodnji Savi (na odseku od Suhadola do državne meje) ter o stališču Posavja do te problematike. Že pred dobrim letom dni so se na razpis za podelitev koncesije prijavila štiri podjetja, od tega sta v izboru ostali dve, Sava d.o.o., katere solastniki so Savske elektrarne Ljubljana (25 %), Smelt Ljubljana (25 %) in Verbundgesselschaft Oesterreich, Elektrizitatsvvirtschafts (50 %), ter Savske elektrarne Ljubljana, ki so v 100-odstotni lasti države. Najnovejše informacije govorijo otem, da si Smelt želi vnaprej (brez razpisa) zagotoviti izvajanje izvedbenega inženiringa na osnovi pogodbe, ki naj bi jo drugi dve podjetji podpisali pred podelitvijo koncesije. To bi drugim slovenskim in tujim podjetjem onemogočilo, da si na osnovi razpisa ob pogojih konkurenčnosti zagotovijo izvajanje V Posavju smo šele nekako pred šestimi meseci sklicali združenje vseh gradbenih podjetij ter skušali uresničiti predlog, da se ustanovi konzorcij podjetij, ki bi skupaj lahko uspešnejše kandidirala na nekatere razpise. Žal je predlog le deloma uspel, tako da se podjetja, kot so Pionir, Savaprojekt in Kostak, že skupaj prijavljajo na določene razpise. izvedbenega inženiringa po ceni, ki bi bila za koncesionarja ugodnejša. Podpis take pogodbe bi tudi izključil iz sodelovanja del strokovnega potenciala Savskih elektrarn Ljubljana. Stališče Združenja podjetnikov Posavja je, da bi bilo za slovensko in predvsem tudi za posavsko gospodarstvo primernejše koncesijo podeliti Savskim elektrarnam, saj so te pridobile tudi dodatno zagotovilo slovenskih bank za kreditiranje izgradnje HE, hkrati pa izpolnjujejo vse pogoje iz razpisa in edine zagotavljajo vključevanje slovenskega bančnega sistema, slovenskih zavodov, inštitutov, fakultet, projektnih organizacij, gradbeništva, strojegradnje in elektroindustrije, s tem da ne izključujejo udeležbe tujega kapitala in tuje operative. ••Posavski gospodarstveniki menimo, da imajo Savske elektrarne v primerjavi z drugimi kandidati večji gospodarski in kadrovski potencial, da izpolnjujejo več pogojev za zagotavljanje pogodbenih obveznosti, hkrati pa njim v prid govori dejstvo, da že upravljajo z zgornjim tokom reke Save. Prav tako gospodarstveniki iz Posavja vidimo v sodelovanju s slovenskim podjetjem večje možnosti kot s polovično tujim, saj bi nam tam verjetno pripadle le delovne rokavice in lopate,« je povedal Emil Vehovar. (Nena) Delovanje NEK v juniju 1996 - Remont 96 Junija Nuklearna elektrarna Krško zaradi rednega letnega remonta ni proizvajala električne energije, pa tudi segrevanja reke Save ne spremljajo. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 3,1 odstotke od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,06 odstotka od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,06-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu so uskladiščili 83 sodov SRAO in tako kumulativa zdaj znaša 3.392 sodov. mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, št. 66/1993) župan občine Krško objavlja RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Sredstva za kredite znašajo do 350.000.000 SIT. Občinski proračun bo subvencioniral polovico realne obrestne mere. 2) Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene: - nakup, graditev, prenova in adaptacija prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup nove opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo, - uvajanje sodobnih tehnologij. 3) Prednost pri izboru bodo imele naslednje dejavnosti: - proizvodnja in proizvodne dejavnosti, predvsem izvozno usmerjene; -gostinska dejavnost (izključno ponudba hrane in prenočišč); - popravila izdelkov široke porabe; - druge dejavnosti, ki jih komisija oceni kot perspektivne za razvoj gospodarstva v občini. 4) Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci: -samostojni podjetniki in obrtniki, - podjetja z do 20 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež podjetja in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško. 5) Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do polovice realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer realna obresfia mera (r) ne sme presegati 8 % za odobreni kredit. ! t 6) Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (petih) let. 7) Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 31.8.1996. 8) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami naj vložijo interesenti na naslov: OBČINA KRŠKO, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Krško, CKŽ 14 (informacije na tel. št.: 22 -771 int. 293 ali osebno v sobi št. 212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 9) Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo: - poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni: - vili financiranja investicije - struktura virov financiranja - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - amortizacijski načrt o odplačevanju kredita in realnih obresti. 10) Župan občine Krško bo na osnovi predloga komisije za dodeljevanje posojil sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila. 11) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, županom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti. 12) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo. Številka: 403-070-96 župan: Datum: 14.6.1996 Danilo SITER 15 Posavsko regijsko ». tekmovanje oračev. Kmetijska svetovalna služba Krško organizira v soboto, 17. avgusta 1996, s pričetkom ob 9. uri na posestvu Zadovinek v Krškem posavsko regijsko tekmovanje oračev. Tekmovalci se bodo pomerili v oranju na stmišču z dvo- ali večbrazdnimi plugi. Traktor in plug zagotovi prijavitelj ekipe. Na tekmovanju ima pravico sodelovati po šest tekmovalcev (tekmovalk) iz vsake občine. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku, ki je priložen. Vsaka občina zagotovi po dva sodnika z opravljenim izpitom in enega merilca globine. Pri prijavi tekmovalne ekipe in spremstva, ki jo prijavi območje do 14. avgusta 1996, je treba navesti znamko traktorja in pluga. Prijavite tudi število navijačev, ki bodo prišli skupaj s tekmovalci. Torej, ekipo prijavite do 14. avgusta 1996. Kmetijska svetovalna služba Krško Setev strniščnih krmnih dosevkov V današnjem času. ko se srečujemo s problemom gospodarnosti doma pridelane krme in ekonomičnosti, je zelo pomembno, da njivske površine po stmišču zasejemo s strniščnimi krmnimi doeevki, kajti na ta način pridelamo bistveno večje količine krme na enoto površine, povrh tega pa skrbimo, da se njive po strnišču ne zaplevelijo In da niso Izpostavljene močni sončni pripeki. Izbira najprimernejših krmnih dosevkov: Ko se odločimo za setev krmnih dosevkov, moramo stremeti za tem, da bomo pridelali na enoto čim več čistih hranilnih snovi, ne pa na pridelek sveže snovi, ki vsebuje mnogo vode. 1. Metuljnice In mešanice z metuljnicami: - aleksandrijska detelja: lahko jo sejemo v čisti setvi od 30-35 kg/ha, zanesljivejša pa je setev v mešanici z mnogocvetno ljuljko (27-30 kg detelje in 10 kg ljuljke); - perzijska detelja: po pridelku podobna aleksandrijski detelji, v čisti setvi je sejemo okoli 20 kg/ha, v mešanici z ljuljko pa 15 kg detelje in 10 kg ljuljke; - jara grašica z ovsom ali jarim ječmenom: primerna mešanica zlasti na hladnejših in vlažnejših legah, priporočljiva mešanica v sestavi 75-90 kg jare grašice + 60 kg ječmena ali 60 kg ovsa; — - krmni grah: sejemo v mešanici s koruzo, in sicer 70 kg graha in 25 kg koruze; - mešanica graha, ječmena in ljuljke: 70-90 kg graha, 100-120 kg ječmena, 20-25 kg ljuljke; - mešanica grašice, ječmena in ljuljke: 40-45 kg grašice, 100-120 kg ječmena, 20-25 kg ljuljke; - sama setev mnogocvetne ljuljke: priporočljive sorte za setev so draga, jabeljska in teraflorum, ki so pokazale najboljše rezultate, priporočljivo je sejati čim bolj zgodaj, v juliju okoli 40-50 kg semena na ha; še isto leto dobimo odkos, ki ga lahko kosimo ali siliramo, če nam v jeseni njive po košnji ni potrebno preorati, spomladi obilno pognojimo in dobimo še en odkos spomladi, nakar njivo preorjemo in posejemo koruzo. 2. Križnice kot strniščni krmni dosevki: Med strniščne krmne dosevke v skupino križnic spadajo naslednji dosevki: krmni ohrovt, krmna ogrščica, jara ogrščica, krmna redkev in bela gorjušica. Omenjeni dosevki se zlasti odlikujejo z obilnim pridelkom, ki vsebuje mnogo beljakovin. - krmni ohrovt - strženar: lahko ga sejemo kot zgodnjo strniščno setev do sredine julija, če optimalni čas setve zamudimo, je uspešno le presajanje sadik, sejemo ga v vrste z medvrstno razdaljo 40 cm, in sicer 5 kg semena na ha; - krmna ogrščica ali listnati ohrovt: zelo priporočljiva sorta za setev »stržaka«, sejemo jo v drugi polovici julija v vrste po 20 cm narazen, 10 kg semena na ha; - jara krmna ogrščica: sorta »jumbo ali kroko«, sejemo jo šele v začetku avgusta, sicer prehitro uide v cvet, posejemo je do 10 kg/ha; - ozimna ogrščica: samo seme je ponavadi tudi lažje dobiti, priporočljivo jo je sejati zgodaj, že julija, sejemo jo v vrste po 20 cm narazen, 20 kg/ha; - krmna repica: sorta »perko, PVH, tvfon«, odlična krma za pokladanje v hlevu, primerna je tudi za pašo ali siliranje, sejemo jo lahko od julija do septembra, in sicer 10 kg semena na ha; - krmna oljna redkev: za krmo manj primeren dosevek, ker je živina rada ne žre, daje pa sorazmerno veliko količino zelene mase, zato je priporočljiva tudi kot podor za zeleno gnojenje, predvsem za tiste kmetije, ki jim primanjkuje hlevskega gnoja, sejemo jo lahko še v drugi polovici avgusta, na ha porabimo 20 kg semena; - bela gorjušica: zelo hitro rastoč krmni dosevek, ki je zlasti primeren za višje lege, dobro prenaša mraz, sejemo jo šele sredi avgusta, če jo sejemo prezgodaj, rada uide v cvet, na ha porabimo 20 kg semena, sejemo jo v vrste 20 cm narazen. Za vse dosevke, kijih bomo sejali, velja pravilo, da zemljo za setev dobro pripravimo, po možnosti pognojimo s hlevskim gnojem, ter po setvi zemljo obvezno povaljamo zaradi izgube vode in boljšega vznika semena. Za vse podrobnejše informacije se lahko oglasite na kmetijski svetovalni služi v Krškem ali po telefonu 22-352. Želimo Vam veliko uspeha pri setvi! Kmetijski svetovalec: Jože KRAMAR, ing.agr. Prostovoljno gasilsko društvo Sp. Pohanca vabi na SVEČANO RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORA, ki bo v soboto, 20. julija, v Artičah. Bogat kulturni program se bo začel ob 15. uri, prapor bodo razvili ob 18. uri, zvečer pa bodo priredili vrtno veselico z ansamblom Mira Klinca in bogatim srečelovom. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vabljeni! V zadnjem času se veliko govori o bizeljsko-sremiški vinskoturistični cesti. Zakaj navajam bizeljsko-sremiško? Zato, ker je ena izmed treh vzorčnih cest v slovenskem prostoru. Pričakuje se, da na območju ceste resnično zaživi temu primerna ponudba. Če govorimo o ponudbi, je vino glavni moto oziroma glavna ponudba območja VTC. K ponudbi vin pa sodi še preostala gostinsko turistična ponudba, kulturno-zgodovinska, ponudba izdelkov domače obrti, ponudba objektov za rekreacijo in šport, ponudba značilnih kulinaričnih specialitet, kulturni običaji in navade ter še bi lahko naštevali. Glavna trasa bizeljsko-sremiške VTC je dolga okoli 45 km in poteka po bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu, to je po levem bregu reke Save, skozi tri občine, Sevnico, Krško in Brežice. Zadnji dve leti, odkar dela pri Bi želj s ko-s re miška vinskoturistična cesta in ustanovitev GIZ-ov razvoju te ceste pristojni projektni svet, so aktivnosti pripeljali tako daleč, da bo glavna vinska trasa označena z obcestno turistično signalizacijo, kar pomeni zeleno luč za trženje območja in ponudbe ob VTC. Pred predstavitvijo VTC na sejmu v Zagrebu in vinskem sejmu letos v Ljubljani je izšla zloženka bizeljsko-sremiške VTC, ki označuje traso, vinske vpadnice, navaja turistične kmetije, vinotoče, vinske kleti, turistične centre in kulturno-zgodovinske objekte ob trasi, ki so na voljo obiskovalcem. Dosedanji vidni premiki na razvoju projekta bizeljsko-sremiške VTC so plod aktivnega dela projektnega sveta te ceste in izredna naklonjenost vseh treh občin. V prihodnje pa želimo, da bi se posamezniki, ki živijo na tem območju in so tudi ponudniki ob tej trasi, medsebojno povezali in združeni tržili tako lastne pridelke vina, gostinsko-turistično ponudbo kot krajinske lepote tega območja in podobno. Kot predlog navajamo možnost nove oblike združenja, imenovano gospodarsko interesno združenje, skrajšano GIZ. Organizirano je s statusom neprofitne pravne osebe, ki deluje v dobro svojih članov. Na območju VTC je GIZ priporočljiv način organiziranja; omogoča združenje ponudnikov, ki sicer opravljajo različne dejavnosti, npr. vinogradnikov, gostincev, ponudnikov izdelkov domače obrti, objektov za rekreacijo in podobno. Njihov skupen, organiziran nastop v okviru GIZ-a je lahko izjemno učinkovit način za doseganje celovitejše ponudbe na območju VTC in s tem večja profitna uspešnost vsakega posameznika. Poleg pričakovane podjetne iniciativnosti so združenja hkrati tudi potencialni čuvaj reda in sprejetih pobud za kakovost in raven ponudbe na VTC. Podrobrobnejše informacije o združenjih lahko dobite na Kmetijski svetovalni službi Sevnica. Prispevek pripravila Slavica šušterič, ing.agr. Kmetijska svetovalna služba Sevnica, članica projektnega sveta bizeljsko-sremiške VTC Domače obrti je potrebno prenašati na mlajše rodove Pri Jereletovih v Globočicah delajo na kmetiji vsi, mlajši pa so tudi v službah - Menijo, da bodo majhne kmetije propadle^ in da bomo tako postali hlapci" na svoji zemlji Jereletovi imajo mešano kmetijo, največ se ukvarjajo z živinorejo in vinogradništvom. Imajo 14 glav živine, predvsem pitance, želijo pa se preusmeriti na krave dojilje. Na kmetiji delajo oče in mati, sin Franc in sestra Marinka z družino. Franc: »Radi bi prišli do premije za krave dojilje, vendar do nje nismo upravičeni, ker imamo v kraju zbiralnico mleka. Želimo, da bi v hlevu imeli teleta in jih redili, tako da mleka sploh ne bi oddajali. V Avstriji je veliko kmetij takšnih, pri nas pa, kot še marsikaj drugega, tudi to ni mogoče. Raje bi imeli teleta, saj bi se tako razbremenili veliko dela. Imamo 7 hektarjev svoje zemlje, nekaj tudi v najemu, v vinogradu imamo 2.600 trt. Le domačije se držijo 4 hektarji zemlje.« V poletnih dneh je ogromno dela na njivah in travnikih. Oče France poudarja, kako prav pridejo vse stvari, predvsem orodja, ki si jih kmet popravi ali naredi čez zimo, ko je dovolj časa. Pozimi je pletel koše, košare, biče (gajžle), izdeloval je grablje, brezove metle in podobno. Plesti je začel že pri 15 letih, česar se je naučil od soseda. Prvi izdelek, kakor se spominja, ni bil najboljši, toda vaja dela mojstra in danes mu gre opravilo dobro od rok. Tako kot dober kuhar ne izdaja rad svojih skrivnosti, jih tudi France Jerele ne. Vsak njegov izdelek je natančno narejen, vreden vsega občudovanja. »Za izdelovanje je najboljši kostanjev les, ker najbolj poka. Lesene palice je potrebno dati v krušno peč, toliko da se dajo oluščiti in da pokajo. Potem jih razkalam na vitre, debele 3 milimetre. Spodaj nastavim čeljust in s svedrom izvrtam luknje ter vanje vstavim pokončne stebriče, ki služijo za oblikovanje in pletenje. Koš lahko naredim v enem dnevu, njegova vrednost je Okoli 7.000 SIT. Seveda jih ne pletem za prodajo, le za doma, za sosede in prijatelje. Košare se izdelujejo po istem postopku. Za gajžlo pa potrebujemo palico iz starega lesa. Izdeluje se Iz 12 viter. Vsa orodja ter pripomočke, ki sem jih še pred nekaj meseci izdeloval, sedaj koristno uporabljamo pri vseh delih na kmetiji.« France Jerele plete sam, toda včasih mu pomaga vnuček ali pa ga le opazuje. Le tako je mogoče, da se bodo stare obrti prenesle na mlajše rodove, česar si tudi sam neizmerno želi. (Lea) Letni pregled vseh plemenskih bikov v Število plemenjakov narašča - Ekonomski cilji nad rej s ki m i Krško, 12. julija -Tudi letos je posebna služba po terenu opravljala redni letni pregled vseh bikov plemenjakov, ki jih je v občini 10, rjavih in svetlolisastih. Upravna enota na podlagi zakona o ukrepih v živinoreji imenuje komisijo za licenciranje bikov v naravnem pripustu. Komisijo so sestavljali člani inšpekcijskih služb, predstavnik kmetijskega zavoda, ki opravlja inšpekcijsko službo na območju občine, predstavnik kmetijske svetovalne službe in predstavnik za kmetijstvo pristojnega organa upravne enote Krško. Komisija je skrbno opravljala svoje naloge in dajala kmetom še nekatere napotke, ki so vedno še kako dobrodošli. Opazno je, da v zadnjih letih število »črnih« bikov narašča, kljub temu da so kmetje začeli rediti krave dojilje že lani, česar cilj je zmanjšanje pripusta z biki na črno. Bike brez licence je potrebno na podlagi izjave komisije ali odločbe pristojne inšpekcije kastrirati. Opazen je porast bikov, ki lahko plemenijo, predvsem iz naslova oplemenitenja mlečnih pasem v kombinirane, mesne. Poleg tega pa na območjih, ki so bila v pretežni meri pokrita s sivorjavo ali črno-belo pasmo, uvajajo svetlolisasto pasmo zaradi prilagajanja novim tržnim razmeram (prevelike količine mleka, zaostritve, nov pravilnik o kakovosti mesa). Skokov na črno se ne more evidentirati. Cena licenciranega skoka je odvisna od dogovora, naravni pripust se zaračuna 70 odstotkov cene umetnega osemenjevanja, se pa od občine do občine razlikuje. Zaradi prevelikih količin mleka se uvaja kombinirana pasma. Naj poudarimo še, da trenutno ekonomski cilji prevladujejo nad rejskimi. (Lea) OBČINA KRŠKO OBVEŠČA REJCE, KI PITAJO ŽIVINO IN VZREJAJO PLEMENSKE TELICE Obveščamo vas, da so v letošnjem letu v okviru občinskega proračuna za kmetijstvo namenjena tudi določena sredstva za vhlevljanje govejih pitancev in vzrejo plemenskih telic iz kontrole A oziroma AR Uporabniki so upravičeni do regresa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. VHLEVLJANJE GOVEJIH PITANCEV - minimalni stalež govejih pitancev v hlevu je 3 kom.; - višina regresa po kom. znaša 10.000,00 SIT; regres je mogoče uveljavljati le za pitance kombiniranih pasem in mesnatih pasem govedi; - regres za porabnike uveljavljajo Kmečka zadruga BOHOR, Kmečka zadruga KOSTANJEVICA, Kmečka zadruga KRŠKO, individualno pa preko KSS; - rok za vložitev zahtevkov je do 15. v mesecu za tekoče vlaganje, za pitance, ki so bili vhlevljeni od 1.1.1996 do 30.6.1996, pa do 31.7.1996. Zadnji rok za oddajo zahtevka za mesec november je 5.12.1996. - vloge se vlagajo na občino, na Oddelek za gospodarske dejavnosti; - ob oddaji zahtevka, ki ga vlagajo zadruge za porabnike regresa, je poleg vloge potrebno priložiti še potrdilo o številčenju telet in izjavo KSS, da gre za resničen stalež; - teža telet za tekoče vlaganje zahtevkov za pridobitev regresa naj se giblje v teži 100-200 kg; - ob koncu leta mora porabnik regresa priložiti vlagatelju zahtevka potrdilo o organiziranem odkupu pitancev, ki ga odda občini, za kar tako občina kakor tudi zadruge podpišejo sporazumno pogodbo, in sicer zadruga s porabniki regresa, občina pa z zadrugami; - KSS skupaj z organizatorjem vlagatelja zahtevka spremlja med letom dejansko stanje pitancev ter ob morebitnih nepravilnostih obvešča inšpekcijsko službo. 2. UVEUAVLJENJE REGRESA ZA VZREJO PLEMENSKIH TELIC IZ KONTROLE A OZIROMA AP - regres je mogoče uveljaviti za telice, ki so bile vzrejene od kontroliranih krav iz kontrole A oziroma AP in imajo dober genetski potencial; - regres je mogoče uveljaviti le za telice kombiniranih pasem in črno-bele pasme; - višina regresa za vzrejeno telico znaša 10.000,00 SIT po glavi; - porabnik regresa je rejec, ki vzreja takšne telice; - regres za porabnike uveljavljajo KSS in zadruge na območju občine ob ustrezni dokumentaciji, ki jo rejec dostavi (potrdilo o številčenju in potrdilo o pripustu telice); - zadnji rok za oddajo zahtevka je konec pašne sezone oziroma najkasneje 31.7.1996; - kontrolo med vzrejo spremlja KSS Krško. Namen ukrepa je dolgoročni cilj lastne vzreje telic v občini in s tem preprečevanje klanja dobre plemenske črede ter na ta način stimulirati prodajo lastnih telic. Vse aktivnosti v zvezi s tem ukrepom bosta spremljali KSS in občina Krško. ŽUPAN Danilo SITER ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 18. IN 24. JULIJEM 1996 0 Iz OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. Merkur je prešel iz Raka v Leva, zato vam bo olajšano počutje, vendar tega ne boste dosegli zaradi resničnega sprejemanja, pač pa zato, ker si boste zgradili (kot že mnogokrat doslej) ščit iz navidezne vzvišenosti in nepristopnosti. Še vedno boste nestrpni in živčni. Zaradi Merkurja v Levu boste imeli težave z neko osebo na višjem položaju. Težko se bosta razumela, ker bo vsak gonil svojo. Drugih težav še vedno ni videti, k sreči. Še vedno je najbolje, da greste na aktiven dopust. Če je za vas idealen dopust ležanje in hrana, potem ste si sami krivi. Pazite, kaj in komu boste nekaj obljubili. Vi boste to pozabili, on pa ne. Zelo boste aktivni in še bolj živčni, zato se morate umiriti. Predvsem ne pretiravajte. Športa si privoščite toliko, da boste prijetno utrujeni, potem pa takoj na delo, na tisto, kar vas najbolj veseli. Še vedno ste v situaciji, ko se na različne dogodke zmedeno odzivate. Ne znate se odločiti, kaj bi radi, nočete poslušati pametnih nasvetov in trmoglavite po svoje. Rezultat bo zato vedno slab. Niso vsi ljudje, ki vam skušajo svetovati, slabi, zato ne posplošujte. So dobri in slabi, tako kot vi. S pomočjo napetih situacij in zmedenosti vam je mogoče uspelo najti nekaj, kar vas zelo teži. V vsakem primeru imate možnost, da rešite neko zadevo pri sebi. Le pazite, da ne boste zopet preveč vzvišeni in nepristopni. To ni rešitev, je le beg. Kontrolirajte svojo željo po begu. Težave v poslu še kar trajajo. Za vse, kar se vam zgodi, ste na nek način odgovorni sami. Zato se le pridno učite in spoznavajte sebe. Rešitve so v nas samih in ne v drugih. Kdor obsoja samo druge, je velik revež, kdor ve, da je vse v njem, je svetnik. Lepše se boste pogovarjali z osebo, ki vam je prej delala težave. Če ne gre drugače, je bolje, da z uglajenim, diplomatskim pristopom zgladimo konflikte vsaj površinsko. To je le igra, resnična rešitev je le v [OlOJ resničnem sprejetju tistega, kar nam hoče druga oseba tehtnica povedati. 24.9.-23.10. >s - DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7. 0 0 LEV 23.7.-23.8. Ka («3 ŠKORPIJON 24.10.-22.11. iS STRELEC 23.11.-22.12. VODNAR 21.1 .-19.2. Zopet boste imeli probleme, ker bo vaša sposobnost komunikacije na nuli. Nikakor se namreč ne znate pogovoriti o stvareh, ki so bistvenega pomena. Ali zato, ker tega problema sploh ne vidite, ali zato, ker se bojite reakcij drugih, ali pa zato, ker drugi res tako reagirajo. Veliko možnosti imate, da nekaj storite zase. Če drugega ne, boste imeli malo več energije, kajti v prejšnjem obdobju vam je je primanjkovalo. Vsaj poskusite rešiti problem, ki ga imate s partnerjem. Vsaj poskusite se pogovoriti, ne čakajte, ne odlašajte, sicer bo problem vse večji. Ne bodite preveč optimistični, kadar hočete ustvariti nekaj novega. Vsako situacijo dobro pretehtajte, upoštevajte vse možnosti, nikoli se ne odločajte kar takoj in še najmanj - ne smete nasesti laskanju in prigovarjanju, ker se boste opekli. Bodite realni in popolnoma pozorni. Vaši planetarni vladarji vam še kar naprej pošiljajo čudne pozdrave, zaradi katerih ste lahko malo bolj zmedeni kot prej. Dejstvo je, da se na podzavestnem nivoju res dogaja nekaj, česar ne morete razumeti, pač pa boste šele mnogo kasneje. Ne sekirajte se, sprejmite to, kar je- Vaše težave z nasprotnim spolom so splošnega značaja. Mar ste kdaj pomislili na to, da se mnogokrat v odnosu s partnerjem obnašate kot vaši starši in on kot njegovi -in tak odnos je polomija. Ali veste, kaj pomeni -spoštuj svoje starše«? Ko boste vedeli, se boste osvobodili njihovega vpliva. Bono Baršek Pogovor z Robijem Y Koncert moderne NAS GLAS SEŽE V DEVETO VAS UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6, 8257 Dobova, tel.: 0608/61-058 (The third force) Slovenski glasbeni zvezdniki so se ponovno združili in naredili komad v prid bojevnikom proti aidsu in drogam. Skladbo pa so poimenovali Love message. Pri projektu so sodelovali vsi znani pop glasbeniki, med katerimi so Posavce zastopali s skupino »The third force* iz Krškega. Od drugih znanih imen pa je bilo moč zaslediti še Kozariča, Peleta, Gimme5, Babilon, No one ... Skladba je bila premierno predstavljena v oddaji Poglej in zadeni. Ob izzidu komada pa so izdelali tudi soliden videospot. Vodja projekta je bil novomeški producent Tomaž Borsan, po naročilu Stojana Auerja. Celo razvpiti DJ Time je izjavil, da bo pesem hit letošnjega poletja. The third force se zadnje čase močno udeležujejo studijskega dela in za jesen pripravljajo izid svojega prvenca. Na Poglej in zadeni pa so nastopili že drugič z ramo ob rami vrhunskim glasbenim modelom. Projekt, ki ga trenutno končujejo, bo nared v slabem mesecu. Napovedujejo tudi spremembo v glasbenem slogu, in to v smeri hard rapa (gang rap). To priložnost pa izrabljajo in vabijo na avdicijo vse pevke, ki imajo smisel za tak glasbeni slog. Avdicija bo predvidoma v začetku avgusta. (Mr. Jožo) VIBROFON Sex Pistols ali legende k nam prihajajo z 20- letno zamudo Ljubljana, julija - Legendarni Sex Pistols še živijo in napoved Igorja Vidmarja, daje to koncert stoletja, ni bila iz trte izvita. Kar štiri leta so bila potrebna, da so »pištole- le prepričali in pripravili na veliko svetovno turnejo, ki smo je bili deležni tudi Slovenci. Odločili so se zaradi vabljive vsote funtov in ne zato, ker bi imeli še kaj povedati. To so tudi sami iskreno povedali. Denar je tisto, kar je zopet združilo prvo zasedbo punk-rock skupine številka ena. Redki so, ki z enim duhovne glasbe Krško, 12. julija- V Kulturnem domu v Krškem so že drugič gostovali Celebrant Singers iz ZDA. Glasba, ki so jo izvajali pevci z orkestrom tisti večer, je presegala okvire in je imela en sam cilj. Skozi zvok povezati in prebuditi srca prisotnih, ki se jih je zbralo za polno dvorano kulturnega doma. Predanost bogu je pač najlažje izkazati prav skozi petje svetih imen in hvalnic, kar se je izkazalo tudi tokrat, ko so prisotne zaprosili za sodelovanje ob petju Aleluje. Skozi pesem so prikazali le delček bogate ameriške duhovne kulture in upajmo, da nas obišče še kakšna podobna skupina, ki lajša grenki vsakdan. Na kocertu pa je posebno vlogo igral krški župan Danilo Siter, ki je odlično prevajal in povezoval program. (Mr. Jožo) albumom postanejo legende kot oni. Čeprav je minilo celih dvajset let od ekspanzije punka, ta v zadnjih letih ponovno oživlja in se širi z imeni, kot so Rancid, Green day, Ofspring. Sicer pa punk nikoli ni prenehal obstajati, le trendi mu niso bili tako naklonjeni kot sedaj. Sporočilo je še vedno pred glasbo, a je tudi ta dosegla vidnejšo kakovost v produkciji in izvajanju. Tako danes vse več mularije spet prisega na mrtve idole, kot je eden od pokojnih članov druge zasedbe Sex Pistols (Sid Vicious). Kocertno dogajanje je pričela domača skupina Racija z mešanico že slišanega punk hc-ja. Odlikuje jih le mladostna energija z značilno protestno noto, ki nekontrolirano preskoči mejo moralnega okusa s šovinistično nastrojenostjo, česar pa jim gotovo ne moremo pripisovati v plus. Za zgodovinski trenutek pa so se zbrali tudi Pankrti, ki so jim časi uvajanja v punk pisani v celice spomina. Njihova besedila so še vedno sveža in aktualna kot takrat, ko je šlo zares. In na koncu »pištole«, zaradi katerih se je ta dan v Hali Tivoli gnetlo več kot 5.000 ljudi, ki tudi na sediščih niso sedeli, saj so v poskakovanju spremljali glasbo svoje mladosti. To, da je glasba zvenela kot s plošče prvenca »Never mind the botooks«, ni presenečalo. Ni pa nastop niti približno ponazarjal časa, v katerem so »pištole« nesramno obrekovale vse, kar se je dogajalo v njihovi bližini. Nasprotno je John Lvdon tokrat elegantno poplesoval in obiskovalce ogovarjal s sladkimi besedami kot »we love vou«. Seveda ljubijo naš denar, ki smo ga prinesli, da jih lahko vidimo, preden za večno odidejo v zasluženi pokoj. Vsaj upam tako, ker so si to zaslužili. Koncert je bil resnično posebno doživetje, to se je videlo po reakcijah obiskovalcev. (Mr. Jožo) Paramiks Kabare poleti na gradu Rajhenburg Brestanica, 13. julija - Na gradu Rajhenburg je v zavetju noči in grajskih zidov nastopil kabare Paramiks. V prijetnem vzdušju ob svečah in šampanjcu so občinstvo zbližali Silvo Teršek -vsestranski umetnik, znan predvsem kot radijski novinar, ki predstavlja znane in manj znane Slovence, Meta Malus - pevka, znana predvsem kot astrologinja in napovedovalka prihodnosti, domačinka Meri Avsenak - pevka šansonov in interpretka verzov naših pesnikov, legenda slovenske zabavne glasbe Lado Leskovar, Mia Žnidarič - znana pevka jazza, nestor slovenskih igralcev Jurij Souček z Jurčičevim Krjavljerrt ter Dominik Krt, ki je poskrbel za glasbeno sceno. Paramiks kabare nastopa v tej zasedbi že dve leti in navdušuje občinstvo po vsej Sloveniji. (Z.Z.) Še vedno brez naslova sreda, 10.7.1996 Mislav Maroevič je človek, od katerega se da marsikaj naučiti, le poslušati ga je potrebno; njega in njegove reklame. Po pravici povedano, mi je prav on pokazal prve korake reklamnih spotov. Danes sva po dolgem času zopet posnela enega skupaj, tistega za picerijo Valentine Na sredinih oddajah na Gami MM zadnjih nekaj oddaj redno podeljujemo nagrade turističnih agencij: teden dni Grčije, vikend v Rovinju ... jaz pa sem vse bolj prepričan, da bom tako kot nekaj zadnjih let ... doma in na streetball turnirjih. četrtek, 11.7.1996 Naš glas izhaja ob četrtkih in takrat ga dobim v roke. Tudi danes je bilo tako. Najprej preberem svoj dnevnik, da sam sebe preverim, ali sem se kaj zlagal oz. kaj preveč napisal. Veste, kako je, sedaj je_ demokracija in moramo paziti, kaj delamo. Po dvakratnem preverjanju in listanju časopisa sem ugotovil, da dnevnika ni. Toda zakaj? Med opravljanjem velike potrebe sem se spomnil - nisem ga napisal oz. nisem ga oddal. petek, 12.7.1996 David je na morju, zato je oddajo na Studiu D tehnično vodil Evgen. Zgodovina se ponavlja, kajti ta dvojec brez krmarja je nekoč delal na Radiu Brežice (spremembe je prinesel krmar). sobota, 13.7.1996 Od prve jutranje rose pa naprej sem dan preživel na Rogli, toda na žalost ne kot turist. Kljub vsemu sem imel toliko časa, da sem na pripravah opazil kar nekaj nogometnih ekip iz Hrvaške in eno celo z Bližnjega vzhoda. Na oglasni deski v hotelu so domačini Hrvatom pustili sporočilo z naslednjo vsebino: »Tudmani, pazite se fantov izpod Rogle, v svojih vrstah imajo štiri igralce Ajaxa.« Dan bi se prav lepo končal, če bi v Laškem uredili obvoz; tako pa so me iz Laškega v Brežice poslali preko Ljubljane. V Laškem so bili zaradi piva mnogi v cvetju. nedelja. 14.7.1996 Kar nekaj mesecev je že minilo, odkar je Tomaž Borsan napisal glasbo za najin nov komad; nekaj dni manj imam pripravljeno besedilo; šele danes pa sva se dobila in naredila demoposnetek. Dobro besedilo, super glasba, slaba izvedba ... jutri bova poskusila še enkrat, če ne bo šlo, bo recitiral nekdo drug. (EDI) ^fifft PA SE SLIŠI Novinar v zraku. Na minulem svetovnem vojaškem padalskem prvenstvo v Cerkljah ob Krki je med tekmovalci mrgolelo tudi novinarjev, takšnih iz največjih medijev pa do manjših lokalnih. Na sliki Renato Zorko, športni urednik Radia Posavje - Studia Brežice med javljanjem v vojaškem helikopterju. Ostali novinarji smo mu podvig zavidali in smo si mislili: »Kdor visoko leta, nizko pade.« Na Renatovo srečo se kaj takega ni zgodilo, saj je vrli brežiški novinar do danes ostal nespremenjen. Car z mercedesom. V zadnjem sobotnem dnevniku je bil objavljen pogovor z novim trenerjem KK Interier Vinkom Jelovcem. Prispevek se končuje nekako takole: »Po najinem razgovoru se je Car odpeljal z dvajset let starim mercedesom, kar bi bilo lahko dobro reklamno sporočilo za avtomobilsko znamko nemškega proizvajalca -klube menjam, avtov pa ne!« Se bo zgodilo, da bo posavskim avtomobilskim veljakom ob tem reklamnem sporočilu pojenjala sapa? V kostanjeviškem Kmečkem hramu imajo na »prešžci« poleg ostalega sadja in zelenjave za prodajo še nekaj prezrelih banan, ki pa imajo zaradi dotrajanosti dosti nižjo ceno. Še najbolj očitna razlika pa je, da teh banan ne prodajajo v SIT-ih, temveč v SLT-jih. Po Kostanjevici so bili razobešeni veliki lepi beli plakati, ki so nam želeli sporočiti, da bosta gostilna Kmečki hram in Aktiv kmečkih žena pripravili veliko tekmovanje v košnji, napisani so bili celo vsi sponzorji in podobno. Vse lepo in prav, toda med bralci lepakov je nastala prava zmeda. Ljudje niso namreč vedeli, kje bo potekala ta košnja in ob kateri uri se bo začela. Ena od teorij je bila, da se bo kosilo na neki kmetiji, kjer imajo veliko trave, pa gospodar ne zmore vsega pokositi sam. Helidonov glasbeni kotiček Skupine Metulj, Babilon in Slapovi Tokrat vam predstavljamo tri glasbene novosti, ki so izšle pri Glasbenem založništvu Helidon, in sicer kasete in kompaktne plošče skupin Metulj, Babilon in Slapovi. Mlada in ambiciozna skupina Metulj, ki jo sestavljajo štirje šolani glasbeniki, prihaja iz Prekmurja. Fantje, ki ves svoj prosti čas posvečajo muziciranju in skladanju, so pred časom že izdali kaseto Tistih filmov ne vrtijo več, tokrat pa je pred nami že kaseta in kompaktna plošča Prišle so štorklje nazaj. Skladbe Krila metulja, Hej punca in Prišle so štorklje nazaj so poslušalcem že zlezle pod kožo. Naj tudi vam. Sexesfool Babilon je nadvse zanimiv projekt skupine Babilon, ki je trenutno najbolj priljubljena in najuspešnejša v diskotekah ter zabaviščih. Poleg hitov Kriv za vse laži in Ona, ki sta že nekaj časa uspešnici na slovenskih radijsih postajah in za katera so posneli tudi dva videospota, se Babilon na albumu, ki so ga izvirno poimenovali Sexesfool, predstavlja s še enajstimi skladbami. Prav vsaka od njih je zanimiva, tako tudi dva remiksa uspešnice Kriv za vse laži, kar kaže na izjemno pozornost, ki so jo člani tej skladbi namenili. Eno leto je že minilo, odkar je izšel Čebelar, in Lojze Slak je s svojimi godci pravkar končal snemanje novega albuma, ki nosi ime Ko zaslišim znano melodijo. Album bo izšel pri Glasbenem založništvu Helidon v obliki kasete in kompaktne plošče v prvi polovici julija. Lojze Slak pravi, da je s snemanjem in projektom zelo zadovoljen, mi pa seveda upamo, da boste zadovoljni tudi vi. Naj predstavimo še najnovejši izdelek s področja narodnozabavne glasbe, in sicer kaseto in kompaktno ploščo skupine Slapovi z naslovom Po domače, malo drugače. Vsi, ki Slapove poznajo, se strinjajo, daje naslov kar pravšnji, saj so Slapovi drugačni od drugih skupin, vendar še vedno takšni, da jih ni težko prepoznati, in še vedno zvesti sebi. Ostaniti tudi vi zvesti njim. (Galex) $ v %/z Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23 174, 323 300 Telefax:+386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bost* klicali. Vsakdan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. Glasbeni gost Lopatic Family Ban d na dežju Družinska glasbena skupina Lopatic Familv Band glasbenim poznavalcem v Posavju ni neznana. Deluje že pet let, sestavljajo pa jo oče Silvester ter sinova Rok (17 let) in Jure (15). Na začetku so se ukvarjali predvsem z glasbo, namenjeno otrokom in mlajšim poslušalcem, v zadnjem času pa so se posvetili modernejši pop-rock glasbi, ki je namenjena širšemu krogu ljudi. Leta 1993 so v samozaložbi izdali kaseto Za vsakogar nekaj, ki so jo predstavili na številnih slovenskih radijskih postajah, v tiskanih medijih in v televizijskih oddajh Poglej in zadeni, Klub Klobuk in Kaličopkovizija. Seveda so ves čas tudi veliko nastopali in sodelovali pri projektu Slovenski Band Aid v oddaji Poglej in zadeni. V lanskem letu so zaradi glasovnih težav (mutacija) za krajši čas opustili žive nastope, seveda pa ne tudi ukvarjanja z glasbo. Fanta sta namreč nadaljevala šolanje na glasbeni šoli, saj Rok obiskuje srednjo glasbeno šolo v Ljubljani (klavir, smer jazz), Jure pa po končani nižji glasbeni šoli za kitaro še kontrabas. Pred dnevi je pri Glasbenem založništvu Helidon izšla najnovejša kaseta skupine Lopatic Familv Band z naslov Na dež. Izdelek nameravajo predstaviti na radijskih postajah po vsej Sloveniji, dogovarjajo pa se tudi za videospot za naslovno skladbo Na dež. Osrednja predstavitev kasete bo konec avgusta v Brežicah, kasneje pa tudi po slovenskih diskotekah. V oddaji Poglej in zadeni se bodo verjetno ponovno predstavili jeseni, morda tudi v oddaji Nedeljskih 60, upajo pa, da bo videospot uvrščen tudi v Roko ročka. (Galex) Obetajoči harmonikar V Posavju živi veliko mladih nadarjenih harmonikarjev. Tako so se nedavno predstavili na srečanju harmonikarjev na Studencu številni mladi glasbeniki. Med njimi je nastopil tudi petnajstletni Roman Sterlekar iz Sevnice, ki je s svojo frajtonarico zelo obetaven. Navdušenje zanjo je dobil že, ko je bil majhen, predvsem ob gledanju televizije. Starši so ga v njegovi želji podprli in mu ves čas stoje ob strani. Z 11 leti je začel igrati na štirivrstčno diatonično harmoniko Melodije Mengeš. Pravega učitelja je našel v Toniju Sotošku, priznanem harmonikariu. ki ie hitro v niem odkril talent. Postal je njegov prvi učenec. Enkrat na teden ga oče vozi v Koprivnico na vaje, ki so sicer kratke, pa zelo intenzivne. Njegova vzornika sta Franc Mihelič in seveda njegov učitelj Toni Sotošek. Sedaj nastopa s trivrstično harmoniko Kapš v posamično na raznih zabavnih prireditvah ter harmonikarskih tekmovanjih. Roman je letos nastopil na ansamblu Tonija Sotoška, ki šteje 13 članov, starih od 10 do 17 let, tako da lahko od njih še veliko pričakujemo. Nastopajo skupaj in modni reviji srednje tekstilne šole iz Sevnice, ob zaključku šolskega leta v OŠ Savo Kladnik, pred kratkim pa še na harmo- nikarskem tekmovanju na Studencu, ki se ga je udeležil že tretjič. Ž e lansko leto se je uvrstil v polfinale v Rogaški Slatini, vendar se zaradi hude konkurence in pomanjkanja izkušenj ni uvrstil naprej. Letos se je spet uvrstil v polfinale s pesmijo Franca Miheliča Majsko cvetje. V polfinalu, ki bo sredi avgusta v Postojni, pa se bo predstavil z Miheličevo pesmijo S harmoniko na obisku in venčkom narodnih. V tem času se bo še izpopolnil in dozorel, tako da ima precej možnosti za uvrstitev v finale septembra v Ljubečni. »Če bom vztrajen in bom harmoniki posvetil dovolj časa, lahko še veliko dosežem,« pravi Roman. »Upam, da prehod iz osnovne v srednjo šolo ne bo preveč moteče vplival na to.« (Z.Z.) NAGRADNA KRIŽANKA DANCING CLUBA FLAMINGO Sponzor tokratne križanke je Dancing club Flamingo, ki ga je moč najti v krškem hotelu Sremič. Podjetnik Janko Hausman z Bleda, ki se ukvarja z gostinstvom že 26 let, je v prenovo nočnega bara hotela Sremič vložil 200 tisoč nemških mark. Tako je Krško po več letih dobilo pravo nočno zabavišče -Dancing club Flamingo. Nočno življenje se vrača v Krško, cene pa so vsaj za zdaj najnižje med tovrstnimi lokali v Sloveniji. Prenovljeni prostori lahko sprejmejo do 120 obiskovalcev, ki lahko vsak večer med dvaindvajseto in četrto uro zjutraj uživajo v dobri zimzeleni glasbi ter artističnem programu prikupnih plesalk, redno pa bodo tu gostovala tudi znana pevska imena iz Slovenije in Hrvaške. Prepričani smo, da boste z izbranimi pijačami in hladnim prigrizkom vrhunsko postreženi, saj Vam bo postregel najboljši natakar v državi - Marjan Bogovčič. Nagrade za reševalce: 1. šampanjec v Dancing clubu Flamingo; 2. buteljka vina v Dancing clubu Flamingo; 3. videokaseta; 4. in 5. zgoščenka. Rešitev pošljite najkasneje do sobote, 27. julija 1996, na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23,8270 Krško, s pripisom »Križanka Flamingo«. GRŠKA 30GINJA VIODRO STI Hotel Sremič Krško Vsak večer erotični program SESTAVIL BOJAN MACUR POROTNIK NA SODIŠČU MOŠKO IME ZAGOVORNIK IDEJE FRANC. SKLADATE LfJ Edouord JEZERO V ČADU OSEBA IZ OTELA PRVI RIMSKI ZALOŽNIK OKRASNA RASTLINA POSEBNI ODTIS ČLANKA R STROKO VNJAKI ZA VINA O MASC0BN0 1KIV0 VSE V REDU PETER AVSEC PESTNER CAPKOVA DRAMA PRAVU. VODJA RAZBOJ NIKOV MUSLIM. ROMAR. MESTO NAŠ GLAS \ OTOK V ALEUTIH NAŠ GLAS GRADBENI DELOVODJA ŠVICAR. LETOVIŠČE MNOŽINA GERMAN OREL ŠVICAR. MATE MAT. u L R POZIV DANSKI JEZIKOSl DVORAZS. TABELA KRČMA, GOSTILNA R NADAV DEL OBRAZA KIJ LADIJSKI VIJAK A ANTON AŠKERC ŠKODBA ERIK NOVAK KALCIJ ODTENEK ZDRAVILNA RASTL. K BLAGO ZA BRISANJE NOSA POLOŽAJ PRI JOGI Tek za certifikati Borci opeharjeni? Na nedavni skupščini območne zveze borcev Krško so se nekdanji borci pogovarjali tudi o svojem položaju v lastninjenju in trgovanju s certifikati, žal pa stvari ne tečejo povsem tako, kot bi se zdelo prav. Člani zveze borcev so svoje certifikate v velikem številu prepuščali skladu Krona senior, vendar je v tem času prišlo že do nekaterih sprememb, ki v slabši položaj spravljajo predvsem imetnike certifikatov. Predsednik brežiške območne zveze borcev, Martin Kolar, meni, da je ena od pomanjkljivosti tudi to, da so »presahnila« pooblastila, s katerimi je imetnike pri investicijski družbi zastopal njihov predstavnik. Še zlasti to prizadeva borce, saj so mnogi bolni in onemogli, sami pa ne morejo niti spremljati tekočega lastninskega dogajanja, kaj šele uveljavljati svoje interese, (nic) Nova maša pri sv. Duhu Veliki Trn, 7. julija - Nova maša je prvo darovanje svete maše po posvečenju novomašnika v domači cerkvi. Zadnjo novo mašo na Velikem Trnu je imel leta 1954 domačin, danes že pokojni Stanko Hribšek, tokrat pa so pri Svetem Duhu slavili novomašnika Silvestra Fabjana. Novomašni program se je začel s tridnevnico v treh podružnih cerkvah v fari, v soboto pa je bil sprejem novomašnika pred domačo cerkvijo. Naslednji dan so se ob 5. uri zjutraj oglasili zvonovi vseh cerkva v fari in s slovesnim pritrkavanjem razglasili novo mašo, ki se je pričela popoldne in na kateri se je zbralo okrog 60 duhovnikov, bogoslovcev, ministrantov in okoli 1.500 okoliških ljudi. Po dve uri in pol trajajoči maši je bila za vse pogostitev pred kulturnim domom na Velikem Trnu. Za hrano in pijačo so poskrbeli farani sami, gostinske usluge pa je ponudila gostilna Žolnir. Novomašno slavje se je končalo z večernicami, ki jih je vodil novomašnik. Navadno novomašnik ne ostane v rojstni župniji, tako bo tudi Silvester Fabjan prevzel prvo kaplansko mesto v Ljubljani v cerkvi Sv. Petra. (Mo) V pekarni Kaj je to pekarna? Kako pečejo kruh in pecivo? Katere sestavine potrebujejo? To smo se spraševali vse do zadnjega naravoslovnega dne, ko smo se odpravili v Dobovo v pravo pravcato pekarno. Mlad, toda izkušen pek nam je razkril skrivnosti pekarne. Na vprašanja smo dobili bogate in zanimive odgovore. Ogledovali smo si stroje, ki so pekom v pomoč pri njihovem delu. Nato nam je dal pek testo in tudi sami smo poskusili splesti štručko. Nekaterim je šlo delo zelo dobro od rok. Ugotovila sem, da je to lepo, a zahtevno delo. (Nina Paič, 5.b, OŠ Brežice) Naš izlet v Logarsko dolino Učenci 1.b razreda na OŠ Jurija Dalmatina smo se odločili, da gremo na izlet v Logarsko dolino. Ker smo želeli, da bi nam bilo lepo, smo povabili še naše starše, sestrice in bratce. V sončnem sobotnem jutru nas je pot vodila mimo Sevnice, Radeč, Zidanega Mosta in Celja. V Spodnji Savinjski dolini smo občudovali prostrana polja, na katerih raste zeleno zlato, in se peljali skozi Žalec, središče slovenskega hmeljarstva. V Mozirskem gaju smo se nasitili in odžejali, starši pa so se okrepčali z jutranjo kavico. Nato smo nadaljevali vožnjo proti Logarski dolini. Ob vhodu v dolino se je odprl pogled na razpotegnjen travnik in znamenito Logarjevo lipo. Ob Vaje v slogu - R. Queneau 210. Učni center Slovenske vojske Cerklje ob Krki vabi na ogled gledališke predstave slovenskega kulturnega društva Tabor (Opčine. Trst) z naslovom Vaje v slogu - R. Oueneauv režiji Bdite Frančeškin, za glasbo pa je poskrbel Nevio Miklavčič. Predstava bo v sredo, 17. julija, ob 20.30 v Prosvetnem domu Cerklje ob Krki, pol ure pred pričetkom pa bo na platoju pred dvorano nastop mladih glasbenikov, med njimi tudi vojakov učnega centra. (Galex) Naš prvi postanek v Mozirskem gaju robovih doline pa se je ustavil pogled na gorah, ki ponosno kipijo v višino in ponujajo izletniku enkratne planinske užitke. Gore so bile obsijane s soncem, ponekod pa se je še belil sneg. Pripeljali smo se do Koče pod slapom Rinka in se povzpeli do koče Orlovo gnezdo, od koder se ponuja lep razgled na slap Rinko, ki pada 90 m globoko. Ob vznožju slapa smo se prepustili tisočem drobnih kapljic, da so nas osvežile. Ko smo svojim prijateljem poslali pozdrave s potepanja po Logarski dolini, smo se odpeljali do Plesta in si ogledali še slap Palenk, nato pa nadaljevali pot proti Celju. Ustavili smo se pri skalni luski Igla, pod katero je znani Presihajoči studenec. Postali smo nekaj časa, a vode nismo dočakali, saj je studenec zaradi suše presahnil. Sonce je skozi okna avtobusa neusmiljeno žgalo ves dan, zato nam je bilo neznosno vroče. Kljub temu nas dobra volja ni zapustila. Otroci so si krajšali čas s petjem in pripovedovanjem šal. Ohladili smo se v Ljubnem, kjer smo se ob Savinji v senci dreves igrali in se lovili. Z zanimanjem smo si ogledovali velike nagrobne spomenike, zgrajene iz pohorskega marmorja v rimskih časih, in poslušali zgodbice, ki nam jih je pripovedoval vodič. Vsi smo težko pričakovali še zadnji postanek v Žalcu, kjer smo si pri Štormanu potešili žejo in lakoto z veliko pizzo. Potem pa smo se dobre volje in polni lepih doživetij odpeljali proti domu. Bilo je enkratno. Učenci 1.b razreda in učiteljica Helena Baškovič Oražnove želje se izpolnjujejo Kostanjevica, julija - V Oražnovo hišo na Oražnovi ulici so že prišli prvi gostje, zdravniki, s tem pa se je tudi končno uresničila želja dr. Ivana Oražna (8.2.1869 -11.3.1921), mecena medicinske fakultete v Ljubljani, kije hišo zapustil študentom svoje fakultete. Dolgo je trajalo, da se je uresničila, pa vendar. Denar za prenovo stare hiše so zbrali na medicinski fakulteti. Šest na novo opremljenih apartmajev bo na razpolago študentom medicinske fakultete in zdravnikom, ki bodo prišli v Kostanjevico na oddih. V spodnjem delu je tudi spominska soba dr. Ivana Oražna, ki jo bodo kmalu opremili. (Lea) Filatelisti ob padalskem prvenstvu Brežice, julija - Filatelistična entuziasta Vekoslav Krahulec in Franjo B. Gregi sta ob svetovnem vojaškem padalskem prvenstvu v Cerkljah ob Krki izdala ovojnico in spominski žig prvega dne. Ovojnica ima dotiskan znak CISM in slovensko besedilo, je »phila formata« in je izšla v majhni nakladi - zaradi samozaložbe. (Ika) CISI 8 ^CBMJE* Popravek Odprte strani Našega glasa Naš glas je 20. junija v poročni dvorani gradu Mokrice organiziral okroglo mizo, na kateri je tekel pogovor o glasbenem izobraževanju v Posavju. Žal pa je prišlo pri prispevku o tem (Naš glas številka 27, 4. julij 1996) do dveh neljubih napak, za kar se opravičujem. Big band, ki je zelo napredoval in je vrhunski ljubiteljski ansambel, ni na zadnjem tekmovanju dosegel 96,2 odstotkov točk. Na tekmovanju v koncertni skupini najboljših slovenskih orkestrov je namreč nastopil Pihalni orkester Videm, ki si je z osvojenimi 98,42 odstotki možnih točk priigral zlato plaketo s pohvalo. Do druge neljube napake pa je prišlo pri navedbi avtorja celostne podobe krške glasbene šole. Za pomoč so zaprosili Romana (ne Rudija) Stoparja iz podjetja Agenda. Avtor OBČINA KRŠKO OBJAVLJA PROGRAM Intervencije so predvidene za: - subvencioniranje delovanja aktiva kmečkih žena SIT 400.000,00 v - subvencioniranje delovanja podeželske mladine 400.000,00 POSPEŠEVANJA KMETIJSTVA V LETU 1996 - izobraževanje kmetov 1.500.000,00 SKUPAJ ....................................................................... 2.300.000,00 V skladu z razvojnimi cilji ohranjanja in razvoja kmetijstva v občini Krško se proračunska sredstva namenjajo za spodbujanje živinorejske in rastlinske proizvodnje ter druge oblike pospeševanja razvoja. Za SKUPAJ ................................................................. ..........14.460 000,00 6. OSTALE INTERVENCIJE Intervencije so predvidene za: SIT posebne namene je občinska interventna sredstva mogoče uveljavljati 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA - subvencioniranje analize zemlje tft krme 300.000,00 na podlagi posebej določenih pogojev, ki so opredeljeni v programu. Intervencije so predvidene za: SIT - servisiranje silokombajnov in testi* škropilnic 300.000,00 - obnovo trajnih vinogradniških površin - druge ukrepe 1.390.000,00 Interventna sredstva bodo usmerjena v naslednje namene: 1 ha x 500.000,00 - vinogradniško polnilno linijo in kletarsko opremo 4 kom. x 300.000,00 = 500.000,00 SKUPAJ ....................................................................... 1.990.000,00 1. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA =1.200.000,00 Intervencije so predvidene za: SIT - regresiranje obrestne mere za pripravo sadjarskih in vinogradniških parcel 7. CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVA VASI 4.500.000,00 - regresiranje nakupa plemenskih telic 2.000.000,00 20 kom. x 40.000,00 = 800.000,00 - sofinanciranje nabave rastlinjakov in plastenjakov 3.000.000,00 8. VINSKE CESTE 3.000.000,00 - regres za nakup plemenskega bika 3 kom. x 30.000,00 - regresiranje nakupa plemenskih svinj = 90.000,00 SKUPAJ ................................................................. ............6.700.000,00 9. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI - podpora razvoja turističnih kmetij, in sicer: 80 kom. x 8.000,00 = 640.000,00 3. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMUIŠČ - pri razvoju nastanitvenih kapacitet, - regresiranje nakupa plemenskih merjascev Intervencije so predvidene za: SIT - izletniške turistične kmetije, 6 kom. x 15.000,00 = 90.000,00 - vzdrževanje melioracijskih sistemov 800.000,00 - pomoč pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - regresiranje nakupa plemenskih kozlov in ovnov • spodbude pri izvedbi agromel. posegov na kmetijar - podpora promocije domače kulinarike, 4 kom. x 5.000,00 = 20.000,00 15 ha x 30.000,00 = 450.000,00 - ciljno izobraževanje za izvajanje turizma na kmetiji, - regresiranje nakupa plemenskih koz in ovac - spodbude pri izvedbi agromel. posegov na območju Gorjancev in Bohorja - druge dopolnilne dejavnosti. 100 kom. x 3.000,00 = 300.000,00 70 ha x 40.000,00 = 2.800.000,00 - regresiranje pripusta plemenskih kobil - sanacijo melioracijskih sistemov 500.000,00 SKUPAJ ....................................................................... 5.000.000,00 270 kom. x 3.000,00 = 810.000,00 - sofinanciranje komasacije 500.000,00 - zavarovanje plemenskih žrebcev - sofinanciranje urejanja pašnikov za drobnico H 10 kom. x 10.000,00 - vzreja plemenskih telic iz kontrole A oz. AP = 100.000,00 30 ha x 30.000,00 - sofinanciranje urejanja pašnikov za govedo = 900.000,00 SKUPAJ ....................................................................... 47.000.000,00 Podrobnejše informacije dobite pri 141 kom. x 10.000,00 1.410.000,00 20 ha x 30.000,00 m 600.000,00 - vhlevljanje govejih pitancev - Kmetijski svetovalni službi, 800 kom.x 10.000,00 - promocija konjskega mesa 8.000.000,00 = 500.000,00 SKUPAJ ................................................................. ............6.550.000,00 - kmečkih zadrugah Bohor, Krško in Kostanjevica ter - Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško. - pospeševanje čebelarstva = 500.000,00 4. VETERINARSKE DEJAVNOSTI 2.500.000,00 - nabava hladilnih bazenov 15 kom. x 40.000,00 = 600.000,00 ŽUPAN I - nabava mlekovodov 3 kom. x 200.000,00 N = 600.000,00 5. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA Danilo SITER lil«-!!!,:.......s,f mmmmMMmMiii Prvi mladinski ribiški tabor t Brestanica, od 1. do 5. Julija - V organizaciji Ribiške družine Brestanica-Krško je na ribnikih v Mačkovcu pri Brestanici potekal prvi mladinski ribiški tabor Zveze ribiških družin Novo mesto, ki se ga je Goran Anžiček je ulovil najtežjo ribo -tolstolobiko, kije tehtala 4.980 gramov. Udeleženci tabora na gradu Rajhenburg udeležilo 14 mladih ribičev iz petih ribiških družin, in sicer iz Kostanjevice, Metlike, Sevnice, Črnomlja in Brestanice-Krškega. Manjkali so le predstavniki iz dveh najštevilčnejših ribiških družin, Novega mesta in Brežic. Mladi ribiči so se seznanili z ureditvijo slovenskega sladkovodnega ribištva, tekmovalnim ribolovom, castingom (suhimi disciplinami), biologijo rib, ekologijo vodnih ekosistemov in naravo ob ribnikih. Ogledali so si tudi grad Rajhenburg, kostanjeviško jamo in svetovno vojaško padalsko prvenstvo na letališču v Cerkljah. Na tekmovanju v lovu rib s plovcem je zmagal Goran Anžiček (RD Kostanjevica), drugi je bil Matevž Bregar (RD Brestanica-Krško), tretji pa Andrej Vanič (RD Kostanjevica). Zadnji dan tabora so bile na slovesnosti podeljene tudi nagrade za najboljše spise, ki so jih na temo Voda je vir življenja pisali sedmošolci novomeške regije. Knjižne nagrade so prejeli: Mateja Jazbinšek (OŠ Sevnica), Urška Ramovš (OS Šentrupert), Ksenija Dvoršak (OŠ Brestanica). Za odlično organizacijo mladinskega ribiškega tabora gre zahvala tudi vsem predavateljem in podpornikom, ki so omogočili njegovo izvedbo. (Galex) 32-letnica turističnega društva Krška vas Nadaljevanje s 1. strani Priznanje Turistične zveze Slovenije sta ob jubileju prejeli občina Brežice in Turistično društvo Krška vas. Priznanje TZS so prejeli tudi Marjanca Ogorevc, Jože Prah, Vlado Deržič, Viljem Pavlic. Podelili so še vrsto zlatih, srebrnih in bronastih odlikovanj. Deset učencev je prejelo knjižne nagrade za spis »Gostoljubje - nasmeh turizma«, najboljša spisa pa sta napisala Jaka Piltaver iz OŠ Brežice in Jasmina Starčevič iz OŠ Velika Dolina. Prva začetnika na področju turizma v Krški vasi pa sta bila Maks Toplišek in Ludvik Hren, ki sta na začetku ljudi preko radia učila, kako naj se s turisti obnašajo, da je pomembno, če hiše krasijo rožice, skratka, da so domovi lepo urejeni. Popoldne je bila povorka izpred gasilskega doma, na čelu z zastavonošo, kočijaži pa so popeljali goste po vasi, kasneje sov kočiji vozili tudi otroke, kar je bilo pravo veselje. Nastopu padalcev so sledile krškovaške igre, ki jih je otvoril brežiški župan Jože Avšič. Zmagali so seveda domačini. Za večjo svečanost so poskrbele godbe na pihala, iz Kostanjevice, Šentjerneja in Loč. Sledil je zabavni večer z ansamblom Karavans. (Lea) Aktivne počitnice za sevniške otroke Oratorij '96 Nadaljevanje s 14. strani tudi kupujejo sokove in sladkarije v svojem bifeju. Oratorij »deluje« od ponedeljka do sobote. Vse počitnice otroci sledijo zgodbi z naslovom Sonce za vse, prirejeni po Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem. Vsak dan poslušajo delček zgodbe - temo dneva in pri tem spoznavajo kulturo Slovanov, njihove običaje, bogove, na koncu pa tudi vzgojni nauk. Ves dan potekajo tudi številne igre, ki jih pripravijo mladinci - animatorji. Popoldan pa so na vrsti interesne delavnice: plesna, grafična, šiviljska in lutkovna. Organizirali so tudi izlet v Belo krajino, piknik v naravi in kopanje na bazenu. (Z.Z.) ' Življenje na podgorjanskih kmetijah je težko Popestrijo ga že vsakdanje stvari, košnja na primer . Blatnik, 14. julija - Pri zidanici Milana Herakoviča je bilo že v nedeljo dopoldne prav živahno, saj so se kmetje iz tamkajšnjih vasi. Planine, Brezij, Prušnje vasi, Gradenj, Mladja in Gradca, fizično in psihično pripravljali na veliko tekmovanje koscev. Seveda so najprej dodobra nabrusili svoje kose. Tekmovanje je pripravilo gostišče Kmečki hram v sodelovanju z Aktivom kmečkih žena pod Gorjanci. Prva igra je bila moštvena košnja, kjer so zmagali kosci iz Gradca. V košnji posamezno je bil prvi Anton Sintič. V tretji igri, spretnostni vožnji s traktorjem s prikolico, pa je bil najboljši Martin Kodrič. Sledila je zabava z duom Gigolo iz Sevnice pozno v noč. Članico aktiva kmečkih žena, Justino Stipič iz Gradenj, smo povprašali, kakšno se ji zdi življenje na kmetiji sedaj v primerjavi z leti nazaj: »Življenje je boljše, ker so sedaj razni stroji, naprave in pripomočki, tako za kmetijstvo kot tudi za gospodinjstvo. Standard ljudi v Gorjancih pa vseeno upada, saj je delo tu gori izredno težavno; hribovit svet, veliko nevarnosti s stroji, delovnih nesreč, oddaljeni smo od mesta, trgovin, služb. Pri nas se ukvarjamo samo s kmetijstvom, saj imamo 13 ha zemlje. Kmetijska politika bi se morala korenito spremeniti: hribovskim kmetijam bi morali dati, kar jim pripada, in pomagati kmetom v teh predelih, naši proizvodi bi morali biti cenjeni ravno tako kot drugod. (Lea) Grad Podsreda Karel Plemenitaš se predstavlja Grad Podsreda, 5. julija _ Med številnimi razstavljala slikarskih in kiparskih del, ki najdejo razstavni prostor v grajskih prostorih, se vsake toliko časa pojavi tudi kakšen domačin. Letos je ta čast doletela slikarja Karla Plemenitaša iz Tržišča pri Rogaški Slatini. Umetnik se je šolal na srednji šoli za grafično oblikovanje v Ljubljani in tam nadaljeval šolanje na slikarski akademiji, kjer je leta 1978 diplomiral pri Andreju Jemcu in Marjanu Pogačniku. V letu 1981 pa je končal še specialko za grafiko pri Bogdanu Borčiču. Kot grafik in keramik živi in dela v Ljubljani. Predstavlja se z grafiko, risbami, kolaži in keramiko. Med upodobljenimi liki prevladuje trikotnik, ki ga umetnik uporablja v vseh mogočih pozah. V njegovih slikah se zrcalita želja po redu in želja po svobodi. Dela so v glavnem abstraktna in obiskovalca mnogokrat pustijo brez prave predstave glede na naslov dela. Abstraktna drevesa, voda, narava, pokrajina in letni časi v različnih tehnikah in različnih materialih so nastali v zadnjih desetih letih. O slikarju in njegovem delu priča bogat katalog, ki ga je mogoče kupiti ob ogledu razstave. Ob otvoritvi je nastopil kitarist Dušan Pavlin. Navzoči so bili številni gostje, od slikarjev, gospodarstvenikov, kulturnikov do številnih občudovalcev gradu, med katerimi je bilo kar štirideset udeležencev mednarodne delavnice Kozjansko '96. Gost je bil tudi Martin Graf, uslužbenec nemškega veleposlaništva, ki med drugim skrbi tudi za kulturno sodelovanje med državama. Razstava bo odprta do 30. avgusta. V tem času si obiskovalci lahko ogledajo tudi mednarodno razstavo Evropsko uporabno steklo. Grajske zbirke si lahko ogledate vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. (Toni) Nekdanje »mestne hiše« ni več Staro hišo na Oražnovi ulici ali na Malem placu so že podrli, o kakšni hiši ni več nobenih sledov. Ostali pa bodo spomini, predvsem tistih ljudi, ki so živeli v njej. Slavko Kržičnik, upokojenec: »Na žvagi' sem s svojo družino živel okoli 50 let, v tako imenovani mestni hiši. Tam sem bil vsem vedno na razpolago. Tehtal sem vse, kar je kdo pripeljal: živino, prašiče, koruzo, pravzaprav vse vrste kmetijskih pridelkov, največ pa volov. Tehtnica je bila zelo točna in je zdržala do 5 ton in pol. Sem so prihajali predvsem kmetje iz bližnje okolice, pa tudi od malo dlje, celo iz Šentjerneja, največji naval je bil pred sejmi in odkupi. To delo sem opravljal do zadnje ure, kljub temu, da že nekaj let ne živim več tam. Res je, da jo je bilo potrebno odstraniti, ker zaradi majhne zmogljivosti ni prišla več v poštev, če pa bi jo dali popraviti in ponovno registrirati, bi to veliko stalo. Vseeno bi nova prav prišla, vendar sem res ne sodi. Ideja o mestnem trgu na tej lokaciji pa se mi zdi v redu, samo manj prometa bi moralo biti po otoku.« Zahvala za vse to gre Rafu Pinosi, idejnemu vodji letošnjega oratorij a. Otroci so navdušeni nad počitnicami, sicer pa poglejmo, kaj o njem sami pravijo: Boža Cvitko, gospodinja: »Spominjam se, da so kmetje kar precej uporabljali to tehtnico, predvsem v času žetve je bila vedno gneča. Ko še v klavnici niso imeli svoje tehtnice, pa so kmetje, veliko tudi iz hribovskih vasi, sem pripeljali tudi klavno živino. Mislim, da bi jo lahko popravili ali naredili novo. Tudi prav, če se bo naredil mestni trg, mislim pa, da bi se moral promet na otoku zapreti, tako da bi bil mir, pa še cesta ne bi bila tako luknjasta. Kulturne in športne prireditve pa bi se potem tu lažje in mirneje odvijale.« Pepi Kržičnik, upokojenec: »Še pred vojno sem peljal na žvago' kostanjeva drva, ki sem jih imel za prodajo, živino in kmetijske pridelke. Veliko ljudi s hribov je hodilo tja, saj druge tehtnice v okolici ni bilo. Toda, če zadnje čase ni bilo več toliko prometa, ker je premalo zdržala in ker imajo sedaj že tudi v klavnici in drugod svoje tehtnice, so jo verjetno morali odstraniti. Škoda. Včasih, ko so bili po Kostanjevici še kostanji, se spominjam, da smo imeli trg, kjer se je prodajalo sadje in podobno.« (Lea) David Šimunič, 10 let: »Oratorija se odeležujem že četrto leto. Najbolj uživam v igranju namiznega nogometa, rad pa tudi zmagujem v tekmovalnih igrah, saj pri njih dobi naša skupina točke.« co » Kristina Šimunič, 11 let: »Letošnje počitnice se mi zdijo boljše kot druga leta. Novost je, da je oratorij organiziran kot država. Letošnja tema, Sonce za vse, mi je zelo všeč, morda tudi zato, ker me zanima zgodovina. Všeč pa so mi tudi pesmi, ki jih kažemo s kretnjami rok.« Neža Zupančič, 9 let: »V oratoriju mi je najbolj všeč to, da imamo svoj denar, šile, s katerim tudi kupujemo sokove in sladkarije v bifeju. Želim si predvsem veliko iger z vodo, malo pa pogrešam glasbeno delavnico, ki je bila prejšnja leta, sicer pa se mi zdi vse ostalo zelo v redu.« iiiliiltS. KiSKir ::>f 's-SM?'« .'¦¦¦¦¦¦. Krški prvoligaš tudi letos cilja visoko Vinko Jelovac na čelu Interierja Dolgo se je govorilo in na koncu se je res zgodilo. Pred dnevi je predsednik Košarkarskega kluba Interier Krško, Drago Radej, podpisal dveletno pogodbo z novim trenerjem Vinkom Jelovcem. Legenda slovenske košarke. Car, kot ga kličejo prijatelji, prihaja po dolgih letih igranja v ljubljanski Olimpiji in jugoslovanski državni reprezentanci (rekorder z 240 nastopi za državno reprezentanco) in vodenju številnih ekip doma in v tujini v Krško. Drago Radej, predsednik KK Interier: S prihodom Vinka Jelovca v Krško smo naredili veliki »boom«, ker je to igralec z najdaljšim stažem v reprezentanci Jugoslavije. V Olimpiji je bil Jelovac 17 let kot igralec in trener, šest let je bil trener v Italiji in Puli, zadnji dve leti pa je vodil ekipo iz Osijeka. Povsod je naredil uspeh oz. je za sabo puščal rezultate. Čeprav je bilo potrebno nekoliko globje seči v blagajno, smo se odločili za Jelovca, ki nam daje garancijo, da se bo dobro in kakovostno delalo ter da prihaja človek z veliki igralskimi in trenerskimi izkušnjami.« Po podpisu pogodbe z Ivom Nakičem je klub okrepil še Vojko Herksel na mestu tehničnega direktorja. To je človek, ki pozna vse košarkarske resorje, njegovo delo je povsem profesionalno, saj bo organiziral in vodil delo v klubu. Za leto dni je pogodbo podpisal še Nebojša Razič, ki je ta trenutek državno reprezentanco. Razič je dokaj neugoden krilni igralec, ki lahko igra tudi na položaju krilnega centra. Za eno leto je podaljšal pogodbo Habib Ademi, Misel Krajcar pa ostaja v Intererierju še naslednja štiri leta. Ostali stari igralci so vezani na daljše obdobje, tako da ostaja del ekipe nespremenjen. V klubu se bodo morali še odločiti med preizkušenim Kraljem in mladim Kukičem, zadnjo pa bo pri izboru imel trener Jelovac. Trenutno potekajo tudi pogovori z VValterjem Jeklinom, ki je igral za ljubljansko Olimpijo. Po besedah Draga Radeja obstajajo realne možnosti za sklenitev pogodbe, čeprav v klubu še iščejo tujega plavmakerja, kar bi lahko bil Pri Interierju ne zanemarjajo niti mlajših selekcij, saj bodo v letošnjem letu še dopolnili dve pionirski vrsti in zaposlili profesionalnega trenerja, ki bo vodil klubski podmladek. To funkcijo bo opravljal Ranko Djurič, dosedanji pomočnik trenerja Mahoriča, ki že ima izkušnje z mladimi, saj je v Zenici vodil mladinske vrste. še tujec, a se zavzema za pridobitev slovenskega državljanstva, kar bi mu omogočilo tudi vstop v slovensko nekdanji igralec splitske Jugoplastike in jugoslovanski reprezentant Sretenovič. Vse pa je zaenkrat še odvisno od odločitve o centru ekipe. »Odprto je še mesto centra, vendar je možnost, da igramo tudi brez pravega centra. Zato obstajajo možnosti, saj so Razič, Nakič in Ademi dvometraši, z nakupom še enega visokega igralca pa bi lahko sestavili zelo neugodno ekipo, proti kateri se bi nasprotniki težko branili. To je sistem moderne košarke, brez klasičnega centra, česar se Prvi mednarodni nogometni turnir v Brežicah Brežice, 12. In 13. julija - Brežice so priredile nogometni turnir prvakov Slovenije in Hrvaške, med katerimi je v petek zmagal NK Publikum z rezultatom 7:6 po streljanju enajstmetrovk, izid regularnega dela srečanja pa je bil 1:1. Na domačem terenu je igral tudi domačin Marko Mitič za NK Publikum, ki se je po poškodbi z dvema tekmama prvič predstavil domačemu občinstvu. V soboto je v tekmi za tretje mesto NK Varteks, finalist hrvaškega pokala, premagal slovenskega prvaka HIT Gorico z rezulatatom 2:1, v igri za prvo mesto pa je hrvaški prvak NK Croatia premagal NK Publikum z rezultatom 2:0 zmagal hrvaški prvak NK Croatia premagal petouvrščeno ekipo slovenskega prvenstva NK Publikum. (B.š.) Med turnirjem smo izvedeli ... Vlado Deržič, predsednik NK ekipe. Stadion v Brežicah s sodelovanjem Term Čatež dajeta lep primer, kjer se turizem in šport lepo prepletata in dopolnjujeta ter nudita možnost strokovnjakom in trenerjem, da se od dobrih nogometnih skupin, ki tu trenirajo, veliko naučijo. Škoda je, da teh kapacitet ne izkoristijo za dosego boljših rezultatov domačini, vendar menim, da z nadaljnjim delom z mladimi ne bodo izostali tudi boljši rezultati.« Vinko Pire, strojni tehnik z Viher: »Do nedavnega sem bil trener in predsednik NK Krško. Prepričan sem, da bi bilo potrebno mejo med Krškim in Brežicami, kar zadeva šport, [ Brežice:' Menim, da je potrebno j čestitati Cirilu Kolešniku za i izjemno organizacijo ter ga . podpreti pri njegovem trudu. Dokaz za to, da je za teren dobro I poskrbljeno, je žeto, da so pri nas \ v letošnjem letu gostovale reprezentance Hrvaške, Kuvajta, I Arabskih emiratov in prvaki Slovenije. Za Terme Čatež bi bilo zaželeno, da se čim bolj vključijo v športno dejavnost občine Brežice, ker imajo za to tudi največ možnosti. Pri brežiškem nogometnem klubu pa je največje bogatstvo, da se je klub obdržal in šteje danes 112 nogometašev v skupinah mlajši dečki, starejši dečki, kadeti in člani.« Prof. Rade Matic, trener NK Krško, iz Sarajeva: »Od turnirja nima koristi samo Posavje, temveč cela Slovenija, saj imamo redko porušiti, da bi lahko skupaj, kot celotno Posavje, združili kvaliteto, za katero pa so potrebna večja finančna sredstva, ki naj bi bila vsaj približno enaka sredstvom, s katerimi razpolagajo ostale regije. Če bi se združili, bi s tem imeli tudi večjo denarno pomoč. Prepričan sem, da bi tako doseglo Posavje čvrsto mesto v drugi ligi. Po moji oceni bi moralo za to biti zagotovljeno najmanj 400.000 DEM, če tega ne bo, ne bo tudi druge lige.« Borut Jarc, trener Rudarja Velenje iz Maribora: »S sodelovanjem Čateških toplic je ta nogometni kompleks zelo koristen za vse ekipe. Prepričan pa sem, da ni bilo to igrišče narejeno za to, da bi gostilo tuje ekipe, temveč tudi za razvoj lastne. Takšni turnirji so dobrodošli za razvoj popularnosti nogometa v Sloveniji in Brežicah. Dobro poznam zanimanje Brežičanov za šport, ki je bilo vedno veliko, saj so včasih dosti hodili gledat nogomet v druge kraje, zdaj pa imajo priložnost za ogled dobrih nogometnih ekip na domačem terenu. Dejstvo pa je, da je en sam človek veliko premalo za razvoj nogometa v občini. Potrebna je ekipa ljudi, ki bo loteva veliko ekip. Zadnje dni junija je v Muenchnu potekalo žrebanje parov za tekmovanje v evropskih pokalih. Krški Interier se bo v predtekmovanju Pokala Radivoja Korača najprej pomeril v gosteh z ekipo češke Ostrave. »Presenečeni smo bili, ko smo izvedeli, da bomo morali najprej skozi kvalifikacije. Dobili smo verjetno najmočnejšo ekipo v tem kvalifikacijskem razredu, in sicer ekipo Ostrave, ki je močan klub z nekaterimi češkimi reprezentanti. O njihovi realni moči je težko govoriti, vemo pa, da je to ekipa, ki se vrti med drugim in četrtim mestom v češki ligi. S sestavo močne ekipe imamo možnosti za napredovanje, saj igramo najprej v gosteh in nato doma, kar nam povečuje možnosti. Seveda pa bo to zelo težka tekma, saj imajo tudi naši naspotniki ambicije za napredovanje,« je žreb komentiral Drago Radej. GALEX -Ti Vojko Herksel sposobna ugoditi vsem načelom, neizogibnim za nogomet« Željko Srečkovič, pek z | Brezine: »Zelo dobro je to, da si lahko tudi pri nas ogledamo ;;*%* kvalitetno nogometno tekmo, pogrešamo pa uspehe našega nogometnega kluba. To igrišče je narejeno za nogomet, zato je prav, da se tu omogoča trening drugim ekipam. Mislim, da brežiški nogometni klub ne dosega boljših rezultatov tudi zaradi pomanjkanja sredstev, kapacitete, ki jih ima na voljo, pa so vsekakor vrhunske. Z organiziranjem dobrega nogometnega turnirja veliko pridobijo tudi naši športniki. Obisk turnirja je velik, nazadnje sem videl toliko gledalcev na tekmi ragbija.« Ivan in Alojz Balon, upokojenca iz Brežic: »Redno spremljava vse tekme na brežiškem stadionu, navijava za Brežičane in upava, da bodo dosegli večji uspeh. Imajo lepe možnosti za boljše rezultate, samo igralci i bi morali biti bolj resni.« ROKOMET Popravek V prejšnji številki Našega glasa je bilo v poročilu s skupščne Rokometnega kluba Krško napačno zapisano, da RK Krško dolguje svojim rokometašem 60.000 DEM, kar pa ni res. Do rokometašev imajo pokrite vse obveznosti. Resnica pa je, da je khjb dolžan poravnati za 260.000 DEM drugim upnikom. (M) Medic in Čurak podpisala za Krško Rokometaši Krškega v novi sezoni ne bodo imeli tako slabe ekipe, kot je kazalo na začetku prestopnega roka, ko so njihove vrste zapustili Imperl, Mašič, Sirčo in Cvijič. V svoje vrste jim je uspelo pripeljati Aleša Germana iz Gorenja, Uroša Privška iz Inženiring Šarbeka in Gorazda Vrtovška, ki se je v svoj matični klub vrnil iz Kodeljevega. Zadnji dan prestopnega roka pa sta pogodbi podpisala tudi dva tuja igralca, in sicer Hrvata iz Metkovičev, Zdravko Medic (desni zunanji igralec) in Vedran Čurak (levi zunanji igralec). Tisti, ki vse naštete pridobitve Krškega poznajo, zatrjujejo, da bo krška ekipa vsaj tako močna kot preteklo sezono. Seveda pa vse skupaj, s trenerjem prof. Abasom Arslanagičem na čelu, čaka trdo delo, da jim uspe načrtovana uvrstitev do 6. mesta. (J.A.) NOGOMET Veterani Podbočja zmagovalci Nogometnega turnirja veteranov na Gorici se je udeležilo osem ekip. Zmagali so igralci iz Podbočja, ki so v finalu premagali ekipo Pirošice. Najboljši vratar je bil Darjan Štefanič (Sony Brežice), kot najboljši strelec pa se je proslavil Tine Tomič (PGE Krško). Vrstni red: 1. Podbočje, 2. Pirošica, 3. PGE Krško. (J.A.) Razpis občinske lige v malem nogometu športnazveza Brežice razpisuje za tekmovalno sezono 1996/ 97 občinsko ligo v malem nogometu. Za tekmovanje v ligi se lahko prijavijo ekipe športnih organizacij, društev in klubov iz občine Brežice, vaške ekipe, ekipe krajevnih skupnosti, ekipe podjetij in drugih organizacij s sedežem v občini Brežice. Osnovna pravila tekmovanja: igra se na igrišču za mati nogomet po sistemu 4 + 1; ekipa prijavi najmanj 12 igralcev starejših od 15 let (igrajo lahko tudi registrirani igralci nogometa); ob prijavi ekipa plača prijavnino za ligo (s temi sredstvi se sofinancirajo stroški organizacije in nagrade); igra se po dvokrožnem točkovnem sistemu v jesenskem in spomladanskem delu; Če je prijavljenih več kot 12 ekip, se formirala dve skupin; po odigrani prvi tekmi (1. kolo) ni več mogoče na novo prijavljati igralcev; po odigranem jesenskem delu prvenstva je enomesečni prestopni rok - za spomladanski del prvenstva ekipe'na novo prijavijo igralce; ob prijavi ekipe naj ekipa po možnosti prijavi tudi morebitne kandidate za sodnike, ki bi sodili ligaške tekme. Zanje bo organiziran sodniški seminar. Športna zveza Brežice sprejema prijave ekip na posebnem obrazcu do 19. avgusta 1996, Predvidoma 26. avgusta bo sestanek z vsemi prijavljenimi ekipami, obvestilo bodo ekipe prejele naknadno, na katerem se bodo točno dogovorili o pravilih in sistemu tekmovanja ter višini prijavnim. Predvideni začetek ligaškega tekmovanja je nedelja, 8. septembra 1996. Najmlajši krški plavalci uspešni na državnem prvenstvu Minulo soboto so se v Ljubljani na prvem državnem prvenstvu pomerili najmlajši slovenski plavalci, dečki stari do 11 let in deklice do 10 let. Med 16 sodelujočimi klubi so se dobro odrezali plavalci krškega Vitacel-Celulozarja, ki po prvem delu zasedajo osmo mesto. Ob tem je potrebno poudariti, da krški plavalci nastopajo z najmljašo ekipo med vsemi, kar pjpmeni, da je uspeh še toliko večji in zato lahko z optimizmom zremo v prihodnost plavanja v Krškem. Med posamezniki je ponovno izstopala Nika Jevnik, ki se je domov vrnila s kompletom medalj, in sicer z zlatom na 50 m prosto, srebrom na 100 m hrbtno in bronom na 200 m mešano. V disciplini 50 m prsno pa je osvojila 4. mesto. Odličen je bil tudi Mitja Fuerst s 6. mestom na 200 m mešano in štafeta deklic 4 x 50 m delfin, ki je tudi osvojila 6. mesto. Svoj ognjeni krst na državnih prvenstvih so uspešno prestale najmlajše Dolores Žičkar, Tjaša Lazar, Tanja Tomič in Sara Hojski, kakor tudi številni navijači, ki so ob vsakem nastopu krških plavalcev preglasili vse ostale prisotne na nabito polnem kopališču Ilirija. V drugem delu državnega prvenstva, ki bo prihodnjo soboto v Radovljici, se trenerja Boštjan Baje in Ina Govedarica nadejata še boljših rezultatov, saj so v tekmovalnem programu discipline, ki plavalcem PK Vitacel-Celulozar veliko obetajo. Podrobnejše rezultate si lahko ob svojem obisku krškega bazena ogledate na oglasni deski. Odličen ekipni uspeli C.P.S. Krško Sevnica, 13. julija - Klub praktičnega streljanja Krško je na strelišču Radna organiziral prvo tekmo za pokal mesta Krško v praktičnem streljanju z revolverjem, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Zmagal je Andrej Repovž (PPS Ljubljana), drugi je bil Dušan Levičar, tretji pa Marjan Čeplak. Odličen ekipni uspeh C.P.S. Krško so dopolnili še Milan llijaš z 8., Jože Gorišek z 11. in Marko Živič s 14. mestom. Zelo dobro je nastopil tudi Andrej Brinovar iz Kondor kluba Senovo. .- llllUli ATLETIKA Petra Radišek uspešna tudi med starejšimi Kranj, 6. in 7. julij - Na državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke so nastopili tudi sevniški atleti. Najbolj se je izkazala Petra Radišek z osvojitvijo srebrne medalje v teku na 600 m, čeprav je še pionirka. Smolo je imel Damjan Horjak, kajti na startu v teku na 300 m se mu je nazaj premaknil štartni blok, zato je izgubil veliko časa. Ostali sevniški tekmovalci so nastopili po trenutnih sposobnostih. Rezultati - mlajše mladinke - 600 m: 2. Radišek (1:37,95), 9. Zakrajšek (1:43,22); 1.000 m: 4. Radišek (2:59,39), 7. Zakrajšek (3:06,66), 11. Tomažin (3:08,81); 2.000 m: 7. Tomažin (7:13,39); mlajši mladinci -100 m: 24. Horjak (12:44); 300 m: 14. Horjak (38:99). (pjer) II. tek Veronike Deseniške Teka, ki ima tekmovalno-rekreativni značaj (saj je bil absolutni zmagovalec naš slovenski nesojeni olimpijec v Atlanto - Roman Kejžar), smo se udeležili kar štirje brežiški maratonci in dosegli naslednje uvrstitve: 1. mesto Rezika Kovačič (absolutna zmagovalka med ženskami s časom 43:36), 11. mesto Boris Kuzmin (37:53), 19. mesto Zdravko Gregi (40:35) in 34. mesto Franc Tomše (53:37). Na sliki Brežičani z zmagovalko v družbi z odličnima kočevskima tekačema Kocjančičem in Martičem. (Foto in tekst: B. Kuzmin) Državni rekorder Jure Rovan: »Študiju v ZDA je najbolj nasprotoval oče Polde« Brežiški atlet Jure Rovan je znan slovenski športni javnosti, saj je državni rekorder v skoku v višino s preskočenimi 551 cm. Med študijem v ZDA je v Lincolnu postavil državni dvoranski rekord 532 cm, po vrnitvi v domovino pa je osvojil 3. mesto na mednarodnem mitingu v Schwechatu (540 cm - državni rekord). 2. mesto na mednarodnem mitingu v Budimpešti (550 cm - državni rekord), 3. mesto na Evropskem pokalu Bruno Zauli v Lizboni (540 cm), 1. mesto na finalu Atletskega pokala Slovenije v Mariboru (520 cm), 1. mesto na mednarodnem mitingu v italijanski Gorici in 1. mesto na mednarodnem mitingu v Velenju (551 cm -državni rekord). «Po mojem največjem uspehu, in sicer 8. mestu na svetovnem mladinskem prvenstvu V Lizboni, sem prejel ponudbe za študij na univerzi lowa v ZDA. Temu je najbolj nasprotoval moj oče Polde, katerega varovanec sem bil vsa leta. Odločil sem se za zadnjo priložnost, da vidim Ameriko,« se odločitve za odhod čez lužo spominja Jure. Jure Rovan se je konec marca vrnil s študija domov. Končal je drugi letnik fakultete za šport, za katero nastopa tudi na večnega tekmovanjih. »Ob študiju in Lorencija, tekmeca Tineta na mitingu v Jure in Polde Rovan. treningih se udeležujem tudi tekmovanj. Letos sem se uvrstil med 14 najboljših skakalcev s palico v ameriški študentski kunkurenci, udeležil pa sem se tudi študentskega prvenstva v Indianapolisu. Sezono sem začel s slovenskim rekordom 532 cm, zunaj pa zaradi slabih vremenskih pogojev ni bilo mogoče skočiti več kot 526 cm. Komaj sem čakal, da se konec maja vrnem v »toplo« Slovenijo. Na prvi tekmi sem skočil slovenski rekord 540 cm, kasneje sem zmagal na Pokalu Slovenije, ko sem s 520 cm premagal Budimpešti pa sem skočil rekordnih 550 cm, kar sem si že dolgo žeJel. Trikrat sem naskakoval olimpijsko normo 560 cm, zaenkrat še ne uspešno, čeprav vem, da imam to v nogah. Lahko pa bi se tudi zgodilo, da tudi z olimpijsko normo ne bi videl Atlante. Vseeno pa mi 560 cm ostaja letošnja norma in cilj, lahko tudi kakšen centimeter več. Olimpiada mi je letos ušla, čez štiri leta pa bo to zagotovo »padlo«. Pred Ol v Avstraliji leta 2000, kar je zame največji cilj, me čakata še dve svetovni prvenstvi, evropsko prvenstvo, dve univerziadi in sredozemske igre. Želim poseči po najvišjih mestih, pa tudi v Ameriki si želim naslov študentskega prvaka. Na koncu bi se rad zahavlil še mojemu trenerju, očetu Poldetu, in podjetju Vino Brežice, ki pomaga AK FIT Brežice, ter vsem atletom v klubu, še posebej pa mojima idoloma, Vladki Lopatic in Vladu Kevu,« je z nasmehom na ustih dodal dolgolasi Jure Rovan. Naslednjo priložnost za naskok na državni rekord bo imel Jure že v nedeljo, ko bo v Brežicah potekal atletski miting v skoku ob palici za ženske in moške, poimenovan Nočni skok - Brežice '96, za nagrade Vina Brežice. (Galex) G0GO Audi ees Delovni čas: od 8-16* h, Radanovil 8250 BREŽICE, Levstikova 3 sobota od 8-12h; Tel. 0608/61-065 H VW Golf le za 267 DEM/mes. m VW Polo ze za 208 DEM/mes. m SEAT Cordoba že za 231 DEM/mes. UGODNI KREDITI ZA VOZILA ¦ AUDI A4 že za 463 DEM/mes. Ekipno DP za mladince in mladinke Na ekipnem državnem prvenstvu za mladince in mladinke je nastopilo 230 atletov in atletinj iz devetih klubov v moški konkurenci in petih v ženski konkurenci. Nastopili so tudi brežiški tekmovalci AK FIT, ki sicer niso posegli po najvišjih mestih v ekipni konkurenci, bolj uspešni pa so bili v posameznih disciplinah. V skoku s palico je zmagal Ivan Kostevc s preskočenimi 440 cm.Tudi tekmovalci v brežiški paradni disciplini - metu kladiva so se odlično uvrstili, saj je Primož Kozmus zasedel drugo (56,16m) in Vernes Mešič tretje mesto (48,88m). i BREŽIŠKA PORODNIŠNICA ^A, KRONIKA ovinek po ni levi strani s kraj Na lokalni cesti Globoko-Pišece-Nova vas se je v ponedeljek, 8. julija, ob 9.30 zgodila prometna nesreča zaradi vožnje voznika kolesa z motorjem po levi strani vozišča. V nesreči sta se dve osebi hudo poškodovali, na vozilih pa je nastala materialna škoda. Š.T., roj. 1982, iz Nove vasi pri Brežicah je vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri državne meje s Hrvaško proti Novi vasi ob Sotli. Ko je pripeljal v ostri levi ovinek, kjer je zaradi ob cesti rastočega drevesa vidljivost le okoli dvajset metrov, je v ovinku vozil po skrajni levi strani vozišča Takrat je iz smeri Nove vasi pripeljal voznik osebnega avtomobila V.I., roj. 1922, iz Kraljevca (državljan RH), ki je vozilo ustavil na desni polovici vozišča, vendar je voznik kolesa z motorjem kljub temu trčil v prednji desni del avtomobila. Š.T. in njegov sopotnik V.G., roj. 1984, iz Nove vasi sta pri trčenju padla po vozišču in dobila hude poškodbe. Otroka zažgala kozolec V ponedeljek, 8. julija, je ob 20.22 prišlo do požara na kozolcu last P.I., roj. 1952, na Gorici pri Raztezu. Okoli 14. ure je P.A., roj. 1922, dala k dnevnemu počitku vnuka P.M., roj. 1991, in P.Ž., roj. 1993. Okoli 17. ure sta se vnuka zbudila in pričela stikati po spalnici, da bi našla čokolado. Pri višji omari sta si pomagala s stolom. Našla sta vžigalice in jih vzela. Okoli 20. ure sta se M. in Ž. igrala pod kozolcem, kjer se je nahajala zložena suha koruznica ter suho Poostren nadzor prometa na magistralki Zaradi slabih prometnovarnostnlh razmer na magistralni cesti št. 1, Ljubtjana-Obrežje, so policisti UNZ Krška v petek; & julija, med 18. in 19. uro izvedli poostren nadzor cestnega prometa na omenjeni cesti, In sicer m območju, ki ga pokriva UNZ Krško, to je od Grmovelj do Obrežja. V času tajanja poostrenega nadzora so ustavili 87 voznikov motornih vozil, ki so storili naslednje kršitve; v 45 primerih prekoračitev hitrosti, v 32 primerih neuporaba varnostnega pasu in 9 ostalih kršitev. Zoper kršitelje je bit podan en predlog za uvedbo postopka o prekršku, v ostalih primerih pa so kršiteljem izrekli manadatne kazni. (Galex) seno in več kmetijskega in drugega orodja. V zadnjem delu kozolca, kjer je bila parkirana večja mlatilnica, sta se pričela igrati z vžigalicami. P.Ž. je prižgal vžigalico, ta je padla na tla in vžgala po tleh raztreseno suho seno. Ogenj se je nato razširil še na koruznico in ostalo suho seno. Požar je v celoti uničil kozolec, mlatilnico za žito, traktorsko prikolico, puhalnik za seno, starejšo cisterno za vodo, tri lesene vozove, tri kubike orehovih suhih desk, starejšo leseno stiskalnico za grozdje ter okoli dve toni suhega sena in koruznice. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 3.000.000 tolarjev. Neprimerna hitrost kolesarja Na lokalni cesti v Novi vasi pri Mokricah se je v ponedeljek, 8. julija, ob 19.45 zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti kolesarja. V nesreči se je ena oseba hudo poškodovala. B.S., roj. 1982, iz Brezja je vozil kolo po lokalni cesti iz Nove vasi proti Obrežju po rahlem klancu navzdol. Dohitel je pred seboj vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil V.J., roj. 1919, iz Pavlove vasi. Voznik osebnega avtomobila je v vzvratnem ogledalu opazil kolesarja, ki se mu je naglo približeval, zato je zavil desno proti parkirnemu prostoru ob vozišču, da bi se izognil trčenju. Zaradi neprimerne vožnje in tehnično ne brezhibnega kolesa (zavore niso delovale) je kolesar trčil v zadnji levi del osebnega avtomobila. Pri trčenju ga je odbilo v levo, na nasprotni vozni pas, kjer je obležal hudo ranjen. Neznanec oškodoval SGP Posavje Neznani storilec je v času od ponedeljka, 8. julija, od 15. ure do torka, 9. julija, do 6. ure prišel do žične ograje ob magistralni cesti v Boštanju, jo preplezal in stopil k skladišču SGP Posavje Sevnica. Z železnim drogom je na vzvod zvil spodnji del kovinskih vrat. Vstopil je v manjše skladišče in odtujil nov vrtalni stroj znamke Bosch ter optično merilno napravo. Storilec je kraj V času od 8. do 15. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Tanja Molan iz Brežic - Hano, Martina Kozole iz Kozjega - Janjo, Mateja Roguljič izArtič - Nino, Katja Medved iz Krškega - Lam, Lidija Zupan z Bizeljskega - Simono, Darja Jalovec s Čreteža -Primoža, Darja Šetinc iz Brežic - Taja, Irena Preskar Iz Globokega - Jerneja, Tatjana Petan iz Brežic - Deana Jana, Kristina Stefanič z Rajca - Matejo in Tatjana Paznic iz Krškega - dečka. Čestitamo. dejanja zapustil po isti poti, kot je prišel. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 120.000 tolarjev. Ford je zgorel V torek, 9. julija, ob 14.30 je M.M., roj. 1945, iz Dečnega sela vozil osebni avtomobil znamke Ford Escort po lokalni cesti s Spodnje Pohance proti Zgornji Pohanci. Med vožnjo se je izpod pokrova motorja pričelo kaditi. M.M. je takoj ustavil vozilo, odprl pokrov motorja ter ogenj poskušal pogasiti z delovno bluzo, vendar neuspešno. Po približno dveh minutah mu je na pomoč priskočil voznik tovornega vozila, ki je požar skušal pogasiti z gasilnim aparatom, vendar tudi tokrat ni uspelo. Požar se je razširil po celotnem vozilu, ki je v celoti zgorelo. Ugotovljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi preperelih cevi za dovod goriva, tako da je bencin pričel iztekati na vroč motor. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša 180.000 tolarjev. Preventivna akcija »Hitrost ubija« V času izvajanja akcije »Hitrost ubija«, to je od 25. maja do 25. junija, policisti na območju UNZ Krško opažajo padec števila prometnih nesreč kar za 38 odstotkov, saj se je v tem času pripetilo 74 prometnih nesreč (v enakem lanskem odbobju pa 120). V teh prometnih nesrečah sta 2 (4) osebi umrli, 23 (29) oseb je bilo poškodovanih, v 56 (93) prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Kljub vsemu je hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč, in sicer v 20 (38) primerih, sledi nepravilna stran in smer vožnje s 13 (21) primeri, neupoštevanje pravil o prednosti z 11 (8) primeri, premiki z vozili v 10 (14) primerih itd. Sicer pa se je v prvem polletju na območju UNZ Krško pripetilo 440 (481) prometnih nesreč, v katerih je 12 (9) oseb umrlo, 114 (126) oseb je bilo telesno poškodovanih, v 364 (379) prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Torej je v letu 1996 padec števila prometnih nesreč 9 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V prvem polletju so policisti prav tako izrekli skupno 15.506 (6.153) mandatnih kazni, in sicer zaradi prekoračitve hitrosti 7.646 (2.300) in zaradi neuporabe varnostnega pasu 4.835 (1.579), prav tako pa so zoper kršitelje, V času akcije so policisti izvedli naslednje ukrepe: izdali 2.218 zloženk, podali 62 predlogov sodniku za prekrške zaradi prekoračitve hitrosti v naselju nad 30 km/h in izven naselja nad 50 km/h, izrekli 1.964 mandatnih kazni oz. izdali plačilne naloge ter izrekli 151 opozoril. ki so storili kar 4.311 (3.544) kršitev, podali 3.128 (2.561) predlogov za uvedbo postopka o prekršku. (Galex) TELEVIZIJA NOVO MESTO ffatial s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA ki po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTI in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. In 21. url NOVICI SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SEVNICA SAVSKA 2, SEVNICA razpisuje PROSTA DELOVNA MESTA za šolsko leto 1996/97: -1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; - 1 UČITELJA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s 75-odstotno delovno obveznostjo; -1 VZGOJITELJA (delov nočnem času), za določen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1.9.1996 Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. (M^UUr- Zdolska 33, 8270 Krško Tel./fax:0608 22 145 EDINA-PRAVA Invalidi - pozor! • Kot že nekaj let nazaj, smo tudi letos začeli v mesecu juliju • dnevne vožnje na kopanje v Šmarješke toplice. Iz Krškega je • odhod ob 6.50 izpred hotela Sremič. Vračamo se ob 12. uri • iz šmarjeških toplic. Cena za prevoz in kopanje v zunanjem • bazenuje 1.000 tolarjev na dan. Prijave sprejemamo na sedežu * društva invalidov vsak petek Tajnik: Dana POTOKAR # & i DJLA3 Časopis za Posavje In okolico Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov:...............................................„................................... (poln natlov in podatki o rwoontku. pravni ali Ulični osebi) Telefon:....... Kraj, datum: (podpik narofinka In žig) RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE nabave rastlinjakov in plastenjakov iz sredstev proračuna, namenjenih za kmetijstvo v letu 1996 1. Občina Krško razpisuje sredstva za sofinanciranje nabave rastlinjakov in plastenjakov v višini 3.000.000,00 SIT. 2. Upravičenci do sredstev so občani občine Krško, ki so ali bodo v letu 1996 na območju občine Krško postavili plastenjake oziroma rastlinjake za pridelavo jagod in zelenjave. 3. Namen razpisa je sofinanciranje plastenjakov in rastlinjakov za: a) plastenjak ter rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: minimalna zelenjadarska površina je 50 m2, maksimalna pa 20 arov. b) plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: minimalna proizvodnja jagod na 5 arih, maksimalna pa na 20 arih. 4. Sredstva bodo dodeljena upravičencem za posamezne plastenjake ali rastlinjake do maksimalne površine 20 arov. Višina podpore pa znaša: 1. rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 800,00 SIT po m2; 2. plastenjak za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 400,00 SIT po m2; 3. plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: 200,00 SIT po m2. 5. Vloge pošljite na obrazcih, ki jih lahko dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe, CKŽ 30, Krško. K vlogi morate priložiti mnenje svetovalne službe. 6. Rok za vložitev vloge je 30.8.1996. Vloge pošljite na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, Krško. 7. Odbor za kmetijstvo občine Krško bo na osnovi razpisa za sofinanciranje rastlinjakov in plastenjakov sprejel sklep o dodelitvi sredstev v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. 8. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Številka: 1/14-403-96/96 Datum: 14.6.1996 župan: Danilo SITER OBČINA KRŠKO Oddelek za gospodarske dejavnosti Krško, Cesta krških žrtev 14 OBVESTILO Občina Krško obvešča vse lastnike stanovanj, da zbira ponudbe za odkup eno-, enoinpol-, dvo- in dvoinpolsobnih stanovanj, ki jih bo namenila upravičencem do socialnih stanovanj. Vsi zainteresirani naj do 15. avgusta 1996 dostavijo ponudbe za odkup stanovanja na naslov: Občina Krško, CKŽ 14, Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti. V ponudbi je potrebno navesti: - podatke o lastniku stanovanja, - dokazilo o lastništvu stanovanja, - lokacijo stanovanja, - starost stanovanja, - datum možne vselitve v stanovanje, - ceno stanovanja in - ostale pogoje ponudbe. Podrobnejše informacije o odkupu dobite na občini Krško, Cesta krških žrtev 14 v Krškem na tel. 22-771 int. 279 (ga. Preskar). ihi?m »Kino servis« Brežice 18.. 19., 20. in 21. VII. ob 19. uri in 22. VII. ob 21. uri: MESEČINA IN VALENTINO, romantična komedija 18., 19,20. in21.VII.Ob21« uri: KRITIČNA TOČKA, akcijski 23. in 24. VII.: ni predstav Kulturni dom Krško 21. VII. ob 18. uri: SMRTONOSNI SPOPAD, akcijski Kino Kostanjevica 20. VII. ob 20. uri: JADE, erotični triler 21. VII. ob 20. uri: OSUMLJENIH 5, triler Kino Šentjernej 19. VII. ob 20. uri: JADE, erotični triler MALI OGLASI Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380. Na Glavnem trgu v Sevnici ugodno oddamo poslovni prostor s skladiščem, primeren za trgovino ali drugo dejavnost v velikosti 40 m2. Tel.: 82-004. i Najamem garažo v Resi na Zdolski alt Papirniški ulici. Tel.: 33-991 (po 16. uri). IZVAJAMO predelne stene, stenske In stropne obloge KNAUF, ARMSTRONG, DAMPA, urejamo mansardne-podstrešne prostore z garancijo KOMPAKT d.o.o. 0608/70-110. V najem dajemo poslovni prostor v središču Krškega. Tet.: 22-996. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. V najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali Skladišče (8x11 m). Tel.: 56-168. Najamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Krškem. Tel.: 21-538 (od 8. do 18. ure). Nujno najamemo enosobno stanovanje ali garsonjero v okolici Brežic ali Krškega. Tel.: (Živila Naklo d.d., center Intermarket Brežice): 61-924 ali 61-926, Renata. V Trnju v Brežicah prodam dvosobno stanovanje. Tel.: 62-602. V Posavju prodam vikendhišo s travnikom in gozdom. Tel.: 004114622718 (Švica). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) aH pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam njivo, 54 a, v k.o. Drnovo (v bližini avtoceste) in travnik, 72 a, v k.o. Smodnik (Raški tali). Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 75-735. V Vit ni vasi na Bizeljskem ugodno prodam parcelo v velikosti 61 arov. TeJ.: 21-711. V Dolenji vasi pri Artlčah prodam vinograd z zidanico v izmeri 28 arov. Tel.: 77-297. Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b, prodam (KATV, CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan). Prodam enosobno stanovanje, 46 m2, v pritličju, v bližini hotela Sremič, primerno za lokal. Zelo ugodno. Tel.: 34-908. Na Cesti 4, julija 66 prodamo trisobno stanovanje (centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904 Nujno prodam stanovanje (78 m2) v bližini hotela v Krškem, zelo ugodno. Tel.. 22-119. Prodam dvoinpolsobno stanovanje ali zamenjam za hišo. Tel.: 77-669 ali 31-081. Tovoto corollo LB 1.6, 16 V, 105 KM, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996, prodam: Tel.: 31-811. Mercedes 200 D, starejši letnik, registriran do avgusta 1996, poceni prodam. Tel.: 33-975 (dopoldan), 31-984 (popoldan). Prodam yugo 45, letnik 1986, registriran do 18.4.1997, dobro ohranjen, cena 1.600 DEM. Naslov: Stane Vovk, Stiplovškova 2, Brežice. Prodam zastavo 750, obnovljeno, letnik 1983. Cena po dogovoru. Tel.: 31-415. Citroen AX 11 PGE, letnik 1991, prodam. Tel.: 068/316-165. Prodam opel kadett, letnik 1984. Cena po dogovoru. Tel.: 70-255. Prodam P 126, letnik 1987. Tal.: 32-032. Prodam zastavo 101, letnik 1989, zadaj rahlo poškodovana. Tel.: 77-690. Prodam karamboHran yugo 45,). 1986. v voznem stanju, reg. do 20.9.1996, primeren za popravilo oz. rezervne dele. Cena: 600 DEM. Tel.: 32-338 (v večernih urah). Prodam viso RE 1,1, metalik siva, 1. 87, reg. do 5.*97, cena 4.200 DEM. Možnost zamenjave za lado samaro I. 88. Grubeša, Cankarjeva 17, Brežice. Prodam citroen AX 11 TRE, z dodatno opremo, avtoradio Biaupunkt, rdeče barve, star 2,5 let, prevoženih 29.000 km, registriran do 1/97, prvi lastnik, nekaramboliran. Cena po dogovoru. Tel.: 32-214. Prodam renault 4 GTL, letnik 1984, registriran do 20.3.1997, rdeče barve. Cena po dogovoru. Tel.: 22-219. Prodam otroški voziček Peg Perego (košara In športni del). Tel.: 32-302. Prodam črno usnjeno motoristično jakno z vsitim ledvičnim pasom, na ramenih in komolcih podložena, številka 54, kot nova. Cena 300 DEM oziroma po dogovoru. Tel.: 78-365(po 15. uri). Fotografski pribor za razvijanje trno-belih slik prodam. Tet.: 068/ 341-747 ali 316-165. Prodam električno vrtno kosilnico, cena 8.000 tolarjev In vratno krilo 80, hrastovo, levo, z veliko odprtino, cena 5.000 tolarjev. Tel.: 43-269 (zvečer). Prodam trifazni cirkular za drva. Cena po dogovoru. Tel.: 87-446. Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, avtoradio (digitalni). Cene po dogovoru. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Čistokrvne kokeršpanjele prodam. Brez rodovnika, cena 200 DEM. Tel.: 31-921 (popoldan). h. Čoln Maestral 18 z motorfem poceni prodam. Tel.. 32-674. Prodam diatonično harmoniko - frajtonarico Melodija, Zelo lepo ohranjeno, kot nova. Tel.: 34-885. Prodam dve gumi dunlop (številka 14/9/13/24) za kombajn. Tel.: 0609/613-458. Košnjo na Trški gori brezplačno oddam. Tel: 33-126. Izdelujem balkonske ograje (železna konstrukcija) in garažna vrata. Tel.: 43-269 (zvečer). Kupim bikca simentalca, starega 10-20 dni. Tel.: 31-446. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tet.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnldaršlč). Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure ali zvečer od 18. ure naprej). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte ml. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). želite dodaten zaslužek? Pokličite na tel.: 87-854 (med 17. in 19. uro). Inštaliram kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 21-209 (zjutraj aH zvečer). Mixer Solton 8-kanatni PA-209-N z vgrajenim ojačevalcem (cena 90.000 tolarjev), dve zvočni skrinji po 150 W (cena 60.000 tolarjev), električno šolo kitaro Melodija In merilec kitarskih strun (cena 20.000 tolarejev) zelo mak) rabljeno prodam. Tel.: 84-468. Mlada tričlanska družina najame v Brežicah dvosobno stanovanje. Tel.: 62-739. Mlada tričlanska družina najame stanovanje v Krškem. Tel.: 32-621 Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CK016) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Na otoku Pagu, mesto Matajna, oddajam apartmaje, Kličite v večernih urah - po 19. uri. Tel.: 51-354. Primošten - Hrvaška. Apartma dvoposteljni, 20 metrov od morja od 5. avgusta oddam, Cena 40 DEM/dan. Tel.: 22-728. Pišem tekste za uglasbitev - tudi po naročilu, če želite uspeti, pokličite. Tel.: 70-024. Oddamo mlade muce. Tel.: 21-484. Prodam rdeč ATX 50, letnik 1988, generalno obnovljen z nekaj dodatne opreme, za 790 DEM. Tel.: 78-365. Ugodno prodam dve rotacijski vrtni kosilnici (ena električna). Tel.: 32-902. Market • bistro v obratovanju oddam v najem. Marjana Slemenšek, Brezovo 33, 6283 Blanca. PSC Mladinska 12, »250 Brtiict Ttb 060*162-770, 62-334, <-°->_________________62-140 V prodajno servisnem centru INTEGRA nudimo širok izbor <=^> vozil Citroen, kijih tudi servisiramo f=> motornih koles Honda, KTM, scooterjev Italjet In Peugeot ter opreme za motoriste f=* koles Scott In opreme za kolesarje ^ kurilna olja Radi pa vam bomo prodali in brezplačno zamenjali olje na vsakem tipu vozila tf itudentski servis maribor ------------ 19*1 podružnici Krško in Brežice - POSREDOVANJE DELA - BARVNE FOTOKOPIJE Krško, CKŽ 15, te I.: 0606721-980 Brežice, Trg izgnancev, mobitel:0609/610-455 Del. čas: od 7.30 do 16.00 ob sredah do 17.00 ¦ . ¦¦:;¦¦¦:-..:¦•/:¦¦¦¦¦ ¦¦.:¦¦¦¦¦: :¦:¦>:¦;¦>:¦: Salon - tkanina Posavje Nova trgovina v'Brežicah Brežice, 9. julija - Pri nekdanjem hotelu Turist so odprli prenovljeni Salon -tkanina Posavje, ki ima okoli 700 m2 prodajne površine in za 50 milijonov tolarjev zalog. V trgovini z devet zaposlenimi bo na voljo praktično vse razen prehrambenega blaga in bele tehnike. V zgornji etaži je konfekcijski del, zavese, dekorativno blago in obutev, spodaj pa lahko najdemo kozmetična, čistilna in pralna sredstva, športni in otroški oddelek, gospodinjsko plastiko. Cvetka Glogovšek, poslovodkinja: -Zaenkrat si želimo pridobiti čim več strank in jih zadovoljiti, tako da se bodo k nam še rade vračale. Pričakujemo domačine, pa tudi kupce iz sosednje Hrvaške.« Ivan Novoselič, namestnik direktorja, pa je dejal, da bodo težave s parkiriščem, vendar upa, da bodo zaradi cen in kakovosti blaga kupci radi prihajali k njim, kljub konkurenci, ki v brežiški občini res ni majhna. Majhne težave pričakujejo tudi zato, ker je objekt še v fazi adaptacije. (Lea) Tiha dolina v Dragoših v Beli krajini Aktivne počitnice za sevniške otroke Oratorij '96 Dragoši v Bell krajini, 1.-6. julija - Taborniški rod Tiha dolina je organiziral taborjenje v Dragoših v Beli krajini, ki se ga je udeležilo 34 tabornikov iz osnovnih šol Brestanica, Koprivnica, Leskovec, Raka in Podbočje. Vreme tabornikom v začetku ni bilo najbolj naklonjeno, vendar se je kasneje izboljšalo. Tako so lahko izpeljali večino Miha: »Najbolj mi je bilo všeč streljanje s puško, čolnarjenje in nočno čuvanje tabornega ognja.' Špela: »V spominu mi je ostal taborniški krst ob baklah in vožnja s čolnom.* zastavljenih aktivnosti: taborniške veščine, postavljanje šotorov, spoznavanje potnih znakov, zdravilnih rastlin, osnov orientacije, prve pomoči, čolnarjenje, streljanje s puškami in loki. Na sporedu so bile tudi športne aktivnosti: odbojka, nogomet, badminton, namizni tenis, vlečenje vrvi. Tabor so • obiskali tudi zanimivi gosti: potapljači iz krškega kluba Vidra . in kinologa s svojima štiri nožnima prijateljema Večere ob tabornem ognju so popestrile zabavne igre in pesmi. Taborniški rod Tiha dolina je taborjenje v Dragoših v Beli - krajini zaključil z mnogobojem. (Jože Ivačič) Sevnica, julija - V prostorih Slomškovega doma pri zgradbi občine Sevnica so pri župnijskem uradu Sevnica organizirali aktivne počitnice, ki se jih udeležuje okrog 40 otrok. To so zanje dnevi smeha, zabave, iger ter praktičnega dela. Počitnice Oratorij '96 je že peto leto zapovrstjo organiziral župnijski urad Sevnica ob Metalna stoji Senovo, 16. julija - Kljub temu, da Imajo trenutno veliko dela (naročil), so zaposleni v senovški Metalni v ponedeljek prenehali delati. Vzrok za stavko? Na krškem sindikalnem svetu smo izvedeli, da delavci niso dobili majskih in junijskih plač in da so sklenili stavkati, dokler ne pridejo do svojega denarja. V času, ko zaključujemo redakcijo Našega glasa, velja sporočilo, da bodo o plačah delavcev Metalne in baje tudi o usodi tovarne na Senovem sklepali danes popoldne ob 16. url v Ljubljani. Možni rešitvi: resnična sanacija ali stečaj. (Ika) pomoči številnih prostovoljcev. Novost letošnjega Oratorija, ki bo trajal tri julijske tedne, je, da je organiziran kot država - ki jo upravljajo otroci ob nadzoru mentorjev. Tako imajo svoj parlament - svet svobodnih, banko, borzo, pa tudi bife. Kot vsaka država imajo tudi svoj denar -šila, ki se s tolarjem menja v razmerju 1:1 in s katerim lahko Nadaljevanje na 10. strani Beneška noč in srečanje pustnih skupin Slovenije Kostanjevica, julija - Priprave na kostanjeviško noč so v polnem teku. Sekcijo šelmarjev pri KUD Lojzeta Košaka čaka v soboto celodnevno delo, saj že pet let poleg znamenite beneške noči prirejajo še (tudi strokovno) srečanje pustnih skupin Slovenije, ki se obiskovalcem predstavijo v svoji pustni opravi. Ob 13. uri bo mag. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje v kulturnem domu opisal računalniško predstavitev slovenskih pustnih šeg, rezultati projekta na CD-ROM-u bodo menda kmalu na voljo. Prireditev pa se bo začela ob 18. uri. Najprej se bodo predstavile gostujoče pustne skupine, šelmarji pa bodo priredili polletni občni zbor Prforcenhausa. Okrašene čolne čakajo seveda nagrade, lačne in žejne hrana in pijača, dovolj pa bo tudi glasbene in drugačne zabave, plesa in nagrad pri rtflhjvui (nt*—----------------------¦---------------- Umorjena soseda v gozdu KerinovGrm, 1 S. julija-Okoli 21. ure je bilo v gozdu v bližini Cerkelj ob Krki slišati več strelov, eden od domačinov pa je okoli 500 m od regionalne ceste Brežice-Novo mesto, ob kolovozni poti, naletel na trupli dveh Romov. S strelnim orožjem sta bila umpjrena 56-letni Vladimir Brajdič in 24-letni Stanko Hudorovac. Ob tej tragediji smo obiskali Rome na Kerinovem Grmu, saj jih tam živi kar okoli 140. Lahko rečemo, da je to ena največjih romskih naselbin pri nas; letos so na novo zgradili kar pet hiš. Romi so sedeli na tleh pred hišami, šotori in barakami ter objokovali umorjena Roma Živijo skupaj kot velika družina, vsi so nekako povezani. Niso mogli verjeti, da se je to res zgodilo. Vladimir Brajdič, rekli so mu Rado, je bil oče sedmih otrok, vsi so že poročeni, tako da je imel tudi že več vnukov. Ena žena mu je že umrla, druga, Tona, pa je sedaj osamljena, ne more verjeti, da njenega Rada ni več. Na deklici Stanka Hudorovca pa bo odslej pazila le žena Dušica. Stanko je veliko pomagal kmetom na kmetijah in kakor so rekli, je imel kar lepo plačo. Vladimir pa je imel konje in jih je preprodajal. Kot pravijo njegovi kolegi, je tudi prekupčeval z orožjem, zadnje dni pa je prebival na različnih deponijah. Brajdič in Hudorovac sta naselje zapustila v nedeljo okoli 19. ure, nikomur nista povedala, kam gresta, saj si med sabo Romi ne povedo nič. Od takrat ju niso več videli. V bližini raketnih izstrelišč nekdanje JA, kakšne 3 km od romskega naselja, ju je nekdo moral privabiti ali pa je vedel za njuno pot, saj je strele lahko sprožil kakšen star spor. Romi zelo dolgo »kuhajo mulo«, tako dolgo, dokler se ne odločijo za maščevanje. Strele so slišali tudi krajani iz okoliških vasi, ki že dalj časa opozarjajo na streljanje. Kaj bi bilo, če bi bilo Romov več? Pa saj jih je čedalje več I Medsebojni spori in kraje najbolj vznemirjajo vaščane z Gorice in Jelš. Romi so nam zaupali sum, da so storilci z onstran meje, saj so že večkrat prišli z bombami in orožjem v njihovo naselje. Vedeli so, da imata Vladimir in Stanko pri sebi denar, počakali so ju in napadli. Kaj je res in kaj ne, bomo izvedeli nekoliko kasneje, ko bo kaj več raziskanega. Trupli Stanka in Vladimirja so na Kerinov Grm pripeljali v ponedeljek okoli 18. ure. Krsti so namestili v ločenih barakah, kjer so ju vso noč objokovali, prišli so tudi Romi iz sosednjih naselij. Kupili so veliko sveč in rož. Nekatere žene so se od žalosti razbežale po travnikih, druge so jokale, otroci so slutili, da Stanka in Vladimirja res ne bodo več videli. Vsi pa so se spraševali: »Zakaj?« (Lea) OB KOFETKU Društvo jadralnih padalcev Noj Sevnica Društvo jadralnih padalcev Noj deluje od začetka leta 1993, svoj sedež pa ima v sevniški občini. Trenutno je edino registrirano padalsko društvo v Posavju. Njegov predsednik je Tajnik Društva jadralnih padal Noj Sevnica Simon Urh Roman Poljšak, tajnik pa Simon Urh, ki nam je tudi predstavil delovanje društva. V društvo je včlanjenih več kot 20 padalcev, med njimi tudi častni član, minister za promet in zveze Igor Umek. Namen društva Noj je združevanje za povečanje varnosti, izmenjavo izkušenj, izboljševanje dosežkov, preučevanje razmer letenja ter sodelovanje z drugimi padalskimi društvi. Lansko leto je bilo delovanje društva zelo uspešno. Organizirali so tečaj ekstremnih situacij nad Žovneškim jezerom pri Preboldu. Najdaljši polet v društvu je lani dosegel Franci Umek, in to z Lisce do Vojnika. Izpit A je lani opravilo 5 članov, tako da je v društvu trenutno 10 samostojnih pilotov. Udeležili so se tudi dveh največjih sejmov alternativnega letenja v Augsburgu in Bassanu. Ves čas tesno sodelujejo s konstruktorjem padal Markom Malovrhom, ki izvaja tudi tečaje letenja. Udeležili so se večino tekem na piko in že tradicionalnega srečanja padalcev na Lisci. Eden največjih društvenih podvigov pa je bil odhod petih članov na letenje v Francijo, od koder so se vrnili s čudovitimi vtisi. Za letos so si zadali še nekaj nalog, ki jih že uresničujejo: še naprej se udeležujejo tekem na piko in tečajev ekstremnih situacij. Poskušali bodo organizirati tekmo na kocko, na katero bodo povabili druga društva in klube. V okviru promocije društva bodo organizirali dan odprtih vrat. Pred časom so opravili tudi akcijo čiščenja in razširitve starta na Lisci z društvom Kondor iz Radeč. Natisnili so tudi majice z znakom društva, izdelati pa nameravajo tudi našitke. Letos si bodo prizadevali pridobiti dovoljenje za letenje na pohorski Zlati lisici, na kateri so leteli že lansko leto. V sodelovanju z drugimi društvi sodelujejo z Ministrstvom za promet in zveze pri pripravi dovoljenja za delo UKV postaje na posebni frekvenci. Uporabljali naj bi jo padalci po vsej Sloveniji za medsebojno komuniciranje. Novost v društvu je jadralno padalo tandem za dve osebi. Vodijo tudi evidenco o rekordnih dosežkih svojih članov. Sicer pa je delovanje društva po mnenju Simona Urha zelo uspešno, predvsem pa varno, saj se lahko pohvalijo, da se doslej še ni zgodila nobena hujša nesreča pri letenju. O svojih aktivnostih in dosežkih obveščajo na oglasni deski na zgradbi Gostinskega podjetja Sevnica. Človek je že od nekdaj želel obvladati nebo. Željo po letenju pa lahko danes vsakdo uresniči z jadralnim padalom. Letenje s padalom je precej drag, pa tudi nevaren šport, vendar ob njem doživiš nepozabne trenutke. Ljubitelji višin in letenja ste vabljeni, da se pridružite Društvu - jadralnih padal Noj. (Z.Z.)